98
Novice.
Deželni zbor kranjski.
V tretji seji dne 11. marcija poročali so v imenu finančnega odseka: 1.) Poslanec Kersnik o prošnji društva gospej krščanske ljubezni v Ljubljani, kateremu se dovoli 100 gld. podpore. 2) Poslanec vitez Langer o prošnji društva poštarjev, da bi ne plačevali deželnih doklad/Prošnja se ne usliši. 3.) Poslanec dr. vitez Bleiweis o prošnji pod-občine Eakitna in županstva v Borovnici za dovolitev 6000 gld. za zgradbo ceste Eakitna-Borovnica. Deželni zbor sklene, da se bode primerna podpora za to cesto dovolila, kadar se bode-dokazalo, da je za zgradbo ceste tolika svota zagotovljena, da da bi se mogla s primerno podporo iz deželnega zaklada zgraditi, 4.) Isti poslanec o prošnji^ županstva v Kropi za podporo za popravo bolnice. Poslanec Suklje omenja, da je izročil prošnjo, da bi se nastavil v Kropi okrožni zdravnik, ker je Eadovljica, kjer je zdravnik predaleč. Poslanec baron Schwegel povdarja, da bo treba zdravstveni zakon prenarediti, da se bodo>
99
revni ljudje brezplačno zdravili. Poslanec Braune želi, da bi se bolnica v Kočevji razširila. Zbor na to dovoli občini Kropi 100 gld. podpore za popravo bolnice 5.) Poslanec Vi sni k ar o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1890. 1. Dohodki pri šoli so znašali 10.523 gld. 16 1 2 kr. in pri gospodarstvu 6284 gld. 81 ^kr., troški pri šoli 10.644 gld. 641/% kr., pri gospodarstvu pa 6151 gld. 64 1/2 kr. Čista imovina šole in gospodarstva je znašala 31. decembra 1890. 1 11.053 gld. 53 kr. Zbor račun odcbri. 6.) Isti poslanec o proračunu te šole za 1892. 1. Potrebščina za šolo znaša 7170 gld., za gospodarstvo pa 6738 gld., tedaj vkup 13.908 gld Pokritje za šolo in gospodarstvo 9208 gld., tedaj bo iz deželnega zaklada pokriti 4708 gld. Poročevalec nasvetuje, da bi se ob enem obravnavalo o prošnji ravnatelja Dolenca in nasvetuje, da se mu dovoli remuneracija 500 gld., ker je uže več let vodil stavbe na Grmu in s tem deželi prihranil mnogo troškov, ker ni bilo treba inženirjev, kateri so pri prejšnjih delih mnogo stali. Poslanec Langer naglasa, da bi bilo koristno, ko bi se na šoli več storilo za nasaditev ameriških trt. Posl. Žitnik omenja, da deželni zbor zato šolo gotovo rad dovoljuje potrebne svote, al o gospodarstvu se pa čujejo mnoge pritožbe. Tudi on jih je več dobil, al ker se mu zde pretirane, jih ni objavil, vendar pa opozarja deželni odbor na to, da bi potrebno ukrenil, da bi se to mnenje ovrglo. Potem omenja več številk iz proračuna, o katerih želi razjasnjenja, meni, da je število učencev premalo in da naj bi se prebivalstvo bolj opozarjalo na to za kmetijstvo važno šolo. Poslanec dr. Vošnjak pojasnuje vse točke in zagovarja šolsko vodstvo. Poslanec baron Apfaltern ni za nagrado ravnatelja in napada zavod. Poslanec Suklje z vso odločnostjo odbija napade in brani ravnatelja, kateri je uže na Slapu dokazal, da zna dobro gospodariti Poslanec dr. Tavčar odgovarja na napade, katerih ni nikdo utemeljil. Poslanec Žitnik se čudi, da ga nekateri niso razumeli, ker on ni napadal šole, ampak le hotel provzročiti, da bi deželni odbor gospodarstvo preiskal in bil v proračunih varčen. Posl. Lenarčič zagovarja zavod, iz katerega pride mnogo dobrih učencev. Ko še poročevalec Višnikar utemeljuje nasvete, se dovoli nagrada ravnatelju in proračun za 1892. 1. potrdi. Zoper glasovala je le nemška stranka
7) Posl Klun o proračunu ^akladafučiteljskih pokojnin za 1892. leto in v dotičnih prošnjah učiteljskih vdov in sirot. Pri tem zakladu kaže se primanjkljej 17 900 gld , kateri se bode pokril iz deželnega zaklada. Nekaterim učiteljskim vdovam in sirotam dovolijo se podpore. 8.) Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka v razširjanji trtne uši po Kranjskem, pojasnuje s številkami, koliko škode je že napravila trtna uš ; omenja z zadovoljstvom, da deželni odbor pospešuje zasajanje opustošenih vinogradov z ameriškimi trtami; graja pa državno upravo, ki tega ne stori v toliki meri; odobruie sklep deželnega odbora glede podpornih daril vinogradnikom pojasnuje zakon glede desetletne oprostitve davka za iz nova nasajene vinograde in konstatira nasproti deželnega odbora mnenju, da je tudi oni deležen oprostitve davka, ki manj ko četrt hektara na novo zasadi z ameriškimi trtami. Dalje pojasnuje poročevalec zakon o brezobrestnih posojilih vinogradnikom in slednjič v imenu odseka nasvetuje:
1. Vzdržuje v veljavi v 5. seji dne 22. okt. 1889 in v 8. seji dne 7. nov. 1890 storjene sklepe plede razširjanja trtne uši dovoljuje se za leto 1892 svota 1500 gld. iz deželnega zaklada v podporo vinogradnikom, kateri iz nova za-sajajo vinograde, in za prirejevanje tečajev o požlahtnjevanju trt.
2.) Deželnega odbora poročilo se odobrovalno sprejme na znanje.
3.) Deželnemu odboru se nalaga, da glede izkoriščenja novo skienene državne postave, po kateri se bodo delila brezobrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila vinograde, stopi v dogovor z vis. kmetijskim minister-
stvom, da najde potrebni denar potom izposojila, iz katerega bo mogoče našim vinogradnikom dajati tudi deželna posojila, ter da stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge.
Poslanec Pfeifer na to v daljšem govoru opisuje po-gubonosno trtno uš, in splošni propad vinoreje po še drugih okolnostih in predlaga resolucijo :
Deželni zbor naj sklene: Za 1. 1893 dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek do 10.000 gld , iz katerega sme deželni odbor oddajati brezobrestna posojila vinogradnikom, kateri svoje od trtne uši uničene vinograde na novo zasadijo, pod istimi pogoji, kakor so določeni za enaka državna posojila. V formalnem oziru stavim predlog, da se izroči finančnemu odseku.
Resolucija se podpira in ko potem še posl. Lavrenčič priporoča Vipavske vinogradnike v podporo se upravnega odseka predlog in pa ta resolucija sprejemeta in seja zakluči.
—   Nj. Veličanstvo presvitla cesarica odpeljala se je dne 15. t. m. iz Miraniara na otok Krf, kjer ostane kaka dva meseca. Nj Veličanstvo presvitli cesar povrnil se je pa isti dan iz Miraniara na Dunaj.
v
—    Osobne vesti. Davčni nadzornik v Crnomlji, g. Gr. Tauzher pride v Kamnik, na njega mesto pa finančni prak-tikant g. Henrik Kitag. — Topilničarski upravitelj g. Mitter v Idriji imenovan je nadupraviteijvem. — C. g. Anton Aškerc, duhovni pomočnik v Vitanji na Štajerskem in znani slovenski pesnik, izstopil je zaradi bolehnosti začasno iz službe. — Okrajni sodnik g. Jurij Strucelj v Ilirski Bistrici premeščen je v Žužemberk. Na novo imenovani so okrajnim sodnikom: g. Jos. Kovač za Ilirsko Bistrico, g. Jos. Hauffen za Kočevje, g. Mat. Kobal za Senožeče in g. A. Frass za Kozje.
—   Poštno poslopje v Ljubljani. Zoper sklep občinskega sveta, da se prepusti trg cesarja Jožefa za zgradbo novega poštnega poslopja, vložil se je te dni protest, katerega je podpisalo mnogo občanov.
—   Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 15. t. m. na predlog finančnega odseka pooblastil deželni odbor, da sme namesto umrlega dr. Fuxa z 1, dnem aprila t. 1. brez razpisa imenovati dosedanjega asistenta g. dr. Slajmerja pri-marijem na kirurgičnem oddelku deželne bolnice
^- Mestni zbor ljubljanski sklenil je v svoji zadnji seji najeti posojilo 500 000 gld. Najeti denar porabil naj bi se za Dolenjsko železnico, za novo deželno bolnico, za osuševalna dela na ljubljanskem barji, za novi železni zdaj mesarski most in za odkup vojaškega oskrbo vališea in vojaške bolnice. Zaradi novega posojila pa se ne bodo uvele nobene nove doklade, temveč se bode za plačevanje obrestij in amor-tizovanje glavnice   izhajalo   z   rednimi   dohodki   mestne občine.
—    Razširjenje ljubljanskega mesta. Deželni zbor sklenil je še pred petimi leti zakon, po katerem se imajo nekatere parcele izločiti iz spodnješišenske občine in priklopiti mestni občini ljubljanski. Ta zakon, ki je kakor smo poročali, dobil najvišje potrjeuje, stopil je dne 16. t in. v veljavo. Zakon določa, da mestna meja, ki je na Celovške ceste desni strani segala do Koslerjeve zimske pivarne ostane nepremenjena, na levi strani pa. kjer je segala meja le do Kolizeja, se ta raztegne do Koslerjevega vrta. Mestni občini pripade torej razen Rudolfiuurna, novega deželnega gledališča, celega Latter-manovega drevoreda, tudi Tivolski grad in tako zvana Svicarija.
—   Družbe sv. Cirila in Metoda ženska podružnica v Ormož i je imela 21. svečana t. 1. svoj prvi občni zbor, V načelništvo so voljene p. n. gospe in gospice: Roža M i k 1 o v a , prvomestnica, T i 1 i k a F r e u e n f e 1 d o v a, tajnica, Mi cika Sova, blagajničarica,; njihove namestnice so: čč. gg. Amalija Vrtnikova, Terezija Magdiceva, Tilika   Kandričeva.    Mlada podružnica vrlo vspeva   in
•
100
ima že 4 ustanovnice, 43 letnic in 13 podpornikov; osem dni j po prvem občnem zboru pa nam je poslala 100 gld. Naj bode Ormož s svojo novo žensko in vzgledno moško podružrjico bodrilo drugim slovenskim mestom in trgom! — Isti dan kot v Ormoži, imela je podružnica v Ponikvi občni zbor, katerega so se udeležili domoljubni S m ar Sani, Šent-Jurčani in Celjani. Č. g. župnik Matej Vrečko je dal lepe podobe, da so ž njimi ozalšali prostore za zborovanje. Sploh na-čelništvo jako hvali neutrudno delovanje č. g. župnika za našo družbo. In res so samo njegovi služabniki darovali 3 gld. 40 kr. — Pri zborovanji so bili navzoči tudi kmetski posestniki iz okolice, ki kažejo veliko naudušenje za narodno stvar. — Iskreno se zahvaljujemo vrlim domorodcem, ki se trudijo, da podpira celo prosti narod namene naše družbe. Sad takega domoljubnega delovanja je sploh občno zanimanje za našo .^fuŽ^-JPO^ej pa še n. pr. veseli poj avToa ^mS^m^jKfMomt^^^^a]\fi ' treh dni devet darov iz raznih krajev  slovenske domovine.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—   Politični obhod dolenjske železnice pri Vodmatu in v katastralni občini Karlovsko predmestje vršil se bode dne 28. t. m.
—   Letošnje vojaške vaje bodo na Dolenjskem. Te dni gre v Kudolfovo več častnikov, da ukrenejo potrebne priprave za vaje. Pravi se, da se bode vaj vdeležilo do 7000 vojakov.
—   Umrl je dne 16. t. m. starosta ljubljanskih tiskarjev g. Matija Kadeižavek v 82. letu svoje dobe. N. v m. p.
—   Umrl je dne 15 t. m. v Lokvici pri Metliki g. Martin Suklje, umirovljeni oskrbnik deželnih dobrodelnih zavodov, v 88. letu svoje starosti. Ranjki bil je oče deželnega in državnega poslanca profesorja  Frana Šukljeja.   N. v m. p.
—   Nova cerkev. V Gorici zgradili bodo na starem pokopališču novo cerkev, ki bo imela prostora za 2000 ljudij.
—    Električna razsvetljava. V Celovci uveli bodo električno razsvetljavo.
—   Obsodba. Uradnik Ernest Baunert, o katerem smo poročali, da je pri štajerski eskomptni banki poneveril 136.000 gld., obsojen je trii na šest let težke ječe.
—  Smrten izid dvoboja. Dr. Barčič ml. in poveljnik veteranskega kora, Schodle sprla sta se pretečeni teden v Reki v neki krčmi. Nasledek temu prepiru je bil dvoboj, pri katerem je dr. Barčič s kroglo smrtno zadet čez nekaj minut umrl. Dr. Barčič je bil vrl Hrvat in je ta dogodek globoko užalil vse reške Hrvate.
—  Utonila je dne 13. t. m. poleg Zagorja v Savi 181etna posestnikova hči, Marija Dernovšek. Sla je po ozki in iirdi stezi ob Savi, je padla vanjo in našla smrt v njenih valovih.
—   Izvršitev obsodbe. Kakor znano obsodilo je porotno sodišče Franca in Rožah jo Schneider zaradi umorov v smrt na vislicah. Obsodba glede njega dobila je Najvišje po-trjenje in so istega včeraj zjutraj na Dunaj j obesili. Rozalija Schneider je pa pomilo^čena na dosmrtno ječo.