Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 4. septembra 2020 Letnik LXXIII  št. 70  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Podravje  Vinogradi ponekod povsem uničeni  Stran 2 Podravje Dornava  Lükarji ostali še brez dneva odprtih vrat  Stran 2 Kronika ŠC Ptuj  En učitelj okužen, dva v karanteni  Stran 4 V središču Ptuj  Obdolženi ropa pošte v sodni dvorani večkrat vzrojil  Strani 6 in 7 SPORED Jelena Aščić »Tišina družbe je grozljiva« 3. SEPTEMBER 2020 ŠT. 36 Alenka Arko »Dokler bo življenje, bodo teme« Mario Galunič »Moj tiramisu je prva liga« Od 4. 9. do 10. 9. 2020 TV-spored Po neurju 2019  Pomoč le tistim, ki so imeli nad 2.800 evrov škode  Stran 2  Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Podravje Zaradi korone do gradbenega dovoljenja s polletno zamudo  Stran 6 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Podravje  Inovacija po slovensko ali večkrat nošena maska za enkratno uporabo Mastna in zapacana – dobra, dokler ne razpade Že dolgo ga pri nas ni bilo izdelka, o katerem bi bilo toliko govora, polemik, sporov in celo političnih škandalov. Zaščitna maska že mesece razburja. Najprej je ni bilo mogoče dobiti, potem je prišla po zasoljeni ceni, za manjšino postala celo modni dodatek, za večino pa ostala predvsem neprijetni nagobčnik, pod katerim je težko dihati. Več na strani 3. Destrnik  Vroča kri zaradi služ- nostne poti  Stran 5 Majšperk  Banka zahtevala 600 evrov za bankomat  Stran 3 Ptujska tržnica  Prizadetim podje- tnikom le desetina prijavljene škode  Stran 7 Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  4. septembra 20202 Aktualno Ne ptujska občina ne prebivalci obljubljene denarne pomoči za sanacijo škode po neurju, ki je nad našimi kraji pustošilo julija 2019, niso dobili. Na območju ptujske občine je bilo popisanih in vlože- nih prijav v skupni višini 2.428.427 evrov. Glavnina teh sredstev bi bila potrebna za sanacijo stavb, tako v zasebni kot javni lasti. A ne za to, ne za škodo na kmetijskih zemljiščih, ni bilo doslej izvršenih nikakršnih izplačil. Zdaj je jasno: številni upravičenci, ki so se nade- jali pomoči, je ne bodo niti dobili. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, je razglasi- tev epidemije vplivala na to, da ni bilo možno zagotoviti potrebnih sredstev iz rezerve proračuna Re- publike Slovenije za odpravo pos- ledic neurij s poplavami v letu 2019: „Iz tega razloga tudi Vlada RS še ni obravnavala in sprejela progra- ma odprave nastalih posledic. V pripravi je rebalans proračuna, s katerim naj bi se zagotovilo vsaj del nujnih sredstev za sprejetje in izvedbo programov za prioritetno obnovo.“ Kaj je zapisano v predlo- gu programa za pomoč V omenjenem programu – ki še sicer ni sprejet – bodo predvidoma prednostno obravnavali poškodo- vane infrastrukturne in stanovanj- ske objekte. „V predlogu progra- ma so zajete stanovanjske stavbe v lasti oseb zasebnega prava, kjer so sredstva potrebna za obnovo stavbe, večja od 2.800 evrov (50 % povprečne škode na stanovanjskih objektih za neurja s poplavami, močnim vetrom in točami 7. in 8. julija 2019). Lastniki stanovanjskih stavb nad prej navedenim limitom ocene škode bodo predvidoma do konca leta 2020 obveščeni glede možnosti dodelitve dela sredstev na podlagi dokazil (računov) o iz- vedeni obnovi stavbe,“ so pojasnili na pristojnem ministrstvu. V pri- meru, ko je bila škoda manjša od 2.800 evrov, pa bo očitno sanacija strošek lastnika nepremičnine. Glede na določila Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bo višina sredstev za obnovo objektov, do katerih bodo upra- vičeni, različna. Za obnovo posa- meznega stanovanja se bo lahko dodelilo med 40 ali 60 % sredstev, potrebnih za obnovo. Delež je odvisen od tega, ali ima lastnik ali njegovi družinski člani v poškodo- vanem stanovanju urejeno stalno bivanje. Ob tem pa na ministrstvu dodajajo, da je skladno z zakonom „zavarovano za škodo zaradi na- ravne nesreče stanovanje, za kate- rega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 50 % ocene neposredne škode na stanovanju. Pri določitvi višine sredstev, ki se dodelijo za obnovo stanovanja, je treba upo- števati, da vsota vseh sredstev dr- žavnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku stanovanja za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju ne sme presegati 90 % sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja po- trdila komisija za odpravo posledic nesreč.« Foto: ČG Neurje 7. julija lani je Spodnje Podravje močno prizadelo. Ptuj  Pomoč po neurju 2019 le za redke oškodovance Pomoč le tistim, ki so imeli nad 2.800 € škode Kot smo pred kratkim poročali, številni Ptujčani in okoličani obljubljene državne pomoči po lanskoletnem neurju še niso dobili. Zdaj je jasno; mnogi je – tudi zaradi epidemije koronavirusa – ne bodo. Država bo nekaj sredstev sicer zagotovila v rebalansu proračuna, a bodo do pomoči upravičeni le tisti, kjer je bila škoda ocenje- na na več kot 2.800 evrov. Poleg odkritih streh na stano- vanjskih hišah in gospodarskih poslopjih so jo tokrat najslabše od- nesli vinogradi. Vinogradniki so se letos nadejali dobrega pridelka, žal pa ga je ponekod v Podravju uničila toča. Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, si je najprej ogledal ormo- ško območje, kjer je bilo neurje s točo in vetrom najbolj uničujoče v krajih Litmerk, Gomila pri Kogu, Mihalovci in Kajžar. »Vinogradi so utrpeli od 30- pa tudi do 100-odsto- tno škodo. Posledice, a manjše, so tudi v sadovnjakih, poškodovana je koruza, a ne toliko zaradi toče, ampak predvsem zaradi sunkov vetra, ki so polomili stebla.« Nebo se je zneslo tudi nad Ha- lozami. »Toča je najbolj klestila na podlehniški Gorci in v majšperških Stopercah, veter pa v občini Že- tale, in sicer predvsem v naseljih Dobrina in Žetale.« Kakšne so natančne razsežnostih škode, je še prezgodaj govoriti, najbolj prizadete kraje si bo v prihodnjih dneh ogledala razširjena komisija v sestavi predstavnikov Kmetijsko- -gozdarske zbornice Slovenije in kmetijskega ministrstva z ministri- co na čelu ter podala oceno. Iz največjega ormoškega vinar- ja Puklavec Family Wines v lasti Vladimirja Puklavca pa poročajo o uničenju okrog 50 odstotkov njihovih vinogradov: “Nevihta s točo in močnim vetrom je prišla ob najbolj nepravem času, saj smo bili tik pred trgatvijo, zato so posledi- ce na grozdju nepopravljive. Zato smo že v ponedeljek začeli izva- jati zaščitne ukrepe in predčasno trgatevo sorte muškat otonel, da poskusimo rešiti tisto, kar se da.” Ključno bo sedaj vreme v prihod- njih dneh in tednih, saj se bojijo gnitja na poškodovanem grozdju. Direktor in glavni enolog Mitja Herga pa je povedal: “Največ ško- de je na legah Litmerk, Svetinje, Jeruzalem, Kajžar, Vinski Vrh, Bre- brovnik in Gomila. Naše posestvo ima skupaj 600 ha vinogradov, od tega je poškodovanih vsaj 60 % vinogradov, precejšen del do te mere, da vprašanje, ali bomo tam sploh kaj trgali. Glede na to, da bo sedaj letošnji pridelek v Ljutomer- sko-Ormoških goricah občutno manjši, bomo primorani dokupiti grozdje iz sosednjih podokolišev, kot so Haloze in Radgonsko-Kapel- ske gorice.” Podravje  Posledice nedeljskega neurja s točo in sunki vetra Vinogradi ponekod povsem uničeni Čeprav je nedeljska huda ura trajala le nekaj minut, je povzročila ogromno škodo, še posebej na Ormoškem in v Halozah. Foto: Arhiv P&F Dornava  Korona okrnila delo TED Lükari Dneva odprtih vrat letos ne bo Ker je letošnji Lükarski praznik zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa prvič v svoji četrt stoletja trajajoči zgodovini odpadel, je vodstvo Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava računalo, da bi v začetku septembra na Čü- šekovi domačiji priredili dan odprtih vrat. Tako bi se lahko obiskovalci oskrbeli s čebulo za ozimnico, kupili čebulne kite (lükove krence), lükec za sajenje, se okrepčali z lükarskim sendvičem, si ogledali obnovljeno staro kmečko hišo – Čüšekovo domačijo, posedeli in poklepetali na dvorišču pred domačijo … A tudi tega dogodka ne bo. Predsednica društva Maja Bezjak je povedala, da so na NIJZ posredovali vlogo in poizvedeli, kakšne ukrepe bi bilo ob organizaciji dogodka treba izvajati. »Žal smo prejeli takšen odgovor, da zahtev in navodil NIJZ ne moremo izpolniti. Na domačiji nimamo sanitarij s tekočo vodo, hrano je treba pripravljati in ponujati po strogimi higienskimi ukrepi … Mi smo si dogodek zamislili na čisto preprost način, vse bi se dogajalo zunaj, ljudje bi prihajali, odhajali, vmes kaj kupili, se malo okrepčali, poklepetali. Vse bi potekalo spontano in sproščeno. Vemo, da navodil NIJZ, kot so jih navedli, ne moremo upoštevati, zato ne upamo tvegati. Upamo lahko samo, da bo prihodnje leto situacija ugodnejša in bo ponovno vse po starem.« Kljub letošnjim drugačnim razmeram so se številni z dornavskim lükom že oskrbeli. »Obiskovalci, ki leta in leta prihajajo na Lükarski praznik, nas poznajo. Mnogi izmed njih so nas kontaktirali in že prišli po čebulo za ozimnico. Pridelek je še na voljo, tako da nas lahko ljudje tudi individualno pokličejo,« je pojasnila Bezjakova. Foto: MZ Tako veselo je bilo na Čüšekovi domačiji med pripravami na Lükarski praznik lani poleti. Foto: Arhiv P&F Na kmetijske površine se je razlila še Drava Posebno težavo po neurju v nedeljo je predstavljalo tudi razlitje Drave pri Dupleku. »Količina padavin po naših podatkih ni bila tako velika, da bi zaradi tega prišlo do izlitja, zato se znova poraja sum, da so Avstrijci kot že pred leti, odprli zapornice na akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn in s tem povzročili poplave pri nas,« pravi Rebernišek. Občine in kmetje bodo še čakali ... Na vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu – če sploh – pa bodo denarno pomoč dobile občine, ki so prav tako zaprosile za državna sredstva za ureditev gospodarske javne infrastrukture, pa na pristojnem ministrstvu niso odgovorili. Za zdaj nameravajo pomagati le zasebnim lastnikom, pri katerih je bila ocenjena škoda večja od 2.800 evrov. Kmetje in občinarji so v drugem planu. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 3 Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, je banka v zameno za oh- ranitev bankomata v Majšperku od občine zahtevala 600 evrov me- sečno. Banko smo seveda vprašali, ali mesečni stroški bankomata res predstavljajo skorajda minimalno plačo zaposlenega. Odgovorili so, da stroška javno ne razkrivajo. »Za obratovanje bankomata je pot- rebno redno vzdrževanje iz tehnološkega in fi zičnega vidika, najem in vzdrževanje komunikacijske povezave med bankomatom in banko, redno polnjenje bankomata in drugo.« Fakinova je na seji še dejala, da so se na občini borili za bankomat, a da je bil zahte- vani mesečni strošek previsok, ob tem pa razkrila, da bi brez občinskega sofi nanciranja Maj- šperčani ostali tudi brez ban- komata na Bregu. Za slednjega prispevajo 50 evrov mesečno. »Zato pa še enkrat pozivam: kupujmo doma, dvigujmo de- nar doma, če ni prometa, lastni- ki enostavno zaprejo. Enako velja za lekarno in ostale stori- tve,« je poudarila. Majšperčani imajo tako edino možnost za dvig gotovine 24-ur na dan in vse dni v tednu le na Bregu. A nošnja maske v zaprtih javnih prostorih je obvezna, saj z njo, ko jo nosimo, tako pravi stroka, šči- timo druge, ko jo nosijo drugi, pa ščitijo nas. Šlo naj bi torej za to, da z uporabo mask varujemo drug drugega, da smo solidarni. Nešte- tokrat je že bilo povedano, kako se uporablja masko in kako dolgo jo smemo nositi, pa vendar teh navo- dil še vedno ne znamo ali nočemo upoštevati. Vlačimo jih po žepih … Maske namreč večinoma ne zna- mo pravilno uporabljati in v takem primeru najbrž ne ščitimo nikogar. Če se pri nakupovanju špecerije na primer malce ozrete okrog sebe, boste videli kupce, ki si svoje ma- ske, bodisi za enkratno ali večkra- tno uporabo, nenehno popravlja- jo, pogosto si jih snamejo z nosu, da lažje dihajo, ko hočejo kaj pove- dati, pa si jo potegnejo pod brado, da se jih bolje sliši. Z vsakim doti- kom rok, ki niso razkužene, masko tako kontaminirajo, a je zato ne zavržejo. Še več, mnogi jo namreč po opravljenem nakupu vtaknejo v žep ali torbico, shranijo v predal vrat svojega vozila oziroma kon- zolo pri menjalniku, pogosto pa taka maska visi tudi na vzvratnem ogledalu ali leži na avtomobilski armaturi. Do naslednjega nakupa, obiska kafi ča ali, bognedaj, celo zdravnika. Nekatere maske so vi- dno »utrujene«, izgubile so prvot- no obliko, zapacane so z ostanki ličil, mastne od hrane ali kakšnega dela ..., uporabnik pa jo zamenja šele, ko ta že dobesedno razpada. Kirurška maska iz pralnega stroja Se odgovor za takšno početje skriva v dejstvu, da so maske za mnoge prevelik strošek in zanje nimajo denarja? Morda grožnje z morebitno okužbo s covidom-19 ne jemljemo dovolj resno in se na ta način upiramo zapovedim? Ali petek  4. septembra 2020 3Aktualno Podravje  Inovacija po slovensko ali večkrat nošena maska za enkratno uporabo Mastna in zapacana – dobra bo, dokler ne razpade Že dolgo ga pri nas ni bilo izdelka, o katerem bi bilo toliko govora, polemik, sporov in celo političnih škandalov. Zaščitna maska že mesece razburja. Najprej je ni bilo mogoče dobiti, potem je prišla po zasoljeni ceni, za manjšino postala celo modni dodatek, za večino pa ostala predvsem neprijetni nagobčnik, pod katerim je težko dihati. Foto: SD Zaščitne maske za ponovno uporabo pogosto hranimo kar na vzvratnem ogledalu v avtomobilu. Foto: Mojca Vtič Deželna banka ima na svoji sple- tni strani zapisano, da bankomati omogočajo najpreprostejši način za dvig gotovine in hiter vpogled v stanje poslovnega računa, ter da je najcenejša pot do gotovine. A edina bankomata v tem delu Podravja os- tajata le še na Ptuju in v Dupleku. Majšperk  Do denarja 24 ur na dan le na Bregu Banka zahtevala 600 € za ohranitev bankomata Deželna banka Slovenije je avgusta ukinila bankomat v Maj- šperku. Razlog – nerentabilnost, seveda. Tako so namesto bankomata že vstavljeni zidaki v barvi fasade v stavbi Kme- tijske zadruge Ptuj. AMZS Ptuj organizira tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov, z možnostjo podaljšanja registracije po naslednjem razporedu: Torek, 8. 9. ZG. HAJDINA prevozništvo Vogrinec 7.30–8.30 Torek, 8. 9. GEREČJA VAS Gasilski dom 9.30–10.00 Torek, 8. 9. NJIVERCE Kmetija Valentan 10.30–11.00 Torek, 8. 9. APAČE Gasilski dom 11.30–12.00 Torek, 8. 9. SELA Gasilski dom 12.30–13.00 Torek, 8. 9. ZAMUŠANI Kmetija Pintarič 13.30–14.00 Sreda, 9. 9. NADOLE ŠD RIM 7.30–8.30 Sreda, 9. 9. PODLEHNIK Lovski dom 9.15–9.45 Sreda, 9. 9. TRŽEC Gasilski dom 10.30–11.00 Sreda, 9. 9. PLETERJE prevozništvo Medol 11.30–12.00 Sreda, 9. 9. LOVRENC NA DR. POLJU Igrišče - športni park 12.30–13.30 Četrtek, 10. 9. BUKOVCI Vulkanizerstvo Kolarič 7.30–8.00 Četrtek, 10. 9. STOJNCI Gasilski dom 8.30–9.00 Četrtek, 10. 9. MALA VAS Bar Žgajar 9.30–11.00 Četrtek, 10. 9. FORMIN Gasilski dom 11.30–12.30 Četrtek, 10. 9. MOŠKANJCI Gasilski dom 13.00–14.00 Petek, 11. 9. MEZGOVCI OB PESNICI Igrišče - Športni park 7.30–8.30 Petek, 11. 9. DORNAVA Kmetijska zadruga 9.00–9.30 Petek, 11. 9. POLENŠAK Igrišče na Polenšaku 10.00–11.00 Petek, 11. 9. JURŠINCI Lovski dom 11.30–12.00 Petek, 11. 9. VITOMARCI Parkirišče večnamenska dvorana 12.30–13.30 Sobota, 12. 9. ŽETALE Igrišče pri Osnovni šoli 7.30–8.30 Sobota, 12. 9. ZAVRČ trgovina Haložanka 9.15–11.00 Ponedeljek, 14. 9. ZG. LESKOVEC Gasilski dom 7.30–9.30 Ponedeljek, 14. 9. CIRKULANE Kmetijska zadruga 10.00–12.00 Ponedeljek, 14. 9. VIDEM PRI PTUJU Kmetijska zadruga 13.00–14.00 Torek, 15. 9. GRAJENA Športni park 7.30–8.00 Torek, 15. 9. DESTRNIK Gasilski dom 8.30–9.00 Torek, 15. 9. TRNOVSKA VAS Kmetijska zadruga 9.30–10.00 Torek, 15. 9. SP. VELOVLEK Gasilski dom 10.30–11.00 Torek, 15. 9. HVALETINCI Kmetija Braček 12.00–13.00 Sreda, 16. 9. ŠIKOLE Gostilna Kureš 7.30–8.00 Sreda, 16. 9. STOPERCE Gasilski dom 10.30–11.00 Sreda, 16. 9. MAJŠPERK Gasilski dom 11.30–12.30 Sreda, 16. 9. MARKOVCI počivališče v občini Markovci 13.30–14.30 AMZS Ptuj 02 749 35 35, www.amzs.si Tehnični pregledi na terenu se izvajajo za traktorje, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h in traktorske priklopnike do 3.500 kg največje dovoljene mase. PRVINE VARNE VOŽNJE ZA TRAKTORISTE NA VRANSKEM Sreda, 16. 9. ZG. JABLANE Okrepčevalnica pri Medvedu 8.30–9.30 Neuporaba zaščitne maske ni kazniva Iz pisarne varuha človekovih pravic so pred dobrim mesecem dni sporočili, da neupoštevanja odloka o obveznem nošenju zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru ni možno sankcionirati. Po njihovem se vlada zaveda, da bi bila prisilna implementacija take zapovedi nemogoča oziroma neučinkovita. Z odlokom torej državljanom le sporočajo, kakšno je primerno ravnanje v dani situaciji, kar z drugimi besedami pomeni, da je uporaba zaščitne maske odgovornost vsakega posameznika. Posameznik, ki na zaprtem javnem kraju ne nosi zaščitne maske, po mnenju varuha ne more biti prekrškovno preganjan, zdravstveni inšpektor ga ima pravico samo opozoriti. Kljub temu pa lahko nekdo, ki si maske noče nadeti, ostane pred vrati trgovine ali gostinskega lokala, če je ta sprejel takšna pravila. Foto: Dremastime/M24 pa smo preprosto premalo družbe- no odgovorni? V bistvu odgovora, zakaj je tako, ne bomo dobili niti ga ne iščemo. Eno je gotovo, ma- ska, v katero ste v trgovini dihali pol ure ali več, nato pa jo prihranili za naslednjič, ne opravlja več svoje funkcije. Slovenci smo se znova iz- kazali za iznajdljive, saj modro ki- rurško masko celo vržemo v pralni stroj in operemo. Tisti, ki so to že preizkusili, pravijo, da se maska po pranju »čisto dobro drži«, da pa se sčasoma, torej po večkratnih pra- njih, začne »malo muckati«. V zvezi z našo največjo iznajdbo – masko za enkratno uporabo, ki se lahko uporablja večkrat, je po družbe- nih omrežjih zaokrožila celo šala o »infection free« maski, ki pravi, da večkrat, kot si nekdo nadene masko za enkratno uporabo, bolj je imun na vse škodljive bakterije in viruse. Na NIJZ brez komentarja Kaj si o naštetem v resnici mis- lijo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ali napačna uporaba mask sploh komu koristi, nam kljub konkret- nim vprašanjem ni uspelo izvedeti, saj so nam zgolj ponovili priporoči- la o pravilni nošnji mask. »Masko za enkratno uporabo, ki jo vedno hranimo v čisti vrečki, je treba za- vreči oziroma menjati na dve uri ali pogosteje, če postane vlažna. Enaka pravila veljajo tudi za upora- bo tekstilnih oziroma pralnih mask za večkratno uporabo, razlika je le v tem, da jih po uporabi ne zavr- žemo, ampak shranimo za pranje in ponovno uporabo. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje dnevno pranje mask, peremo jih v pralnem stroju, s pralnim praškom, pri čim višji temperaturi. Oprane maske vedno shranimo v čisto em- balažo, torej v plastično vrečko ali etui, a moramo tudi embalažo ob večkratni uporabi razkužiti,« poja- snjuje Samo Belavič Pučnik iz NIJZ. Ni kaj, šolski primer prepada med teorijo in prakso. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  4. septembra 20204 Podravje V njem so med drugim opozo- rili na neizpolnjevanje v pogodbi zapisanih zavez med četrtnima skupnostma (ČS) Jezero in Spuhlja ter mestno občino (MO) Ptuj. V CI se sprašujejo, kako zaupati občini, če ta ne izpolni niti zavez, ki so na- vedene v pogodbi. »V pogodbi je bilo obljubljeno, da bo odlaganje v Cero Gajke samo začasno, da bo občina v šestih letih našla nadome- stno lokacijo, kar se nikoli ni zgo- dilo. Odlagališče že več let nima obratovalnega dovoljenja, smeti so vozili v regijski center v Celje, se- daj menda v Puconce. Vzdrževanje CERO Gajke plačujejo občani Ptuja, zraven tega pa seveda odvoz sme- ti v druge regijske centre, zato so položnice za smeti na Ptuju med najvišjimi v državi. Ostale občinske deponije so že sanirane in zaprte (Ormož, Dogoše), ostali so samo veliki regijski centri (Celje, Pucon- ci), ki so bili zgrajeni z evropskimi sredstvi. Ptuj teh sredstev ni dobil, ker je CERO Gajke na neustrezni lo- kaciji. Problematična je tudi bližina kmetijskih zemljišč. Leži na vodo- Ptuj  Civilna iniciativa za zaprtje smetišča v Gajkah Kakšen davek plačujejo ljudje in okolje Krajane Spuhlje, Brstja in Budine mineva potrpljenje v zvezi s stoično situacijo na nekdanjem regijskem od- lagališču Cero Gajke, kjer je naloženih na stotine ton odpadkov. Oblikovali so civilno iniciativo (CI), ki se je v javnosti pred dnevi oglasila z odprtim pismom. Foto: Črtomir Goznik Civilno iniciativo zanima fi nančni tok denarja, ki se je v mestno blagajno stekal na račun odlagališča Cero Gajke. Opozarjajo tudi, da izcedne vode iz smetišča pronicajo v podtalnico. Ptuj  Šolsko leto na Centru se je začelo z okužbo En učitelj okužen, dva v karanteni Novo šolsko leto se na Šolskem centru Ptuj ni začelo po priča- kovanjih. »V torek sem prejel klic Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je eden od naših zaposlenih učiteljev oku- žen s covidom-19,« je povedal direktor Centra Oton Mlakar. Epidemiološka služba je po protokolu preverile stike zaposlenega s sodelavci in drugimi osebami, opravila pogovor z ravnateljem in direktorjem ter na podlagi zbranih informacij še dvema zaposlenima odredila karanteno, ki se izteče 10. septembra. »Ostali, ki so bili v stiku z okuženim, a po oceni epidemiologov ne potrebujejo karantene, pa morajo biti pozorni na morebitne znake,« je pojasnil Mlakar. Dodal je, da okuženega učitelja, ki je član kolektiva Elektro in računalniške šole, prvega septembra ni bilo v šolo in da je bil nazadnje v službi zadnji teden pred začetkom pouka. Na vprašanje, ali bo zaradi odrejenih karanten moten pouk, pa je direktor odgovoril, da tudi sicer kakšen učitelj zboli in se opravi na- domeščanje. Tako da pouk poteka v skladu z načrtovanim urnikom, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ. Foto: Črtomir Goznik Kidričevo  Green lake počasi do dovoljenj Kmalu (tudi uradno) deskanje na vodi Zeleno jezero (Green lake) v občini Kidričevo je to poletje pre- cej zaživelo, saj so številni v vročih poletnih dneh na plaži ob gramoznici iskali poletno osvežitev. A je zagon dejavnosti po- kazal tudi nekaj šibkih točk, saj infrastruktura, ki bo služila turistični, gostinski in rekreacijski dejavnosti, na lokaciji še ni dokončno zgrajena. Kot smo že poročali, so se koncesionarji srečevali s težavami ok- rog nekontroliranega odlaganja odpadkov, saj je bilo na obrežju ob vročih poletnih dnevih zelo veliko ljudi, željnih osvežitve, sprostitve in zabave. Nekateri obiskovalci so potarnali tudi zaradi prisotnosti hišnih ljubljenčkov, predvsem psov, ki so jih ljudje vodili s seboj na plažo in v vodo. Letošnje izkušnje bodo tako dobra orientacija za organizacijo dela v prihodnjih sezonah. Ena izmed dolgo pričakovanih pridobitev, ki jo koncesionarji konču- jejo v teh dneh, je žičnica za deskanje in smučanje na vodi. Po mukotr- pnih postopkih, pogajanjih in izvedbi gradbenih, montažnih in osta- lih tehničnih del so jo pred dnevi le usposobili in poskusno zagnali. Koncesionarji ta čas za žičnico pridobivajo uporabno dovoljenje, brez tega je nimajo namena predati v uporabo. Kakor hitro bodo pridobili uporabno dovoljenje, bo žičnica začela tudi obratovati. Morda bi to lahko bilo še v tej sezoni: če bo lepo vreme in če bodo pridobili vsa dovoljenja. Na obrežju kidričevskega zelenega jezera pa je zgrajena tudi tribu- na, ki bo služila prireditveni dejavnosti. Organizatorji bodo za priredi- tve izkoristili še lepe in tople jesenske dneve. Tako so se odločili, da jutri, v soboto, v goste povabijo priljubljenega igralca Tadeja Toša. Ob 20. uri bo nastopil s stand-up komedijo, ki jo je naslovil Je**bela Nas Korona. Četrtna skupnost (ČS) Jezero je na seji v avgustu v zvezi s CERO Gajke sprejela več sklepov. Med drugim zahtevajo vpogled v vso projektno dokumentacijo ter zapisnike inšpekcijskih in drugih nadzorstvenih organov. Zahtevajo vpogled v poročila o analizah izcednih vod in poročilo o porabi fi nančnih sredstev, vezanih na CERO Gajke, ter izvedbo ponovnega postopka presoje vplivov na okolje. Med sprejetimi sklepi je tudi zahteva, da se CERO Gajke zapre in območje revitalizira. Foto: Green Lake Žičnico, s tem pa smučanje in deskanje na vodi, bodo zagnali, ko bodo pridobili vsa dovoljenja. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je poudaril, da objekta brez uporabnega dovoljenja ne bodo odpirali. A deskarji so prve zavoje po gladini zelenega jezera že naredili. Testno so žičnico preizkušali domačin Miha Peršuh ter ekipa podjetja Promocije. si: Igor Filipov, Davorin Gajser in Damijan Krumpak. Ormož  Neurje močno poškodovalo OŠ Velika Nedelja Učenci v šolske klopi komaj v ponedeljek Nedeljsko neurje, ki je razdejalo območje krajevnih skupnosti Miklavž, Ivanjkovci in Kog, je preprečilo začetek po- uka osnovnošolcem, ki znanje nabirajo v Osnovni šoli Velika Nedelja. Zato bodo učenci novo šolsko leto lahko začeli teden dni pozneje, ko bo zopet zagotovljen varen prihod v šolo. Odločitev je bila po besedah žu- pana Danijela Vrbnjaka neizbežna, saj je neurje močno poškodovalo ostrešje, voda pa je zalila številne prostore. Škoda je bila preobse- žna, da bi jo lahko sanirali v enem dnevu. »Streha novega dela šole je na- četa na vseh straneh, tako ne mo- remo zagotoviti, da bi učenci lahko varno vstopali v stavbo. Začetek pouka moramo prestaviti,« je po- jasnil ravnatelj Stanislav Bezjak. Šolsko leto bodo tako na velikone- deljski osnovni šoli začeli predvido- ma šele 7. septembra, ko naj bi bila streha sanirana. »Dela na strehi morajo biti v celoti opravljena, saj ne želimo tvegati, da bi se zgodilo še kakšno dodatno zamakanje. Potrebna bo tudi sanacija notranjih prostorov, saj je na več mestih zaradi odkrite strehe do zamakanja že prišlo,« je napovedal Vrbnjak, ki pričaku- je, da bo stroške sanacije v celoti krila zavarovalnica. Kljub temu je vodstvu šole uspelo že v torek, 1. septembra, v nepoškodovani špor- tni dvorani zagotoviti varstvo za učence od 1. do 5. razreda. Ponekod so dobesedno ostali brez strehe nad glavo »Na drugih občinskih stavbah nismo zabeležili kakih poškodb, si- cer pa je bilo vsega skupaj poškodo- vanih čez 150 objektov na območju občine. Poškodovana so bila vozila, podrlo pa je tudi več kot 200 dre- ves,« je naštel Vrbnjak. »Ponekod je odkrilo celotne strehe, a so občani še lahko ostali v svojih domovih. Če bi bilo potrebno, pa bi jim na občini lahko omogočili varno zavetje, saj imamo prostih nekaj neprofi tnih stanovanj in tudi bivanjskih enot,« je dejal Vrbnjak, ki se zaveda, da še bodo občani potrebovali pomoč. Na občini že razmišljajo, kako bodo pomagali najbolj prizadetim, priča- kujejo pa tudi pomoč države. Foto:KG varstvenem območju na prodnati podlagi, tudi pri gradnji temeljev odlagalnih polj niso bili dosledni, problematična je višina naloženih bal – namesto načrtovanih štirih bal v višino jih je deset, kar je zelo verjetno poškodovalo podlago. Kdo jim je dal dovoljenje, da odla- gajo v višino deset bal? Je kdo pre- verjal, če temelji tega smetišča to vzdržijo? Prepričani smo, da izce- dne vode pronicajo v podtalnico, zato je naša podtalnica najslabša v Sloveniji. Zaradi vsega naštetega je onesnaževaje podtalnice neiz- bežno,« so poudarili v CI. Konec sprenevedanja, da problem ne obstaja »V neposredni bližini je tudi staro odlagališče Brstje, zato je obreme- nitev za okolje absolutno prevelika. Krajani nismo informirani o stanju okolja, želimo vedeti, v kakšnem okolju živimo. Tudi o načrtih, kaj občina namerava s CERO Gajke, nis- mo informirani. Vse, kar izvemo, je iz medijev – enkrat se center pro- daja, drugič ga nameravajo nadgra- diti – prihaja do velike zmede, ljudje so zaskrbljeni in ne verjamejo več nikomur. Vsaka nadgradnja tega centra bi bila velika napaka, saj je okolje že preobremenjeno. Napaka je tudi iz fi nančnega vidika – osta- li regijski centri so dobili evropska sredstva – 20 milijonov EUR – nad- gradnjo CERO Gajke pa bi seveda plačali občani Ptuja in bi posledično imeli še dražji odvoz smeti, kar je za našo regijo nesprejemljivo, saj so dohodki nižji od slovenskega pov- prečja. Zaskrbljeni smo tudi zaradi pogostih požarov in poginov ptic, občina se ne more več spreneve- dati, da ta problem ne obstaja. V CI zahtevamo, da se problem reši in deponija zapre v skladu z okolj- skimi standardi, kot so to uredili v ostalih občinskih deponijah.« Foto: ČG Predsednik ČS Jezero Črtomir Rosić in članica Sergeja Puppis Freebairn Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  4. septembra 2020 5Podravje Tokratna zgodba se dogaja v Janežovskem Vrhu v občini De- strnik, kjer že dolgo vre zaradi ceste Elizabete Simonič in njenega moža. Brez njunega dovoljenja jo uporablja tudi nekaj sosedov, ki pa so si na sodišču že leta 2009 pridobili služnostno pravico do njene uporabe. Spor je pred dnevi eskaliral do te mere, da je razgrete glave pomagala hladiti celo polici- ja. Simoničeva je namreč skušala s svojim telesom ustaviti kamion s peskom. Ker mu ni dovolila nada- ljevati vožnje, jo je s poti umaknila šele policija. »Cesta je v zasebni lasti in niti ni vknjižena kot cesta. V služnost nisem nikdar privolila, še posebej zato, ker imajo tisti, ki pot brez dovoljenja uporabljajo, še tri druge ceste, da pridejo do svo- jih nepremičnin. Med njimi je tudi cesta skozi gozd, ki je bila v prete- klosti v splošni uporabi vseh,« pri- poveduje lastnica. Počno, kar se jim zahoče »Večinoma se po najinem zemljišču vozi samo eden od so- sedov, in sicer Marjan Burina, ki pa je podkupil ostale, večinoma gre za vikendaše, da so na sodišču zahtevali pravico do služnostne uporabe te poti. Čeprav mi ni jas- no, na kakšni osnovi, so to pravico tam tudi dobili. Oziroma, kot nama je pravkar pojasnil najin odvetnik, ima služnost zapisano samo Bu- rina, ostali pa si le mislijo, da jo imajo. Kakorkoli, z možem nama ne preostane drugega, kot da s pomočjo odvetnika vloživa tožbo zaradi motenja posesti in miru ter doseževa ukinitev služnosti.« Vidno razburjena pripovedujeta o nenehnem hrupu, ki ga povzro- čajo vozniki na njunem zemljišču, stresu, ki ga doživljata zaradi mo- tenja posesti, predvsem pa krivi- ce, ki se jima, kot sta prepričana, dogaja. »Vozijo se ob vseh urah dneva, na poti počnejo, kar se jim zahoče, ni miru. Ničesar ne upa- va puščati v bližini, ker vse izgine, cesto pa so brez opozorila, kaj šele dovoljenja, celo utrdili in na njej uredili kanale za odtekanje vode. Ob dežju zdaj vsa ta voda odteka v najino koruzo.« Postavlja ovire in se meče pod traktorje Da je situacija nevzdržna, priz- nava tudi Burina, ki pa za zaplet krivi Simoničevo. »Sporna cesta je že tri desetletja tudi edina pot, da pridem do svoje hiše. Tokrat ni prvič, da nekoga ni spustila mimo hiše: na pot namreč nastavlja naj- različnejše ovire, se meče pod traktorje, ne dovoli urejanja ceste, ne moreš ne naprej ne nazaj. Ne vem več, kaj naj. In to kljub temu, da imam v roki služnostno pravi- co.« Kaj menijo o zadevi, smo povprašali tudi na bližnji kmetiji, na kateri v spor niso vpleteni. Žele- li so ostati neimenovani, so pa na- mignili, da težave v bistvu ni oziro- ma jo vidi samo lastnica zemljišča. Tudi destrniški župan Franc Pukšič je bil kratek: »Občina s tem nima nič, gre za zasebno zemljišče, upo- rabniki morajo imeti urejena med- sebojna razmerja.« Po čem je dušni mir? Izbrskali pa smo poročilo de- strniškega odbora za infrastruktu- ro s konca marca 2013, iz katerega gre sklepati, da odnosi med sose- doma takrat niso bili tako slabi. Člani odbora so si namreč ogledo- vali stanje komunalne infrastruktu- re, med drugim tudi nekategorizi- rane ceste Simonič–Burina, kot so zapisali. »V času izvajanja zimske službe je bila močno poškodova- na. Lastnica dela zemljišča Elizabe- ta Simonič je na kraju samem čla- nom odbora povedala, da je treba ves gramoz in blato, ki ležita izven cestišča, odstraniti. Marjan Buri- na, ki stanuje na koncu ceste, pa je dejal, da tako poškodovanega cestišča še ni bilo po zimski službi kot letos. Tudi on je zahteval, da se kup zemlje in gramoza pred njegovo hišo odstranita in na ces- to zapelje drobljeni gramoz, saj je imel cesto pred izvajanjem zimske službe urejeno, sedaj pa je tako rekoč neprevozna. Simoničeva je še zahtevala, da se cesta odmeri v širini treh metrov.« Naš namen nikakor ni soditi, katera stran ima prav in katera ne, saj si bralci o tem ustvarjate svoje mnenje, želeli smo samo predstaviti dve plati ene medalje oziroma opozoriti na dejstvo, da ljudje eno in isto stvar vidimo na svoj način. Zato se tudi pogosto ne strinjamo. Vprašanje pa seveda je, ali je takšna nestrinjanja smiselno peljati tako daleč, da je potrebno posredovanje policije, odvetnikov in sodišča. Ali ne bi bilo za lasten dušni pa tudi splošni mir bolje sto- piti korak nazaj in malce popustiti? Foto: SD Elizabeta Simonič na sporni cesti, ki leži na njeni zemlji in ki je ne dovoli uporabljati sosedom, čeprav so si zanjo pridobili služnostno pravico. Destrnik  Skrhani odnosi med sosedi v Janežovskem Vrhu Vroča kri zaradi služnostne poti Medsosedski spori veljajo za slovensko folkloro, znajo še najbolj povedati odvetniki, ki iz njih najbrž tudi edini potegnejo dobiček. Po- gosto so razlogi za spore povsem banalni, ljudje pa lahko postanejo smrtni sovražniki zaradi nekaj centimetrov zemlje ali pa zaradi jablane, s katere sadeži padajo na sosedova tla. Žetale  80-letni ženici je neurje popolnoma uničilo domačijo V dveh minutah je hiška postala neprepoznaven dom Koščki strešnikov, razcefrana izolacija, polomljeni vrtni palčki, večji deli strehe in ostrešja na bližnji njivi. V dveh minutah je Štefki Satler iz Dobrine močan veter uničil dolgoletni trud za prijeten dom. »Saj imamo zavarovano, vendar je toliko škode. Pa delavce spet imeti. Prej sem se počutila dobro, sedaj sem komaj pri zavesti,« je dejala Satlerjeva, ki šteje že preko 80 let. Zadržano je pogledala skozi vhod, ko je zaslišala zvok avtomo- bila. »Mislila sem, da so iz zava- rovalnice,« je rekla. Nato pa tiho povzela dogodke nedeljskega po- poldneva, ki so razlog za njeno sla- bo počutje in slab spanec. »Saj smo že imeli točo, pa dež, veter, vendar takšnega neurja ne pomnim,« je za- upala Satlerjeva. »Včeraj popoldan sem bila ravno v kopalnici, trikrat je zagrmelo, bilo je oblačno, nato pa naenkrat tako močan veter, da sem mogla z obema rokama odpre- ti vrata kopalnice. In do tačas, ko sem prišla do sobe na sprednji stra- ni, sem imela vode že vse do kav- ča. Pobrisala sem po tleh, nato pa stopila še ven in videla …« je začela opisovati Satlerjava. Po premolku in vdihu je nada- ljevala: »Pogledam in vidim, da ni več strehe. Saj v prvem trenutku mi ni nič bilo, sedaj pa mi je vedno hujše. Če se spomnim, kako smo gradili, kako moraš imeti skrb za delavce. Streha je bila obnovljena, strešna kritina težka. Pa je kljub temu veter, ki je moral priti po dolini, vse vzdignil. Imam zavaro- vano. Vsako leto zavarujem, kaj če do česa pride, si vedno mislim. Nekako bomo rešili, menda ja,« je prepričevala samo sebe. Gospa, ki šteje že krepko preko 80 let, živi sama, svojega avta nima, odvisna je od bližnjih sorodnikov, sosedov in avtobusnih povezav. Sosedi so v nedeljskem popoldnevu tudi pokli- cali na pomoč gasilce. »Delali so do trde teme. Jaz nisem smela ven, ker nisem imela čelade.« Pogledala je še cvetlično gredico, ki vodi do stopnišča in vhoda ter dodala: »Ta roža mi je tako lepo cvetela, ves- te.« Od cvetočih cvetličnih grmov so ostala le polomljena stebla, brajde so popustile pod močnimi sunki vetra. V dveh minutah neu- rja je lična hiška z okolico postala neprepoznavna. Na občini obljubljajo, da bodo gospe pomagali pri sanaciji, pred- vsem z iskanjem izvajalcev. »To je tudi bila osrednja prošnja gospe Satler. Krovce smo že kontaktirali, vendar za zdaj še nismo našli re- šitve, saj so bili krovci že pred tem neurjem močno zasedeni, zdaj pa seveda še mnogo bolj,« je pojasnil župan Anton Butolen. Čiščenja raz- dejane okolice pa so se že lotili ga- silci PGD Žetale in tudi člani Stroj- nega krožka Žetalanec. Kolikšno škodo je dvominutno neurje povzročilo v Žetalah, po- veljnik civilne zaščite Jože Vogrinc težko oceni. »Sedaj smo namreč še po tere- nu. V nedeljo smo pokrili strehe na stanovanjskih objektih, v pone- deljek na gospodarskih poslopjih. Počasi pa se ugotavlja tudi škoda v vinogradih, ponekod je bila takšna, da so morali vinogradniki že opra- viti trgatev.« Foto: Mojca Vtič Brajde niso zdržale sile vetra. Foto: Mojca Vtič Od strehe z zračnim mostom, izolacijo, strešno opeko ostalo bore malo. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 Takoj po razglasitvi epidemije se je način dela na upravnih enotah prilagodil novim epidemiološkim razmeram. Tudi pol leta potem delo ne teče tako kot pred 13. mar- cem 2020. Na Upravni enoti (UE) Ptuj ugo- tavljajo, da so imeli sprejeti ukrepi močan vpliv na število rešenih za- dev. Razlogov je več. Prvi je zmanj- šano število delavcev, ki so hodili v službo. Od skupaj 65 zaposlenih na Upravni enoti Ptuj jih je od druge polovice marca do konca maja v službo hodila približno polovica. „Zaposleni v UE Ptuj nimamo teh- ničnih možnosti za delo od doma, zato se je reševanje upravnih zadev dejansko ustavilo. Izvajale so se le tiste naloge, za katere je pristojno ministrstvo določilo, da jih je treba nujno opraviti,“ pojasnjuje Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Ostale za- deve so čakale v predalih. Novona- stala situacija pa zdaj zaposlenim nalaga nov tempo in težje pogoje dela, prosilcem pa prinaša velike težave, saj se je čakanje na reševa- nje upravnih zadev bistveno podalj- šalo na vseh področjih. Za gradbeno dovoljenje se čaka pol leta „Reševanje upravnih zadev, ki jih vodijo določeni uslužbenci, se je zaradi korone zamaknilo za to- liko časa, kot so bili odsotni zaradi epidemije,“ priznavajo na ptujski UE, torej najmanj za tri mesece. V primeru, da oddane vloge na po- dročju gradbeništva niso popolne in jih je treba dopolnjevati, pa je ta čas še daljši. Grah je potrdil tudi informacije, da se na izdajo gradbe- nega dovoljenja na Ptuju letos čaka bistveno dlje kot lani. Od oddaje vloge do izdaje gradbenega dovo- ljenja mine tudi do šest mesecev. Potrebovali bi več zaposlenih Razglasitev epidemije je vpliva- la na število začetih upravnih po- stopkov, sicer bi bilo stanje še bolj kaotično. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo začetih 5.261 postopkov, kar je za 1.244 manj kot v enakem obdobju lani. Tudi na področju gradbenih zadev se je zmanjšalo število začetih postop- kov za okrog 16 %. Ta dejstva bi v normalnih razmerah pomenila tudi hitrejše reševanje zadev in večje število zaključenih postopkov. Seveda, če ne bi bilo epidemije. Posledica te pa je, da delavcem ni uspelo rešiti toliko zadev kot lani. „Stranke sicer imajo določeno mero razumevanja za te zamude, vendar pričakujejo, da bodo nji- hove zadeve rešene v primernem času. Zato bo treba reorganizirati delo,“ je prepričan načelnik UE Ptuj, ki dodaja, da bo potreben tudi posluh države. Pozitiven vpliv na hitrost in število reševanja upravnih zadev bi namreč imele kadrovske okrepitve. petek  4. septembra 20206 V središču Ptuj, Podravje  Upravna enota: manj vlog, a dalj časa trajajoči postopki Korona za več mesecev podaljšala izdajo gradbenih dovoljenj Ker je bila od marca do maja polovica zaposlenih na ptujski Upravni enoti (UE) na čakanju, so posledice odsotnosti in dejstva, da so ostali reševali le nujne zadeve, več kot očitne. Čeprav je število začetih upravnih postopkov v primerjavi z letom 2019 manjše, se na reševanje zadev čaka dlje časa. Za izdajo gradbenega dovoljenja tudi pol leta ali več. Foto:ČG Načelnik UE Ptuj Metod Grah meni, da bi poleg reorganizacije dela bilo nujno tudi dodatno zaposlovanje, da bi se zadeve začele reševati hitreje. Glavna obravnava, ki je pred tričlanskim sodnim senatom pote- kala ta torek, je trajala dolgih pet ur. Sodišče je zaslišalo kriminalista Matjaža Breznika in Primoža Hor- vata, pa tudi predstavnika Pošte Slovenije Sebastjana Petka, ki dela na področju nadzornih varnostnih sistemov. Petek je med drugim raz- ložil protokol sodelovanja Pošte s policijo ob izrednih dogodkih – kar se tiče posredovanja video in foto- grafskega gradiva. Običajna pra- ksa je, da operaterji v nadzornem centru Pošte ob izrednih dogodkih policiji na njeno zaprosilo po ele- ktronski pošti takoj posredujejo fotografi je, na katerih je storilec. Ker obramba obdolženega dvomi v pravilnost postopkov predaje vi- deo in fotografskega gradiva, ki so ga možje v modrem pridobivali na dan ropa in dan kasneje, bo sodišče o tem izvedlo dodatne dokaze. Obdolženi ne skriva vročekrvnosti Na obravnavi je sodišče ponov- no predvajalo posnetek video nad- zorne kamere iz prodajalne Jager v Trnovski vasi. Sodnica Marjana Kosi je iz videnega na posnetku sklepala, da je Jerebic v Jagru kupil cigarete znamke Chesterfi eld. Tej ugotovitvi je ostro oporekal, saj da je to iz posnetka na kameri nemo- goče natančno ugotoviti. Sodnica je sicer dopustila možnost, da se iz posnetka kamere z gotovostjo res- da ne da razbrati znamke cigaret, zato je odločila, da bo za verodo- stojnost dokaza sodišče od trgovca pridobilo še račun za nakup, ki ga je 12. decembra lani v Jagru v Trnovski vasi opravila oseba na posnetku, za katero domnevajo, da je Jerebic. Pri predvajanju in obravnavi po- snetka, iz katerega naj bi se vide- lo, da bi kupil cigarete (in katero znamko), ter ugotovitvah sodnice je obdolženi Jerebic kar malo zno- rel. „Gre za vaše ugibanje. Približaj- te posnetek, da bomo lahko videli, ali je to sploh škatlica cigaret,“ je jezno bentil in še kar naprej z jezi- kom ostro opletal proti sodnici. S tem si je najprej prislužil opozorilo, nato pisni opomin. Če bi nerganje stopnjeval, bi ga sodnica lahko na- potila iz sodne dvorane. „Obdolže- ni, to ni rubrika poslušalci čestitajo in pozdravljajo, kjer bi lahko razpra- va potekala po vaših željah,“ je bila ostra. Zakaj je pomembna škatlica cigaret Jerebica je zanimalo, zakaj gle- dajo na posnetku cigarete in zakaj je to pomembno. Odgovora ni do- bil, sodnica mu je dejala le, naj se umiri. „Zakaj me to zanima? Zato, ker sodite meni, ne pa enemu tam zunaj na cesti,“ je besnel. Tudi Jere- bicev odvetnik Tomaž Alič se je stri- njal, da če je prodajalka segla v za- bojnik s cigaretami (kot je videti na posnetku), ni nujno, da je iz njega vzela cigarete. Kaj šele, da bi iz po- snetka nadzorne video kamere bilo možno razbrati znamko cigaret. Sodišče brez programske opreme za vpogled v podatke Na glavni obravnavi je še enkrat pričal kriminalist Matjaž Breznik, beseda pa je tekla ponovno o dveh Jerebicevih Googlovih elektronskih računih. Eden izmed njiju je bil za preiskovalce relevanten, drugi ne. A Jerebic se sedaj sklicuje prav na tistega, ki ga preiskovalci niso ob- delovali, saj „podatki na njem za preiskavo kaznivega dejanja niso bili relevantni“. Kaj dejansko je bilo na tem računu, sodišču ne uspe preveriti, ker s programsko opre- mo, s katero razpolagajo, podat- kov na zgoščenki ne morejo odpre- ti. Potem so med zaslišanjem dru- gega kriminalista Primoža Horvata, ki dela na oddelku za računalniške preiskave, z Jerebicevim dovolje- njem poskušali vstopiti neposred- no v Gmail račun, a se je tudi ta po- skus izjalovil, saj računalniki v sodni dvorani iz varnostnih razlogov niso povezani z internetom. Ptuj  Sojenje za rop Pošte v Trnovski vasi bo trajalo še nekaj časa Obdolženi v sodni dvorani večkrat vzrojil Na ptujskem okrožnem sodišču se je ta teden nadaljevalo sojenje Prekmurcu Damjanu Jerebicu, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja ropa po vasi. Rop se je zgodil 12. decembra lani, Jerebic krivdo zanj odločno zanika. Od dneva, ko naj bi storil očitano mu kaznivo dejanje, je v priporu. Damjan Jerebic v spremstvu pravosodnega policista med odhodom s ptujskega sodišča V zaporu imel telefon in internet Jerebic si je v zapor pretihotapil mobilni telefon, ki so ga pravosodni policisti našli med preiskavo njegove zaporniške sobe. Mobilnik je imel skrit v vrečki za tobak, za radiatorjem. Med preiskavo celice so našli tudi nož od jedilnega pribora, predelan v izvijač. Branil se je z besedami, da takšen predelani nož v ječi ni nič posebnega. „Ta nož sem dobil pri zajtrku, vsaj 20 takšnih kroži med priborom.“ Četrtina manj vseh rešenih zadev kot lani Primerjava letošnjih podatkov z lanskoletnimi kaže, da je bilo zaradi epidemije letos manj oddanih vlog. Kar pa ne pomeni, da je število rešenih zadev sorazmerno večje. Letos je za približno četrtino manj rešenih zadev kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Medtem ko so jih uradniki na ptujski UE Ptuj v enakem obdobju lani rešili 6.335, so jih letos bistveno manj, 4.657. Velik razkorak je tudi na področju gradbenih zadev: rešenih je bilo okrog 24 % manj zadev kot lani: s 1.016 (v 2019) na 765 v letu 2020, čeprav je bilo manj začetih postopkov na gradbenem področju; v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo začetih 979 gradbenih postopkov, kar je 180 manj kot lani. Foto: ČG Z namenom, da tistim, ki so se zara- di prenove na tržnici znašli v težavah, vsaj delno pomagajo, je ptujska občina junija letos objavila razpis. Vlagatelje so povabili k oddaji vlog za denarno nadomestilo zaradi škode, ki je nastala kot posledica zmanjšanja čistih prihod- kov od prodaje ob izvedbi projekta Ureditev mestne tržnice. V razpisu so jasno navedli pogoje za uveljavljanje ter merila za dodelitev sredstev. Pet prosilcev zaradi neizpolnjevanja kriterijev zavrnili Kot so pojasnili, je vloge pravočasno oddalo 13 vlagateljev, od tega tri pod- jetja in deset samostojnih podjetnikov. Prejšnji teden je Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem MO Ptuj op- ravila še strokovni pregled popolnih vlog ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril iz razpisa. „Ugotovila je, da pet vlagateljev ne izpolnjuje pogojev iz jav- nega razpisa, od teh štirje sploh niso izvajali dejavnosti na območju, kjer je potekalo gradbišče, to je v poslovnih prostorih na območju mestnega jedra, ki je razvidno iz priloženega načrta k razpisu. En vlagatelj pa v letu 2019 sploh ni opravljal dejavnosti,“ so pojas- nili na MO Ptuj. Ptuj  Odškodnina zarad Podjetniki Zaradi dolgotrajne obnove p evrov, realno je še veliko večj oz. zahtevanega denarja. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  4. septembra 2020 7V središču Partnerji Qcentra Ptuj na Puho- vi so pripravljeni, da rešijo vaš problem. Da vam prihranimo skrbi in marsikateri kilometer, smo na enem mestu zbrali ra- znovrstne ponudnike kakovo- stnih jesenskih oblačil. Prvi med njimi je trgovina Mana, ki je te dni pripravila akcijo popusta 20 % na celoten znesek nakupa ob nakupu dveh otroških izdel- kov. Jesensko kolekcijo že prav tako najdete v trgovini NKD, kjer ob nakupu prejmete 20 % popust, ki ga lahko unovčite ob naslednjem nakupu. Naslednji ponudnik jesenske kolekcije je trgovina Kik. Pri Kiku velja iz- Kam po novo jesensko kolekcijo? Vroči poletni sončni dnevi so se spremenili v deževne jesenske dni. S tem pa se pojavi vsakoletni problem. S čim zamenjati kratke hlače in kratko majico? Ali mi lanski anorak letos še vedno pristoji? S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ postaviti spodnji in zgornji del Adidas trenirk, ki jih najdete za manj kot 20 evrov po kosu. Prav tako pa preverite različne akci- je in popuste v trgovini Pepco. V vseh omenjenih trgovinah pa prav tako poteka odprodaja za- dnjih poletnih kosov. Po softšele in prehodne jakne priznanih blagovnih znamk pa se odpravite v trgovino Tomas Sport. V Tomas Sportu lah- ko prav tako najdete obutvene klasike, kot so na primer Adi- das Grand Court. Če pa želite slovensko kakovost in športno eleganco, priporočamo obisk tr- govine Gamp, kjer najdete tudi zelo iskano »ptujsko« znamko oblačil NES. Pri jesenski obutvi ne moremo spregledati široke ponudbe Pi- tarossa. Naš novi partner zra- ven široke ponudbe ponuja tudi zelo ugodne cene in zani- mive tedenske akcije. Prav tako smo pa ponosni, da imamo v centru tudi trgovino Pami. V Pami najdete priznano otroško znamko Stone, športno znamko Skechers, ženske dizajnerske balerinke Ara ter še mnogo več. Zablestite v še tako deževnih jesenskih dnevih z oblačili in obutvijo iz nove jesenske ko- lekcije partnerjev Qcentra Ptuj. Se vidimo v Qcentru Ptuj na Pu- hovi! Z ropom v Veržeju ga več ne povezujejo Okrožna državna tožilka Klementina Prejac je ob koncu torkove obravnave poudarila, da ni možno reči, da bi bil za rop pošte v Veržeju, ki se je zgodil novembra lani, prav tako odgovoren Damjan Jerebic. Zato tudi ne bodo primerjali fotografij storilca v Trnovski vasi s fotografijami storilca v Veržeju. „Primerjavi nasprotujem, ker ne bi bila pravilna.“ oštne poslovalnice v Trnovski Foto: MZ Foto: MZ Jerebic trdi, da ni vozil po poti, ki jo je s pomočjo Googla zarisala policija Vprašanje, okrog katerega so se vrteli v krogu, je bilo neskladje med izrisom domnevnega gibanja obdol- ženega, ki ga je sodišču predložila policija, ter prikaz gibanja, ki ga je predložila obramba. Prikaz policije je povzet iz elektronskega računa je- rebic.damjan1@gmail.com, medtem ko naj bi bil izris gibanja, ki ga je pred- ložila obramba, povzet po podatkih iz drugega Jerebičevega Gmail ra- čuna damjanjerebic23@gmail.com. Oba „zemljevida“ kažeta isto pot gi- banja do Trnovske vasi, od tam nazaj proti Prekmurju pa se ena in druga pot razlikujeta. Verodostojnosti teh dokazov sodišče doslej ni (z)moglo preveriti, saj ne more odpreti podat- kov, ki so na zgoščenki. Odvetnik obdolženega Tomaž Alič je predlagal, da bi bilo najbolj verodostojno, če bi podatke o ta- kratnem gibanju obdolženega (po obeh elektronskih računih) pridobili neposredno od podjetja Google. Kri- minalista pa sta bila oba mnenja, da naj bi bil zemljevid o gibanju, ki ga je predložil Jerebic, manipuliran (po- narejen) in izdelan naknadno. Tako meni tudi tožilka Klementina Prejac: „Jasno je, da je prikaz poti z računa 23 zmanipuliran, saj te poti sploh ni bilo!“ di zmanjšanja prihodkov ob prenovi tržnice ob 159.000 evrov, občina jim bo dala 20.000 evrov tujske tržnice so številni ponudniki v mestnem jedru ostali brez precejšnjega dela prihodkov. Škoda, ki so jo utrpeli, je zdaj okvirno ocenjena na 159.000 ja. A ker občina s tolikšno vsoto denarja za ta namen ne razpolaga, bodo med najbolj oškodovane v naslednjih dneh razdelili le dobro desetino potrebnega Foto: Črtomir Goznik 20.000 evrov bo občina razdelila med osem ponudnikov, medtem ko so petim vlagateljem vloge zavrnili. Nekateri vrata zaprli za vedno Čakanje na zaključek gradbenih del prenove ptujske mestne tržnice je bilo mukotrpno tako za stanovalce mestnega jedra kot ponudnike, ki tam delajo. Več mesecev obhodov, zaprtih ulic, praznih poslovnih prostorov, prahu in hrupa so sicer povečini sprejeli z veliko mero potrpežljivosti in upanjem, da prihajajo boljši časi. A posledice so tudi več mesecev po odprtju ene največjih investicij zadnjih let očitne. Mnogi podjetniki so ostali brez (vsaj dela) prihodkov, nekateri so svojo dejavnost v vmesnem času povsem zaprli in je po zaključku obnove ptujske tržnice niti niso več oživili. Foto: Dreamstime/M24 Osem vlagateljev bo skupaj prejelo le 20.000 evrov ... Pogoje za dodelitev občinske pomoči zaradi prenove tržnice je iz- polnjevalo osem vlagateljev. Skupaj so izkazali razliko zmanjšanih čistih prihodkov od prodaje – glede na povprečje zadnjih treh let – za kar 159.359 evrov. A občina ima za ta namen veliko manj denarja, saj so v občinskem proračunu rezervirali le 20.000 evrov. Čeprav bi si želeli krep- ko zvišati znesek, naj bi bilo to glede na trenutne razmere nemogoče. Razpoložljiva sredstva so zato raz- delili na dva dela; 8.000 evrov so ena- komerno porazdelili vsem osmim vlagateljem, z upoštevanjem ob- dobja delovanja. Med sedem pa so razdelili še dodatnih 12.000 evrov. En vlagatelj je namreč začel opravljati dejavnost v letu 2019, zato mu sredstva iz drugega dela meril niso pripadala. Pri drugih so upoštevali zmanjšanje čistih pri- hodkov od prodaje in izračunali razliko med doseženimi prihodki v letu 2019 in povprečnimi prihodki v treh letih pred letom 2019. Njavišje izplačano nadomestilo bo znašalo 3.848,70 evra, najnižje pa 666,70 evra. „Po pravnomočnosti vseh skle- pov bodo podpisane pogodbe, izplačila pa bodo izvršena v roku 15 dni od dneva veljavnosti pogodb,“ so še pojasnili na MO Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 obenem zabavajo, zadnje čase redno udeležuje: »Imamo se zelo lepo. Leta ne štejejo, še vedno vse postorimo, kar nam dajo delati. S sostanovalko redno prihajava, saj se družimo in nam je fi no.« Tudi Ljuba Vuk zadnje čase pri- haja redno, saj te „delavske bri- gade“ dojema kot druženje, na katerem se sprostijo in obenem počutijo zelo koristne. Kot se je pošalila, od vodstva doma glede na uspešnost pričakujejo redno delovno razmerje. Ivanka Kunstnik je ob tem doda- la, da so si tudi v času razglašene epidemije morali znati popestriti dneve in to je bil eden izmed nači- nov: »Razen sorodnikov nam sicer ni nič manjkalo. Tu smo kot velika družina in prav je, da tudi mi poma- gamo pri 'hišnih' opravilih. Ob delu se tudi spomnimo na dom.« petek  4. septembra 20208 Podravje Tisto, kar sami pomagajo prip- raviti, je seveda veliko okusnejše, obenem se tudi prepričajo o kako- vosti hrane, ki jo zaužijejo. V domu upokojencev predsta- vljata zelenjava in sadje velik de- lež prehrane (okrog 40 %). Tudi mlečne izdelke radi nabavljajo od lokalnih ponudnikov, drugače pa je pri mesu; tega jim v celoti dosta- vlja Perutnina Ptuj, ki pokrije vse segmente. Kot pravi Mitja Sok, servirec v kuhinji ptujske enote Doma, sta- novalcem to, da pomagajo, ne predstavlja napora, pač pa veliko veselje. V enem dnevu očistijo tudi po 40 kilogramov paprike in še enkrat toliko stročjega fi žola. »Za to so potrebovali pičli dve uri. Včasih so tako hitri, da še kave ne uspemo skuhati, ko z delom že končajo. Pred leti smo začeli s tremi stanovalci, ko se je po domu razvedelo, da dobijo zdravilo proti »koroni« in dobro kavico, pa se je številka potrojila. To jim veliko po- meni, saj se zelo zabavajo.« Izjemno veseli smo, da lahko pomagamo, to nas spomni na dom … Tako ženske kot moški se delov- ne akcije, ki poteka enkrat ali dvak- rat mesečno, z veseljem udeležu- jejo. Trenutno je okrog 20 takih, ki sodelujejo in pomagajo, obenem pa se prepričajo o kakovosti hra- ne, ki jo kasneje zaužijejo. Tokrat- na pošiljka, ki so jo čistili ob našem prihodu, jih je povsem navdušila. Domače paprike in stročji fi žol di- šijo drugače od tistih kupljenih v trgovini. Korenček ima drugačno barvo in veliko boljši okus, enako paradižnik, kumarice ... 93-letna Anica Kosi v domu uži- va. Ker je družabna, se takšnih akcij, na katerih pomagajo in se Ptuj, Podravje  Delovna akcija ptujskih upokojencev Vse je okusnejše, če pripraviš sam Da je preprosto čiščenje zelenjave in njena priprava za kuho lahko prava dogodivščina, dokazu- jejo stanovalci ptujskega doma upokojencev. Nekajkrat mesečno imajo možnost sodelovati pri pripravi kosila in večerje. Najprej so se ob tem opravilu družili trije stanovalci, zdaj jih je iz me- seca v mesec več. »Imamo se fi no, zabavamo se in družimo,« so vidno razpoloženi in razigrani povedali ob našem obisku. Foto: DK Količine zelenjave, ki jo očistijo, so odvisne od tega, kaj lokalni dobavitelji pripeljejo; včasih imajo dela precej, tudi po 70 kilogramov stročjega fi žola. Za županski položaj se bodo na nadomestnih volitvah potego- vali Aleš Bandur (NSi), Miran Čuš (SDS), Aleksander Furek (Martina Zorko in skupina volivcev), Jožef Gojčič (Zlatka Gojčič in skupina vo- livcev), Stanislav Greifoner (Maj- da Mohorič in skupina volivcev), Domen Majcen (Dejan Beranič in skupina volivcev) in Nataša Petek (Damijan Kaučevič in skupina vo- livcev). Občinska volilna komisija je že izvedla preizkus zakonitosti kan- didatur in je vsem sedmim kandi- datom izdala odločbe o potrditvi kandidature, predstavnike kandi- datov pa pozvala, da se udeležijo žrebanja vrstnega reda, ki bo v ponedeljek. Občani Starš bodo novega žu- pana volili po tistem, ko je konec junija v 60. letu umrl dolgoletni žu- pan Bojan Kirbiš. Občinski svet je na julijski seji sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župa- nu, ob tem je za začasno vodenje občine pooblastil aktualnega po- džupana Marjana Maleka. Starše  Znana so imena za vodstveni stolček občine V boj za župana sedem kandidatov Za župana Starš se bo 27. septembra potegovalo sedem kandidatov. Nadomestne volitve bodo v Staršah izvedli po smrti Bojana Kirbiša, ki je občino vodil od leta 2010. Temeljne in poklicne kompetence 2018 – 2022 Usposabljanja in spopolnjevanja ISIO svetovalno središče Socialna aktivacija Tečaji Srednje šole: Predšolska vzgoja, Ekonomski tehnik, Trgovec Visokošolski in magistrski študij Pridobite povrnjeno šolnino - do 2.500 EUR! Foto: DK Pravijo, da je kosilo, ki ga sami pomagajo pripraviti, veliko okusnejše ... Zlate srednješolce je sprejela županja Darinka Fakin, ki je po- udarila, da je ponosna nanje in dodala: »Upam, da boste svojo priložnost in prihodnost videli tudi v občini Majšperk, sicer pa si želim, da bi se radi vračali v svoje domače kraje.« V besedah županje se je zago- tovo našel Miha Korez iz kraja Stogovci. Maturo je z odliko in zlatim leskom opravil na ptujski biotehniški šoli, na smeri oko- ljevarstveni tehnik. »Študij bom nadaljeval na biotehniški fakulte- ti, odločil pa sem se za program ekološko kmetijstvo. Doma ima- mo kmetijo in priložnost vidim ravno na tem področju.« Zlata maturantka biotehniške šole je tudi Lea Žunkovič, ki se je odlo- čila za študij agrarne ekonomike na mariborski fakulteti. »Veselim se novih poznanstev in znanj. Upam, da bom pridobila uporab- na znanja, ki jih bom lahko upo- rabila v vsakdanjem življenju,« je dejala nasmejana Stoperčanka, ki se tudi po koncu študija vidi v kmetijstvu. Tretja zlata maturant- ka iz omenjene ptujske šole pa je Mihaela Drofenik, ki je sklenila, da šolanje nadaljuje v Ljubljani, in si- cer na smeri gozdarstvo. »Doma imamo večji gozd, tako da odloči- tev niti ni bila pretežka.« Trojico stoperških zlatih matu- rantk pa sestavlja še Urška Fer- lež, ki je maturo z zlatim leskom odpisala na Škofi jski gimnaziji AMS Maribor. Rezultat na splošni maturi jo je nekoliko presenetil, vendar pa je zanj trdo delala: »Ko sem konec osnovne šole prišla v stik z bolnico, sem resnično imela odličnega zdravnika in ta odnos ter skrb za ljudi sta vzbudila mojo ljubezen do medicine.« Srednje- šolcem, ki bodo v tem šolskem letu izpolnjevali vpis ne prijavnice, pa svetuje: »Če si nekaj želiš in te nekaj veseli, lahko s trdim delom to tudi dosežeš.« Majšperk  Sprejem zlatih maturantk in maturanta S trdim delom in predanostjo se doseže vse, tudi zlati uspeh Med slovenskimi zlatimi maturanti so štirje iz občine Majšperk. Vsak s svojim ži- vljenjskim ciljem in študijsko izbiro, vse pa povezuje pridnost in predanost delu. Foto: Mojca Vtič Za lokalne pridelke letno 200.000 € Ptujski Dom upokojencev za stroške živil letno porabi okrog milijon evrov, petino ocenjene vrednosti lahko porabijo za lokalno prehrano, kar v njihovem primeru znaša 200.000 evrov letno. Gre za zajeten del denarja, ki ga skušajo izkoristiti kar se da dobro. »Omejeni smo z zakonsko določenim deležem. Mi si seveda želimo, da bi bil ta večji, a lahko temu segmentu namenimo 20 % vrednosti javnega naročila. Med prijavljenimi ponudniki izberemo tiste, od katerih potem kupujemo celo leto. Dogovorili smo se, da nam lokalci redno sporočajo, kaj imajo na zalogi in kdaj lahko to dobavijo. Od njih poleti kupujemo velike količine zelenjave in sadja, od čebule, kumaric, bučk, paprike, fižole, korenček ipd.,« pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 V sredo je bilo odigranih večina tekem 1. kroga Pokala Pivovarne Union, kot se Pokal NZS uradno imenuje v letošnji sezoni. Vsi trije prvoligaši so bili uspešni (Alumi- nij, Koper, tabor Sežana), tudi v ostalih tekmah so slavili klubi iz višjih lig. Še najbližje preseneče- nju so bili igralci Odrancev, ki so proti drugoligaški ekipi Triglava edini zadetek na tekmi prejeli šele v zadnji minuti podaljška, v 120. minuti tekme, pa še to iz sumljive 11-metrovke … Najvišjo zmago so slavili Koprčani v Bohinju, zabili so kar deset zadetkov. Po tri zadetke sta v tem krogu dosegla Stefan Stevanović (Koper) in Žan Nikolič (Kalcer). V 2. krogu se bodo tekmovanju priključile ekipe Celja, Maribora, Olimpije in Mure. Adria – Aluminij 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Grajfoner (40.), 0:2 Klepač (73.). ALUMINIJ: Cotman, G. Pečnik (od 16. Pantalon), Petek, Azemo- vić, Marinšek (od 76. Štusej), Hor- vat, Grajfoner, T. Pečnik (od 69. Klepač), Čermak, Matjašič (od 76. Majcen), Kukuličić. Trener: Slobo- dan Grubor. Kidričani so se v sredo odpravili na dolgo gostovanje na Primorsko, v Miren. Domači tretjeligaš Adria je solidno začel sezono v 3. ligi za- hod, po treh krogih je s štirimi toč- kami v sredini lestvice. Kidričani so proti žilavemu tek- mecu vseeno potrdili vlogo favo- rita. Zaigrali so v nekoliko spreme- njeni ekipi glede na sobotni dvoboj s Celjani, v golu je npr. prvič začel Aljaž Cotman. Začelo se je slabo za goste, saj je že v uvodu poškodbo staknil Gašper Pečnik (poškodba mišice). Edini strelec prvega pol- časa je bil po kombinaciji s Tilnom Pečnikom Lovro Grajfoner. V dru- gem je delo dokončal Mihael Kle- pač (asistent Pantalon), ki je v igri vstopil nekaj minut pred tem. »Naš prvi cilj je bil napredova- nje, kar smo izpolnili. Trener nas je opozarjal na to, da je pokal spe- cifi čno tekmovanje in da tukaj ni favoritov, zato smo tekmo odigrali brez kakršnega koli podcenjeva- nja. Posest žoge in dominacija v igri sta bila na naši strani, s tem pa smo imeli tudi pod kontrolo dogajanje na igrišču. Dosegli smo dva zadetka, ob tem pa še dvakrat zadeli ovir gola (Čermak, Matjašič, op. a.) in zapravili nekaj zares lepih priložnosti. Z domače strani se za nas ni zgodilo nič kritičnega. Vesel sem svojega zadetka, žal pa mi je za poškodbo Gašperja Pečnika, ki mu želim čimprejšnje okrevanje,« je po tekmi povedal strelec prvega gola Lovro Grajfoner. Kidričani bodo imeli sedaj na voljo reprezentančni odmor, v ka- terem bodo lahko izboljšali stvari, ki jih na prekinjenih pripravah niso uspeli. Dravograd – Drava 0:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Dodlek (23.), 0:2 Kahrimanović (40.), 0:3 Marcius (54.), 0:4 Gassmann (72.), 0:5 Dod- lek (80.), 0:6 Gassmann (87.) DRAVA: Klasinc, Kryeziu (od 56. Drevenšek), Gassmann, Lukić- -Grančić, Piras (od 56. Martinče- vić), Ninkovic Quintana, Rogina, Kahrimanović (od 70. Šlamberger), Marcius (od 70. Akande), Aganović (od 27. S. Rogina), Dodlek. Trener: Viktor Trenevski. Dravaši so tekmo v Dravogradu izkoristili za prepotrebno uigra- vanje, tako da je trener Viktor Trenevski na začetku na zelenico postavil domala udarno enajsteri- co. Glede na prvenstveno tekmo s Krko je storil le tri menjave (na- mesto Miliča, Turkoviča in Baha so začeli Klasinc, Kahrimanović in Aganović). Test so dravaši uspeš- no prestali. »Pokalno tekmovanje nam ve- liko pomeni, radi bi se prebili čim dlje. Tekmo smo izkoristili za pove- čanje uigranosti, z videnim pa smo lahko zelo zadovoljni. Predvsem je bilo vidno, da so fantje igrali spro- ščeno, da so uživali v tekmi. Res- nično bi pohvalil celotno ekipo, ki je odigrala kompaktno v obrambi, kombinatorno na sredini in tok- rat konkretno tudi v napadu. Naši igre, visoka zmaga je pravi odsev razmer na igrišču,« je po tekmi po- vedal Jure Arsič, izpostavil pa je – v pozitivnem smislu – tudi sodnike: »Posebej bi tokrat želel pohvaliti sodnike, na čelu z glavnim Deni- som Halilovičem, ki so pokazali veliko mero razumevanja za igro in posamezne situacije.« Z dvema zadetkoma sta se pose- bej izkazala Sven Dodlek (prispeval je tudi asistenco) in Jan Gasmann, slednji je v drugem delu dobil ne- koliko več svobode in se je lahko pomaknil bližje golu tekmeca. Nje- gov prvi gol je bil pravi evrogol … Priložnost so dobili tudi nekateri mlajši, v prvi vrsti Simon Rogina in Niko Drevenšek. V soboto bodo dravaši v 5. kro- gu 2. lige gostovali v Biljah, ekipi pa se bo pridružil Nelson, ki je odslužil tri tekme prepovedi igranja zaradi prejetega rdečega kartona na tek- mi proti Fužinarju. Kety Emmi Bistrica – CB24 Tabor Sežana 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Babič (52.), 0:2 Ro- vas (61.), 1:2 Martinčič (63., z 11 m). KETY EMMI BISTRICA: Daba- novič, Pušnik, Rozman, Ljubec, Korošec, Ribič, Bračko, Polegek, Martinčič, Horvat (od 62. Kovačič), Šlak (od 62. Kapun). Trener: Simon Dvoršak. Jože Mohorič fantje so bili enostavno boljši v dvobojih, posledično so prihajali v veliko priložnosti. Ob dveh zadet- kih v prvem polčasu smo imeli še trikrat situacijo 1 na 1, tako da je zmaga res zaslužena. Domačinom enostavno nismo pustili razviti Nogometaši Aluminija so z remi- jem proti Celju odprli novo sezono lige Telekom Slovenije, pokazali pa so zavidljivo predstavo. Če vzame- mo v uvid še dejstvo, da so vmes deset dni mirovali zaradi karan- tene, potem je slika zares vzpod- budna. Trener Slobodan Grubor je na igrišče v začetni enajsterici poslal tri igralce, rojene leta 2000 ali mlajše (G. Pečnika, Grajfonerja in Flakus Bosilja), nato sedmerico igralcev, rojenih leta 1997 ali 1998 (Janžekoviča, Ploja, Pantalona, Azemovića, Čermaka, T. Pečnika in Klepača), iz povprečja je s 34 leti izstopal le Mario Lucas Horvat. Aluminij je imel v tem krogu nedvomno najmlajšo povprečno starost igralcev med vsemi ekipami 1. lige. Mesto prvega vratarja je trdno v rokah Luke Janžekoviča, ki je zaupanje upravičil z dominantno predstavo: zanesljivo je pobiral vse žoge, ki so letele v njegov kazenski prostor, v nekaj primerih pa je v kri- tičnih primerih posredoval z veliko mero odločnosti. Piko na i dobri predstavi je postavil z obrambo v zadnji minuti tekme, ko je preprečil morebitno (nezasluženo) veselje Celjanom. Obrambna vrsta je bila v spo- mladanskem delu prejšnje sezone najbolj na udaru, tokrat pa je proti eni najboljših napadalnih vrst lige ohranila ničlo (to se je spomladi zgodilo le trikrat na 16 tekmah). Novo energijo je nedvomno vne- sel novinec Emir Azemović, ki je nakazal precejšnje zmožnosti. Iz- jemno pozitiven vtis je še enkrat več na bočnem položaju pustil Gašper Pečnik, ki pri svojih 18 le- tih v igri deluje neverjetno zrelo in odgovorno. Ob tem ima izjemno sposobnost „čitanja igre“, zaradi česar je v prvem polčasu vsaj pet- krat prestregel podajo gostov in svoji ekipi omogočil prehod v pro- tinapad. Zvezno vrsto je v osrčju prefi - njeno usmerjal izkušeni Mario Lu- cas Horvat, ki je ob tem izjemen mentor novemu polnopravnemu članu kluba iz Kidričevega Lovru Grajfonerju. 20-letnemu igralcu so v šumi nadeli dres s številko 10, ki sicer prinaša odgovornosti, a obe- nem tudi posebno mesto. S trdim delom lahko Lovro nedvomno v prihodnosti postane eden izmed nosilcev igre. Novo igralno mesto – bližje golu tekmecev – je zasedel Marcel Čer- mak, kar je bilo za marsikoga pre- senečenje. Ne pa tudi za mladega Čeha, ki je na tej poziciji v preteklo- sti že igral v svoji domovini. Delo je zelo dobro opravil, bil je stalni „motilec“ napadov tekmecev, mu je pa na drugi strani nekaj zmanjka- lo v fazi napada. Z odličnimi tekal- nimi zmožnostmi, ki jih nedvomno poseduje, lahko v igri še zelo na- preduje. V napadu je priložnost po odho- du Anteja Živkovića v Turčijo dobil 18-letni David Flakus Bosilj. Jasno je, da je za mladeniča to zahtev- na naloga, a jo je v več segmentih opravil z odliko. Žogo je večkrat uspešno zadržal v svoji posesti, ob tem pa T. Pečniku pripravil tudi najlepšo priložnost na tekmi. Če bi v 44. minuti njegov strel namesto prečke zadel mrežo, ali če bi v 75. minuti bolje reagiral ob situaciji ena na ena z Matjažem Rozma- nom, potem bi bila ocena res viso- ka … Tudi vsi ostali igralci, ki so v so- boto dobili priložnost, so pokazali veliko truda in znanja, priložnosti ni manjkalo, za višjo oceno je manj- kal le kakšen zadetek. Jože Mohorič Futsal Želje segajo do končnice, tudi do polfi nala Stran 11 Atletika Čeh in Mišmaš Zrimškova zmagala v skupnem seštevku Stran 11 Rokomet Pred Ormožani zahteven zalogaj Stran 10 Nogomet Kovačić se vrača v Varaždin, prihaja visoki napadalec Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Pokal Pivovarne Union, 1. krog: Adria – Aluminij 0:2 (0:1) Koroška Dravograd – Dra- va Ptuj 0:6 (0:2) Kety Emmi Bistrica – CB 24 Tabor Sežana 1:2 (0:0) Bohinj – Koper 0:10 (0:4) Mons Claudius – Kalcer Ra- domlje 0:8 (0:3) Fužinar Vzajemci – Brda 3:1 (2:0) Tinex Šenčur – Nafta 1903 0:7 (0:5) Čarda Martjanci – Rudar Velenje 1:5 (0:1) Odranci – Triglav 0:1 (0:0, 0:0, po podaljških) Brežice Terme Čatež – Ja- dran Dekani 4:0 (3:0) Ilirija 1911 – Domžale (16. 9.) Beltinci Klima Tratnjek – Bravo (23. 9.) Nogomet  Pokal Pivovarne Union, 1. krog Drava in Aluminij suvereno, Bistrica namučila prvoligaša Nogomet  NK Aluminij Izkušeni Horvat in kopica mladeničev Foto: Andrej Lončarič Nogometaši Aluminija so pri primorskem tretjeligašu zmagali z dvema zadetkoma prednosti. Foto: Črtomir Goznik Jan Gasmann (Drava Ptuj) je bil strelec dveh zadetkov za Dravo na pokalni tekmi na Koroškem. Foto: Črtomir Goznik David Flakus Bosilj Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 Že pred tednom smo v Štajer- skem tedniku napovedali, da se vratar Matija Kovačič po sedmih letih igranja v Sloveniji vrača v do- movino; okrepil bo Varaždin, ki po treh krogih sezone 2020/21 v 1. hrvaški ligi zaseda 5. mesto. V tem tednu je novica postala uradna. 26-letni Kovačič je v Slovenijo prišel že leta 2013 (v Zavrč), prve nastope v 1. slovenski ligi pa je v tem haloškem klubu zabeležil v sezoni 2015/16. Prvič je za Aluminij zaigral v sezoni 2016/17, dokončno pa je iz Zavrča k šumarjem pres- topil pred sezono 2017/18. V nas- lednjih letih je bil pomemben člen uspehov Aluminija, skupno je v rdeče-belem dresu v 1. ligi zbral 39 nastopov, 10 jih je dodal še v Poka- lu Slovenije. V šumi še visoki napadalec V intervjujih z direktorjem in trenerjem NK Aluminij je že bilo napovedano, da prestopni rok za- nje še ni zaključen in da še iščejo napadalca, ki bi zapolnil vrzel po odhodu prvega strelca v pretekli sezoni Anteja Živkovića. Iskanje je bilo uspešno, v rdeče-belo dru- ščino je prišel Marko Maletić, ki je nazadnje igral za švicarskega drugoligaša FC Stade Lousanne-O- uchy. Ekipo iz Lozane od letos vodi nekdanji jugoslovanski in bosanski reprezentant Meho Kodro (Velež, Real Sociedad, Barcelona, Teneri- fe, Alaves ...). Maletić je 196 cm visoki igralec z bosanskimi koreninami, ki od tretjega leta starosti živi na Nizo- zemskem (ima tudi državljanstvo te države). Doslej ima za sabo zelo pestro paleto klubov in držav, v katerih je igral. Nekaj nastopov je zbral tudi v elitni nizozemskem ligi, in sicer v dresu kluba Excesior. Marko Maletić (letnik 1993), dosedanji klubi: - Graafschap, FC Utrecht, FC Oss, Excesior, Telstar (vsi Nizozemska) - Stuttgart II (Nemčija) - Lommel United, KSV Roeselare (Belgija) - Paris FC (Francija) - FC Stade Lousanne-Oucy (Švi- ca) Marko je v mlajših letih nosil dres BiH, za katero je v selekciji do 21 let zbral enajst nastopov in do- segel tudi dva zadetka. Marko Maletić: „Slišal sem vse najboljše o Aluminiju, zato sem se tudi odločil za prihod v Kidriče- vo. Zame je zelo pomembno, da igram na najvišjem nivoju, v 1. ligi. Klub ima pravo fi lozofi jo, mislim, da se bom lahko pomagal klubu še stopničko višje, seveda s tem tudi sebi. Pričakujem, da bom v Kidričevem pomemben igralec, da bom pomemben za ekipo, da bom tukaj dosegal zadetke in da bomo skupaj z ekipo poskrbeli za še lep- še obdobje Aluminija, kot je bilo to v pretekli sezoni.“ Jože Mohorič V petek, 4. septembra, ob 18.45 (prenos na Sportklubu) bodo rokometaši Jeruzalema in Dobove na Hardeku začeli tekmo 1. kroga NLB lige. „Priprave na novo sezono so bile dolge skoraj šest tednov in fantje komaj čakamo prvo preiz- kušnjo. Pred nami je zelo težka tekma, in sicer iz več razlogov. Ker igramo doma, smo v vlogi favorita, iz preteklosti pa vemo, da je prav Dobova 'črna mačka' za naš klub. Njena igra nam nikakor ne ustreza. Gre za čvrsto ekipo, ki predvsem v obrambi igra na meji izključitve, napadu pa poveljuje Marko Sintič in prav na njega smo se skozi tre- ninge posebej pripravljali. Vesel sem, da bomo v dvorani lahko ime- li podporo vsaj 150 gledalcev, kar nam veliko pomeni. Dobro vemo, kakšno je vzdušje na Hardeku, ko je dvorana polna. Pomembno je sezono pričeti z domačo zmago in menim, da smo dovolj kakovostni ter predvsem izkušeni, da točki ostaneta doma. Je pa jasno, da bo tudi tokrat ključ do zmage pred- vsem igra v obrambi in obrambe vratarjev. Pričakujem tekmo z niz- kim številom doseženih zadetkov na obeh straneh,“ je pred sreča- njem v Ormožu povedal Tinček Hebar, najboljši igralec Jeruzalema v pripravljalnem obdobju. Levoroki 21-letnik iz sezone v sezono napre- duje, letos pa bi bilo to lahko nje- govo leto. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je organizatorjem dovolil, da si tekmo v dvorani ob upoštevanju predlaganih ukrepov lahko ogleda 150 gledalcev. V or- moškem klubu bodo pripravili tudi vse potrebno, da si tisti gledalci, ki bodo ostali izven dvorane, lah- ko le-to ogledajo pred dvorano. „Organizacija tekme v tem času je res nekaj posebnega in zahteva ogromno dela ter truda. Praktično moramo vse pripraviti v dvorani in izven nje. Upam, da bo vzdušje v dvorani in pred njo 'ormoško', torej peklensko. Ob tej priložnosti navijače obveščam, da bodo imeli prednost pri vstopu v dvorano tisti gledalci, ki so se odločili za nakup sezonske vstopnice,“ je še povedal eden izmed delavcev v ormoškem klubu Jan Antolič. Pripravljalne tekme Ormoža (3 zmage, 4 porazi): Jeruzalem – Velika Nedelja 31:19, 24:19, 41:25 Gorenje Velenje – Jeruzalem 31:19 Slovenj Gradec – Jeruzalem 34:28 Jeruzalem – Tatran Prešov 30:32 Jeruzalem – Celje Pivovarna La- ško 24:29 Sedem pripravljalnih tekem so Ormožani odigrali v pripravah na sezono 2020/21. S prikazanim v taboru Ormožanov ne morejo biti zadovoljni, a je to že stalnica pripravljalnih obdobij Ormoža- nov. Največji šok je ekipa doživela S tekmo Krim Mercator – Izo- la se je v ponedeljek začela nova sezona v 1. državni rokometni ligi za dekleta. Edine favoritinje za dr- žavni naslov so Krimovke, ki bodo ob pričakovanem „sprehodu“ v prvenstvu večjo pozornost name- njale evropski Ligi prvakinj. Znova bodo v najmočnejšem ra- zredu nastopale tudi Ptujčanke, ki jih bo v novi sezoni kot trener vodil Matej Bračič. Nekdanji odlični igra- lec Drave je z igralkami opravil ce- loten pripravljalni ciklus, pri fi zični pripravi je bil glavni Luka Širovnik. „Fizično in kondicijsko so dekle- ta zelo dobro pripravljena, nekoli- ko nam manjka še pri uigranosti, saj imamo nove igralke 'iz vseh vetrov'. Tukaj smo se srečevali s težavo, ker smo lahko v dvorano Ljudski vrt vstopili šele na začetku prejšnjega tedna, pred tem je bila zaprta,“ je dejal Bračič. Ptujska ekipa je v pripravah odigrala tri tekme, z Izolo in Ve- lenjem so izgubile, z Vrhniko pa remizirale. „Zadnja tekma z Ve- lenjčankami je bila neke vrste generalka pred prvenstvom, tudi intenzivnost in angažiranost sta bili na nivoju prvenstvenega sre- čanja. Poraz z golom razlike kaže na konkurenčno podobo, tako da sem s tem zadovoljen,“ je povedal petek  4. septembra 2020Šport10 Rokomet  Liga NLB, Jeruzalem Ormož Pred Ormožani zahteven zalogaj Rokomet  1. A SRL (ž), ŽRK Ptuj V soboto bo šlo zares Foto: Aleš Cipot Pred začetkom sezone so v taboru Jeruzalema opravili tudi uradno fotografi ranje za potrebe NLB lige, RZS in potrebe kluba. Tako imenovani »fotošuting« je trajal dobri dve uri, z igralci in strokovnim štabom pa ga je opravil fotograf Aleš Cipot. Slednji je z Ormožani sodeloval že minulo sezono tako pri uradnem fotografi ranju kot pri fotografi ranju na prečudovitem Kogu za klubski koledar. Razen izjem, ki se odlično znajdejo pred fotografskim objektivom, pa je še vedno kup fantov, ki jim je zelo nerodno in se na samem igrišču znajdejo precej bolje kot pred fotoaparatom. Tudi tokrat so nastale lepe fotke, ki bodo v naslednjih dneh in mesecih krasile predvsem lokalne medije, ki so eden največjih podpornikov ormoškega rokometa. Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj (na fotografi ji Višnja Varga) v soboto z do- mačo tekmo proti Krki začenjajo novo sezono med prvoligašinjami. Nogomet  NK Aluminij Kovačič se vrača v Varaždin Foto: Črtomir Goznik Matija Kovačič Marko Maletić ima poleg bosanskega tudi nizozemsko drža- vljanstvo, Slovenija pa bo po Nizozemski, Nemčiji, Belgiji, Franciji in Švici šesta država, v kateri bo zaigral. Bračič in se dotaknil tudi sobotne uvodne tekme nove sezone: „Krka je dobra ekipa, zagotovo je favorit v tej tekmi, naša želja pa je odigra- ti čim bolje, kot je v tem trenutku možno. Če bo to dovolj za prese- nečenje, bo super, sicer pa bomo v sezoni zasledovali osnovni cilj – obstanek.“ Tekma s Krko se bo v dvorani Ljudski vrt začela ob 19. uri in bo odprta tudi za gledalce, tako da bodo dekleta deležna tudi podpore s tribun. JM po odhodu Dominika Ozmeca, ki je šele pri 22 letih sklenil rokome- tno pot. Na tekmi proti Celjanom je trener Saša Prapotnik ostal še brez drugega levega krila, saj je hujšo poškodbo prsta staknil 21-letni Matej Niedorfer. Luknjo na levem krilu bosta na začetku sezone zakrpala izkušeni David Bogadi in mladi, šele 19-letni Niko Sovič. Uroš Krstič Najboljše motokrosiste sveta znova čaka napo- ren teden. V Faenzi bodo imeli namreč podobno kot pred slabim mesecem dni v Latviji znova na spo- redu tri dirke zapored v zgolj osmih dneh: - v nedeljo, 6. septembra: dirka za VN Italije, - v sredo, 9. septembra: dirka za VN Faenze, - v nedeljo, 13. septembra: dirka za VN Emilie Ro- magne. Po prvih petih dirkah sezone je Tim Gajser v sku- pnem seštevku v razredu MXGP s 167 točkami na 2. mestu. Aktualni svetovni prvak z izkupičkom v Lat- viji ni bil zadovoljen. Na mehki podlagi se ni najbolje znašel, ponagajale pa so mu tudi tehnične težave z motorjem, zato ima kot branilec naslova svetov- nega prvaka za trenutno vodilnim Jeff reyem Herlin- gsom (213) 46 točk zaostanka. Na 3. in 4. mestu sta Arminas Jasikonis in Antonio Cairoli (oba 163). »Po Latviji sem takoj odšel domov v Slovenijo in za- čel trenirati na domači progi. Premor je bil dolg, zato že nestrpno čakam na dirke,« je za spletno stran Hon- dinega dirkaškega oddelka dejal Gajser, ki bo v Faenzi v torek praznoval tudi svoj 24. rojstni dan. Do konca sezone je še 13 dirk (morda tudi 14., VN Petagonije, op. a.), v katerih se lahko vse obrne na glavo. Že steza Monte Coralli Gajserju bistveno bolj ustreza od tiste v Latviji. Motokrosist iz Pečk pri Makolah o tem pravi: »Precejkrat sem že dirkal v Fa- enzi, gre za dobro stezo, ki mi je zelo všeč. Podlaga je trda, kar mi ustreza, zato komaj čakam, da poka- žem vse, kar znam. Potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo.« Ob Gajserju bo na dirki v Italiji nastopil tudi Jan Pancar, in sicer v kategoriji MX2. JM, sta Motokros  Dirka za svetovno prvenstvo MXGP Nove tri dirke v osmih dneh, tokrat v bližini Imole Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 V dolenjski prestolnici je v sredo potekal 31. atletski miting Novo mesto 2020, ki je bil obenem za- ključna, šesta tekma slovenske atletske lige. V skupnem seštevku sta prepričljivo zmagala Kristjan Čeh v moški in Maruša Mišmaš Zrimšek v ženski konkurenci. V Novem mestu so nastopili predstavniki sedmih držav, najbolj zadovoljna pa je zaradi dosežene- ga stadion zapuščala Maja Miha- linec (Mass). Najboljša slovenska atletinja lanskega leta je zmagala tako v teku na 100 (11,50) kot na 200 m (23,18). Enaindvajsetletni in 2,06 m viso- ki Kristjan Čeh iz ptujskega kluba tokrat ni zmogel meta, s katerim bi lahko izboljšal tudi rekord sta- diona Portoval, ki ga je s 65,40 m pred desetimi leti dosegel Madžar Robert Fazekas. Ptujčan je imel le dva veljavna poskusa, v tretji se- riji 61,97 m, v zadnjem, šestem pa 61,33 m. »Se zgodi tudi takšen dan, eno- stavno tokrat nisem bil dobro raz- položen, bil sem tudi malo utrujen. A vseeno sem zmogel daljavo blizu 62 metrov. Nekoliko težav sem imel v tehniki, večinoma sem vrgel disk izven sektorja za pristanek orodja in tega med tekmo nisem mogel tako hitro popraviti,« je po tekmi pojasnil Čeh. Kljub nekoliko slabšemu rezulta- tu glede na zadnja tekmovanja, pa je bil Čehov izid po mednarodnih atletskih tablicah še vedno največ vreden izmed vseh tekmovalcev v moški konkurenci – 1097 točk. Iz ptujskega kluba je ob Čehu na- stopila še četverica. V metu diska se je zmage veselila Veronika Do- mjan, Zala Cunk pa je v isti discipli- ni kljub velikemu zaostanku osvoji- la 2. mesto. V teku na 100 metrov se je izkazal mladi Anej Čurin Pra- potnik, ki je v predtekmovanju te- kel 11,36, v fi nalu pa je še izboljšal rezultat na 11,29 ter s tem dosež- kom osvojil 4. mesto. Z rezultatom 10,90 je zmagal Matevž Šušteršič (Krka). V skoku v daljino je tokrat tik pod mejo šestih metrov obsta- la Maja Bedrač (5,95), ugnala jo je članica Massa Neja Filipič (6,22). Atletska zveza Slovenije bo nas- lednji teden na posebnem dogod- ku najboljših pet v moški in ženski konkurenci nagradila z 2000, 1500, 1000, 750 in 500 evri bruto, to pa bo tudi najava dogodkov ob leto- šnjem obeleževanju stoletnice slo- venske atletike. JM, sta Cubo golf Ljubljana je gostil dr- žavno prvenstvo v posamični in ekipni konkurenci. Med člani se je med 36 nastopajočimi najbolj iz- kazal predstavnik Golf kluba Ptuj Jan Hribernik, saj je osvojil naslov članskega državnega prvaka. Odli- čen golfi st je v treh dneh skupno zbral 211 udarcev (67, 68 in 76), kar je pet udarcev pod parom igrišča. Hribernik je bil vodilni član ekipe Golf kluba Ptuj, ki je ekipno med člani zasedla 4. mesto. Na prvenstvu so za ptujski klub igrali še Miha Majhenič, Tom Li Dobnik, Jure Vasle in Benjamin Vrhovec. Ob članskem državnem naslovu so se v minulih dneh v Golf klubu Ptuj veselili še dveh naslovov v mlajših kategorijah: v Kranjski Gori je v kategoriji U-14 slavil Jan Luka Šamec, medtem ko je v kategoriji U-8 zmagal Brin Svit Vuk. David Breznik petek  4. septembra 2020 Šport, rekreacija 11 Futsal  1. slovenska liga, FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar Želje segajo do končnice, tudi do polfinala Atletika  Slovenska liga Čeh in Mišmaš Zrimškova zmagala v skupnem seštevku Golf  Državna prvenstva Trije prvaki iz GK Ptuj Foto: Peter Kastelic / AZS Kristjan Čeh (AK Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Jan Hribernik, državni članski prvak v golfu FC Hiša daril Ptuj: kombinacija izkušenih in perspektivnih igralcev Slovenski futsal prvoligaši bodo v petek začeli tekme nove sezone. V boj za naslov državnega prvaka se bo podala deseterica, med njimi tudi ekipi FC Hiša daril Ptuj in KMN Šic bar Tomaž. Glede na lansko sezono v 1. ligi ne bo igrala ekipa Stripy iz Ško e Loke, novinca pa sta najboljša drugoligaša iz lanske sezone: Mlinše in Dobrepolje. Ptujska ekipa je doživela kar ne- kaj sprememb, tako v upravi kot na mestu trenerja in igralcev. Vse se je začelo s prihodom Vinka Gajserja, ki opravlja naloge tehničnega vod- ja. Gajser je bil pred leti gonilna sila državnih prvakov iz Maribora (na- stopali so tudi v Ligi prvakov), kjer je sodeloval s trenerjem Robertom Grdovićem. Tokrat sta moči združi- la na Ptuju. S predsednikom kluba Rober- tom Kodermanom sva v nekaj ses- tankih hitro našla skupni interes, nato se je začelo delo. Imam deset let izkušenj v futsalu na vrhunski ravni, zato ni bilo potrebno veliko časa za oceno situacije. Za uspeh je nujno potreben vrhunski trener, ob tem pa je bilo treba osvežiti ekipo – vse to nam je uspelo,“ je v uvodu povedal Vinko Gajser, nato pa se dotaknil tudi tekmovalnih ciljev ekipe: „S sedanjo sestavo moštva lahko realno računamo na uvrstitev v zgornji del lestvice, tiha želja je uvrstitev med najbolj- šo četverico. Naloga pa nikakor ne bo lahka, saj ima podobne cilje še nekaj ekip. Dodatna težava je, da se prvenstvo začne zelo zgodaj, a tako je za vse ekipe.“ Za začetek bodo Ptujčani v pe- tek ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt gostili ekipo Siliko z Vrhnike. „Gre za eno najboljših ekip v Sloveni- ji, z izkušeno igralsko sestavo, ki jo vodi prekaljeni trener Milivoje Simeunovič. Nedvomno bo to za našo ekipo težka tekma, a upamo na uspešen začetek,“ je zaključil Gajser. KMN Tomaž Šic Bar: tudi s trojico iz velikega nogometa Zadnjo tekmo sezone 2019/20 so Petelini od Svetega Tomaža od- igrali 6. marca na Škofi jah, kjer so proti domačim Bronxom remizira- li (5:5). „Žal je to bila naša zadnja tekma sezone, ki jo je prekinila epidemija koronavirusa. Ekipe smo ostale prikrajšane za vrhunec se- zone, saj končnica osmih najboljših ekip žal ni bila odigrana. Glede na predstave v drugem delu sezone menim, da bi lahko kot petouvr- ščena ekipa rednega dela prven- stva v četrtfi nalu končnice prese- netili četrtouvrščeno ekipo Silika z Vrhnike. Zato pa s toliko večjim veseljem pričakujemo začetek nove sezone 2020/21, kjer bo elitna liga štela deset ekip. Prvi nasprot- nik so prav Bronxi, s katerimi smo lani zaključili sezono. Verjamem, da z izkušenim igralskim kadrom, ki ga premoremo, lahko pokaže- mo dobro predstavo in zmagovito začnemo novo sezono. Letos je naš cilj izboljšati uvrstitev iz minu- le sezone,“ nam je pred začetkom sezone povedal Matej Vrbančič, predstavnik in eden glavnih pokro- viteljev ekipe Tomaž Šic Bar. Jedro ekipe z najboljšim strel- cem Alešem Marotom ostaja sko- raj enako. Zasedbo Tomaževčanov sta zapustila Rok Rednak in Mitja Gašparič (FC Ptuj), novinca pa sta Bojan Klemenčič (KMN Miklavž) in Mitja Plahuta (Dobovec) ter igral- ci, ki prihajajo iz velikega nogome- ta – Niko Vajda, Matevž Kukovec ter Miha Pšajd. Trener ostaja Ma- tej Gajser, ki je z ekipo navduševal v lanski sezoni, za nameček pa so bili rumeno-modri korak do pre- boja na fi nalni turnir pokala Terme Olimia. „Po zelo dolgem premoru, ko ni bilo uradnih tekem, odhajamo na gostovanje na Primorsko. Prvi krog bo v marsičem pokazal, v kakšnem stanju so ekipe in kako so se karte premešale. Naš prvi nasprotnik, ekipa Bronxa, je stal- ni prvoligaš, ki zna ne glede na igralsko zasedbo odlično igrati na rezultat. Na Škofi jah se nam obeta zanimiva predstava. V času priprav smo igrali pripravljalno tekmo s KMN Meteorplastom, kjer smo dobili nekaj povratnih informacij, kaj moramo popraviti. Glede na pristop fantov na treningu sem za- dovoljen s prikazanim v danem tre- nutku, se pa vsi skupaj zavedamo, da so še rezerve,“ nam je zaupal trener Gajser. Tekme bo Tomaž tudi letos igral v Ljutomeru in v klubu še čakajo odgovor NIJZ, da jim odobri pro- šnjo glede obiska gledalcev v dvo- rani. Prvo domačo tekmo bodo Tomaževčani odigrali v petek, 11. septembra, ob 20.30 proti Oplastu iz Kobarida. Sosedski derbi bo odi- gran šele v 9. krogu, ko novembra v Ljutomer prihaja okrepljeni FC Ptuj. Favorita za naslov državnega prvaka sta ekipi Litije (10 x držav- ni prvak) in Dobovca (3 x državni prvak), ostale ekipe bodo zelo izenačene, zato je pred nami zelo zanimiva sezona. Jože Mohorič, Uroš Krstič Nogomet  2. SNL RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Vitanest Bilje – Dra- va Ptuj, Krka – Nafta 1903, Fužinar Vzajemci – Krško, Beltinci Kli- ma Tratnjek – Primorje eMundia, Roltek Dob – Rudar Velenje; OB 19.00: Brežice Terme Čatež – Triglav Kranj; V NEDELJO OB 16.30: Šmartno 1928 – Brda, Jadran Dekani – Kalcer Radomlje. 3. SNL – vzhod RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.390: Dobrovce – Pod- vinci, Rogaška – Cirkulane, Zreče – Šampion, Šmarje pri Jelšah – Koroška Dravograd; OB 18.00: Korotan Prevalje – Dravinja; V NE- DELJO OB 10.30: Kety Emmi Bistrica – Videm (na igrišču v Vidmu). Super liga RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Hajdina – Bukovci, Zavrč – Gorišnica, Markovci – Boč Poljčane; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Gerečja vas; OB 17.00: Igrišče Stojnci – Apače. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00. Tržec – Rogoznica Slofi n, Majšperk picerija Špajza – Hajdoše; V NEDELJO OB 17.00: Podlehnik – Ormož, Grajena ANpro – Središče. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORD 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Slovenja vas SMS sa- nacija – Pragersko, Zgornja Polskava – Polskava avtop. Grobelnik, Leskovec – Oplotnica; V NEDELJO OB 17.00: Mladinec Lovrenc – Makole Bar Miha. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 VZHOD RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.30: Markovci – Rogoznica, Podvinci – Dornava, Gorišnica – Leskovec. Prosta je ekipa Grajena. Tekma Zavrč-Cirkulane – Borovci je bila odigrana v četrtek. +35 ZAHOD RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.30: Hajdina – Lovrenc, Pragersko – Tržec, Podlehnik – Skorba, Spodnja Polskava – Apače. Prosta je ekipa Gerečja vas. +40 RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdoše – Pohorje Op- lotnica, Zgornja Polskava – Videm, Majšperk – Ormož. Liga U-15 vzhod 5. KROG: Aluminij – Šampion (v soboto ob 11.00), Drava – Dravi- nja (v nedeljo ob 11.00). Rokomet  NLB liga RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.45: Jeruzalem Ormož – Dobova; V SOBOTO OB 18.00: Celje Pivovarna Laško – LL Grosist Slovan; OB 19.00: Riko Ribnica – Urbanscape Loka, Krka – Slovenja Gradec, Gorenje Velenje – MRK Ljubljana, Butan plin Izola – Mari- bor Branik. Trimo Trebnje – Koper 25:24 (13:14)., 1. A SRL (ž) RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: ŽRK Ptuj – Krkak Novo mesto; OB 19.30: Zelene doline Žalec – Ž.U.R.D. Koper; OB 20.00: Z'dežele – Litija, Mlinotest Ajdovščina – Zagorje. Tekma Krim Mercator – Izola je bila odigrana med tednom (43:20). Futsal  1. SFL RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – Si- liko, Oplast Kobarid – Dobovec, Litija – Dobrepolje, Sevnica – Mlin- še; OB 20.30: Bronx Škofi je – Tomaž. Jože Mohorič Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Izmed lanske igralske zasedbe so na Ptuju ostali Kevin Caf, Miha Zdovc (oba vratarja), Žiga Tkalčič, Thomas Pihler (na fotografji), Tilen Gajser, Jurček Klinc in David Pauko, novinci pa so Mitja Gašparič, Rok Rednak (oba Tomaž), Borut Ručna, David Lah (oba Litija), Vanč Florjančič (Stripy) in Jeremy Bukovec (nazadnje Italija, nekdaj Meteorplast Ljutomer). Rezultati predstavnikov AK Ptuj v Novem mestu: disk (m): 1. Kristjan Čeh 61,97 m tek na 100 m (m): 4. Anej Čurin Prapotnik 11,29 s daljina (ž): 2. Maja Bedrač 5,95 m disk (ž): 1. Veronika Domjan 53,81 m 2. Zala Cunk 34,81 m krogla (ž): 2. Veronika Domjan 14,11 m Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 »Če se nam še enkrat pripeti tak- šen dogodek, ne bom preživel ne psihično in ne fi nančno. Penali iz pogodb pa me tudi lahko stanejo kmetije.« Nastavljanje predmetov v koru- zo na Dravskem polju je bilo aktu- alno že pred desetletjem. Takrat je bila za to početje okrivljena kon- kurenca. Danes Širec ne ve, kdo bi lahko to počel. »Dogodek smo pri- javili policistom, a zavedam se, da je dokaze težko najti.« Kljub temu pa imetnik kombajnov predvide- va, da to počne nekdo, ki ga poz- na. »Ves čas prejemam tudi razne prijave inšpekcijam, pa fi nančni upravi, ki pa do sedaj še niso ugo- tovili nepravilnosti. Vsa ta polena, ki so mi vržena pod noge, mi seve- da jemljejo voljo do dela. Delamo, se trudimo, a v zameno prejema- mo takšne udarce.« Ob tem Širec še pravi, da če mu ima kdo kaj po- vedati, naj se obrne neposredno nanj. »Ta, ki je to storil, je na kocko postavil življenje nedolžnega trak- torista. Kaj je on kriv?« Ali je rešitev nastavitev kamer, človeška straža na koruznih po- ljih? Širec odgovarja, da bi lahko bil predmet v koruzo nastavljen že več kot pred enim mesecem, ob tem pa da gre za prevelike po- vršine, da bi jih lahko kamera ali človeško oko varovalo. Širec se ob tem sprašuje, ali gre za psihopatsko dejanje ali deja- nje iz zavisti. V nobenem primeru pa ne razume človeka, ki je lahko kaj takšnega storil. »Bili smo sredi žetve na naši njivi, ko so naenkrat začeli leteti deli kombajna. Eden izmed njih je priletel tudi v šipo traktorja. Lahko bi ga ubilo.« Na srečo traktorist ni bil poškodovan, večja materialna škoda pa je nas- tala na traktorju in seveda na kom- bajnu. »Smo tik oziroma ponekod že v sezoni siliranja koruze 2020. Tako smo nemudoma šli v Avstrijo po nadomestne dele, sedaj smo že pet dni štirje zraven kombaj- na. 20.000 evrov nimam dovolj.« Ob tem je škoda še večja, saj je bil kombajn tik pred tem obnovljen in pripravljen na novo sezono. »Zdaj je šlo vse minulo delo v keson za staro železo.« »Še ene take poškodbe ne preživim« Širec, ki premore tri kombajne in ki ga k delu zavezujejo pogod- be, je v strahu pred prihodnostjo. petek  4. septembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje V Pomurju policistom uspelo odkriti uničevalca kombajnov Gornjeradgonski policisti so po osmih mesecih preiskave junija letos razkrili, da naj bi bil za poškodovanje 11 kombajnov v Pomurju odgovoren 46-letni moški z območja Lenarta. S svojimi dejanji je kmetom povzročil za okoli 66.000 evrov škode. Kot je povedal komandir policijske postaje Gornja Radgona Aleksander Kreslin, so policiste do osumljenca pripeljale sledi, najdene na kraju dejanj, ter analize nacionalnega forenzičnega laboratorija, kjer so dokazali, da je ovadeni osumljenec dejansko storilec. Hišne preiskave pri osumljencu ni bilo, možje v modrem pa menijo, da je motiv dejanj najverjetneje maščevanje oziroma škodoželjnost osumljenca. Policisti so sicer kmetom obljubili, da bodo poskušali letos s preventivnimi in represivnimi aktivnostmi preprečiti taka kazniva dejanja, veliko pa lahko pri tem storijo tudi oškodovanci sami, je še povedal Kreslin. Podobnih dejanj iz prejšnjih let možem postave ni uspelo raziskati. 100 % naravne sestavine lastne recepture novih okusov brez umetnih barvil in arom www.pomaranca.si Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najniž- je jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 23 do 28 °C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Zjut- raj bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo proti večeru bo na severu Slovenije nastala kakšna ploha ali nevihta. Foto: FB Policisti PU Maribor, ki preiskujejo dogodek na Dravskem polju, so pojasnili, da je preiskava še v teku in da v tem trenutku izjav še ne morejo dajati. Kidričevo  Sezona siliranja koruze se je skoraj začela tragično »Traktorista bi lahko ubilo« Se na Dravskem polju ponavlja lanska zgodba iz Pomurja, ko je bilo zaradi nastavljenih pred- metov v koruzi uničenih več kombajnov, se te dni sprašujejo tamkajšnji kmetje. Razlog za strah in preplah je dogodek iz prejšnjega tedna, ko je nastavljeni nerjaveči predmet v koruzi najprej poškodoval kombajn, nato pa so delci kombajna zdrobili steklo še na traktorju. »Trak- torista bi lahko ubilo,« je dejal obupani kombajnist Robert Širec iz Cirkovc. Majšperk  Policijska bilanca leta v občini Policisti vlomilcem tik za petami Na območju občine Majšperk so podlehniški policisti lani zabe- ležili 37 kaznivih dejanj, leto prej devet manj, od tega 14 tatvin, sedem primerov nasilja v družini ter tri protipravne odvzeme mladoletne osebe. Preiskanost kaznivih dejanj je nekaj manj kot 50 %, kar pa je še vedno nad povprečjem PU Maribor, je povedal komandir PP Podlehnik Srečko Artenjak. Posebej je izpostavil kazniva dejanja, povezana s tatvinami oziroma vlomi v stanovanjske in druge objekte. »Lahko že povemo, da posredni dokazi in indici kažejo, da so na vašem območju kazniva dejanja izvajali storilci od drugod, ne tujci, vendar osebe iz kar precej oddaljenih krajev Slovenije.« Dodal je, da jim je v sodelovanju z domačini uspelo zbrati po- membne informacije in dokaze. »Dokazni standardi pri nas so zelo visoki, a lahko rečem, da smo na dobri poti in da bomo zoper znane storilce podali kazensko ovadbo. Tako za lansko kot letošnje leto.« Migrante prevažajo predvsem tujci, a tudi Slovenci Komandir se je dotaknil tudi tematike ilegalnih prebežnikov. Policisti PP Podlehnik namreč pokrivajo 24 kilometrov meje z Republiko Hrvaško in prepričani so, da to počnejo uspešno. Čeprav občina Majšperk ne meji z našo južno sosedo, so lani na območju občine, natančneje v Stopercah, policisti odkrili 11 prebežnikov, letos še več. A delo policistov ni usmerjeno le v iskanje ilegalnih prestopnikov meje, trudijo se, da pri delu ujamejo pre- voznike migrantov. Artenjak je povedal, da se s tovrstnimi prevozi ukvarja- jo predvsem tujci, pa tudi naši državljani. Lani več nesreč in ogromno kršitev prometnih predpisov Število prometnih nesreč v primerjavi z letom 2018 se je lani s 26 pove- čalo na 31. Še vedno je najpogostejši razlog za nesreče nepravilna stran in smer vožnje. Sicer pa so lani pri nadzoru cestnega prometa ugotovili 623 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je 100 % več kot leto prej. Razlog takšnemu povečanju je poostren nadzor policistov, ki si prizadevajo za zmanjšanje prometnih nesreč na območju občine. Policisti so namreč ugo- tovili, da teorija o varni vožnji ne zaleže, da sta še vedno najučinkovitejši učni metodi prisotnost policije na terenu in kazen. Izrazito povečanje primerov nasilja v družini V letu 2019 so policisti PP Podlehnik na območju občine Majšperk obravnavali sedem primerov nasilja v družini ter tri protipravne odvzeme mladoletne osebe. V letu 2019 so dodatno obravnavali (ki jih v letu 2018 niso zabeležili) eno povzročitev telesne poškodbe, eno grožnjo in en primer zalezovanja. V vseh obravnavanih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so o kršitvah seznanili tudi CSD Spodnje Podravje. »Na tem področju je zaznati velik porast števila obravnavanih kaznivih dejanj, ocenjujemo pa, da bomo z organizacijo dela ter ničelno toleranco do tovrstnih deliktov zajezili ta segment kriminalitete,« so zagotovili policisti. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 13 Osrednja tema letošnjega fe- stivala Mladi Ormož je bilo pod- jetništvo in spodbujanje podje- tništva med mladimi. Na stojnicah so se predstavili uspešni lokalni podjetniki, ki tokrat niso le ponu- jali svojih storitev in artiklov, tem- več so delili tudi svoje poslovne izkušnje. Vsakdo, ki ga je zanima- lo, kako začeti s svojim podjetjem in udejanjiti lastni idejo, je lah- ko spoznal navdihujoče zgodbe podjetnikov. »Pomembno je, da opravljaš delo, ki ga imaš rad,« je dejala mlada Nina Mohorko. Že od zgodnjega otroštva je rada ustvar- jala, pred dobrim letom dni se je odločila, da se poda na samostoj- no poklicno pot in začela šivati tor- bice in nahrbtnike za prodajo. Na festivalu so se predstavili še Športna šola DADA, kjer so obisko- valci lahko prejeli vse informacije v zvezi s športnim treniranjem tako otrok kakor tudi odraslih. Predsta- vilo se je tudi podjetje HighFly, ki je bilo v preteklem letu na nacional- nem nivoju nagrajeno za inovativ- no letečo desko, ki se dvigne nad gladino vode. Vsem zainteresira- nim so bili na voljo tudi predstav- niki podjetja S vino, Loksse in lepo- tnega studia Leona. »Najbolj nore ideje so prinesle daleč največje uspehe« Zbrane je z odra nagovoril žu- pan Danijel Vrbnjak, ki je s spod- budnimi besedami sporočil vsem, ki bi se radi podali na samostojno poklicno pot, da bodo na občini mladim prisluhnili in jim tudi pris- topili na pomoč. Po njegovih be- sedah naj bi bil recept za uspeh prepletanje drznih, svežih idej z izkušnjami podjetnikov. »Ponuditi želimo vse, da bodo mladi v našem okolju lahko ustvarjali in uresniče- vali svoje cilje ter tako ostajali v do- mačem okolju,« je dejal Vrbnjak ter se zahvalil organizatorjem, Ljudski univerzi Ormož in Mrežnemu pod- jetniškemu inkubatorju, za priza- devanja na tem področju. »Skupaj bomo dokazali, da mladim znamo prisluhniti in jim omogočiti dobre pogoje za razvoj,« je bil prepričan Vrbnjak. Zabavno-kulturni program je po- tekal še pozno v noč. Predstavila se je tudi ognjena artistka Danijela Kraševec iz ekipe Fireart, zapeli sta Izza Korpar in Neža Kralj, za večer- no zabavo pa je poskrbela mlada rock skupina Take off . petek  4. septembra 2020 Kultura 13 »Začetki so težki, trajalo je več kot pol leta, da je prodaja stekla do te mere, da se lahko preživim. Vmes so bili tudi dnevi, ko več nisem imela volje, a sem vesela, da nisem obupala. Na mesečni ravni sedaj sešijem in prodam do 15 izdelkov,« je dejala Mohorkova, ki svoje izdelke trenutno prodaja na spletu. Njen dolgoročni cilj pa je razviti blagovno znamko torbic iz okolju prijaznih materialov. Ste že brali / Harold Robbins: Zgodbar Tokratno povabilo k branju začenjam s pojasnilom, zakaj je ob predlagani knjigi pripeta originalna, ang- leška naslovnica romana Zgodbar. Enostavno: zato, ker je knjiga, ki sem si jo sposodil v knjižnici, tako stara (v slovenskem prevodu je izšla leta 1987, origi- nal pa je še dve leti starejši), da je njena naslovnica preveč zrabljena, da bi bila primerna za objavo. Po- leg tega je knjiga brez tistega barvitega ovitka, samo v polivinil zavite modre naslovne strani pa se ne spo- dobi objavljati. In kako sem sploh prišel do Zgodbarja? To je pa že pripoved za kak zgodovinski zapis. Večkrat sem že pojasnil, da do knjig, ki vam jih predstavljam, pridem na različne načine: po nasvetu knjigoljubcev (večinoma knjigoljubk), ob gledanju kakšne oddaje, posvečene knjigam, ob branju revije Bukla, ob brskanju po spletni strani Dobre knjige (www.dobreknjige. si), mnoge knjige imajo na koncu seznam pri tej založbi izdanih knjig oziroma knjig iz neke knjižne zbirke, in če me je knjiga pritegnila, poiščem še njene 'sestre' ... Zgodbar pa je prišel v moje roke po čisto drugi poti. Spomladi enkrat, še v predkoronskih časih, sem bil na krajšem dopustu na slovenski obali in tam zavil v neko hotelsko kavarno. Takoj so mi v oči padle knjige, ki so jih imeli razstavljene na policah v bralnem kotičku kavarne. Množica knjig, ki samo čakajo dopustniške kavopivce, da si čas krajšajo še s kako knjigo. Pa sem pričel brskati, listati, prebral odlomek ali dva – in si po tej kavarniški knjižnici naredil seznam, kaj si bom sposodil v domači knjižnici, ko bo priložnost. No, in prvi je pristal na tem seznamu Zgodbar. Takole se začenja. S prometno nesrečo: »Strah je spremljevalec bolečine. Pokaže se pred njo. Pogledaš skozi zadnje okno, nato skozi stransko. Potuješ petdeset kilometrov na uro, po kar spodobni podeželski cesti, v smeri proti wilshirskemu priključku na sandieško avtomobilsko cesto. Vse teče brez zapetljajev. Nato zagledaš velik tovornjak priklopnik, ki se divje vali mimo tebe, da bi ti z leve presekal pot in te še pred priključkom na avtomobilsko cesto prehitel. »Bedak!« sem dejal in pritisnil na zavoro, da bi dovolil tovornjaku prost vstop. Tedaj se je oglasil strah. Tovornjak je bil še vedno ob meni. Še močneje sem pritisnil na zavoro. Tovornjak se je nagibal proti meni, grozeče kot siva predzgodovinska pošast se je vrgel nadme. Odvil sem krmilo. Zazdelo se mi je, da v počasnem posnetku pada name. Mislim, da sem v grozi zakričal. »Saj me boš še ubil, ti pesjan!« Tovornjak se je prelomil, obrnil šestero žarometov, blestečih in zaslepljujočih. Nato je strah izginil, nadomestila ga je neizmerna muka bolečine in spet sem zavreščal, tona jekla pa se je zrušila nadme in me potisnila v temo.« (Str. 9.) Zanimiv začetek, kajne? To človek mora prebrati! No, mogoče pa me je k branju pritegnil opis nekaj vrstic naprej, ko se osrednji junak (uspešen pisatelj), potem ko se v bolnišnici zbudi iz nezavesti, pogovarja s sobno zdravnico. »»Kolčni zlom imate, lahko pa bi bilo tudi slabše,« mi je dejala. »Zaradi tega boste vseeno delali, to ni roka, s katero pišete.« Zdravnica je bila mlada, zelo čedna, dovolj čedna, da bi lahko nastopila v televizijski nadaljevanki o zdravnikih. Pogledal sem jo. »Dobro. Torej lahko pišem,« sem dejal. Kaj pa fukanje?« (Str. 9.) Toliko za predigro k romanu (mimogrede: to poglavje je res naslovljeno z besedo Predigra), roman pa je poln podobnih opisov. (Pa ne mislim prometne nesreče, ta je samo ena, pač pa tisto drugo ...) Dogaja se v svetu slavnih v fi lmski industriji in tistih, ki bi to radi postali, pa bogatih, seveda lepih, nemoralnih ... V Hollywoodu, med italijanskimi fi lmarji, pa na francoski obali ... Kakorkoli: dolgčas vam ob branju ne bo, kakšnega posebnega umetniškega užitka pa tudi ne boste doživljali ... Ormož  Festival Mladi Ormož letos nekoliko drugače V ospredju degustacija poklicev Festival, ki je pretekli petek zaznamoval ormoško ozračje, je bil namenjen zabavi in spodbujanju mladih na sa- mostojni poklicni poti. Po vzoru lanskoletne prireditve so tudi tokrat poskrbeli za bogat zabavno-kulturni pro- gram, ki se je začel že v dopoldanskem času in se prevesil pozno v noč. Zavrč  Dvorec postaja središče dogajanja v občini Kino na prostem po meri mladine Pretekli konec tedna je završki biser dobesedno zasijal v povsem novi vlogi. Na preurejenem vrtu so se zbrali mladi in mladi po srcu, da bi si skupaj ogledali fi lm. Po Zavrču se je razlegal vonj po pokovki in vabil občane, da bi si dovolili začutiti romantično večerno vzdušje. Ideja za kino na prostem se je porodila med mladimi občani, ki so jim na vodstvu občine prisluh- nili. »Ko smo se pogovarjali z njimi, smo ugotovili, da so njihove ideje v veliki meri uresničljive. Najbolj so se za današnji dogodek zavzeli otroci devetega razreda in dijaki prvih letnikov srednje šole,« je po- jasnila direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Da so si takega dogodka zares želeli, priča njihov obisk, ki je bil seveda okr- njen zaradi vseh nujnih ukrepov, a vendar so na občini zadovoljni. »Ta dogodek je še posebej po- memben za naš dvorec, saj ga želimo približati mladini, da ga sprejme za svojega. To pa nam ne bo uspelo, če ga bomo obravnavali kot spomenik, ki si ga lahko le ogle- dujemo. Želimo namreč, da so po- nosni na svojo preteklost, da pa bi ponos lahko začutili, se tukaj mora odvijati življenje. Saj to je tudi bilo bistvo te stavbe,« je bila prepriča- na Makoter Jabločnikova. Kot prvi se je odvrtel Šiška deluxe »Pri izbiri fi lma nam je pomaga- lo vodstvo šole, saj smo želeli, da je fi lm tudi po vsebini primeren za mladino. Spodobi pa se, da je prvi fi lm, ki ga tukaj predvajamo, tudi v slovenskem jeziku,« je še povedala Makoter Jabločnikova. Pri tem se očitno niso zmotili, saj je slovenski komično-dramski fi lm gledalce do- dobra nasmejal. Posebnost tokra- tne prireditve je bilo zagotavljanje sedežev ali celo ležišč. Organiza- torji so se namreč odločili, da sicer zagotovijo nekaj stolov, a v večji meri so to skrb prepustili gledal- cem samim. Ti so si prinašali stole, ležalnike, nekateri pa so prinesli tudi blazine in jih posadili kar na tla ter tako prisluhnili fi lmu. V Turističnem društvu so priskr- beli potrebno tehnologijo za pred- vajanje fi lma in za najbolj klasični dodatek pri ogledu fi lma. Slastno pokovko so pripravili kar na licu mesta, po fi lmu pa so za gledalce poskrbele še članice Društva go- spodinj Zavrč, ki so spekle palačin- ke. Foto: KG Dvorec, ki se je do letošnje pomladi skrival za gostim drevjem, sedaj postaja prizorišče najrazličnejših dogodkov. Med mladimi so se že porajale nove ideje, ki so jih na licu mesta mladenke predstavile samemu županu. Če jim bo prisluhnil, se bo na tem mestu kmalu odvil pravi »disco« na prostem. Foto:KG Opozorilo Vsebina tokratnega bralnega kotička vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti. Foto:KG Nina Mohorko Potrjena okužba z virusom »Tokratni dogodek je organiziralo Turistično društvo Zavrč, v sklopu okrnjenega praznovanja občinskega praznika. Za dogodke, ki so predvideni v prihodnjem obdobju, pa ne vemo natančno, ali jih bomo izvedli in v kakšni obliki, saj je bila tik pred zdajci v naši občini potrjena okužba s korona virusom,« je skrbi izrazila Makoter - Jabločnikova, a po zadnjih podatkih na spletni strani NIJZ število potrjenih okužb v občini ni naraslo. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 darjajo zdravilci, da jih v omarici ne bomo imeli dlje kot leto dni. Ker so zunaj temperature visoke, pa se v poletnem času kar najhitreje spre- menijo v zdravilo. Izdelava in uporaba tinkture Tinkture so pravzaprav alkohol- ni izvlečki zdravilnih rastlin. Ker so petek  4. septembra 2020Zdravstveni globus14 Danes je le še okoli 35 odstotkov zdravil narejenih iz zdravilnih rast- lin, prevladujejo sintetična in hor- monska zdravila, vendar se tudi za- radi hudih stranskih učinkov sledn- jih ljudje vse pogosteje vračamo k preizkušenim metodam dedkov in babic. K taki medicini se zatečemo tudi v brezupnih primerih pri hudih boleznih, ko uradna medicina tako rekoč dvigne roke od bolnika. Kaj iz domače lekarne lahko pomaga Zdravilci za izboljšanje zdravja priporočajo ljudem naslednje vrste izdelkov, narejenih po tradicional- ni metodi: tinkture, olja, sirupe, zdravilna vina, praške, mazila, po- sušene rastline in čajne mešanice. Tinkture so še posebno praktične, ker so uporabne do tri leta. Vendar so običajno tako učinkovite, pou- Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Zdravilne rastline - lajšanje težav z zelišči Zdravljenje z zelišči oziroma vsem, kar nam ponuja narava, dobiva vse večjo veljavo. Naravnih pripravkov ni težko namešati. Zakaj torej ne bi poskusili sami izdelati preproste tinkture? Kakšen je namen HUT? Bakterija HP je specializirana za življenje v želodčni sluznici. Danes je z njo okuženega 60 % človeštva, približno pri petini okuženih pa okužba povzroča raznolike želod- čne težave. Povezana je z nekate- rimi obolenji želodčne sluznice: z razjedo želodca in/ali dvanajstni- ka, s kroničnim vnetjem želodč- ne sluznice, z želodčnim rakom, z želodčnim MALT limfomom. Namen HUT je ugotoviti, ali je pri bolnikih, pri katerih je bila z en- doskopsko preiskavo dokazana ena izmed zgoraj naštetih bolez- ni, sočasno prisotna tudi okužba s HP. V takem primeru je namreč indicirano antibiotično eradika- cijsko zdravljenje, saj se okužba s HP nikoli ne pozdravi sama. Z zdravljenjem dosežemo umiritev kliničnih težav in pozdravimo vnetje želodčne sluznice. Po kon- čanem eradikacijskem zdravljenju je potrebna kontrola uspešnosti zdravljenja, ki se velikokrat izve- de z eno izmed neinvazivnih me- tod (navadno z dihalnim testom s sečnino), ali pa z enim izmed invazivnih metod (navadno HUT ali histološki pregled odvzetega vzorčka tkiva želodčne sluznice). Kdo opravlja HUT? HUT opravljajo zdravniki klinič- ni specialisti gastroenterologi ozi- roma endoskopisti (gastroskopis- ti), saj je preiskava strogo vezana na endoskopijo zgornjih prebavil. Kdo vas na preiskavo napoti? Na preiskavo (gastroskopijo) vas napoti vaš zdravnik družinske medicine, lahko pa tudi katerikoli drug klinični specialist v primeru presoje, da je preiskava za vas nujna ali pa se zanjo na podlagi anamneze in kliničnega pregle- da odloči gastroenterolog. Ta se med gastroskopijo odloči, ali je pri vas treba opraviti HUT ali ne. Za preiskavo potrebujete napot- nico, na nekaterih mestih po Slo- veniji pa jo je možno opraviti tudi samoplačniško. V takem primeru napotnice ne potrebujete. Kako se pripravite za HUT? Za izvedbo HUT veljajo po- polnoma enaka pravila priprave kot za EGDS (glej opis preiskave EGDS, poglavje 38). Kako preiskava poteka? Preiskava sodi med invazivne diagnostične postopke. Med gastroskopijo (podroben opis poteka gastroskopije je opisan v opisu preiskave EGDS, poglavje 38) endoskopist odščipne en ali več koščkov želodčne sluznice, ki jih potopi v raztopino sečnine. Test je pozitiven, če raztopina spremeni barvo. Koliko časa traja HUT? Kadar gastroskopijo izvaja izku- šen endoskopist, le-ta traja 10 do 15 minut. Rezultat HUT pa je znan najhitreje v 20 minutah in najkas- neje v 3 urah. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete? Večina preiskovancev med izvedbo in po izvedbi preiskave in testa nima nobenih težav. Nepri- jetnosti, ki jih lahko pričakujete, so vezane izključno na gastrosko- pijo (glej opis preiskave EGDS, poglavje 38). Kakšne so nevarnosti preiskave? HUT je sam po sebi popolno- ma nenevaren. Vse nevarnosti v zvezi s preiskavo se nanašajo na gastroskopijo (glej opis preiskave EGDS, poglavje 38). Kdaj bodo znani izvidi preiskave? Izvidi HUT so znani najhitreje v 20 minutah in najkasneje v 3 urah. Čemu bodo služili izvidi? Namen preiskave je dvojen: ugotoviti, ali je vzrok vaših že- lodčnih težav določeno bolezen- sko stanje želodčne sluznice in sočasna okužba z bakterijo HP ter ugotavljanje uspešnosti antibio- tičnega zdravljenja okužbe, če je le to indicirano. Pozitiven rezultat HUT ob sočasno endoskopsko dokazani bolezni želodčne sluzni- ce pomeni, da je pri vas potrebno t. i. eradikacijsko zdravljenje, s katerim dosežemo umiritev te- žav ter pomiritev vnetja želodčne sluznice. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Hitri bioptični ureazni test (HUT) Kaj je hitri bioptičniureazni test (HUT)? HUT je invazivna diagnostična preiskava za ugotavlja- nje okužbe z bakterijo helicobacterpylori (HP). Za izvedbo testa je potreben endoskopski pregled zgornjih prebavil (ezofagogastroskoduodenoskopijo – EGDS), pri katerem gastroskopist odščipne delček želodčne sluznice za prei- skavo. Domači zeliščni macerat Macerati so izvlečki posušenih ali svežih zelišč v olju, praviloma v oljčnem olju. Najpogostejši macerati so iz ognjiča, sivke, šentjanževke, smilja in kamilice. V zdravilne namene jih uporabljamo glede na to, kaj omenjene rože zdravijo. Macerat pripravimo tako, da hladno stiskano oljčno olje zlijemo v poljubno velik kozarec in malo več kot pol zelišč vmešamo vanj. Zapremo z dvojno gazo (kozarec ne sme biti zaprt s pokrovčkom, ker se drugače nabira vlaga) in ga postavimo na sončno mesto, zlasti pomembno je, da na toplo mesto. Po splošnem receptu se macerirajo rože v olju od štiri do šest tednov, so pa tudi izjeme, med katere spadajo arnika, šentjanževka, smreka, bor, smilj, akacija … Te rože lahko pustimo v olju tudi leto dni. Precejene macerate nato shranjujemo v temnih steklenicah na konstantni temperaturi (najbolje v kleti, če jo imamo) in skrbimo, da niso izpostavljene soncu. Dobro in pomembno je, da se v svojem delovnem okolju, naj je to doma ali v službi, počutimo dobro. Če je vaše delo sedeče narave, ve- čino delovnega dneva preživite za računalnikom, tam tudi obedujete ter uživate ob kavi, potem je to tudi odlično mesto za razvoj števil- nih bakterij in kopičenje nečistoč. Kdaj ste nazadnje očistili podlo- go za računalniško miško, ekran, miško in tipkovnico? Kaj vse se skriva v vaših predalih? So na mizi še ostanki včerajšnje malice? Podloga za računalniško miško Podloga za računalniško miško spada med tiste stvari v hiši ozi- roma službi, ki so le redkokdaj očiščene, a se na njih nabirajo številne bakterije, med njimi tudi nekatere nevarne. Strokovnjaki zato priporočajo, da se podloga za miško očisti vsaj enkrat tedensko. Če je ta platnena, boste za čiščen- je potrebovali detergent za po- mivanje posode, krtačko in krpo. Podlago najprej položite v škaf z vročo vodo, v katero ste dodali de- tergent. Dobro zmočeno podlago nato podrgnite s krtačko in pre- senečeni boste, koliko umazanije boste izprali. Podlogo nato dobro obrišite in osušite s krpo ter posta- vite na sonce, da se povsem posu- ši. Če je vaša podlaga iz plastičnih materialov, jo popršite z mešanico detergenta in kisa, pustite delovati 15 minut, nato pa dobro podrgnite. Čiščenje tipkovnice Računalniška tipkovnica je raj za bakterije, saj ima veliko težko dostopnih mest, hkrati pa je ne- prestano v stiku z našimi rokami, od koder bakterije nenehno pre- hajajo. V skritih kotičkih tipkovnice se pogosto zataknejo prah, lasje, koščki hrane in druga umazanija. Tipkovnico za začetek obrnite na- robe in jo pretresite. Presenečeni boste, kaj vse se skriva v njej. Nato si pomagajte s staro zobno ščetko, ki bo pomagala doseči tudi najožje prostorčke med tipkami. Če imate možnost, nato še s stisnjenim zra- kom spihajte vse težko dostopne dele, lahko pa si pomagate s sesal- nikom. Tipke nato očistite z vlažno krpo, ki ste jo pomočili v mešanico tople vode, detergenta in kisa. Tedenski mikroskop Največ umazanije je na tipkovnici in miški Kdaj ste nazadnje očistili svoje delovno mesto, pisarno oziroma svojo delovno sobo? Na- čeloma gre za prostore, v katerih preživimo ogromno časa, a higiena v njih je velikokrat močno vprašljiva. Foto: Dreamstime/M24 Ne pozabite na ekran in miško Računalniški strokovnjaki so potrdili, da se lahko večina zunanjih računalniških komponent očisti z mehko bombažno krpico ali krpo iz mikrovlaken, v kombinaciji z vodo ali čistili pa tudi preostala nesnaga. Sicer je največji sovražnik računalniških komponent vlaga, posledično pa seveda tudi prah. Papirnate brisačke niso dobra izbira za čiščenje, saj puščajo kosme papirja in ne očistijo dovolj kakovostno. Če se boste lotili ekrana, bo dovolj, da uporabite zgolj krpo iz mikrovlaken. Če je ekran umazan s kapljicami, ga očistite s čistilom za stekla. Nikar po njem ne šarite z vlažnimi krpami, saj bodo ostale sledi. Računalniške miške imajo danes optično ali lasersko sledljivost, zaradi česar je čiščenje precej lažje. Dovolj bo, če boste miško vsakodnevno obrisali z vlažno krpo, nič pa ne bo narobe, če jo boste enkrat tedensko obrisali s čistilnim alkoholom in tako preprečili prenos bakterij, ki se vsakodnevno kopičijo na njej. Foto: Dreamstime/M24 učinkovine v tinkturah koncentrirane, jih moramo uporabljati v manjših ko- ličinah, telo jih tudi hitreje absorbira. Tinkture dobimo preprosto tako, da rastline določen čas namakamo v al- koholu. Določene učinkovine namreč niso topne v vodi in jih denimo v čaju ne dobimo iz rastlin, s tem pa zavrže- mo veliko zdravilnih snovi. Največkrat je to sadno ali vinsko žganje, z alko- holnim deležem od 45 do 55 odstot- kov. Nekaj rastlin namakamo tudi v 70-odstotnem žganju. Čas namakanja je po navadi 21 dni na sobni tempera- turi, včasih tudi manj. Je pa mogoče tinkturo dobiti s tako imenovano per- koracijo, ko žganje prisilno potiskamo s črpalko skozi posodo z rastlinami, vendar se ta postopek v tradicional- ni medicini uporablja redkeje, bolj ga uporablja industrija alkoholnih pijač, ker se tako hitreje pride do gotovega izdelka. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  4. septembra 2020 Za kratek čas 15 AGALAKCIJA - manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost, BAAL - semitski bog plodnosti, ETIMON - najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda, HASTINGS - letoviško mesto na jugu Anglije, SCHWYZ - prakanton v Švici V tem tednu boste živahni, zelo uspešni in dejavni. Sonce vas bo toplo grelo od zunaj in od znotraj, saj boste nekomu pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo. Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo, pri tem morate samo paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote naprej boste pogumnejši. Petek bo stresen dan. V tem tednu bo na vas vplivala luna. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Izvedeli boste zelo zanimive in sončne zgodbice. Tudi sami boste nenavadno zgovorni in čisto malce »nori«. Nič hudega, tudi to je del terapije. V tem tednu boste dali prednost vzgoji, odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na srečo ne tvegajte preveč, ker boste v teh dneh ves čas nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočamo previdnost. Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Zelo pametno bi bilo, če bi si izdelali strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Če se vam je porodila zamisel, jo le uresničite, saj boste na delovnem področju dobili voljne pomočnike, ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije, ki jo boste občutili v tem tednu, izkoristite za fi zično delo in šport. Poslovni dogovori, povezani z obeti za boljši zaslužek, promocijo ali koristno poslovno partnerstvo, bodo kaj lahko obtičali na mrtvi točki. Temu bo na žalost ali na veselje kriva višja sila, zato si ne očitajte. Bolj srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Razgiban teden, čeprav bi raje imeli mir. Pozorni bodite na zdravstvene težave, predvsem želodec, stegna in kolke. Poslovno najbolj uspešne in dovzetne poteze in pregovore boste imeli v petek. Srečen in ustvarjalen teden. Komunikacija bo zaživela, čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti. Posebno zabavno se boste imeli v soboto. Imeli boste občutek, da vam nevidna sila vliva moč, pogum in vitalnost po nevidnih kanalih. Živahni boste iz dneva v dan bolj, zabavali se boste predvsem v soboto in nedeljo, včasih tudi na tuj račun. Odličen teden za energično delo, doseganje novih ciljev in tudi za pridobivanje telesne kondicije. Malo več pozornosti namenite v torek predvsem poslovnim zadevam, ker boste bolj občutljivi. Zelo dober dan za vas pa bo nedelja. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 10. septembra Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Petek, 4. september 09:00 Sestrže, Kolonija pod kozolcem 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Vitomarci, pred podružnično osnovno šolo, odprtje Športnega parka Vitomarci in omrežja WIFI4U, zabava in odprta kuhinja, zabava na novih igralih, napihljiv grad, prikaz ulične vadbe in ruskega kegljanja, namizni tenis, prikaz delovanja omrežja na napravah, odprta kuhinja 16:00 Majšperk, ploščad pred KPC, Tržnica zakladov – tržnica domačih dobrot in izdelkov 17:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Voden ogled razstava festivala sodobne umetnosti Art Stays, voden ogled z umetnostno zgodovinarko Dorotejo Kotnik 18:00 Ptuj, minoritski samostan, refektorij, Kitarski večer 20:00 Lenart, Dom kulture, Festival LENart, kriminalna komedija Hotel Opera Sobota, 5. september 07:00 Stanečka vas, Ribiško tekmovanje 08:00 Ptuj, minoritski samostan, 31. dobrote slovenskih kmetij, ob 11:00 v Furstovi Hiši, Krempljeva 1: Kuhna na dvorišču z dobrotami slovenskih kmetij; ob 12:30 razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, kulturni program v minoritskem samostanu 09:00 Sestrže, Kolonija pod kozolcem 10:00 Ptuj, Raičeva 11, Muzejska hiša, Delavnica fi lcanja 14:00 Muretinci, grad, Baronov tabor, viteški turnir, baronova večerja 19:00 Ptuj, na gradu 1, grajsko dvorišče, Prifarci nad korono!, prvi butični koncert na Ptuju 20:00 Breg pri Majšperku, Galerija AP, Odprtje razstave Likovne kolonije Haloze 2020 Nedelja, 6. september 10:00 Muretinci, grad, Baronov tabor, predstavitev gradu Muretinci in križniškega reda, Baronove igre 14:00 Medvedce, kapela, odprtje in blagoslov kapele v Medvedcah 16:00 Sestrže, Dom krajanov, odprtje razstave Kolonije pod kozolcem Mestni kino Ptuj Petek, 4. september: 17:30 Kapitan Sabljezobi; 19:00 O neskončnosti; 21:00 Tenet. Sobota, 5. september: 17:30 Kapitan Sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 Osebna zgodovina Davida Copperfi elda; 21:00 Tenet. Nedelja, 6. september: 17:30 Kapitan Sabljezobi in čarobni diamant; 18:30 Tenet; 21:00 O neskončnosti. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  4. septembra 2020Poslovna in druga sporočila16 Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) 18. septembra 2020, ob 19. uri DO SRCA Z GLASBO Nedelja, 20. septembra 2020, ob 18.00 GENERALNI POKROVITELJ Sobota, 19. septembra 2020, ob 19. uri FINALE 6. SEZONE Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 Kolofon Jesen na deželi – oglasna priloga Štajerskega tednika 4. september 2020 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Senka Dreu, Črtomir Goznik, Media24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj Vinska trta je ena izmed naj- starejših kmetijskih rastlin, zato so se skozi zgodovino razvijale različne vzgojne ob- like in načini pridelave. Da- nes ločimo naslednje načine pridelave; konvencionalno, in- tegrirano, ekološko in biodina- mično pridelavo. Vsaka pridelava ima svoje za- konitosti in zahteve, ki jih mo- ramo upoštevati, če želimo odlična vina, pojasni Andrej Re- bernišek iz Kmetijsko-gozdar- skega zavoda Ptuj: ''Pri vseh mora biti cilj pridelava zdravega grozdja, tako po kakovosti kot količini. Višji imamo standard pridelave grozdja (ekološka-bi- odinamična), večja je zahteva po ''uporabnem'' znanju in upo- števanju vseh naravnih zakoni- tosti pri razvoju vinske trte. Od nas zahteva temeljito poznava- nje lastnosti tal, mikroklimat- skih pogojev, kot so vlažnost tal, zračnost-vetrnost, nadmorska višina, naklon, lega vinograda ter občutljivosti sort na bolezni in škodljivce. Načini pridelave se bistveno razlikujejo v nači- nu oskrbe tal, gnojenja in upo- rabe zaščitnih sredstev. Tudi z vidika klimatskih sprememb ter zahtev potrošnika po na- ravi prijaznejši pridelavi, torej zmanjševanju uporabe fitofar- macevtskih sredstev, ob uvaja- nju odpornejših sort se zmeraj bolj odpirajo možnosti ekološki pridelavi grozdja, ki ob umni pri- delavi daje vrhunsko kakovost vina, značilna za posamezna rastišča,'' pojasnjuje Reberni- šek. Vedno bolj pomembno zdravo okolje in kakovost tal Za trajnostno vinogradništvo bo vedno bolj pomembno ohranja- nje zdravega okolja za vinsko trto. Rebernišek ugotavlja, da smo v preteklosti dali prema- lo pozornosti kakovosti oskrbe tal. Dobra tla so zračna, z dob- ro strukturo in preskrbljena z mikroorganizmi (živa tla). Oce- no tal opravimo s praktičnim pregledom tal v medvrstnem prostoru in na kolotečinah ter s kemično analizo tal. Dobra ka- kovost tal se še zlasti pozitivno odraža v »mokrih ali suhih le- tih«. Letošnje izjemne padavine v avgustu bodo vsekakor naredi- le velike razlike med vinogradi. V času vegetacije nam trta sama pokaže morebitna po- m anjkanja hranil (obarvanje lis- tov, slabša rast mladic), zato je naloga vsakega vinogradnika, da nasade opazuje celotno ve- getacijsko dobo. Po toči je treba odbrati grozdje Vinogradniki, ki niso imeli toče, se po besedah Andreja Reber- niška nadejajo nadpovprečnih količin grozdja z dobro kako- vostjo, kjer pa je toča sklestila grozdje – gre za pretežni del or- moških goric –, pa je pri trgatvi smiselno opraviti odbiro zdrave- ga grozdja za dosego kakovo- stnih vin. ''Vinogradniki in vinarji, ki jim je toča sklestila pridelek, lahko le- tos dokupijo grozdje zaradi na- ravnih nesreč. Ena od rešitev, kaj storiti z grozdjem, je pri- delava vin višjih kakovosti, še zlasti posebnih kakovosti. Le- tnik je primeren za pridelavo, saj so kisline v grozdju nekoliko višje, vendar predpostavljamo, da mora biti grozdje zdravo, torej brez cik gnilobe. V bujno rastočih nasadih ob velikih pa- davinah še zlasti v avgustu pa lahko pričakujemo tudi velike težave z botritisom,'' pravi Re- bernišek. Letos priporočeno razsluzevanje Zdravo grozdje je seveda os- nova dobrega vinskega letnika, pomembna naloga vinogradni- kov je zato priprava na trgatev: Vinogradniki se morajo odločiti, kakšna vina želijo v kleti ''Pomembno je, da vinogradniki poskrbijo za higieno, da očistijo in pripravijo posodo, da se od- ločijo, kakšna vina želijo v kleti, ter da grozdje poberejo ob pri- merni zrelosti in pazijo na tem- peraturo grozdja ob trgatvi. Ob tem letos kletarjem, tudi manj- šim, svetujemo razsluzevanje. Letos so namreč vinogradniki zaradi bolezni opravili vsaj dve škropljenji več kot običajno, kar pomeni, da bodo ostanki fito- farmacevtskih sredstev večji. Tako naj vinogradniki stisnejo grozdje in po 24 urah opravijo pretok. Če to naredijo, potem morajo nujno dodati kvasovke. Pomembno pa je, da kvasni na- stavek pravilno pripravimo in da se vretje nemudoma začne,'' svetuje sogovornik. Pri negi vina pa je vsekakor po- membno redno pokušanje vina in spremljanje prostega SO 2 v vinu. Letos lahko glede na kako- vost grozdja pričakujemo lahkot- na vina z izrazito sortno cvetico in aromo, še zlasti pri aromatič- nih sortah. Prav gotovo bodo tudi laški rizlingi odlični, saj od- lično dozorevajo in so primerni tudi za posebno kakovost. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 JESEN NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika 2 K varni uporabi kmetijske me- hanizacije seveda sodi tudi ustrezna skrb za njeno tehnič- no brezhibnost, skladnost, pa tudi tehnične preglede in regi- stracijo. Kot pojasnjujejo na Gozdar- skem inštitutu Slovenije, pred- pisi Evropske unije določajo, da se smejo dajati na trg, torej prodajati, le tisti proizvodi, ki iz- polnjujejo vse za posamezno vrsto vozil predpisane homolo- gacijske predpise in standarde. Le tako je mogoče pričakova- ti, da bo uporabnik ob nakupu prejel proizvod (traktor, priklop- nik, priključek, opremo), ki zanj in ostale uporabnike ter oko- lico ob pravilni uporabi ne bo predstavljal tveganja za njego- vo varnost in zdravje. ''Za izpol- njevanje varnostnih zahtev je odgovoren poslovni subjekt, ki proizvod daje na trg. To je pro- izvajalec, če je ta na območju EU, oziroma njegov zastopnik, če je proizvajalec izven obmo- čja EU. Potrdila o skladnosti vozila lahko izdajajo prodajal- ci ali zastopniki proizvajalcev, če izpolnjujejo predpisane ad- ministrativne zahteve in se od- ločijo, da jih bodo izdajali za posamezne tipe vozil, ali pa jih posamično izdajo pooblaščene strokovne organizacije, na ka- tere se obrnejo prodajalci ali pa tudi končni kupci, če sami opra- vijo nakup v drugi državi članici EU in so ob nakupu pridobili po- trdilo o skladnosti vozila, izdano v tej državi. Postopek pri uvozu vozil iz držav izven EU je sicer precej zapleten in posamezen tovrsten uvoz končnim kupcem prej kot ne odsvetujemo,'' po- jasni mag. Marjan Dolenšek. Za katera kmetijska vozila je potrebna izjava o skladnosti S potrdilom o skladnosti vozi- la lastnik dobi zagotovilo, da je njegovo vozilo skladno z vsemi zahtevami veljavnih uredb EU in vozilo se, če je to za to vozi- lo predpisano, lahko registrira. Je pa za kupce pomembno ve- deti, za katera kmetijska vozila mora ob nakupu prejeti potrdi- lo o skladnosti. Pri kmetijskih in gozdarskih vozilih so to traktor- ji, traktorski priklopniki in neka- teri zamenljivi vlečni stroji. Od leta 2016 morajo lastniki preje- ti potrdilo o skladnosti, čeprav jih za udeležbo v cestnem pro- metu ni treba registrirati, tudi za vozila, pri katerih »je razmer- je med največjo tehnično do- voljeno skupno maso in maso neobremenjenega vozila enako ali večje od 3,0«. Pogoje za udeležbo kmetijskih in gozdarskih vozil v cestnem prometu določa slovenska za- konodaja. Zakon o motornih vozilih določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila za udeležbo v cestnem prometu registrirana, razen če zakon ne določa drugače. ''Za kmetijska in gozdarska vozila to pomeni, da morajo biti registrirani trak- torji in traktorski priklopniki, ra- zen traktorskih priklopnikov, katerih največja tehnično do- voljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcij- sko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za po- sebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb« (npr. »vagoni« cestnega vlaka). Poleg navedene skupine (manj- ših) neregistriranih traktor- skih priklopnikov smejo biti v cestnem prometu tudi nere- gistrirani lahki priklopniki, mo- tokultivatorji in delovni stroji. Med slednje pri kmetijskih vo- zilih spadajo različni kombaj- ni, dvoosne motorne kosilnice, gorski transporterji, »harves- terji«, »forwarderji« in drugi sa- movozni kmetijski in gozdarski stroji oz. stroji z lastnim po- Varni so le stroji in priključki, ki izpolSpletna AGRA in festival dogodivščin Pomurski sejem je v skrbi za zdravje razstavljavcev in obi- skovalcev letos odpovedal ali prestavil vse sejme v klasični obliki. Z željo po čimprejšnjem okrevanju gospodarstva in negovanju dobrih poslovnih odnosov pa s svojimi partner- ji pripravlja 58. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v spletni obliki. Spletni sejem AGRA, ki bo potekal od letošnjega 7. septembra do 7. marca prihodnje leto, bo predstavil ponudbo razstavljav- cev s področja kmetijstva in živilstva, možnosti sodelovanja s strokovnimi in panožnimi organizacijami ter nove projekte, ki so usmerjeni v rast samooskrbe in v trajnostni turizem. Poseb- ne pozornosti bodo deležni nagrajenci mednarodnih ocenje- vanj kakovosti mesnih, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vin, medenih pijač, medu in embalaže. Kljub temu da se letošnji sejem AGRA seli na splet, pa se kot pravi sejmarji niso mogli odreči nekaterim zanimivim razsta- vam in dogodkom tudi v živo. Razen na spletu bo še posebej živahno na sejmišču Pomurskega sejma od 25. do 27. sep- tembra, ko bo na Pomurskem sejmu potekal Festival dogo- divščin. V petek, 25. septembra, bodo ob 10. uri odprli 3D art muzej, v katerem se bodo lahko obiskovalci fotografirali v čarobnem svetu trodimenzionalnih slik v vlogi raziskovalcev, popotnikov, športnikov… Kljub vsem ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, lahko pričakujete odlično foto zabavo za vse generacije! Isti dan bo Pomurski sejem gostil srečanje ob 52. dnevu avstrijske Štajerske, s povezovanjem predstavnikov regij Slovenske gorice in jugovzhodna avstrijska Štajerska, s slikarsko razstavo in čezmejnim kolesarjenjem. Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona je pripravilo tridnevno razstavo in vrtec malih živali z možnostjo jezdenja ponija, zanimivo dogajanje bo tudi na sejemskih vr- tovih. Popoldansko druženje se bo nadaljevalo z večernimi »drive in« kino predstavami. Podelili bodo tudi priznanja ocenjevanj kakovosti pod okriljem sejma AGRA 2020. V vodstvu sejma Agra se veselijo nove oblike druženja, čeprav bo v večji meri potekala preko spleta. Prepričani so, da bo pri- peljala k trdnemu stisku rok 21. avgusta 2021, ko bodo zno- va spletli še bolj pristne poslovne in prijateljske vezi na tistem pravem, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob tem poudaril: »V dolgoletni zgodovini Pomurskega sejma smo doživeli že veliko kritičnih trenutkov, vendar smo vedno naš- li recept za preživetje in uspešen razvoj. V letu 2020 smo si postavili optimističen program sejmov in prireditev. Toda ko- ronavirus in z njim povezani ukrepi so nam preprečili sejem- sko dogajanje in z njim povezane strokovne, gospodarske in družabne prireditve. Najbolj nam je žal odpovedi sejma Agra, ki v svojem poslanstvu skrbi ne samo za kmetijstvo in pode- želje, ampak napoveduje tudi usmeritve slovenskega kmetij- stva in gospodarstva za prihodnost. Na Pomurskem sejmu smo iskali rešitve, kako vsaj delno nadomestiti tradicionalno sejemsko dogajanje in se podali v Spletno Agro. Preko spleta bo Agra najzvestejšim razstavljavcem in obiskovalcem sejma omogočala pregled novosti in nove trende. V živo bo del le- tošnjega sejma AGRA v obliki Festivala dogodivščin potekal zgolj v času od 25. do 27. septembra. Tedaj bomo na sejmišču v Gornji Radgoni za obiskovalce odprli vzorčne nasade, tržni- co kmetijskih pridelkov, 3D doživljajsko zgodbo, ob večerih pa še »drive in« kino. 25. septembra bo tudi dan avstrijske Šta- jerske z vsemi tradicionalnimi vsebinami. Ob velikem spošto- vanju vseh udeležencev in partnerjev Pomurskega sejma in v skrbi za zdravje želimo vsem, da kljub težkim časom ohranimo optimizem in vizijo za prihodnost. Vabim vas v našo spletno in živo Gornjo Radgono!« SPLETNI SEJEM AGRA od 7.9.2020 www.spletni.pomurski-sejem.si SEJEM NOVE GENERACIJE! Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 JESEN NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 gonskim motorjem in voznimi napravami. Za vsa ta vozila ve- lja zahteva za brezhibne pred- pisane naprave in opremo, za lahke priklopnike pa še zahtevi o ponovljeni registrski označbi vlečenega vozila in tehničnih pregledih,'' pojasni Marjan Do- lenšek. V cestnem prometu smejo biti tudi traktorski priključki in zanje ni predpisana registracija ne lnjujejo vse predpise in standarde glede na njihovo obliko in nji- hovo največjo dovoljeno maso ali kakšno drugo lastnost, saj ne spadajo med vozila, pač pa med stroje in opremo. Zakon o motornih vozilih tako dolo- ča, da je »traktorski priključek« zamenljiv vlečen stroj ali za- menljiva vlečena oprema za opravljanje kmetijskih, gozdar- skih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor. To so na primer obračalnik, trosilnik, na- kladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilni- ca in cisterna. Tehnični pregledi Ob tem sogovornik dodaja, da tehnične preglede vozil dolo- ča evropska zakonodaja. Ta je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o motornih vozilih, Pravilnikom o tehničnih pre- gledih motornih in priklopnih vozil in Tehnično specifikaci- jo za vozila št. TSV 605/02 o postopkih za izvedbo tehničnih pregledov motornih in priklo- pnih vozil. Za traktorje ta direktiva predpi- suje obvezne tehnične preglede vozil le za kategorijo T5 – trak- torji z največjo konstrukcijo z omejeno hitrostjo, ki je večja od 40 km/h, slovenski predpisi pa za vse kategorije traktorjev in registrirane traktorske priklop- nike. Novi traktorji in traktorski priklopniki morajo opraviti prvi tehnični pregled 4 leta po prvi registraciji, nato do poteka 8 let od prve registracije oz. 8 let od leta proizvodnje na vsaki dve leti, za tem pa vsako leto. Lah- ki priklopniki, ki so tudi zanimivi za kmetijstvo in gozdarstvo, se prvič tehnično pregledajo šti- ri leta po nakupu (upošteva se prvi lastnik) in nato vsaka štiri leta. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 JESEN NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika 4 Mnogi spravilo sena še ved- no povezujejo z romantično predstavo o košnji s kosami, grabljanju in sušenju trave, oblikovanju kopic na travni- kih, nato pa nalaganju na vo- zove in metanju krme »na štalo«. Ker je danes vse gle- dano skozi ekonomiko, za ro- mantiko v kmetijstvu že dolgo ni več časa. Počasni postopki in preveč de- lovnih rok so namreč predragi, da bi kmetu krili stroške pride- lave. Vse mora biti opravljeno hitro, učinkovito in s čim manj ljudi. Tudi pri spravilu sena je tako, zato tistega prijetnega vo- nja po pokošeni travi skoraj ne poznamo več, saj je zaradi so- dobne mehanizacije seno tako rekoč takoj pospravljeno. Poznamo več načinov, kako shraniti seno. Med njimi je spra- vilo v kvadratne bale, ki so lahko s pomočjo današnje mehaniza- cije različnih velikosti. Pri kva- dratnih balah je treba paziti na optimalno vsebnost vlage v senu ali slami. Prevelika količi- na vlage namreč lahko povzroči pregrevanje bale, premalo vla- ge pa drobljenje sena ter posle- dično manjši volumen sena po hektarju. Pogost način spravila krme je siliranje, s katerim kmet doseže, da krma zaradi okolja, v katerem je skladiščena, zač- ne anaerobne biokemične re- akcije, ki ji dodajo prehransko vrednost. Okolja, v katerih se ti procesi dogajajo, so različna. Eno izmed teh okolij je tudi si- liranje v okrogle bale. Za ta na- čin spravila krme je pomembna optimalna uvelost krme, pri če- mer pa je treba paziti tudi na skladiščenje bal, saj je od tega odvisna kakovost krme. Najpri- mernejše skladiščenje je, da bale stojijo pokonci na suhem in ravnem terenu. Shranjeva- nje na travniku pa poveča mož- nost sesedanja in dostop zraka, ki zmanjšuje kakovost krme ali celo popolnoma uniči silirano krmo. Balirka in ovijalka v enem »Pri baliranju moramo onemo- gočiti dostop zraka do silaže, enako kot pri siliranju v silose. Pri tem je baliranje v prednos- ti, saj lahko zelo skrajšamo čas od baliranja do ovijanja v folijo. Čim prej bomo balo ovili, tem boljša bo kakovost silaže, saj bi se ob kasnejšem ovijanju bal v folijo vsebnost neželene ocetne Sodobno kmetijstvo prinaša tudi nove načine spravila sena ® Velikoformatne fasadne plo- šče Swisspearl so dobavljive tovarniško vrtane in rezane na želene mere. Polagajo se s ho- rizontalnimi in vertikalnimi spo- ji, alternativno tudi v pasovih s horizontalnimi preklopi. Fasa- dne plošče so razpoložljive v številnih barvnih odtenkih. Naj- različnejše možnosti uporabe pa dopolnjujejo še dodatno ob- delane plošče s perforacijami ali 3D-ornamenti, ki dajejo objektu dodaten poseben pečat. Ravna kritina iz maloformatnih ravnih strešnih plošč je ideal- Stavbni ovoj iz vlaknocementa Ekološko neoporečne vlaknocementne strešne in fasadne plošče iz podjetja Eternit Slovenija so namenjene oblaganju masivno in montažno zgrajenih novih stavb kot tudi objektov, ki potrebujejo prenovo strehe ali fasade. Prispevajo tudi k prijetnemu bivalnemu počutju ter naravnemu in sodobnemu videzu stavb. Strešna kritina Valovitka ni začasna modna smernica. Prepriča z lastnostmi, ki jih od nekdaj cenijo realisti: brezčasna estetika, zanesljivost, varnost, trajnost in funkcionalnost. Velikoformatne fasadne plošče se več kot odlično kombinirajo tudi z elegantno ravno kritino iz istega materiala. na za pokrivanje prezračevanih streh in omogoča najrazličnej- še arhitekturne izvedbe, kot so lom strešine, prehod na fasa- do ter izvedbo globeli, slemena, grebena in podobno. S svojo gladko površino, različnimi for- mati in sistemi pokrivanja ter načinom pritrjevanja s kljukica- mi ustvarja izredno eleganten videz streh. ® Posebnost Valovitke je geome- trija plošč s petimi ali osmimi vali, ki povečujejo nosilnost plo- šče ter zagotavljajo dodatno pre- zračevanje pod kritino, različni formati plošč pa omogočajo pre- krivanje tako malih kot velikih strešnih površin od 7° navzgor. Najsodobnejši sistem barvanja z dvojnim površinskim nanosom čiste akrilne barve v mat različici zagotavlja ploščam kakovosten barvni nanos in trajen videz. Vsi trije vlaknocementni izdelki se med seboj odlično kombinirajo in odpirajo širok manevrski prostor za gradnjo streh in fasad. Različ- ni formati, oblike in barve plošč dopuščajo možnost oblikovanja edinstvenih stavbnih rešitev, ki so odraz arhitektovih ustvarjanj ali porabnikovih želja in potreb. Eternit Slovenija, d. o. o., Anho- vo 9, 5210 Deskle, tel. (0)5 392 16 15, info@eternit.si MESARSKA INOX OPREMA IN PRIBOR www.vija.si VI-JA d.o.o. Gotovlje 111c 03 710 23 30 051 637 611 trgovina@vija.si POPUST DARILO PVC PREDPASNIK BREZPLAČNA DOSTAVA 041 590 968 Stroji za čiščenje perutnine Kam z odpadno folijo Odpadna silažna folija sodi med odpadke iz kmetijske de- javnosti, torej ne sodi med komunalne odpadke, kar pome- ni, da ne zbiranje ne odvoz ne sodita v obvezno občinsko gospodarsko javno službo. Odlaganje v zabojnike za komu- nalne odpadke, poleg zabojnikov ali na ekološke otoke to- rej ni dovoljeno. Stroški ravnanja z odpadno folijo bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja – kmeta, saj proizvajalci folij teh stroškov ne vključujejo v svoje prodajne cene, torej ni podaljšane odgovornosti in ni vzpostavljene mreže zbi- ranja na ravni države. K reševanju tega problema v različ- nih občinah pristopajo različno; nekatere so uporabnikom stopile naproti in odpadno silažno folijo sprejemajo na zbir- nem centru za komunalne odpadke. Tudi Čisto mesto Ptuj v svojih zbirnih centrih na Ptuju, v Kidričevem, Trnovski vasi, Dupleku, Žetalah, Vidmu in Majšperku proti plačilu spreje- ma umazano silažno folijo. Čista odpadna silažna folija za ovijanje bal se prevzema brezplačno. Na tržišču je na voljo že tudi silažna folija, ki jo je mogoče reciklirati, pri gorenju pa tvori plin ogljikov dioksid (CO2) in vodo. kisline povečevala, vsebnost že- lene mlečne kisline pa zmanj- ševala. Pomembna je pravilna nastavitev balirke na primerno jakost stiskanja, saj je tako izti- skanje zraka temeljitejše kot pri manj intenzivnem stiskanju,« pojasnjuje dr. Jože Verbič z od- delka za živinorejo, prehrano ži- vali, kakovost krme, kmetijstvo in okolje na Kmetijskem inštitu- tu Slovenije. Suho seno lahko spravljamo tudi v okroglih balah, a le tak- rat, ko je seno dovolj osušeno, saj je s tem povezana tudi kako- vost shranjene krme. Take bale izdelujejo z isto mehanizacijo, kot se sicer uporablja za silira- nje v okrogle bale, le da ovijanje v folijo na koncu ni potrebno. Baliranje predvsem suhe slame je v Sloveniji prisotno že dol- go, pred leti pa so kmetje zače- li množično balirati tudi travo, tako suho kot svežo, ki jo zavije- jo s folijo, pred tem pa ovijejo še v mrežico. Najsodobnejši balir- ni stroji so takšni, da združujejo funkciji baliranja in ovijanja. To- rej predhodno v vrsto zgrabljeno seno poberejo, stisnejo, nato pa odvisno od suhosti trave ovijejo ali pa ne s folijo. Teža suhe bale znaša okoli 200 do 300 kilogra- mov, bala sveže trave pa tehta od 600 do 1.000 kilogramov. 15 evrov za balo s folijo Medtem ko okrogle ali kvadra- tne bale brez ovoja ne kazijo podobe krajine, pa v plastične folije ovite bale marsikoga mo- tijo in so lahko vzrok za še eno od številnih nesoglasij sobi- vanja kmečke in nekmečke populacije na podeželju. Še po- sebej v oči bodejo tiste plastič- ne bale, ki razmetane ležijo na travnikih. V izogib nepotrebnim sporom je bale zato smiselno umakniti na robove travnikov ali gozdov, predtem pa v borbi zoper glodavce zemljišče utrditi s peskom, bale pa prekriti tudi z mrežo proti pticam. In kakšne so cene baliranja? »Ceno seveda določi ponudnik sam, veljajo pa neka priporoči- la. Baliranje v kocke tako v pov- prečju stane pol evra na balo, v okrogle bale pa osem evrov na balo. Za baliranje in ovijanje v fo- lijo se večinoma plača 15 evrov na balo, lahko pa tudi več. Sam se držim priporočenih cen, seve- da pa je račun odvisen tudi od količine baliranega sena,« pripo- veduje Florjan Fras, mladi prev- zemnik s Placarja pri Destrniku, ki s svojim balirnim strojem te dni veliko časa preživi na terenu. Ponudba folij za spravilo bal sena oziroma silažne krme je na tržišču kar pestra. Trgovci med seboj tekmujejo s ponud- bo večslojnih folij različnih barv, pretežno belih in zelenih, ki so visoko elastične, odporne pro- ti udarcem, prebadanju in vre- menskim vplivom. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  4. septembra 2020 Ljudje in dogodki 21 Zdaj je čas. Moja Slovenija, vseslovenska promocijska akcija za obisk slovenskih krajev in spo- znavanje njihovih značilnosti, de- diščinskih objektov, kulturno-zgo- dovinskih pomnikov, gastronomi- je, turistične in druge ponudbe, se je ob turističnih bonih pokazala kot prava rešitev za slovenski turizem v teh kriznih časih. Predvsem pa je Slovence spodbudila, da so se, kot še nikoli doslej, podali na odkriva- nje slovenskih zakladov, znanih in manj znanih. Z izjemnim navdihom in navdušenjem so jih udeležen- cem tokratnega izleta poskušali približati tudi lokalni vodniki. Pro- gram izleta so tako dopolnili z no- vimi vedenji in spoznanji za domači album, ob vseh fotografijah in drugih ujetih utrinkih in trenutkih, ki jih bodo še dolgo pomnili. Lepa doživetja in dobro razpoloženje, ki ga ni pokvarilo niti občasno zali- vanje dežja, prežeto s sunki vetra, še manj pa korona ukrepi, bodo stare in nove prijatelje zagotovo popeljali še na druga izletniška po- tepanja, v spoznavanje še drugih slovenskih destinacij. Janez in Marija Jus (Sestrže) sta povedala, da sta bila že lani v Toskani. Za tokratni izlet sta izve- dela po Radiu Ptuj. Zelo sta zado- voljna, vse je bilo v redu. Še bosta šla, če bomo kaj organizirali. Takšni izleti jima zelo veliko pomenijo. Sicer pa se jih tudi udeležita nekaj- krat letno. Človek si mora vzeti čas zase. V naši domovini je še veliko lepega, kar si želita ogledati. Janez je delal po celi Evropi, zato si želi sedaj bolje spoznati Slovenijo. Vlado in Marija Šmigoc (Soviče) sta se udeležila že lanskega izleta v Prago. Letos sta se prijavila za izlet v Benetke, ki pa je zaradi koronavi- rusa odpadel. Če se bo le dalo, če bosta zdrava, bosta še hodila na iz- lete. Z videnim v okviru Šopka go- renjskih nageljčkov sta bila zado- voljna, kljub dežju. Vlado, ki je kot šofer obvozil celo Evropo, je pove- dal, da je zdaj čas za Slovenijo. Rene Brlek (Gradišča) je bil z 12 leti eden najmlajših potnikov. Iz- leta se je udeležil skupaj z mamo Viktorijo. Z zanimanjem je spoz- naval kraje in zanimivosti na poti. Za izlet sta izvedela po Radiu Ptuj, ki ga oba redno poslušata, saj ni jutra, da ju ne bi prebujal. Lepo je spoznavati našo lepo domovino, Slovenija je res lepa dežela, sta povedala. Udeležujeta pa se tudi izletov PD Cirkulane. Bernardka Meško (Gajevci) je povedala, da jo je prepričal sam program izleta. Zanj je slišala po Radiu Ptuj in o njem prebrala v Štajerskem tedniku, na katerega so naročeni. Zbrala je veliko utrin- kov. Kamorkoli gre, vedno je tako. Nekaj utrinkov shrani v računalnik, nekaj na ključek, z nekaterimi pa polni albume. Četudi je Planico obiskala že prej, tudi modro-zeleni vodni biser Zelenci, lahko vedno nekaj novega odkriješ, če seveda to želiš, je prepričana. Jožefa Šimenko (Ptuj) se je bila pred leti že udeleženka izleta druž- be Radio-Tednik Ptuj. Ko je bila še zdrava, je na izlete hodila sama. Tako je dvakrat prehodila sloven- ske transverzale. Ko je bila stara 70 let, pa se je povzpela tudi na Triglav. To je bilo še najlažje, ker je to najbolj varovan vzpon. Zdaj se raje pridružuje organiziranim sku- pinam. Za tokratni izlet je izvedela iz Štajerskega tednika. Nemudoma se je odločila, saj je želela kraje, ki jih je v preteklosti spoznala mimo- grede, na hitro, nekoliko podrob- neje spoznati, na strokoven način, s predstavitvijo vodnikov. Lepo je bilo, v družbi človek pozabi na vse, kar ga teži. Gorenjska  Izlet Štajerskega tednika, Radia Ptuj in TA Sonček Novi kraji, nove zgodbe in doživetja slovenskega šopka Alpska Gorenjska je bila izbrana za prvi letošnji izlet bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj. Odlično sta jih v njeno zgodbo popeljali vodnici Martina in Maja, za varno in udobno vožnjo pa sta poskrbela voznika Matjaž in Mišo. V okviru Šopka gorenjskih nageljčkov so obiskali Škofjo Loko, Begunje, Planico in Tržič. Prenočevali so v hotelu Kompas v Kranjski Gori, ki po zaslugi slovenskih gostov uspešno nadomešča izpad tujih turistov, kot tudi drugi gorenjski biseri, ki so 29. in 30. avgusta razkrili še marsikaj zanimivega, za kar je v preteklosti ob hitrih sprehodih skozi mesta in kraje po Sloveniji na poti v tuja letovišča običajno zmanjkalo časa. Foto: MG Škofja Loka se ponaša z najboljše ohranjenim mestnim jedrom v Sloveniji. Na fotografi ji Mestni trg (Plac). Prvič je bila omenjena leta 973. Njeno ime dobesedno pomeni (moker) škofovski travnik. Foto: MG Na robu vasi Puštal stoji Nacetova hiša, nacionalni spomenik slovenske kul- turne dediščine državnega pomena, edina hiša v Škofji Loki, ki od srede 18. stoletja ni bistveno spremenila svoje zunanje podobe in bivalnih prostorov. V delavnici so sodelovali instru- mentalisti in pevci, ki so zaključili vsaj drugi razred glasbene šole. Pod vodstvom mentorja, učitelja jazz kitare Matjaža Dajčarja, so obujali slovenske ljudske pesmi na nov način. V orkestru so se jim že po tradiciji priključili tudi učitelji. V treh dneh delavnic so udeleženci delavnic zavzeto spoznavali novo poglavje improvizacije. Vse to in še več so pokazali tudi na zaključnem koncertu, ki je očaral občinstvo. Tudi ptujsko županjo Nuško Gaj- šek, ki si želi, da bi mladi glasbeniki ta koncert ponovili pred širšim av- ditorijem, na novi ptujski tržnici. Nadvse pomembno je, da otro- ci izkusijo sodelovanje v orkestru preko sproščenega glasbenega druženja. Takšna izkušnja je bila tudi letos za nekatere prva. „Slo- venska ljudska dediščina je inten- zivno ogrožena. Tako vsaj čutimo glasbeniki. Ljudsko izročilo je del človekove biti. Hvaležni smo Ma- tjažu Dajčarju, da se je letos teh priredb lotil tako zelo tradicional- no,“ je o glasbeno-pevski poti s črnim kosom povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samosta- nu sv. Petra in Pavla Lija Frajnkovič. Za učence in učitelje so delavni- ce Glasba v kloštru že nekak uvod v novo šolsko leto, v katerem si vsi skupaj želijo, da bi lahko brez večjih težav izpeljali svoj glasbeni načrt. Verjetno so ena izmed red- kih glasbenih šol, ki ji je tudi lanski program uspelo v celoti izpeljati, skupaj z zaključnimi nastopi. To jim omogočajo velike učilnice, refekto- rij in izjemno dvorišče minoritske- ga samostana. Ptuj  Zaključni koncert 11. glasbenih delavnic – Glasba v kloštru Mladi glasbeniki in učitelji navdušili Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je že enajstič povabila mlade glasbenike na glasbene delavnice Glasba v kloštru. Letošnja tema je bila Improvizacija v slovenski ljudski glasbi. Potekale so od 26. do 28. avgusta na dvorišču minoritskega samostana, kjer so 28. avgusta izvedli tudi zaključni koncert S črnim kosom ob Dravi. Foto: Črtomir Goznik Foto: MG V Tržiču pred tržiškim muzejem, ki v nekdanji Polakovi barvarni in usnjarni predstavlja nekoč izjemno razširjeno obrtništvo, ki je dajalo kruh številnim Tržičanom. Ponaša se z najbogatejšo čevljarsko zbirko v Sloveniji. V njem je tudi smučarski muzej. Foto: MG V Tržiču več kot 300-letno zgodbo pripoveduje Kurnikova hiša, enonad- stropna hiša z značilnim gankom, v kateri so se ukvarjali s kolarstvom, z izdelavo koles in kočij. V njej se je rodil pesnik Vojteh Kurnik. Zadnja stanovalka Mici Kurnik, umrla je leta 1967, je hišo zapustila muzeju. Za oglede je odprta od leta 1974. V njej obiskovalcem spečejo in postrežejo tudi s tržiško fl iko, pripravljeno iz kvašenega testa, premazanega s kislo smetano ter potresenega s kumino in ocvirki. Foto: MG Grozovit požar je leta 1811 v Tržiču uničil 150 hiš in več kot 60 delavnic; umrlo je 75 ljudi. Zaradi požara so sprejeli poseben predpis, ki je dolo- čal obvezno namestitev kovinskih vrat in polk, ki so postale prava evropska zanimivost. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  4. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si 5. in 6. september 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Obnovljena Vukova domačija, ponos TD Žetale, vabi obiskovalce v prelepe Haloze; Razstava kiparskih del slovenskih rezbarjev; Mojstrovine izpod veščih rok izžarevajo nove podobe ljubiteljskih ustvarjalcev; Do- kumentarni fi lm ekipe RTV Maribor v oddaji Ljudje in zemlja – S Poljane v gore, Dokumentarni zapis paša čred v planinah visokogorja Bohinja; Dober pogled – oddaja o lovstvu; Delovanje Lovske zveze Slovenije in lovcev v času koronavi- rusa med karanteno; Zgodbe lovcev in njihovi pogledi v naravo; Naselitev risa v gozdovih Slovenije; Spoznajmo življenje risa, ris kot lovec; Brendiju v spomin ob obletnici rojstnega dne, v 25-letni glasbeni karieri je ustvaril več kot 700 glasbenih del, med njimi številne uspešnice. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj- Vide- oprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  4. septembra 2020 Oglasi in objave 23 Nikoli ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te bomo nosili. Pa četudi te več ni,vemo, da kot angel si, ki nad nami bdi in nam kaže pot v temi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, partnerke, mamice, sestre in snahe Anite Črnivec IZ SLATINE 21A PRI CIRKULANAH (2. 6. 1976–13. 8. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan- cem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali za sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala govornici za poslovilne besede, vokalni skupini Corona za odpete pesmi, kolektivu kuhinje in internemu oddelku Bol- nišnice Ptuj. Hvala gospodu župniku Jožetu Pasičnjaku za opravljen pog- rebni obred ter pogrebnemu zavodu Mir. Zahvala gre tudi družini Fuks iz Pristave za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Iščem, kličem, kam si odšla? Oh, dragi moji, odšla sem tja, kjer ni bolečine in ne gorja. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Cilika Šmigoc IZ TRDOBOJCEV 20 1. 11. 1936–11. 8. 2020 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod si z nami in slišimo te vsi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, daro- vali cvetje, sveče in za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi in zastavonošem, podjetju Perutnina Ptuj, podjetju Boxmark Kidričevo, podjetju Vitis in govorniku Janku. Iskrena hvala za ves trud sinu Kondračku in Darinki, vnuku Bogdanu in Katji. Žalujoči: mož Konrad, hčerke Štefka, Olga, Silva in Marijica ter sinova Kondraček in Branko z družinami Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Marjete Kolarič JURŠINCI 4A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vse darove ter za izrečeno sožalje. Iskrena hvala g. župnikoma Dušanu Todoroviču in Frančišku Horvatu za opravljen cerkveni obred, govornicam za poslovilne besede, pevcem, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Njeni najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838, Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - dvostanovanjsko vzdrževano hišo na Ptuju-Maistrova, ločeni vhodi, 267,20 m2, stavbno zemljišče 827 m2. Cena: 140.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM 6-metrski transporter za zrnje in agregat za trifazni tok. Tel. 051 335 017. PRODAM koruzjak, višina 2 m, dolžina 2,80 m, širina 60 cm. Cena 150,00 €. Tel. 031 822 855. V NAJEM vzamem večjo njivo na obmo- čju občine Videm – Ptuj ali Hajdina, le- tna najemnina do 300 EUR na hektar. Tel. 041 881 643. PRODAM kravo limuzinko, staro 4 leta, in njeno teličko, staro 3 mesece, težko 150 kg. Tel. 041 442 135. PRODAM grozdje rumeni muškat v Do- leni, cena po dogovoru. Tel. 070 804 668. KUPIJO 2 prašiča, izključno moški spol, 160–170 kg, hranjena z domačo hrano. Tel. 040 28 58 38. PRODAM hektar koruze za silažo. Tel. 051 35 68 75. PRODAM silos kombajn Vihar 40, delu- joč, in električni silažni nož. Tel. 041 848 359. PRODAM trgatev na brajdah, gemaj in kvinton. Tel. 051 214 560. KMETIJSTVO PRODAM Sipov enoredni trgalnik za ko- ruzo. Tel. 051 799 779. PRODAM trgatev na brajdah, kvinton in jurko. Telefon 02 790 12 31. Viki- ca Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 56. PRODAM grozdje rumeni muškat, laški rizling ali mešano, modro frankinjo in ža- metno črnino, manjše količine. Tel. 031 202 832. DELO NEPREMIČNINE Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te d n ik .s i NA GRAJENI prodam gostinski lokal z vso opremo. Cena podogovoru. Tel. 041 598 703. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PO UGODNI ceni prodam visokotlač- ni čistilec Kärcher HDS 350, dieselsko ogrevanje vode, 380 voltov, in prodam 4 alu platišča Michelin, 17-colska. Tel. 040 792 507. Štajerski TEDNIK petek, 4. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  4. septembra 2020Križem kražem24 Bila sta idealen p ar: Ona je bila b rezsrčna, on brez jajčen. * * * Najbolj brezobzir ni kruhoborci so mlatiči prazne s lame. * * * Najino razmerje gre navzdol. Iz s rca se mi je pres elila v želodec. * * * Otroci pojejo slo venske pesmi in se veselijo, starši kolnejo balkanske kletvic e in se jezijo. * * * Dokler nisem las tnik kamnoloma , gotovo ne bom prvi vrgel kamna. * * * Če je seksualna suša huda, že vs aka kapljica zlat ega dežja prav pride. AFORIZMI BY FREDI ZDA  Največji zaslužkarji Koliko zaslužijo pri Facebooku Ameriški portal Business Insider razkriva, koliko zaslužijo Facebookovi zaposleni v ZDA. V podatke so vključene le plače, čeprav številni zaposleni ob koncu leta prejmejo tudi nagrade v obliki delnic podjetja, zato so njihovi skupni zaslužki višji. V sektorju razvoja so najbolje plačani inženirji, ki lahko letno v žep pospravijo tudi 280.000 do- larjev (235.000 evrov), medtem ko podatkovni analitiki zaslužijo od 110.000 do 200.000 dolarjev (od 92.000 do 170.000 evrov). Di- rektorske plače v tem sektorju pa sežejo vse do 345.000 dolarjev (290.000 evrov) letno. Na področju strojne opreme so najbolje plačani strojni in elek- troinženirji, ki lahko zaslužijo tudi 208.000 dolarjev (175.000 evrov) na leto. Zunanji sodelavci za virtualno resničnost izstavljajo račune celo v višini 425.000 dolarjev (360.000 evrov). V sektorju raziskav, vsebine in komunikacij so zaposleni v komu- nikacijah plačani do 655.000 dolar- jev (550.000 evrov) na leto. Pisci besedil zaslužijo slabih 190.000 dolarjev (160.000 evrov), vsebinski strategi pa do 180.000 dolarjev (150.000 evrov). V upravi podjetja so najbolje pla- čani kadroviki in svetovalci, ki lahko zaslužijo več kot 200.000 dolarjev (170.000 evrov) na leto, blizu so jim tudi poslovni analitiki in tržni- ki. Finančniki, zanimivo, zaslužijo »le« do 180.000 dolarjev (150.000 evrov) letne plače. Varnostni anali- tiki in organizatorji dogodkov pa so ob koncu leta bogatejši za malce več kot 140.000 dolarjev. Foto: Svet24/M24 Slovenija  Prva avtorska skladba Najin svet Tima in Špele navdušuje Tim Ribič s svojim bogatim tenorskim tembrom in njegova Špela Pokeržnik z nežnim sopranom pravita, da je glasba svoboda, skrivnost in strast. Ustvarjanje glasbe zanju predstavlja popoln izraz čustev in prepričana sta, da šele, ko glasbo zares čutiš, lahko z njo prepričaš poslušalca. Klasično in zabavno zvrst glasbe sta prepletla v povsem samo- svojo in osvežujočo glasbeno izraznost. »Glasba je najlepša, ko je iskre- na. Želela sva ustvariti nekaj dru- gačnega in čutnega ter hkrati skozi pesem pokazati to, kar nama je bilo po umetniški plati dano v živ- ljenju. Preteklo obdobje je precej ustavilo najin korak in hkrati ponu- dilo več prostega časa. Tako je Tim večkrat sedel za klavir, preigraval, prepeval in užival v tem, kar rad počne. Rodila se je melodija, ki je potrebovala še vsebinsko osno- vo,« razlaga Špela. Skladba »Najin svet« je njuna prva avtorska skladba. Melodija je nastala v glasbeni domišljiji Tima, besede pa je dodala Špela. »Špe- la je spretna z besedami, ne zgolj zaradi tovrstne izobrazbe, pač pa ji to narekuje umetniška duša in mojo melodijo je takoj obogatila z besedami. Zapel sem že nešteto melodij, interpretiral veliko vlog, vedno pa sem imel željo ustvariti in zapeti tudi lastno skladbo. V živ- ljenju je najlepše početi to, kar rad počneš, in kot velikokrat rečem, glasba je zame svoboda.« Pesem se že vrti po radijskih postajah, Tim in Špela pa ne počivata, kmalu bos- ta predstavila novo pesem, za ka- tero pa pravita, da bo zopet nekaj posebnega. Foto: Osebni arhiv Tim in Špela Pred odprtjem jutrišnje tržnice dobrot v okviru 31. Dobrot slovenskih kmetij, saj letos razstave najboljših izdelkov slovenskih kmetij iz znanih razlogov niso mogli organizirati, se je dopoldne na Ptuju začela strokov- na razprava o tem, kako uspešno povezati lokalne dobavitelje in gostin- ske ponudnike ter kako s pomočjo shem kakovosti uspešno tržiti lokalno pridelano hrano ter povezati ponudbo lokalnih dobaviteljev in gostinskih ponudnikov. Pripravila sta jo KGZS – Zavod Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. „Dobrote slovenskih kmetij niso zgolj gastronomsko-kulinarični dogo- dek, na katerem se predstavljajo najboljši izdelki slovenskih pridelovalcev, ampak tudi odlična priložnost za osvetlitev aktivnih strokovnih tematik s področja pridelave hrane. Pri del posveta bo tako namenjen predstavitvi shem kakovosti in označbam živil. Vzporedno z zavedanjem pomena lo- kalno pridelane hrane namreč raste tudi pomen zaščite živil in njihove- ga označevanja,“ je pred posvetom povedal direktor KGZS – Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Na posvetu bodo govorili tudi o tem, kako uspešno povezati in tržiti ponudbo lokalnih dobaviteljev in gostinskih ponudnikov. Na okrogli mizi pa bodo svoje poglede o tem predstavili Aleš Vilčnik iz gostilne Rozika in Alenka Grabar iz Gostilne Grabar, ki zgodbo svoje kulinarike gradita na tesnem sodelovanju z lokalnimi dobavitelji. V razpravo se bosta vključila tudi lokalni pridelo- valec Branko Bolcar s kmetije Bol- car in direktor trženja v Perutnini NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se je v srednjem veku imenoval Minoritski trg? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Na minoritskem dvorišču bo jutri potekala tržnica dobrot slovenskih kmetij. Dobrote slovenskega podeželja predsta- vljajo pomemben del pri uveljavljanju Slovenije kot Evropske gastronomske regije v letu 2021. Nagradno turistično vprašanje pravi hit. Potem ko se je zaradi koronavirusa prodaja avtomobilov za skoraj dva meseca popolnoma ustavila, je na drugi strani občutno porasla prodaja avtodomov. V Nemčiji celo za 29 odstotkov, prodali so več kot 10.500 av- todomov. V Sloveniji so jih lani prodali 230, do konca julija letos pa že 170. Povečuje pa se tudi število ponudnikov za izposojo hiš na kolesih. Sočasno s porastom avtodomov se povečuje tudi število postajališč za avtodome. V 88 slovenskih občinah jih je v tem trenutku že 165, kjer se tovrstni počitni- karji lahko ustavijo, preden nadaljujejo svojo pot, oskrbijo svoje rezervoarje z vodo in poskrbijo za druge stvari. Divje kampiranje je v Sloveniji uradno prepovedano od leta 2009. Gre pa za področje, ki ga urejajo občinski pred- pisi, zato tudi ni nujno, da bodo imeli lastniki avtodomov zaradi divjega parkiranja težave. Na vprašanje o tem, kje na Ptuju je mogoče obiskati pravo srednjeveško- -renesančno grajsko tiskarno, bo nagrado za pravilen odgovor prejel Milan Zagorc s Ptuja. Gre za muzejsko hišo na Raičevi 9 (bivša Oskarjeva hiša) na poti na grad. Danes sprašujemo, kako se je v srednjem veku imenoval Mi- noritski trg. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika. Ptuj David Visenjak. Livija Kovač Kostantinovič (Slovenska turistična organi- zacija) pa bo govorila o pomenu razvitih dobavnih verig ter ponudbe lokal- no pridelane hrane v kontekstu razvoja slovenske gastronomije 2021. Sode- loval bo tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Cukrov. Četudi letos ne bo večdnevnega dogajanja, organizatorji pričakujejo, da bo tudi zaradi tržnice dobrot prvo septembrsko soboto Ptuj obiskalo večje število domačih in tujih turistov. V dobrih časih je razstava Dobrote slovenskih kmetij pritegnila več kot 10.000 obiskovalcev. Ptuj sta si v avgustu ogledali dve komisiji Turistične zveze Slovenije. V letošnji akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna namreč tekmuje v kate- goriji srednjih mest in v kategoriji mestnih jeder. Prvič letos pa bodo pri Turistični zvezi Slovenije ocenili tudi postajališča za avtodome, ki so letos Danes in jutri v znamenju najboljšega s slovenskih kmetij Ptuj  Donacija Elektra Maribor 3.600 evrov za dober namen Kot že nekaj let zapored je družba Elektro Maribor tudi letos dvema ptujskima dobrodelnima or- ganizacijama namenila fi nančno donacijo. Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj–Zavrč sta vsak prejela po 1.800 evrov. »Tradicionalno podpiramo delo humanitarnih organizacij, saj je za- radi zahtevnih socialnih razmer nji- hovo delo na območju severovzho- dne Slovenije izjemnega pomena. Tokrat podpiramo programe dveh humanitarnih organizacij s Ptuja, ki sta namenjena reševanju težav lju- di v stiski,« je povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič. Sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta je pojasnila, da bodo denar iz donacije namenili za nakup šolskih potrebščin za ot- roke iz socialno ogroženih družin. Irena Luci iz Dekanijske Karitas Ptuj–Zavrč pa je povedala, da bodo s prejetimi sredstvi pomagali druži- nam in posameznikom pri nakupu šolskih potrebščin in hrane ter pri plačilu položnic. Obe organizaciji sta se podjetju Elektro Maribor tudi iskreno zahvalili za donacijo.