IHMamezna ItevSka »ton« 1 krono. I^gljset net ietrtck la vetja • »red »H t Maribora ■ na dom za celo leto pol 20 K, ta Čehi Iti« Jt tiren Jugoslavije 50 K. -Sar.*» •• poSlje na uprav-«fii«» »Slovenskega Gospodarja* «ti«B prsate. —T«!efon é!. ?20. — &A; iMnJifeti fc f* ^MtAUx^-VO» Mi in ustava. {Pite član vodstva Kmetske zveze). Sinano je, da je ustava glavni, temeljni zakon, na katerega se gradijo vsi drugi. Vse politične pravice in dolžnosti, ves gospodarski razvoj in iDbstaaek, vsa politična upravna razdelitev sloni na ustavi. Za vsakega pametnega človeka je jasno, da mora «sloneti takšna ustava na poštenem dogovoru med zastopniki vseh stanov in vseli delov države in z načeli u-etave mora soglašati vsaj dve tretini zastopnikov prebivalstva. Fotem se namreč lahko mirno reče: z ustavo je zadovoljna pretežna večina državljanov. Tako se delajo ustave povsod po celem ljubem civiliziranem (.izobra ženem) svetu, le pri nas je drugače. Zakaj smo nezadovoljni, Pašičeva vlada je sedaj1 vsilila našim državljanom ustavo in naša država ima torej od 28. junija naprej temeljni zakon, katerega je ravno ista vlada takoj kršila z obznano. Pa pustimo za sedaj to in poglejmo ier ugotovimo, zakaj smo nezadovoljni in zakaj te ustave ne priznavamo in slovesno izjavljamo, da se bomo z ¡vsema dopustnimi pravnimi in političnimi sredstvi proti njej borili. Pa&ičeva ustava predvsem ni izraz volje in strmljenja veČine državljanov, katerim naj' bi bila temeljni zakon. Od 419 poslancev v konstitu-iinii je glasovalo za ustavo 222 in nden (Kirteg) po krivici, ker med poštenjaki on nima pravice do posian-«kegfc mandata. Le balkanci i;; ¿ame-Ktojneži zmorejo toliko politične nepoštenosti, da pustijo glasovati človeka, Jci nima mandata. Proti Pašičevi u-s-tavi je bilo od poslancev vt konstitu-anti 196 glasov, in sicer navzočih 35, /ostali pa. so v znak najostrejšega u-yevora šli iz konstituante, ker Paši-čeva vlada ni hotela poštenega dogovora in sporazuma* Tako je gotovo značilno, da sta proti takšni ustavi, kakor Sna je sedanja, morala nastopiti in glasovati oba najzaslužnejša in najpomembnejša politika Slovencev in Hrvatov: Korošec in Trum-bič in ž njima ogromna večina Hrvatov in Slovencev. Najznamenitejši srbski politik Stojan Protič, pa je tudi neudeležen. 2. Velik dol državljanov sploh niti ob volitvah v konstituanto ni imel prilike, da bi izrazil svojo voljo. Tako je bila izključena koj polovica vseh prebivalcev s tem, da ženske niso ime le volilne pravice. Ali tudi ogromno število moških jugoslovanskih državljanov ni imelo prilike in pravice, izraziti svojo voljo, kajti velik del hr- vatskega Primorja in Dalmacije je bil ob volitvah v konstituanto še zaseden Madžarski in nemški naši državljani — teh je okroglo 1 milijon — pa tudi niso smeli voliti. 3. Proti volji volilcev in proti svojemu prepričanju so glasovali za Pašičevo ustavo mohamedanci—Turki in vsak turški glas stane okroglo 50 milijonov. Proti volji in proti interesu volilcev so glasovali tudi samostojne-j ži, ki so ob volitvah posebej1 na Štajerskem šli V boj z geslom: „Proč od Srbov", „Korošec nas hoče čisto prodati Srbom". Povdarili smo že, da je ; med samostojneži glasoval v znak po ! litične nejjoštenosti za Pašičevo usta-; vo tudi mož £Kirbiš), ki niti poslanec , ni. 3. Ta ustava je odločno proti ¡ krfskemu dogovoru in regentovemu odgovoru na adreso „Nar, sveti kjer smo prvič zgradili temeljni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. 4. Nova ustava nam prinaša s svojimi izjemnimi določbami proti ka-toliški Cerkvi kulturni boj, kajti kot 1 verni katoličani ne smemo dati rušiti j svobodo Cerkve, da vrši svojo, od Boga ji naloženo nalogo. Zakaj smo p r o, t i ustavi s kmetskegain delavske ga: stališča ? 5. Sedanja ustava prinaša kmet-skemu in delavskemu ljudstvu le takšno splošne besede in obljube, ki ha-snejo ravno toliko, kakor nič. Določbe ustave v tretjem, socijalno-ekonom-skem delu so takšne, da bodo kmetje in delavci podobni človeku, ki liic od zunaj zaprto steklenico, v kateri je med pa je odpreti ne sme. O tem Ijo-mo Še v posebnih člankih govorili in jasno krivico dokazali. Mi smo predlagali glede direktnih in indirektriih davkov in pristojbin v ustavo takšne natančne določbe, da bi res kmetske-mu ljudstvu — kmetom in delavcem — temeljito dale človeka primerno življenje in jednakopravnost z dru-i gimi stanovi ali samostojni z demokrati in radikalci so to odbili in postali izdajalci nad temeljnimi pravicami in zahtevami našega ljudstva. 6. Ljudstvo je poprej tlačil biro-kratizem — uradništvo. Ljudstvo ni imelo pri upravi okrajev in pokrajin nič odločevati* Pravice okrajnih za-stopov i,n deželnih zborov so bile ma-iCnkostno poleg noč: okrajnih .glavarjev in namestnikov ter njim — ne ljudstvu in od ljudstva izvolj'enim zastopnikom odgovornih uradnikov. In glavarje in namestnike je imenoval minister, odnosno vladar. Mi smo pa predlagali in hočemo, da ljudstvo izbere in voli za ta mesta može iz svoje sredine in da je tem od ljudstva samega izbranim uradništvo podrejeno in odgovorno, bi torej moralo delati po navodilih mož iz ljudstva. Tega vsega v Pašičevi ustavi ni. Drž. uradništvo bo le orožje v roki centralne vlade in državno uradništvo bo nekak varuh ali jerob, Jerobi in varuhi so le za slaboumne ljudi in nedoletne otroke. Mi pa mislimo, da naše ljudstvo ni slaboumno in ni ne-dorastlo, zato hočemo ustavo, kjer bo ljudstvo sebi gospodarilo. Ker nismo prodrli sedaj, so bomo borili na prej. Premagali in pretrpeli smo avstrijski birokratizem, premagali bomo tudi novega. 7, Dobro pomnimo vsi, da se je ljudstvo tiralo v bojne grozote, da je moralo žrtvovati imetje in življenje, n nihče ga ni vprašal, ali to hoče in kako hoče. Sedaj je ravno tako: Par £ič- sklepa zveze in pogodbe, ter dela zunanjepolitično usodei)olne poteze tako, da niti ljudstvo, niti od ljudstva izvoljeni poslanci ne vedo, kedaj, kako in s kakšnimi obveznostmi se skle pajo. Trpljenje v pretekli ^svetovni vojski nas je izučdo, da to ne sme biti in našim mrtvim in pohabljenim in svoji bodočnosti smo dolžni, da se to ne sme brez soglašanja ljudstva zgoditi. Ker nismo v tej ustavi dosegli tega, se bomo borili za to najvažnejšo državljansko pravico, kjer gre za življenje in smrt državljanov, še naprej, da priborimo ljudstvu pravico v novi ustavi. Kaj sedaj ? Ustava je sprejeta; ona začasno velja, toda ob njenem rojstvu izjavljamo, da se moramo za izpreinembo takoj boriti kot prava ljudska stranka Mi se bomo posluževali v tem odločnem boju vseli najostrejših dovoljenih postavnih sredstev in zmagali bomo, ker mora zmagati pravica nad nasiljem in priti mora sporazum brez vodstva onega plemena. Le v spora-umu med Slovenci, Hrvati in Srbi je moč naše Jugoslavije. Kdor hoče nasilno varuštvo nad ljudstvom in ne poštene ljudske samouprave in avtonomije, kdor hoče gospodstvo in ne sloge in ne bratstva, ta je sovražuik ljudstva in grobokop države« — Mi pa hočemo državo in ljudsko pravo zato gremo v boj za novo ustavo. Vlado Pušenjak: Kaka je naša sedanja [davčna politika? Kaka je sedanja davčna politika? Na kak način se obdafiuje kmetsM stan ? • 1. Zemljiški davek. Najniarejši davek ie zemljiški d©, vek. .V Sloveniji se odmerja ta davek na podlagi zakonov z dne 24. majnika 1864 in 7. junija 1881 ter zakona o prvem pregledu zemljiškoknjižnega katastra z dne 12. julija 189«. Davku sc podvržena zemljišča, katera služijo za poljedelstvo in gozdarstvo. Merilo z* obdačenje je čisti donos, ki preostane po odbitku obdelovalnih stroškov. Cisti doaos se računa po parcelah, od visen te od vrste kulture in od dobrine zemljišča • Razločuje se osem dobrin» kih razredov. Pregled katastra bi se moral izvršiti vsakih 15 let. L. 1886 izvršen pregled je uvaževal spremembe v vrstah kulture, pomote in težke napake pri posameznih dobrinskih ra» redih. Prvotno je znašal zemljiški da vek 22 7% čistega donosa, se jo lete 1898 znižal na 10%, a je znašal p.ree prevratom 15%. Elementarne nezgod« (toča, suša, povodenj, plazovi, mraz) kater3 popolnoma ali deloma uniCijc ves dV.odek, dajo pravico za popolni ali delni odpis davka. Zemljiški davek je nepravičen davek, ke* se opira na čisti donos. ki De obstoji ali vsaj ne v določeni višini. Ta krivica je še tembolj občutna, ako r»e pomisli, da se čisti donos kar za 18 let vnaprej določi. V tem času so izvrže ni; posestvih marsikatere spremembo, poleg tega se pa spreminjajo oene kmetijskih pridelkov. Kmet sam ne določa cene svojih pridelkov., to izvršujejo drugi, treba pa vedno imen pred očrni, da znatno vpliva zvišanje I stroškov produkcije na čisti donos. — Nepravilen je ta davek tudi radi te -ga, kor ne dela nobene razlike med ! posesti/lom zemljišča, ki doseže že s tem, d- vzdržuje na svojem posestvu žganjarije, pivarne, tovarne škroba i. t. d., bo! ¡'še dohodke iz svojih pridel -kov 'm med kmetom, ki se ne peča s kakim stranskim obratom. Nič man je krivično J6, da se pri določitvi čistega donosa prav nič ne ozira na servitii-ie, ki olstoje na zemljišču in mnogokrat znatno omejijo dohodke zemljišča. Glede zemljiškega davka je nujno potrebna temeljita reforma, katera naj odstrani vse navedene nedostatke tefcss davka, uvede se naj progresiven zemljiški davek. 2. Desetek in davek na dedšČLne. Najhujše breme za kmeta je dese tek pri prevzetju posestva in pa da -vek na dedščine, kateri se je za ¡pri -hodnje proračunsko leto celo znatno zvišal, iTa davek je skrajno krivičen In bo otežkočil prevzetje kmetskih posestev ter povzročil, da bodo mnogi kmet3ki sinovi raje zapustili domačo Zaklad na otoku* iz angleškega prevel Paulus, (Dalje.) Obstal sem pri odprtih vratih. Tc-bačni dim je polnil ves prostor, pivci so bili po večini sami mornarji tn tako glasco so govorili in kričali, da me je bilo skoraj strah vstopiti. Nekdo je prišel iz stranske sobe. Koj po prvem pogledu sem bil prepri Can, tU je ta človek dolgi John in nili Če drug. Leva noga mu je bila odrezana tesno pri boku in pod levim ramenom je iifičal lerglo. Z neverjetno gibčnostjo in spretnostjo se je ta enonožni krčmar sukal in kretal po sobi in je skakal na svoji bergli med mizami in go strni, da ga je bilo zanimivo gledati Zelo dolge postave je bil — po pravici so mu rekali Dolgi John — pa mi-si&asi in močen, polna, napihnjena lica je imel in njegov bledi, sicer vsakdanji, pa brihtni in pretkani obraz se ie neprenehoma smehljal. Kakor vsak krčmar, ki ima polno sobo pivcev, tako je bil tudi Dolgi John očividno zelo dobro volje, nalahno si je žvižg?!, ko jo smukal med mizami, tu je povedal prija2no besedo, tam se kaki šali nasmejal, tam zopet dobrega znanca udaril po plečih. 2 e ko sem bral njegovo ime tam v gra.ščakovem pismu, me je, ne vem /e zakaj, obšel sum, da bi Dolgi John Silver utegnil biti tisti enonožni mornar, ki sem nanj (po naročilu kapita-novem moral paziti v „Admiralu." Pa eden sam pogled na tegale krčmaria me je pomiril. Videl sem kapitana, videl „Črnega psa" in slepega berača Petra in domiSljeval sem ai, da dol " vem, kakšni so morski roparji — pač čisto drugačne postave, sem si mislil, kot ta'o snažni, dobrodušni, prijazni krčmar. Zbral sem vso svojo srčnost, pogumno sfepil črez prag in šel naravnost proti njemu. Naslanjal so je na berglo in govoril z nekim pivcem. „Gospod Silver -?" sem vprašal in mu pomolil pismo. „pa, dragi moj, to je moje ime -kajpada: In kdo ste vi?" Ko je pogledal v graščakovo pismo, so m je zazdelo, kot da bi se bil prejilaSil .l^iiTJOTSS „O —!" se jo naglo premagal te«" mi ponudil roko, „prav dobro! NaS novi strežniki Me zelo veseli —!" Krepko mi je stisnil roko. Tisti trenutek je na drugem koncu pivnice nekdo naglo vstal in stop;l proti vratom. Bila so čisto blizu njega in v hipu so je izmuznil iz sobe in bil zunaj n?. ulici. Pa njegova naglioa ie \ zbudila mojo pozornost, radovedna sem pogledal, komu bi se tako zelo mu dilo — in spoznal sem svojega znanca iz ..Admirala", tistega bledega, sloke-ga Človeka, ki mu je manjkalo dveh prstov na levi roki in ki je prav prišel obiskat našega kapitana, „Hoj — !«• sem zaklical, „Držite tega! „Orni pes" je „Kaj briga mene, kdo da je", je vpil Silver — „ampak plačal ni nič! — Harry, he, ks, skoči za njim! Primi ga P Ed3n izmed pivcev je planil skozi vrata in stekel za ubežnikom. „In če bi bil tudi admiral bogsiga-vodikdo, plačati mora, kar je izpili", ie kričal Silver, Nato je spustil mojo roko in me vpraSal: „Kdo ste rekli, da je bil? Črni -kak črni — ?" „— pes", sera dejal. „Ali vam gr„-fčak Trelawney nič ni pravil o mor> kih roparjih? „Črni pes" je bil ockm izmed ujih." „Tako —!" se je začudil. „In tu v moji hiši —! Bon, skoči še ti za njiia in pomagaj Harryju!; — Eden izmed listih rokomavharjev da je bil, pravi« te ? Ali nisi ti pil z njim, Morgan ? He, stopi sem, Morgan!" Mož, ki ga je Silver klioal za Mor gana, je stopil bliže. Star, sivolas mor nar je bil, temnozagorelega obraza — preoej neumno je gledal v svet in kepo tobaka je valjal i>o ustih. „Po\ej mi, Morgan", mu je roke» Dolgi John osorno, „ali si kje kdaj po prej videl tega „Črnega — črnega — psa"P" „Jaz pač ne!" je dejal Morgan in odkimava). „Ni3i vedel za njegovo :me?" „Ne!" „Pri moji bergli, to je tvoja sro Ca, Morgan!" je vzkliknil krčmar re* nobno. „Ce bi se Kratil s takimi ljud mi, nikoli več bi ne smel dajati noge čez prag moje hiše, kakor gotovo t« kaj stojim, da ne! — Kaj pa ti le oz? pravil ?" £, stran. SLOVENSKI GOSPODAR. 7. julija mL grudo, kater bi pod težkimi pogoji — prevzeli domačo posestvo, bo imel za poeledico beg najboljših moči iz dežele, bo poepeševal izseljevaoje. Ne o-težkočiii. temveč olajšati se mora pre-izetje koietskih posestev, \se se mora sicriti, da mlade, po navadi najboljše moči obdržimo v deželi. S. Osebna dohodnina. Drogi davek, kateri daje že leta m Je«a po-od za pritožbe, ker se gode pri predpisu največje krivice, je osebno -Sobodnineki davek. Ta davek se pobi ra y Sloveniji na podlagi zakona z dne 25.. oktobra Th96. Davčni vir Ivo • rijo pri tem davku dohodki državi J8 -na. iT a davek je primeren za stanove,, kateri imajo stalne, redne dohodke, o ziroma je možno natančno dognati na podlag; knjig dohodke, neprimeren te pa za Lmetski stan, kojega dohodki so odvisni od letine, elementarnih nezgod, stroškov produkoije, cene njegovih pri-fielkov. kojega dohodki se ne dajo nik dar natančno dognati, temveč le samo približno, kateri se pa vsako leto zelo spreminjajo. Popolnoma izključeno je, da bi sleherni kmetovalec natančno vo dii knjige, iz katerih bi bili razvidni .vsi prejemki in izdatki in bi se dal natančno izračuniti dohodek, kateri naj sJuži kot podlaga za odmero osebnega 8ohbdninskega davka, ko vemo, da Se firngi stanovi, ki imajo več časa ter večjo predizobrazbo, ne vodijo knjig. Dohodki, kateri so potrebni za življenje, naj bodo prosti davka (eksistenčni minimum). Ta eksistenčni minimum je znaial pred vojsko 1200 K, se je po tem zv'Sal na 1600 K in lansko leto po dolgotrajni borbi v finančnem odboru na 4800 K. Znesek i£00 K ne zadostuje danes za Življenje dostojnega človeka, ne odgovarja pa niti najmanj znesku 1200 K pred vojsko. Pravičnost na prem manj premožnim slojem zahteva, da se tlsistenčni minimum zviša vsa; aa 15,000 K. Nebroj je pritožb radi do ločevanja dohodkov kmetov. Davčne o-biasti ugotavljajo na krivičen način dohodke kmetov ; vsako ovaduštvo, poročila ¡političnih ali osebnih nasprot -mkov ali konkurentov, poročila oseh , ki so na slabem glasu ali niso vero -dostojne, so dobrodošla in dajo davčni cblasti jo vod za nadaljuje navijanj davčnega vijaka. Izpovedi davčnaga obvezauca in zanesljivih prič,, da, celo urednik oseb, se ne verjame. Davčne ©L'asti znajo najti dohodke, ali jih ima davkoplačevalec ali ne, nočejo pa priznati odbitkov, katere dovoljuje naveden,• zakon, nočejo vpoštevati izdatkov, ki izdatno omeje dohodke. Proti krivična odmerjenemu davku ni mogoo noben iisj'eSen priziv, ker so se samo vcijno tkinile okrajne in deželne pri-zivne lomisije, katere so prej reševa-îe vložene prizive. Osebno-dohodnins-ki da", o- je z ozirom na gospodarska razmere kmetskega stanu, kateri itak mora j-iafievati zemljiški davek, za istega nej iimeren, zato se naj odpravi, dokler pa še isti obstoji, naj se zviša eksibtenčni minimum sedanjim razmeram j i imerno, naj se odpravi nepri -uiarao postopanje davčnih oblasti glede določevanja dohodkov in odlalka stroškov, naj rešujejo vse prizive o-krajne iu deželne prizivne komisije. i. Dtvek na rento, kapital in na luksus. Moderna davčna reforma zahteva, da se uvede progresivni davek na ren to od zemljišča in kapitala. Zemljiška renta se plačuje za dovoljenje uporabljati zemljo. Ako s^ je zemlja obdelala, ali so se postavila na njo poslopja, se je v isto naložilo delo iu kapital. Običajna najemnhia ali zakupnina je deloma protidajatev za izvršeno delo, in uporabljen kapital; po odbitku te protidajateve dobimo zemljiško rento, Zemljiška renta obsega tudi protida-,atev za dovoljenje dvigniti zaklade v zemlji, kakor premog, rude itd., upo-t abljafi vodne moči za električne naprave, zrak za proizvajanje apuenega dušika. Davek na zemljiško rento lahko pripomore drŽavi do znatnih dohod kov, ta davek bodo plačali oni, kate -rim je zemlja brez vsakega truda vir velikega bogastva. Mi živimo v času kapitalističnega gospodarstva; kapital hoče neomejeno zagospodovati v celi državi. Kapital predstavlja ogromno gospodarsko moč. katera ustvarja ogromne dobičke ter množi bogastvo kapitalističnih slojev. Popolnoma pravilno je, da se znatno zviša davek na kapital, ker zahteva socialna pravičnost, da skrbe v prvi vrsti premožni sloji za pokritje državnih izdatkov. Upelje se naj davek na špekulacije, trgovino na borzi itd. Poleg velikega siromaštva se opaža pretiran luksus. Davek na luksus bi v dobi uživanja in neizmernega zapravljanja pripomogel državi do lepih dohodkov. Ta davek naj bi se naložil na avtomobile, kočije, luksurijozna ve lika stanovanja, lišp, drage pijače itd. Bremena, katera težijo našega kmeta, so pretirana, dolgo ne bo mogel istih več nositi. Mnogi merodajni krogi nočejo tega dejstva priznati, ga faje in povdarjajo, da drugi stanovi imajo še vedja bremena, kar pa ne odgovarja resnici. Zadnji čas je, da se preneha z vedno višjim obdavčenjem kmetskega stanu, zadnji čas je, sicer bo prepozno, da se začne zniževati — davčna bremena, pod katerimi ječi kmetski stan. ——i———— i 11 nun um»»— Zoper davčni pritisk in za cenilne komisije. Poslarieo clr. Hohnjec je 1, julija poslal na g. finančnega delegata v Ljubljani to4e interpelacijo: Plačilni nalogi za osebno dohodnino in z njo združenim vojnim davkom so za leto 1920 tako površno in pretirano sestavljeni, da bo ta način predpisovanja spravil revne in srednje sloje do gospodarskega poloma, Relerenti pri davčnih oblastih Slov, Štajerske in Prekmurja ter Mežiške dolino predpisujejo, ne da bi si prej oskrbeli točne in zanesljive informacije, ogromne svote dohodninskega in vojnega davka za leto 1920 zlasti kmetom, delavcem in obrtnikom, Uradniki pri davčnih oblastvih se ne ozirajo na vedno bolj se manjšujoče dohodke, ne na točo in drugo neurje, ki je po nekaterih krajih ljudem uničilo celo najpotrebnejši živež, ne na izjemne slučaje., ko so pocrkale svinje in druge za gospodarstvo potrebne živali. Kar pavšalno, kakor se jim vzljubi predpisujejo te davke. Gospodarski nasledki takega brezobzirnega izlirjevanja davkov se pogoršujejo od dne do dne. Delavni iu srednji sloji naštega ljudstva se tirajo v. nove dolge, nezadovoljstvo se širi vedno bolj in bolj in ljubezen do države se s takim "samovoljnim in nezakonitim postopanjem ruši in uničuje. Da se to nepravilno in nezakoniti postopanje posameznih referentov prepreči in da se preprečijo vse neljube posledice! se obračam do Va& s prošnjo in zahtevo, da se Čimprej se stavijo ter začnejo poslovati davčne komisije, ki bodo imele nalogo, da nepristransko rešujejo vse pritožbe in rekurze ter da odstranijo in popravi jo sedanji nepravični in državni ideji škodljivi način predpisovanja dohodnine in vojnega davka. Vprašam Vas g, delegat': 1. Kaj" je s komisijami za dohodninski davek? 2, Kdaj se bodo razpisale volitve za. te korporacije po okrajih in za glavno prizivno komisijo v Ljubljano? 3« Na kakšni podlagi se bodo vršile volitve v cenilne komisije in v prizivno komisijo? 4. Kako bodo te komisije sestavljene in kako bodo poslovale? Ker je zadeva silno nujna, pro' snu, da mi blagovolite takoj odgovoriti. Poslanec dr. Hohnjeo se je v isti zadevi obrnil tudi na finančnega ministra v Beograd. Krajevnim organizacijam in posameznim somišljenikom KZ ptujskega okraja! Dno 31, julija 1921 se vrši v Ptuju I, Prleški orlovski tabor. Prosimo vse natío krajevne organizaoije v sodnih' okrajih Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogateo, Gornja Radgona, St. Lenart Maribor in Slov, Bistrica, da že zda.i pripravilo vse potrebno, da bo udeležba naših ljudi Iz vseh' Župnij povolj-na. Skličite takoj sestanek in določite vozove, kdo bo vozil; napravite prav natanftan načrt, naprosite dekleta, da bodo okiučale vozove. Preskrbite si zastave; Če je godba v Vaši bližini, vzamite še godbo seboj. Pevski zbori pridite iz vseh' Župnij dne 31. julija v i Ptuj. Pozivamo posamezna društva, da 31. julija .opustijo v. gorej imenovanih okrajih vsako prireditev. V Ptuju naj bo zbran ta dan ovet naših' organizacij, Zatorej na delo vsi vrli zaupniki prej imenovanih okrajev. Dravske po-Ijance še posebej prosimo, da organizirajo jezdece. Požarne brambe in šo tudi druga društva naj pridejo ta dan korporativno v Ptuj. Dopoldan bo na slavnostnem prostoru cerkvena slavnost pod milim nebom. Sodelovali bodo pevski zbori in godbe. .Telovadbe se udeležijo orlovska okrožja: mariborsko, pohorsko, Si. lenartsko, ptujsko, ljutomersko, sredi- ško, prekmursko, konjiško, celjsko, ^ vinjsko in gornjeradgonsko. Na svidenje 31. julija v PN«! T. a j n i S f v o S L' S v Mariboru. Dekliški tabor za šmarsko dekapijo v Završah pri Grobeim (župnija Sv. Vid pri Grobelnem) bo 17. julija 1921. — Spored: ob 10. uri sv. opravilo s pridigo za Marijine družb«, nato takoj zborovanje Dekliških tvez cele dekanije. Predsednice in zastopnice Dekliških zvez pa pridite že ob '/,9. uri na razgovor o podrobni organizaciji Dekliških zvez v dekaniji! — Pridite fia tudi dekleta iz sosednjih dekanij. mate zelo lepo železniško zvezo. Vlak iz Maribora pride na Grobelno ob 7. uri, vlak iz Celja pa po 8. uri! Predlog občinskega odbornika. Občinski odbornik iz ptujskega o-kraja nam piše: Občinske volitve so prinesle naža stranki popolno zmago. Številke so pokazale, da je ogromna večina našega imdstva v taboru Slovenske kmeiske zveze, Čeravno že imamo v vsaM župniji krajevni odbor naše strankr, bi bilo morda vendar še dobro, če bi si za vsako župnijo ustanovili pod njenim okriijem še pododsek, v katerem bi bili eamo občinski odborniki in naši župani cele iare. Jaz pač mislim, da to ne bi škodovalo naši stranki — ampak bi ji oelo koristilo. Zdaj se n. pr. mnogokrat zgodi, da naS odbornik ne pozna odbornika iz sosedne občine. Celo župani med seboj se poznajo le za silo, Ena občina dela tako,, druga tako. Co pa bi se po rani Sv. maši le vsaj dvakrat na leto sešli vsi odborniki z župani vred na (pogovor, bi se vsaj spoznali in pogovorili, kako in kaj[ bomo delali za blagor naših občin in občanov* Mislim, da bo tudi ljudstvo tolj zadovoljno, če si bomo vsi edini. Prosim, gospod urednik, natisnite te vrstice v našem „Slov. Gospodar" ju", morda se še oglasi kak dragi odbornik ali župan. Samo to ne vem, kako bi naredili3 Če je n. pr. del občine i eni lari, drugi del pa v drugi župniji. To je pri nas in vem, da je tudi v drugih farah' tako! Opomba uredništva: Prinesli sme Vaš predlog in prosimo vse naše cenjene gg. župane in odbornike, da narc v tem oziru podajo svoje mnenje. Zahteve naših somišljenikov v Savinjski dolini. Resolucije Kraetske zveze, sklenjene ua odbovovi seji dne 26. junija 1921 v M. Nazaret; 1 Kmet-ska zveza Marija Nazaret odobrava v polnem obsegu delovanje in nastop Jugoslovanskega kluba, se mu najiskre-nejše zahvali za odkrit in odločen boj za avtonomijo Slovenije in ga roti, da niti en korak naj ne odjenja od sedanje poti, na kateri mu sledi vsa poštena „Res da ne vem več, kaj je govo ril", se je zvijal Morgan. * „Kaj govoriš tako neumno, kakor bi ne imel glave med rameni in dvoi* ušes, velikih zadosti! Ne veš več, kaj je govoril! Morebiti tudi tega ne veš več, s kom si govoril? Beži, beži! Le lepo povej, o čem je jezikal! O potovanju, o kapitanih, o barkah? Zini i Kaj je bilo?" „I - no, pravil je, da bo treba r a suho djati in prevrniti —" „Koga? Barko?" „Hm —!" „Zelo koristen posel, pri moji bergli, da je", je hitel Dolgi John, da bi odvrnil mojo pozornost Od dvoumnih Morganovih' besed. „Pojdi nazaj na svoj prostor, stari osel!" Morgan 8e je odgugal spet k svoj mizi, Siiver pa mi je zaupno šepnU. — kako laskavo za mene, sem pomislil, da me ima za zaupnika —: „Cisto pošten človek, tale Morgau. veste, ampak" — pokazal je na čelo, — „nekoliko trapast! — Sedaj pa", je nadaljeval, »„Črni pes" — ? Kdo bi to tM -?" Potipal si je s kazalcem po nosu. „Ne, to ime mi ni znano, meni no. — Pač — če se dobro spominjam^ da —! Videl sem ga, tega postopača — Z nekim slepim beračem je pohajal k nam!" „T.o bi utegnilo biti", sem rekel „Tudi jaz sem poznal tistega slepega berača! Peter mu je bilo ime!" „On je!" je kričal Siiver ves raz vnet. „Peter! To je njegovo ime, pra\ gotovo da! Ej, pravi rokomavhar je tc bil! — Ce ujamemo tegale „Cr.nega psa", to bodo novice za kapitan a-Tre-lawneyal Ben ima hitre noge! Malo ■ žateri mornar jo zna tako naglo pobirati, kakor Ben! Dobil ga bo, svoio berglo tu-le stavim, da ga bo! — Da I bo on koga na ¿juho djal in prevrnili — On! — Jaz ga bom djal na suho." iT ako se je razvnemal ter je skar kal in torkljal s svojo berglo po pivnici, udarjal po mizah in kričal, m j nazadnje bi mu bil tudi najprevidnejS sodnik verjel, da je v resnici — nedolžen. Ko feom zagledal „Črnega psa" v gostilni, se mi je iznova zbudil sum, da bi vendarle utegnil biti enonožni J Siiver v kaki zvezi z rokovnjaško dre žbo, postal sem nezaupen in skrbna sem opazoval dolgega krČmarja in po slufial na njegove besede. Pa ta pretkani goljuf se je znal potajiti, vsepr,: več navihan in prebrisan je bil za me ne neizkušenega fanta in ko sta se St tudi zasledovalca vsa upehana vrnili" in pravila, da sta izgubila v gneči -sled za „Črnim psom", in da so juhe teli prijeti ljudje, češ, da sta ubegla i; tova, so se — žalibog! — razpršili vs moji dvemi in sumi in glavo bi bil da za Dolgega Johna in njegovo — poštenost. „Lepa reč to, dragi prijatelji" ir je jjravil in zadrega mu je bila videti na licu. „Zelo neprijetna mi je vsa ta nadeva! Kaj si bo mislil o meni kapi tan iTrelawney.? Tarle nebodigairefca potepuh' in rokovnjač, pa ti sedi tu v moji pošteni gostilni in pije moj rum! In vi pridete, pa mi poveste, kdo da je, jaz pa pustim, da se mi izmuzne in da mi uide prod mojimi lastnimi ot mi! Kaj ne, prijatelji, opravičili m-bodete iu zagovarjali pred kapitanom' Mladi ste še, pa brihten fant ste, dr mu ga ni parati Koj ko ste prestopil moj prag, sem to spoznal. In vi razumete moj položaj! Kaj sem tudi mogti storiti — s tem brunom pod pazduho? Ko sem bil še mlad pomorščak, ej ja, tistikrat bi mu bil koj za petami in zagrabil bi ga bil s ternile svojimi železnimi pestmi, pa sedaj — l" .Umolknil je in usta so mu ostala odj)rta, kakor da bi se bil nečesa spomnil. „Račun —!" ie vzkliknil, „Trime-rioe ruma! Pri moji bergli, da sem pt zabil ne, njegov načun —!," Sesedel se je na klop in se sme« jal, da so mu solze pritekle po svoje«! licu. Nisem se mogel vzdržati, smeh posilil tudi mene in smejala sva se, fla ie odmevalo po pivnici. „Ej, kako imenitno staro morsko te Je je Dolgi jOhn Siiver!" je dejal te« si brisai solze. „Kako pozabljiv sem in neumen! Kakor mlad ladijski sfrežnik v prvih 14 dneh' svoje službe!: — Jim» bodiva si prijatelja, ker tudi jaz ?e nisem slekel ladijskega strežnika. T.c da k stvari", se je zresnil, „tako ne b« šlo! Dolžnost je dolžnost! (Dalj« prihod-!) Slovenija in iskrena Jugoslavija. 2. Zahteva revizijo ustave, ki je vsiljena Slovencem s pomcčjo plačanih glasov muslimanov ter poslancev demokratskih advokatov in samostojnih od liberalcev odvisnih gosposkih kmetov. 3. Jugoslovanski klub se naproša, da naj energično nastopi za izvoz živine in za prost« prodajo telet, ker je živine v Sloveniji še toliko, da kmet vsled vla-diaih izrednih odredb z ozirom na živino trpi še občutno škodo. 4. Jugoslovanski klub se naproša, da naj se zavzema za ureditev izvoza lesa iz Slovenije, sicer bo nastala za slovenskega kmeta v Savinjski dolini in na Pohorju neizogibna gospodarska nesreča. 5.Kmet-ska zveza najodločnejše protestira proti nameravanemu šolskemu načrtu, ki v njem zre edini cilj odtegniti staršem pravico v prvi vrsti določati svojim otrokom verskonravno vzgojo. Te pravice si starši-Slovenci ne bodo nikdar dali vzeti I 6. Jugoslovanski klub naj se v polni meri zavzame za' urad-ništvo. Županom in občinskim"odbornikom Slov. ljudske stranke! Br. Korošec je v imenu načelstva iSEšS iwisIovil na vse župane in občinske odbornike Slov. ljudske stranke sledečo izjavo: C. u p a n o m in občinskim odbornikom SLS! Deželna, vlada za Slovenijo poziva Smjane slovenskih občin, naj skličejo ob prilitl sprejetja ustave slovesne seje* pcirede slavnosti in zahvale in za-itfeva v osmih dneh poročila o tem. Z »žirom na to sporočamo, županom ter Ob&Bsfcim odbornikom Slovenske ljudske stranke:. .UKiavi priznamo zakonitost. Ven-Har pa je ta ustava sprejeta z glasovi tfveb neznatnih slovenskih strank — p/oti voiji velike večine slovenskega Imdstva in ima v sebi člene, ki so naperjen! proti našim demokratičnim, go-BpodarJrim, narodnim in verskonrav-iikn načelom. Zoper te člene se bomo goliko časa borili, dokler jih ne spremenimo. Izjave in slovesnosti, ki jih zah -leva doželni predsednik, ne odgovar -jajo torej čuvstvom našega ljudstva in ne služijo ljudskim koristim. Zato na predsednikov ipoziv odgovorite, da priznavale zakonitost ustave, da pa se o-stafim njegovim vabilom ne morete odzvati. .V Ly»bljani, dne 4. julija 1921. Za načoistvo Slov. ljudske stranke: Dr. A. Korošec 1. r. Ne podpisujte „samostojne" resolucije! Slovensko ljudstvo je dobro pod-Hčeao o tem, kako so ravno poslanci ¡Samostojne kmetijske stranke v Beo-«jradu v ustavotvorni skupščini pro -Klali našo slovensko samoupravo za — arbskl centralizem. Ko so svoje izdajstvo izvršili, so si izmislili še drugo tianparijo. K as Slovence, ki so nas že itak Lahi in Nemci raztrgali na več kosov, hočejo razcepiti, našo Slovenijo raztrgati na dva dela. V roke smo »dobili pmmo, ki ga pošiljajo štajers -kim ih prekmurskim občinam in y ka-lerem prilagajo neko resolucijo za delitev Slovenije. V pismu so podpisani:, dr, Bngumil Vošnjak, Josip Drolenik, in Ivau Kirbiš. .Ti ljudje, ki so nas prodali f.rbski nadvlasti, ki so s tem, da podpirajo vlado, sokrivi neznosno visokih davkov in drugih bremen, U ljudje bi še radi naprej vodili naše ljudstvo 2a nos. Samostojna ne mara celokupne močne Slovenije, ne mara skupne deželne vlade, ne mara deželnega zbora za Slovenijo, ampak hoče Imeti kraljeve oblastnike v Ljubljani in v Mariboru, hoče imeti še več urad ništva, 6o mo da zadosti svojemu izda* .feJskemu programu. Prihodnjo nedeljo iiočojo pri cerkvah prečitati pismo samostojnih poslancev in njih resolucijo, hočejo prirediti shode, da bi ljudstvo glasovalo za njih izdajalske predloge ier hočejo, da bi naši občinski odbori podpisali njih resolucijo. Kot iskreni prijatelji slovenskega ljudstva pozivamo in prosimo vse na-fiince, da preprečijo zlobni in izdajalski načrt samostojnih vladnih hlapccv. Nikjer ne pripustite, da bi se aa javnih prostorih čitalo pismo semostojnih izdajalcev. Nihče naših naj ne gre na sfcode, ki jih prirejajo Samostoj-neži. Odvrnite s prirrernim pojasnilom tudi druge treznomisleče ljudi cd zborovanj sle venskih izdajalcev. Neben občinski cdbor, roben župan, noben občinski svetovalec ali odbornik naj ne pedpiše samostojne resolucije. Kdor bo to storil, preda s svojim podpisom našo slovensko ssmeupravo, in se preda za pogubenosni srbski centralizem. Kmetski faber za cel otmoški okraj se vrši v nedeljo, 17. julija popoldne na Hardcku pri g. Hanžetlču Sodelujejo naša društva, Orli, godbe in pevski zbori. Govorijo poslanci Jugoslovanskega kluba in drugi govorniki iz Maribora. S taborom je združena tudi narodna slavnost z raznimi zabavami« Dne 17. julija vsi v Ormož! Za romarje k Mariji Pomagaj. Romarski vlak vozi v pendeljek, dne 11. julija. En vlak vozi iz Maribora, diugi iz Celja, fz Maribora odhaja vlak ob 6. uri 30 n inut zjutraj in pobira romarje do postaje Storje ter pride v Ljubljano ob 11. uri. Iz Ljubljane vozi ta vlak naprej cb 12. uri 30 minut in pride v Otoče (b 14. uri 10 minut. Celjski vlak odhaja iz Celja ob 8. uri 50 minut, pride v Ljubljano ob 11. uri 30 minut ter odpelje iz Ljubljane ob 1. uri 40 minut in pride v Oteče ob 3. uri popoldne. Nazaj vozita vlaka 12. julija. Mariborski vlak odide iz Otoč ob 12. uri, pride v Ljubljano ob 1. uri 43 minut ter se odpelje iz Ljubljane ob 4. uri 10 minut. Diugi vlak odhaja iz Otcč ob 1. uri 50 minut, pride v Ljubljano ob 3. uri 9 minut ter odpelje iz Ljubljane ob 4. uri 30 minut. Posebno si romarji naj zapomnijo, da prvi vlak, t. j. mariborski, sprejema samo romarje, ki vstopijo oziroma izstopijo na postajah od Maribora do Stor; drugi vlak, t. j. celjski, pa samo tiste romarje, ki vstopijo oziroma izstopijo na postajah od Celja do Trbovelj. Rcirarji morajo biti pol ure pred odhodom vlaka na postaji. Romarji si kupijo na postaji, kjer vstopijo, karto za vožnjo do Ljubljane in nazaj, za katero plačajo polovico. Imeti morajo setoj romarsko legitimacijo. Kaito do Ljubljane dobijo na postajah v predprodaji že v sobeto in nedeljo in jim priporočamo, da si jo postbno v Mariboru in Celju oskrbijo že poprej! Državna železnica, oziroma ministarstvo v Beogradu dozdaj žal še ni odgovorilo r a prošnjo za polovično vožnjo na progi od Ljubljane do Otoč. Zato moramo biti prif iav)jeni, da plsčamo celo vožnjo, "ki stane tje in nazaj 48 K. Karte za vožnjo cd Ljubljane ni prej bodo rcirarji dobili na vlaku proti plačilu 48 K za vsako kaito. Zato prosimo romarje, ki spadajo skupaj, da eden pobere od vseh denar in sicer od vracega 48 K, ter potem dobi za dotični znesek potrebno število kart, ki jih razdeli na-p rej. Na ta način bo celo skrajšano in bedo remarji lažje dobili karte. Ako pa bi vendar dobili tudi na državni progi polovično vožnjo, potem se bo plačalo za karto cd Ljubljane do Otoč samo 24 K. Karte za vožnjo cd Ljubljane do Otoč in nazaj se bodo dobile tudi že v nedeljo in sicer v Mariboru v tiskarni sv. Cirila in v Celju v tajništvu Kmet-ske Zveze v Hotelu Beli vol pri preč. g. Marko Krajnc. Prosimo, da si jih romarji kolikor megoče že oskrbijo tam. ■aan.T-— Izlet na Bled. Remarji, ki to želijo, lahko gredo v torek zjutraj tudi na Bled. Tam bo na otoku tiha sv. mača. Po tiste romarje, ki gredo na Bled, pride en vlak v postajo Lesce, da jih popelje do Otoč. Za to vožnjo od Lesc do Otoč plačajo 6 K. Vlak odhaja iz Lesc ob 12. uri. Na pestaji Otoče morajo iz tega vlaka tisti remarji, ki se vozijo s celjskim vlakom, izstopiti in prestopiti na celjski vlak. Romarje še prav posebno opozarjamo tudi na to, da dobro pazijo na vozne karte, legitimacije in denar I Priporoča se vzeti seboj dežnik in tudi kaj za ogrniti, ker je na Brezjah v slučaju slabega vreirera precej hladno, posebno ponoči. Romarje nujno prosimo, da se strogo držijo navodil vodnikov, da bo mogoče vzdrževati red. Prepričani naj bodo, da bo vodstvo storilo vse, kar je v njegovi moči, da se romarjem postreže. Na veselo svidenje! Odbop. Politični ogled. Kraljevina SHS. Kako je bila za SHS narode škodljiva centralistična ustava sprejeta in kdo je glasoval za njo, ne bomo popisovali na tem mestu „ ker je že priobčeno v današnjem uvodniku. Po sprejetju ustave ste bili še dve seji. Na teh dveh sejah so poslanoi prisegli na ustavo in zbornica je tudi izročila sodišču 3 komunistične poslance, ki so osumljeni, da so sokrivi bombnega napada na regenta. Parlament je še sprejel ukaz , da se pretvori konstituanta v zakonodajno skupščino. Po teh parlamentarnih sklepih se je razšla zbornica na počitnice, ki bodo baje trajale do začetka oktobra. V. avgustu bode začel delovati finančni odbor, v katerega sta izvoljor.a tudi dva člana Jugoslovanskega kluba: Pušenjak in Dulibič. Iz Beograda so odpotovali do mala vsi poslanoi, regent in tudi Pašič poroma nekam v inozemstvo na dopust. Demokrati in radikali se bodo sedal mod seboj prerekali: Kdo bo po novi upravni razdelitvi naše države prevzel to in ono mesto kraljevega namestnika v Liubljani, Mariboru, Zagrebu itd. itd. Kraljevo oblast bo za dobo regentove-ga bivanja v inozemstvu vršil ministr. ski svef, kateremu je regent tudi izročil svoj6 posle. V Italiji imajo pod predsedstvom Bonunija novo vlado, v kateri so vse trei.no delujoče stranke — seveda brez fašistov. Gornja Slezija, ki Je bila v zadnjem času torišče bojev, je predla v upravne roke medzaveznlške komisije. Vsi poljski in nemški prostovoljci eo razoroženi. Poljaki in Rumuni so sklenili med seboj pogodbo za pet let, po kateri bo ena država branila in pomagala drugi v slučaju sovražnega napada. Grke so Turki v MaK Aziji Čisto vgnaU y kozji rog, Grčija prosi sedaj entento, naj posredujč, da se poravna spor med njimi in Turki. Na Angleškem je vendar le končala tajko dolgotrajna rudarska stavka« Rudarji so zmagali v tej stavki in pričeli z rednim delom. Tedenske novice. t Rojstni dan kralja Petra I. se slavi 12. julija. V Mariboru bo ta dan ob 9. uri slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo. Sprejem udanostnih izjav se izvrši med 11. in 12. uro na okrajnem glavarstvu. t Napad na regenta in komunisti. Že v zadnjem »Gospodarju« smo poročali, da je na dan, ko je naš regent prisegel na novo ustavo, vrgel proti njemu skozi okno komunist Stejič bombo, ki pa ni regentu in Pašiču, katerima je bila namenjena storila nič, pač pa ranila ter poškodovala 10 vojakov. Napadalca Stejiča so seve zaprli in je izpovedal, da je izvršil napad na povelje komunistničnih poslancev. Narodna skupščina je nato izročila komunistične poslance: Filipoviča, Čopiča in Kova- čeviča, ki so bili nato od policije odvedeni v zapore, da se dožene njih krivda in udeležba pri napadu na regenta. t Lov na napadalce regenta Aleksander. Vlada je razpisala nagrade 10.000 dinarjev za tistega, bi bi pripomogel, da se izročita sodišču pobegli kmet Joso Jufta iz Novega Sada in mehanik Marinkovič iz Beograda. t Naš regent Aleksander je sprejel od vseh strani bogzna kolibo častitk, da ni postal žrtev zavratnega napada. Med drugimi dostojanstveniki je izrazit svoje častitke brzojavnim potom regentu tudi naš lavantinski knezoškof. Regent je predal sedaj za nekaj časa vladarske posle Pašiču in ministrstvom ter se odpeljal v inozemstvo. t Nesrečna številka. Kakor znano, pripisujejo lahkoverni ljudje številki 13 neko krivdo nesreče. Kraljevina Srbija je doslej imela že 12 ustav. Vidovdan-ska ustava, katero so pomagali izglasovati -tudi samostojneži, je — 18 ta, za njo je glasovalo 223 poslancev, torej 13 glasov nad navadno, polovično večino. Za to ustavo je glasovalo 13 slovenskih poslancev in sicer 3 demokrati in 10 slabostojnežev. Ne spadamo med lahkoverneže, pač pa zatrjujemo, da nova ustava ne bo trajna, ker bo kmalc pričel boj za revizijo. Takrat se morda spomnijo izdajice na nesrečno številko 13 .. . t Naša društva v lastni svobodni državi. Ob prevratu smo se med drugim udajali tudi veseli nadi, češ, za naša narodna društva napoči zdaj doba, ko preneha ves uradniški šimel, ki nas je prej povsod oviral. Naša prva narodna vlada v Ljubljani je res izdala jako svobodoumno in primerno naredbo; a že 1. 1920 je bila odpravljena in nadomeščena s srbsko postavo, ki n. pr. pri sami ustanovitvi izobraževalnega društva zahteva veliko več nego prej avstrijsko, m. dr., se morajo pravila predložiti kar v 5 izvodih. Zdaj pa pride letos še okr. glavarstvo, ki v nekake statistične svrhe zahteva zopet 2 izvoda. Naša mala izobraževalna društvo kajpada pravil ne morejo dati tiskat; ona vzorna pravila SKSZ pa so pošla in tako bi si moralo društvo, ki se v svojem kulturnem delu itak mora vedno boriti z gmotnimi težavami, najeti zdaj še plačanega pisarja, da napravi te prepise. Kem so le izginili oni 4 izvodi, ki so bili pridržani ob potrjenju pravil? — Tako se v SHS pospešujejo kulturna društva! S^sjfc rčzi pa je prišel konj v roke graščaka. In graščak je vzkliknil: »Živijo — stara pravda!« t Dr. Vodnjak* vrhovni samostojni «¿met", javno postavljen na laž. Duševni vodja slovenskih samostojnih k melo. dr. Vošnjak je v svojem boju zoper slovansko samoupravo obdolžil dva slovenska vseučiliščiia profesorja lir. Kidriča in dr. Prijatelja, ki sta podpisala izjavo slovenskih učenjakov, pisateljev in umetnikov za avtonomijo Slovenije, da sta to storila radi svoje avstri «nščine, to je radi klečeplazenja pred prejšnjo državo. To grdo obdolži tev sta ta dva profesorja predložila svojim tovarišem v presojo. Vse-nčiliščni profesorji in sicer 26 (.mod njimi Ur. Hšeničnik, dr, Zolger, dr. Pitamia/, so obema svojima grdo ob-dolženima tovarišema, poslali pismo, v j katerem zavračajo Vošnjakovo trditev, ter javno izpovedajo o dr< Vošnjaku, j ki je uu& ljubljanski vseučiliščni profesor, da je vedoma govoril neresnico. Kako imenujemo takega človeka, ki ve doma govori resnico? Lepa dnužba — ti gospode samostojni kmetje 1 Sloven ski kmetje, ali bote nadalje trpeli to politično sramoto, 'da je vaš duševni poglavju: Človek, katerega je 26 slov, všeučiliščnih profesorjev — njegovih stanovskih tovarišev — javno obsodijo, da je lagal?. t Kako »kunšten« je samostojni dohtar-poslanec Vošnjak ? Na zadnji seji konstituante je predlagal duševni •ta naših slabostojnrh poslancev, naj se nova centralistična ustava prevede v vse evropske jezike, da bodo tudi naši sosedje lahko razumeli, kako bri-htne demokratske samojstojne glavice da so zveriiile to našo novo ustavo. S tem Vošnjakovim predlogom se strinjamo tudi ml, samo pod vsako prestavo ustave naj natančno objavijo imena strank in poslancev, ki so glasovali za našo ustavo. Naj izve cela Evropa, kako upravno zaplankanost ste usilile SHS narodu demokratska „sol" in kmet-ska slabostojnost. t Ker je prodal slovensko avtonomijo, je bil slabostojni poslanec Ivan Urek odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. Za izdajstvo slovenskih kmetskih koristi je prejel g. Urek na svoja »junaška« prsa red Sv. Save. Kaka denarna odlikovanja pa so se pogreznila v njegov izvozničarski žep, zna samo Urek in starostni politični mešetar Pašič. Urekov red Sv. Save in njegova denarna odlikovanja bo pa čutil in si jih zapomnil naš kmet, ker ga bodo spominjali na Urekovo odlikovano izdajstvo slovenske avtonomije vedno novi in neznosnejši davki. G. Urek se bo sedaj kmalu pojavil v domovini, kjer bo odslej zboroval pod zaščito ter varstvom reda Sv. Save. G. Ureku red Sv. Save, polno mošnjo in novo hišo — kmetu vedno večje davke, »obznane« in centralizem --taka je posledica Urekove stare lažipravde. t Poverjenik Jamnik, član vodst-i va Sitmoetojne kmetijske stranke, pri-j reja neke vrste podučne sestanke. Na teli sestankih agitira za Samostojno . V. Celja je delil županom neke listke i za deiittv Slovenije in za srbski oen-traMzem, Na stroške davkoplačevalcev bodo žo torej celo začeli širiti Samo -sfojneži svoj pogubonosni evangelij. t Novi pritepeneo med samostoj-neži. Kakor javljajo iz Beograda, je zemljoradniškr poslanec Divljan, katerega so njegovi tovariši pretepli radi glasovanja za sedanjo nazadnjaško ustavo, izstopil iz kluba zemljeradniških poslancev pod vodstvom Mih. Avramo-viča ter vstopil v »klub samostalnih seljaka <> (slabostojneži pod Mermoljevo komando). t Smo le imeli prav! Bivši minister in poslanec socijalnib demokratov Anton Kristan je odložil svoj poslanski mandat, ker je imenovan od vlade za upravitelja nadvojvode Friderikovih posestev v Belji (Banat). Njegov naslednik v parlamentu postane g. Tokan, socijalistični tajnik v Ljubljani. Pametni Kristan je pokazal sedaj svojim rude-čim sodrugom figo. Čez par let bo po njegovi lestvici splezal drugi »prvobo-ritey« trpinčenega delavstva. Socijalni demokrati imajo res vedno smolo! t Ka eokolskem izletu v Osijeku, katerega se je udeležil tudi slabostojni minister Pucelj, so med drugim sklenili, »da je sokolskim društvom najstrožje prepovedano vsako sodelovanje ali pri-sostvovanje pri verskih prireditvah ali obredih. Istotako je osiješki sokolski zbor ponovno izjavil, da ostane prcjko-slej še vedno na stališču, ki ga je zavzelo Sokolstvo dne 30. VIII. 1920 v Mariboru, kjer se je postavilo v bojno črto proti »klerikalizmu« in orlovskim organizacijam. Sokostvo se bo borilo baje tudi proti katoliškim škofom. Kdor še zdaj ni izpregledal, da je Sokol pro-tiverska organizacija, temu res ni več pomoči. t Ali Se imate liberalci kaj srca? Kmetski posestnik Anton Hauptman v Sv, Križu pri Mariboru je dobil pred nekaj dnevi plačilni nalog od davčne okrajne oblasti, da mora plačati 13.150 K vojnega davka za leto 1919. Haupt-manu jci leta 1917 dne 27. aprila uničil požar vsa poslopja, vozove, živež, in drugo premičnine. Mož še do danefi ni mog«l zgraditi vseh za gospodarstvo potrebnih poslopij in si nadomestit! potrebnega orodja in drugih potrebnih naprav, ki jih rabi pri gospodarstvu. Hauptman je svojo veliko nesrečo naznanil tudi davčni oblasti s prošnjo, da bi vendar, vpoštevala njegovo več kot stolisočkronsko škodo pri odmeri davkov. A gg. uradniki pri mariborskem davčnem oblastvu niso imeli srca za ubogega pogorelca. Poslali so mu sedaj že zopet dva plačilna naloga, da mora plačati dohodnine 3369 K in vojnega davka 13.150 K, Ali ni to brezsrčnost? Po drugih krajih gredo cblasti ubogim pogorelcem na roko — pri nas pa se jih hoče kar popolnoma ugonobiti Pravica, kje si? — Dajte nam vendar cenilne komisije, da bo ljudstvo lahko soodločevalo pri kontroli predpisovanja davkov. Tako krivične slučaje, kakor je Hauptmanov , natančno opišite in jih takoj naznanite Tajništvu Kmetske zveze v Mariboru, Koroška cesta št 5. t Umetnost davčne okrajne oblasu v Mariboru. Kmetski posestnik, star nad 60 let, je leta 1919 pridelal 12 po-. lovnjakov kislega vina, od katerega je mogel prodati komaj 300 1. In davčna oblast je po svojih vohunih in ogledu-hih dobila poročilo, da je mož dobil iz svojega vinograda nad 163.000 K čistega dobička! Kdor razume to umetnost? Kakšni modrijani in po salamonsko modri računarji neki sedijo v teh uradih? Da zaslužijo verižniki in tihotapci take visoke vsote, verjamemo, a da bi pri-prost kmet na srednjevelikem posestvu pridobil kar v enem letu 163.000 kron čistega, kdo to verjame? Kam bomo prišli, ako bodo taki »vešči računarji« vodili naše urade! — Pod sedanjo vlado, v kateri sedijo liberalci in) samostojneži, se našim kmetom in sploh vsem davkoplačevalcem res dobro godi!?!? Slava tebi, »Samostojna«, da tako očetovsko skrbiš za nas! t Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1921/22 dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima med drugim namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Kolekovane prošnje (kolek 26 kron) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica odnosno zadnje šolsko spri« čevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kak<č druge šole, izjava starišev odnosno varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja, končno obvezna izjava starišev ali varuha, ki reflektira-jo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sm ali varovanec ostal pozneje na domačem po-! sestvu, v nasprotnem slučaju pa vrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 lei ter £ do-brirn uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu učencev odloča končno vspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ah kake nižje srednje šole. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 125 dinarjev in se ima vplačevati vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih po- { krajin izven Slovenije imajo vplačati šolnino letfiih 125 dinarjev vnaprej. Si- j novom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma aH do polovice dr- i žavna prosta mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potr- ' jenim ubožnim spričevalom. Vsa podro- j bneja pojasnila daje ravnateljstvo drž. t vinarske in sadjarske šole v Mariboru. ' t Obrtniki, v Slovensko Bistrico! j Dne 9. julija zvečer ob 7. uri se vrši i v Slovenski Bistrici občni zbor Zveze ; južnoštajerskih obrtnih zadrug. Na dne- j vnem redu so važne obrtne zadeve; i med najvažnejše spada vprašanje trgov- j ske in obrtniške zbornice in pa zadeva bolniških blagajn, v katerih vprašanjih I se mora izreči enkrat odločilna beseda. : — 10. julija dopoldne se vrši obrtni l shod v veliki dvorani okrajne hranilnice. Na shodu govorijo znani obrtni organizatorji in strokovnjaki. Za udeležence občnega zbora in obrtnega shoda je dovoljena polovična vožnja po vseh progah južne in državne železnice v Sloveniji vsem, ki se izkažejo z legitimacijo Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, kamor se naj takoj naznani od posameznih organizacij število udeležencev iz posameznih krajev, da se legitimacije še pravočasno dostavijo. t Minire liberalnega dimnikarja, Kmet iz ormožke okolice nam poroča:1 „Ni dovolj, da nam nalagajo vedno večje davke, sedaj se je spravil še or-možki dimnikar Raknša nad nas, da ga naj drago plačujemo za delo, kflle-ro lahko opravimo sami. Moj oče so čez 29 let zmetali dimnike sami in to delo opravljam sedaj jaz, ker ne morem plačevati predragega dimnikarja. Rakuša j,a je zatoi.il mene iu ne vem koliko kmetov zaradi nevarnosti ognja, ke.- ¿mo si pomagali sami .Ves dolgi čas vojske se nikdo ni brigal za naše rdhnn'ke, včasih Je opravljala celo neka ženeka posel dimnikarja. Takrat nas nikdo nI toži!, da obstoji v nnšem delu kala nevarnost ognja* Predobro vemo, zpkaj nas Rakuša ovaja Qtylasii, Njemu ni toliko za delo in faevifcaas^ za denar mu gre, računati zna po htarsko. Sam ne dela rad, če pride^ v Ormož, ga vidim stopioati 00.' gosti ne do gostilne, na delo pošilja, w&e fantke; ni čuda, da ti danes gomoi^ dimnik, jutci pa se vnamejo rtajjfe» .Ta. kih slučajev, je več, priče so na rex. polago. V tem tiči nevarnost ognja m če si vsled tega sami očistimo dimnik in bolje kot Rakuša in njegovi fantki,, pa nas zato tožil V. vaseh okrog; Ormoža je Rakuša naznanil 15 kmetov. Eden prizadetih' mi je povedal, da i« Rakuša zaposlen pri ormožkih liberal, oh, katerim dela politiko, živeti hočs dobro, plačajo ga pa naj kmetje! Ke preostaja nam drugega, kakor da si spravimo lastnega dimnikarja, Raku-Ša pa naj pometa sajaste dimnike ormožkih liberalcev. t Drznost ormožkih demokratov. Orlovski mladini se je prepovedala telovadba in veselica na občinski zemlji v Ormožu Včeraj pa vidim dganski cirkus z 10 konji na občinskem sejmišč« ormoškem, kjer se vršijo nemoteno predstave. Vsak cigan, pa naj se prkepe iz dežele culokafrov, ima pri ormoških liberalcih več pravice kot pošten domačin. Ali je župan zato dovolil tea culokafrom, da kažejo po Ormožu svoje ciganske zmožnosti, ker so liberalci r Ali pa zato, da kažejo ljudem ptič*. »Sokola« ? Kmet iz ormoške okolice. t Birmovanje v gornjegrajski deka-niji se je vršilo v dnevih od 18. junija do 24. junija povsod na prav slovesen način. Prevzv. vladiko so sprejeli v Mo ziiju, Mariji nazaret, na Rečici, v Gor. gradu, Lučah in na Ljubnem z veseljem rn navdušenjem. t Z Budimpešto se bo začel železniški promet 10. t. m. Vozili bodo preko treh križišč brzovlaki in tovorni. Za nas Slov. Štajerce pride za promet ¿ Madjarsko v poštev proga Pragersko-Budimpešta. t Grad Branek pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 10. julija 1921 ob pol treh popoldne bode prva večja prireditev iBraneške zveze«, vrši se v veliki grajski dvorani, katera po več stoletjih ponuja naši mladini prost vstop k tzobra zbi. Na sporedu je zgodovinska igra »Uropana otroka« iz turških časov v 5 ih dejanjih in šaloigra »Dva nasprotna značaja«. Pred igro in med odmori nastopajo domači in sosednji pevski zbori in križevski tamburaši. t Mariborska porota. Pred mari-torsko poroto se je te dni zagovarjal komaj 18?etni Vinko Kokot. doma i? Hcvatske. ki je pa najrajše izvrševal svoje (atvine na Slov. Štajerskem. 2e kot l&lefni deček je bil obsojen zaradi tatvine na štiri mesece težke ječe. Je pač kradel vse, do česar je le mogel priti. Pozneje je bil obsojen na Ž lep težke ječe in komaj po prestani kazni je dne 10. marca t. 1. ukradel posestniku Ivanu Brumen v Ključarovcih lepo žrafcico v vrednosti 20,000 K, Kojc je nameraval prodati, je bil zasačen. Porota mu Je prisodila pet let težke ji če, toda ni upanja, da bi se ta mlad tat povrnil na poi poštenosti. Pred ist poroto se je zaradi poneverbe 61.181 K v škodo trgovske družbe „Balkan" v Mariboru zagovarjal Rudoli Vrečko uradnik imenovane tvrdke. Obtoženec je prizna! svoje dejanje, toda izgovarjal se je, da s pičlo mesečno plačo 800 it ni mogel izhajati. Obtoženec je bil oproščen Zaradi tatvine sta še bila obsojena Štefan Pilko iz Maribora na osem meseoev in Frančiška Simonli na pet let težke ječe. t Pred mariborsko poroto se ¡e zaradi uboja zagovarjal Franc Glaser, 20 letni posestnikov sin, 1*; je v neki krčmi v prepiru ustrelil Franca Vilčnik*. Obsojen ni bil zaradi uboja, kakor je bil obtožen, ampak zaradi pregreška zoper varnost življenja na 8 mesecev zapora. Pred isto poroto se je zagovarjal radi uboja Dokl,respicijent finančne straže v Gederencih v Prekmutju, ker je dne 16. okrobra 1920 ustrelil nadre; darja državne policije v Murski Sobo*' Josipa Nardina. Porota mu je prisodila 7 let težke jece. Zaradi potvorjenja številk na tovornih listih v škodo skladii-čne delniške družbe v Mariboru je bil delavec Matija Fras v Mariboru obsojen na 6 mescev težke ječe. t Vlomilec pred poroto. Pred mariborsko poroto se }e te dni zagovarjal leta 1893 ~ v Ptuju rojeni Ajatoc Sommer, k! ima na vesti 26 Izvršeni* vlomov in tatvin v dobi od junija ^ > tteoembra Deta 1930, Sprotno i« anal yflirftti skozi okna v sobe, odpirati wit aro in krasti vse, kar mu Je prišlo port n*©, v mladih Jetlh je postal Jat m poboljšali ga ni mogla nobena jB&a hi tudi ne prisilna delavnica, ffa Move k fe bil strah »a vos ptujski ©kr«x. Vselej se je znal spretno izma-»ati orožnikom, Lovilo ga je vse, toda vedno brezuspešno, dokler ga niso ftanočiiii pri nekem vlomu zasačili, ga erezali in izročili orožništvu. Pri jUnfti mu je pridno pomagal neki Srdi. Porota Je Sommerju prisodila 8 m. Sorta pa 2 leti težke ječe. t Utonil je v Dravi trgovski pomočnik Janez Mastnak, rodom iz Celja, Vodi je s čolnom po Dravi. Čoln se »u je prevrnil in mladenič je našel smrt v valovih. Njegovo truplo so našli pri Sv. Marku ni že Ptuja. « Utopljenko. Iz Drave je potegnil t. julija v občini Janžev vrh železniški čuvaj AL Koren že močno preperelo 1 m 70 coj visoko žensko truplo, odeto s srajco in modercem in oblečeno samo {z. ženskimi) hlačicami. Neznanka je pokopana na mirodvoru v Breznu ob Dravi. Usmili ae Bog revne dušice, trupla pa jsaj v tujem grobu mirno počiva. — Koroške liste prosimo za ponatis. i Smrt v prepada. Dva ljublja» * fflčft BPodnjefioea Kajželj in Tavčar sta *e podata na Vidov dan v Kamniške "Janine. Ova sta bila znana kot drz-«a iaj Ppreina plezalca, katerima je bil vsak kotiček v teh planinah znan in katerima ni bila nobena strmina tako nevarna, da bi je ne bila preplezala. S seboj sta imela živil za več dni in 36 metrov dolgo vrv. Takoj sta začela plezati na navpično steno Turške gore. Kjajaeli je prvi plezal in ko ]e pri-pleuaJ na neko nekoliko varno mesto, ja vrgel vrv svojemu tovarišu ,Tav -i!»ria. Poslednji je zaklioal Kajzeljnu, ia na| vrv popusti za 2 metra. V tem irenotkn jo pa Tavčarju izpodrsnilo in je padel v prepad. Kajzelj je z veliko iežavo našel izhod, prišel na Okrešel; in tamkaj javil nesrečo. Ker je pa že bilo pozno zvečer,. so se pogumni možje šele drugega, dne zarana podali na kraj nesreče. Po trudapolnem iskanju in plezanju so našli v 100 metrov glo-bofeera prepadu mrtvo truplo dijaka Tavčarja, ki si je pri padcu razbil glavo in je bil pri priči mrtev. Očivid-m |e obema plezalcema manjkalo pce-vldriost' , ker sta se bržčas preveč za' tmfialh na svojo spretnost t Kazni za »živio* klice. V Livnu v Bosni je politična oblast kaznovala pet kmetov z globo po 1000 kron ker so klicali: »živio Radič«. t Sneg je zapadel zelo močno po gorovju Kopavnika, Jastrebca, Velebita ter po nekaterih bosanskih planinah. t Rvparji ustavili vlak. Dne 22. jntja t J, je bil na samoti med posta-¿amu Gruž in Sarajevo v Hercegovini izvrBen tako dobro organiziran in drsen roparski napad ua železniški via.'-Ste mu skoro ni primere. Na zvečerni vlak so na samoti pri Brodnicah zaleti do zob oboroženi roparji streljati && železne tračnioe so položili kamenje ttur klicali vlakovodju, da takoj u-«tosvi vlak Ko se je vlak ustavil, so v vojaško obleko preoblečeni roparji oamerili puške proti potnikom in jim trticah, da naj nemudoma izstopijo in da naj vsak vrže ua tla ves svoj denar in drugo imefje. Kdor bi se pa u-pirnh bi bil pri priči ustrezen. Nekaj eopacicv jo pazilo na potnike, cfa nt oihče mogel kaj skriti in da je vsak vse izročil; zopet drugi so stražili, da ni »ogel nihče uteči. Potniki so imeli ¡yi sebi ogromne svote denarja. Roparji so se nato vrgli na poštni voz kjer so našli eno veliko vrečo polno bankovcev. Sedaj niso več toliko nadlegovali potnikov, kajti plen jim je za-floatoval. Dovolili so, da so smeli potniki zopet vstopiti v vozove in vlak se je smei odpeljati. Pri tem napadu je bil ustreljen en poštni uradnik, en strojnik. nek trgovec je pa bil ranjen. Neki učiteljici, kateri je krogla razbila palec, po roparji potegnili s prsta prstan. Neki materi, ki je imela v na-roftju majhnega otroka, Je krogla zadela v glavo in ga ubila. Po enournl ttamadi je vlak privozil v Gruž, odko-Qer so ranjence spravili v bolnišnico. Rflparlo je pa začela zasledovati oela teta orotoikov in vojakov. Dognali so •a ao prebivalci bližnje vasi izvršil' *qpar«ki napad. Nafill so mnogo de-MdPK Sr rama pisma Iz poštne vreče 19 oseb je bilo takoj zaprtih. — Varnostne tnzmere na Jugu naše države so žalostne. Gospodarstvo. g Davčne cenilne koinisije. Na drugem mestu prinašamo interpelaci jo poslanoa dr. Hohnjeoa na finančnega delegata dr. Savnika v LiubljBrni, glede na priredbo dohodninskega davka, Finančni delegat je poslanou na predložena vprašanja odgovoril, in sicer v bistvu to-le: Dohodninskih komisij ni mogoče upostaviti brez o. ! Sobritve finančnega ministrstva, Ministrstvo je v načelu že odobrilo te komisije. Gre samo še za nekatere zunanje in nebistvene stvari, o katerih se končua rešitev pričakuje vsak dan. Ko pride ta rešitev ministrstva, se razpišejo volitve za komisije. Za prizivno komisijo postane to vprašanje pereče še4e koncem leta 1921, ko polovici članov poteče poslovna doba. ,V cenilne komisije se Ido v glavnem volilo po določbah zakona o osebnih dohodkih z dne 25. oktobra 189«. Kako se bodo vršile volitve v prizivno komisijo, še ni gotovo, ker za enkrat nimamo nobenega avtonomnega zastopa, ki bi ga mogli smatrati za naslednika bivših deželnih zborov. Kar. se tiče sestave komMf, bo polovica članov voljenih, polovica pa imenovanih, kakor Je predpisano v zakonu o osebnih dohodkih; v tem oziru se ne misli na nobeno spremembo. Kar se tiče poslovanja teh komisij, se bo vr-; šilo strogo po zakonu in je pričako-! vati. da bo ono razmerje pravičnosti in složnosti, ki je vladalo v nekdanji državi in ki ga je opažati tudi pri novih prizivuih komisija, ohranjeno tudi \ bodo£e, g Ugovore proti previsoki odmerjeni dohodnini in davku na vojne dobičke vložite takoj pri pristojnem davčnem oblastvu. Ako prizadeti sam ne zna napraviti ugovora, naj se obrne na »Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, Koroška cesta 5«. Za dohodnino in vojni davek, ki se sedaj odmerjata, so merodajni dohodki in izdatki 1. 1919. Pošljite torej »Tajništvu« poleg plačilnih nalogov tudi seznam dohodkov in iz-| datkov 1..1919. Mnogim, mnogim se godi velika krivica, ker so jim odmerili tako ! pretirano visoko dohodnino in združeni davek na vojne dobičke, da se bodo morali zadolžiti, če hočejo plačati ta davek. Z ugovori pa ne odlagati. Ob enem z ugovori je treba na davčno oblast poslati tudi prošnjo za odlog plačila teh davkov do rešitve ugovora, sicer je vsak davčni obvezanec v nevarnosti, da ga pridejo rubiti. Vsak, ki nam pošlje podatke za ugovor, naj priloži tudi 4 K znamk za odgovor. g Kmetijski pouk po deželi. Po-verjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi dožlih prošenj sledeča predavanja tekom meseca julija in sicer: 1. v nedeljo dne 10. julija: v Braslovčah (predaja ravnatelj Belle o kmetijstvu), v Št. Jurju ob Taboru (instr. M. Zupane o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. gradcu (vet. Peršuh o živinvreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupanč o vinogradništvu) in v Zabnici pri Ško^i Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji). 2. v nedeljo dne 17. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava J višji vinarski nadzornik Skalicky o vinogradništvu in kletarstvu), v Cermo-šnjicah (predava viš. živinor. nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji), v Gotovljah pri Celju (predava instr. M. Zupane o živinoreji) in v Mengšu (predava kmet. svetnik Rohrman o travništvu in pri-delovanju krme).__$ g Vinski trg (Rob. Košar). V tem članku naše predzadnje številke nam je tiskarski škrat razmetal vrstice, ki bi se morale glasiti: 1. za stavkom: »Tedaj nastane polomija«, v točki 4 tega članka, mora priti stavek: »Zato mo-| ramo že danes misliti na prihodnje slabe čase itd. — glej prvo kolono na tretji strani pod točko 1), drugi odstavek do konca spisa. 2. Tukaj pa se zopet priklopi stavek: »Prvi korak je v tem oziru že podvzel Vinarski in sadjarski I odsek v Mariboru pod točko 4 štrte kolone na drugi strani v 9ti vrsti in se nadaljuje do že omenjene in vštete točke 1), prvi odstavek s katerim članek konča. g Nemžka Avstrija pridela sedaj približno samo 300.000 hI vina. Ker s to množino ne more niti zadostiti po- treba» Dunaja, je navezana na uvoz vina iz tujih držav, posebno iz Madžarske, Italije, Francije in Španije. . Uvoz iz teh držav znaša nad 1 milijon hI na leto. Jugoslavija pa spi in prepušča avstrijski vin9ki trg — tujcem. Kaj bomo začeli z našimi vini, če nam Bog podari obilno trgatev ? Kje si bodo vinogradniki iskali kritje velikanskih stroškov za obdelovanje goric, ako ne ! bodo vedeli kam izvažati svojega vina, ! Vlada kje si? g Poljski je zvišala uvozno carino na vino od 24 na 216 poljskih mark za — liter. Tako pravijo vinarski strokovni listi. Pijančki tega povišanja ne bodo veseli! Ker v Poljski državi nimajo lastnega pridelka, morajo uvažati na stotisoče polovnjakov iz drugih vi-nogradnih držav. Jugoslavija še za trg ne pride v poštev. Najprej moramo gledati, da si obdržimo trg v Nemški Avstriji. g Neka država je s prvina junijem t. 1. znižala železniške tarife za vino v sodih za približno 30—40%, da podpre vinogradnike. To pa ni bila Jugoslavija ampak — Francoska država. Za sod od 600—800 kg se plača pri daljavi od: 500 km — 35 frankov, za 5-600 km — 39, i. t. d. Od 1200—1500 km pod 53 frankov. Mi pa bi plačali za taki sod npr. v Ljubljani najmanj 500 do 600 K. g Trošarina za žganje. Predpise o državni trošarini na žganje so v nekaterih točkah na podstavi linančn. zakona za leto 1920-21 bistveno spre-| menili. Po tej uredbi, ki je stopila z ■ 22, minul. mes. v veljavo, se bo pobiralo omenjeno trošarino v onih pokrajinah, kjer so jo pobirali doslej; (razen Srbije in Urne gore po vseh osta lili pokrajinah) za vsav nadaljni he -ktoliter 20 dinarjev. Onim, ki v državi kuhajo žganje iz lastnih proizvo-1 dov, se bo izjemoma dovolil 26% popust od hektolitrske stopinje; to dovoljenje pa velja samo do konca maja 1922.Doba za trošarine prosto žga~ j njekuho je izdatno podaljšana. Dočim | Je doslej za odmero te dobe bila me-| rodajna 80 literska prostornina žgai-| nega kotla, je znižana sedaj na 40 li' trov. Tudi določila glede števila družinskih članov, od katerega je odvisen čas za trošarine prosto kuhanje žganja, so spremenjena. Te olajšave se bodo tudi lahko posluževali ljudje, ki točijo žganje na debelo in drobno. (Gotovo se je spomnil samostojni mi-i nlster na žganjarje v vrstah svoje 1 stranke). Ostale določbe glede trošarine proste žgan joku Ive so ostale nespremenjene. g Draginja polagoma pada — to čuti vsak ki bi si hotel danes kupiti obleko ali platno in bi primerjal cene, ki so bile še pred pol letom v veljavi. Tudi trgovci so že postali bolj prijazni. Če prideš v mesto ali trg, te že pozdravljajo in vabijo: Dober dan, očka — mamica, kaj želite, prosim, imam fino blago po najnižji ceni itd. Čakajmo še z nakupom, če je le količkaj mogoče, ker čim manj bomo kupovali, tembolj bodo padale cene, ker so vse zaloge napolnjene z blagom do vrha. Zdaj bo tudi prišel kmalu čas, ko bomo mi , posestniki in viničarji vračali ošabnim trgovcem tiste čase, ko so vrgli balo na mizo in so rekli: »Toliko plačaj, če ne, pa pusti in hodi«. Teh trgovin ' se bomo skrbno izogibali in če nas bodo vabili, bomo rekli: Saj grem — mimo!« I j g Izvoz konj iz naše države. Vlada je dovolila, da se sme iz naše države izvažati 3000 konj lahke pasme ter 2000 konj v Grčijo. Preko carinarnice v Mariboru se bo smelo izvažati 1000 konj, preko carinarnice v Rakeku 500, preko Subotioe 1000 in preko Gjevgjelija pa 500 konj. Izvoz tega števila konj je prost in ni vezan na nobena posebna dovolila. Plača se samo carina in davek na poslovno obrt. Ta določba velja samo za dva mesca, vsled česar se izvozniki opozarjajo, da se takoj pobrigajo za izvoz. Dotična naredba bo objavljena v „Uradnem listu". g Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Po naročilu kmetijskega ministrstva v Beogradu se bo v drugi polovici julija in v avgustu i. 1. naku-; povala plemenska živina za Činogoro po posebnej komisiji. Nakupovalo se bo krave do petega leta, telice nad enim letom in bikov v starosti od enega do dveh let. Kupovalo se bo izkljui.no le živino enobarvnih pasem t. j. sive, pšenične in bele barve. V svrho lažjega nakupa se bodo vriili plemenski sejmi v sledečih krajih na Slov. Štajerskem: Št. Jur ob juž. Žel., Laško, Brežice, Sevnica, Slorenjgradec in Slovenska Bistrica. Dnevi plemenskih sejmov se bodo pravočasno naznanili; živinorejci, ki imajo odveč označene plemenske živine, naj iito predstavijo nakupovalni koiusiji na teh sejmih. Kraji, ki imajo nadprodukcijo na zgoraj opisani živini in kjer bi se lahko računilo na nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristojni občini ali živino(biko) rejski zadrugi prijavijo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. g Mariborsko sejmsko poročilo od 2i. junija. Prigualo se je: 132 volov. 8 bikov, 214 krav, 24 telet in 9 konj. — Skupaj 387 komadov. Povprečae cene za različne živaljske vrste ao bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli od 15-18 K, poldebeli voli 13-14 K, plemenski voli 10—12 K, biki za klanje 10—11 K, klavne krave debele 11—13, plemenske krave 10—11 K. molzne krave 10-14 K, breje krave 12—14 K, mlada Sivina 12—14 K, teleta 8—10K, svinje plemenske 24 —26 K, svinje pol-debele za zakol 1 kg mrtve teže od 26 K, krave za klobasarje 1 kg žive teže od 6-8 K. g Sejmsko porodilo. Na svinjski sejem v Maribor dne 1. julija 1921 se je pripeljalo: 213 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 20-24 K, pol-pitane svinje za zakol 20—24 K, mladi prašiči 6—8 tednov stari, komad 180 do 300 K, mladi prašiči 8—12 tednov stari 300—400 K, mladi prašiči 7t leta stari 700—1000 K. Kupčija je bila živahna. Mladi prašiči so se večinoma razprodali. g Mesne cene za mesto Maribor: Volovsko meso I. vrtie 1 kg 26 K, vo-Iovsko meso II. vrste 24 K, meso od bikov, krav, telic 1 kg 22 K, telečje meso I. vrste 18 K, brez kosti 21 K, telečjo meso II. vrste 16 K, svinjsko meso sveče 1 kg. 32 K. g Letošnja letim. V Sloveniji pričakujemo srednjo žete\. Opažati i« da vinogradi, osobito v Slov. gor., ne bodo zadostili željam vinogradnikov, Sartno drevje Je ponekod zelo slabo nastavilo. Pšenica kaže nar vadno, Ječmen je bil slab. Koruza kaže malodane povsod dobro. — Na Hrvatskem in v Slavoniji si obetajo od letošnje žetve lep uspeh,zlasti kaže pšenica v belovarski županiji zelo dobro. Nekoliko slabše Je stanje ovsa. Koruza, kateri je dež zelo koristil uspeva izborno. Z žetvijo pšenice so že pričeli. .Vsled spomladanske suše je bila košnja sena nekoliko slaba» z zadnjim deževjem pa si bo opomogla otava. Radi pomanjkanja sena bo do morali kmetje mnogo živine prodati. Slavonski vinogradi stojijo dobro. -— Dalmacija stoji letos v znamenju ugodne letine, posebno vinske. — Bana! in Spodnja Bačka letos ne zado-voljujeta, pač so pa izgledi na žetev v gornjem delu Bačke povoljneiŠL Pšenica kaže slabo, še slabše pa o ves, kar je povzročilo silno dviganje cene ovsu: za 100 kg plačujejo 650 K, izgleda, da bodo morali oves uvažati iz Bolgarske in Rumunijej kar bi nam silno škodovalo. Za vso državo Je me-rodajna žetev v Vojvodini. Tam pa letos ne pričakujejo bogve kaj in radi tega se more govoriti o srednji žetvi v Jugoslaviji. g Mariborski trg je bil v soboto 2, julija zelo dobro obiskan. Krompirja s6 pripeljali naši Poljanci nad 40 vozov, večinama samega novega. Cena merici 20 -28 K, t. j. 1 kg 2-50 K do 3 K. Dasiravno je bilo mnogo krompirja, vendar so ga lahko prodali. Zelo mnogo (blizu 2000 komadov) je bilo tudi.kuretine. Piščanci so veljali komad 25 do 45 K. Tudi to blago bo sladkosnedi Mariborčani vse pokupili. Mesarji in špeharji so postavili na trg zelo mnogo mesene robe. Špeh je stal 40 do 48 K 1 kg, svinjsko meso 30—32, telečje 16—18 K. Zrnja je bilo na trgu precej več kot prejšnjo soboto. Cena koruzi je padla od 5 na 4 K liter. Jajca so prodajali komad po 2-50 K do 3 K. Zelenjave, kumare in enake drobne robe je bilo toliko kot že celo leto ne. g Koliko žita je posejanega v edi Jugoslaviji? V Srbiji so posejali 791.000 hektarjev, na Hrvatskem 378.000, v Sloveniji 79.000, v Vojvodini 1 miljon, v Bosni in Hercegovini 126.000, v Dalmaciji 22.000 in v Črni gori 7000. To so seveda okrogle številke. V ceu državi je posejanih 2 milijona 308.774 hektarjev dočim je znašal obseg lanskm setev samo 2 milijona 185.025 hektarjev Poskočili smo torej za 123.749 hektarjev, kar j« dobro znamenje. g Cene poljskim pridelkom. V Sorn-boru stane meterski stot pšenice 1070 do 1080 K, koruze 420—430 K in ovsa 520—540 K. Dovoz je slab in cene se dnevno povišujejo. V Banatu stane pšenica 1050—1CfcO K, koruza 520-530 K. Ovsa ni bilo. Jari ječmen je slab. Govori se, da bo cena jaremu ječmenu jednaka pšeničnim cenam. Žetev ne bo posebno dobra. g Hmeljski tig. Nürnberg, dne 27. jun. 1921. Lepo in toplo poletno vreme je nastopilo. Včeiaj se je zrak ogrel do 31 cC; Preteklo noč je toplomer kazal 22 »C. Hmelj dobro napreduje v rasti in dobiva obilo stranskih panog. Pri nespremenjenem, čvrstem razpoloženju se je danes dovozilo 50 in prodalo tudi 50 bal hmelja po 1-4C0 do 20C0 mark 50 kg. i - Alost (Belgija), 25. junija 1921. V preteku zadnjega tedna ni bilo na tuk. trgu nobene izpremembe. Hmelj leta 1920 se je prodajal po 215 — 225 Fr. za 50 kg medtem ko se za letošnji pridelek obljubuje 260 — 265 Fr. za 50 kg. Vkljub suši so škropljeni nasadi že lepi, v neškropljenih še pa že vidi škodljiv vpljiv mrčesa. Nujno bi naradi rabili mokrote. ff% g Poročilo Hmeljekega društva za Slovenijo o našem hmelju. Žaleč, Sav. dol., koncem junija 1921. Še le zadnje dni meseca junija je nastalo dolgo za-ieljeno poletno vreme, katerega je hmelj-ska rastlina tako nujno potrebna. Vobče se lahko reče, da se je upanje na dobro letino zmanjšalo; pridelali bodemo sicer več hmelja kakor v minulem letu, pa* ne mnogo več, dasi se je ploščina, s hmeljem zasajena, nekoliko povečala. Hastlina je zdrava in brez mrčesa, vendar je videti nekako bolj vitka in njena zunanjost, se je nekoliko spremenila. Toplo vreme in nekaj mokrote bi zopet povzdignilo rastlino. Kupčija je popolnoma ukinjena in se za neprodane ostanite nikdo ne zanima. | gr». g Padanje lesnih cen v Trstu. Dopisnik lista »Grazer Tagespoet« poroča iz Trsta, da je opažati na lesnem trgu močno padanje cen. V dobi dveh mesecev je padla cena rezanemu lesu za 100 lir pri kubičnem metru. Jugoslovanski producenti zahtevajo za rezane izdelke 1500 jugosl. K za kubični meter, kar znaša po sedanjem stanju valute okoli 225 lir. Povpraševanje po avstrijskem lesu je na tržaškem trgu slabo. Pač pa je oživela trgovina s čehoslo-vaškimi izvozničarji. g Uvoz slovaškega lesa v Jugoslavijo. Slovaški pododbor centralne xveze čehoslovaških industrijalcev v Bratislavi se je pri trgovinskem ministru i. si. republike pritožil glede novo vpeljane prohibitne carine v Jugoslaviji, ki ogrožava pogodbe slovaških lesnih iz-vozničarjev, ker izgubljajo na ta način zadnje tržišče. Nadprodukcija lesa na Slovaškem je izredno velika, zaloge so tako obširne, da, ako država ne bi nudila podpore, v istem času 100.000 delavcev postane brezposelnih, p* g Cene za železo padajo. V Nemčiji so v zadnjem času znatno padle cene za železo. Samo v enem mescu so padle za 20 mark za metrski stot. Isto velja tudi za železo v Angliji. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 146-40—147 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22,/*— 23, za 100 nemških mark 205—210, za 100 čehoslovaških kron 205—206 in za 100 laških lir pa 732—735 jugoslovanskih kron. fc;' ' ^ m f- Orlovski vestnikt; o Orlovski in ljudski tabor pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Praznik sv. Petra in Pavla je bil praznik naše mladine in njenih prijateljev. Vesel je bil dan, veseli in samozavestni so bili obrazi. Veličasten ljudski tabor po pozni maši na prostoru pred cerkvijo je pričal o zavednosti našega preprostega in poštenega ljudstva. Poročilo narodnega poslanca dr. Hohnjeca, da je bila s pomočjo in sodelovanjem samostojnih demokratskih izdajic sprejeta centralistična vsesrbska ustava jn pokopana samostojnost Slovenije* je vželo ljudstvo s protestom na znanje. Dejanski ste sicer črtali H in S od SPIS, pa ostalo je naše zavedno ljudstvo, ki se bo znalo boriti za svojo svobodo in svoje pravice. Za to nam je porok naša mladina s svojo neumorno delavnostjo in čilo vstrajnostjo, kar je dokazala pri popoldanskem na=topu. Niti obletnice svoje- ga cbstoja še niso cbhajali nekateri odseki ptujskega okrožja in vendar so nastopili pri telovadbi z lastno skupino. Še višje se pa mora ceniti njih uspeh z czircm na to, da nimajo strokovnih učiteljev, ne vaditeljev, še manj pa telo-vacnic. Vse kar znajo, je njihova last, sad njih požrtvovalnosti. V splošnem je bil spored telovadbe zelo zanimiv in pester. Obsegal je devet točk. Gledalci so izvajanja posameznih skupin in telovadcev nagradili z viharnim ploskanjem. Brat okrožni načelnik se je kcnečno iskreno zahvalil vsem, ki so kakorsibodi pomagali do uspeha dneva. Pozorno je poslušalo občinstvo domačina prof. Vesenjaka, ki je prečital spomenico jugosl. škofov o protiverskem delovanju in ciljih Sokola. Zapomniti si je, da katoličan ne more biti Sokol in obratno Sokol ne katoličan. Zadnji čas je že bil, da smo si v tem enkrat na jasnem in da Sokol ne bo še nadalje slepil našega poštenega ljudstva s frazami o njegovi naprednosti in narodnosti, kakor da ima do iste le on edini pravico. Pred odhodom iz telovadišča je zapelo vse ljudstvo stoje himno »Lepa naša domovina«. Vračali smo se z veselo zavestjo, da živimo, rastemo! Z nami pa žive in se širijo naše orlovske ideje, ideje krščanske demokracije. o K Sv. Benediktu poleti v nedeljo 10, julija šentlenarško orlovsko okrožje. — Bratje, sestre in prijatelji orlovstvd pridite v obilnem številu. — Predpoldne bo ob 10. uri sv. maša pri Sv. 3 kraljih, popodne javna telovadba pri Sv. Benediktu. Za vse potrebno bo poskrbljeno. Bog živi! fcs o Ljutomer. Vodstvo orlovskega naraščaja naproša vse starše naših Or-ličev in tudi drugih članov, da se udeležijo v nedeljo po rani službi božji poučnega sestanka. Sestanek se vrši v prostorih ge. Pogruc v Triglavu. Obvezni so priti vsi starši. o „Orel" Št. Vid — Planina. Umrl je član tuk. »Orla« Franc Koželj. Bil je blag fant, veselega in prikupljivega značaja. Orli, ki so se skupno udeležili pogreba, so mu v znak bratske ljubezni poklonili lep venec ter mu zapeli ginljivo nagrobnico, kar je marsikoga do solz ganilo. Blag mu spomin 1 _ i Dopisi. Št. IJj v Slov. gor.: V nedeljo 10. t. m. po poznem cerkvenem opravilu se vrši v Slovenskem domu občni zbor tukajšnega Bralnega društva. Pride govornik iz Maribora. Udeležite se v obilnem številu tega zbora! Brezno ob Drawi. Flosarska nedelja se tu letos obhaja 10. jul. z dvojno službo božjo in procesijo. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Oslušovske nadstrankarje bčde v oči telovadni odsek Orel, ki šteje že nad 30 članov. Antoličov Jaka pač zastonj prerokuje, da Orel ne bo dočakal leta, usahnil bo že poprej. Jaka, Jaka, vedi, da se tvojo prerokovanje ne bo izpolnilo. Naš Orel ima v sebi potrebno živ-ljensko silo in moč, da že sedaj zdaleka nadkriljuje vas, ki se imenujete nadstrankarje. Vaše nadstrankarstvo pač hira na jetiki, komaj se še na nogicah drži. Niti ormoški liberalci vas ne morejo več ozdraviti. Ne bo več dolgo pa vam zapojemo »Requiescat in pace«. Mladiči nadstrankarji prosite Boga, da Vam razsveti vašo pamet. Ce pa že na Boga ne verujete, pa si zbrusite pamet na Lahovem gepeljnu, mogoče pridete potem do spoznanja, daje vaše nadstrankarstvo neslano polovičarstvo. Drugič več. mr Runeč pri Ormožu. Neki dopisnik napada g. Skolibra kot bivšega župana v občini Runeč. Vsi, ki poznajo g. Skolibra vedo, da ni bil g. Mihael Skoliber nikdar nemškutar in ni imel naročenega »Štajerca«. Mož je tudi stara kmetska korenina in pristaš SKZ. To priča, da se je lansko leto pri njem vršil shod SKZ., kateremu je on predsedoval. —Toliko popravljamo, resnici na ljubo. Slišati je treba oba zvona. Svetinje. Preteklo leto se je ob velikem navdušenju ustanovil pri Svetinjah orlovski odsek; ker pa je »Orel« organizacija krščanske mladine, je seveda takoj v začetku imel za svoje nasprotnike tiste, ki sovražijo vse, kar se oklepa cerkve. Toda vklub temu je mladi odsek rastel in mladeniči se ne boje teh sovražnikov, ampak se izobražujejo umsko in telesno, njih nastop je dostojen povsod. Binkoštni pondeljek so priredili žaljivko »Čevljar«, ki seje kaj dobro Obnesla, in — dasi prvič na odru — so pokazali, kaj premore navdušenje za dobro stvar in stanovitnost. Preteklo nedeljo pa nas je odsek zopet povabil pred oder in gledali smo preljubko igro »mala pevka«, ki je pokazala, da je svetinska mladina na odru kakor doma, da res ne vemo, koga bi bolj pohvalili, ali starčka Benka ali mož-besedo, Miškeca, ali plemenito Matildo: ali malo Ciliko, ker so vsi tako izborno rešili svoje vloge, da res nismo mogli pričakovati boljše. Občudovali smo sve-tinjski odsek in ga zavidali, ker ima v blagi, za vse dobro vneti in nad vse požrtvovalni hiši Marinovi velikodušne dobrotnike, ki vsi prav dobro vedo ceniti vzgojo mladine na pravi podlagi; tej hiši mora biti odsek pač zelo hvaležen, marsikateri odsek bi se razvijal veliko lepše, če bi imel take dobrotnike. Pred igro, med odmeri in pozneje nas je razveseljevala svetinjska godba, ki je od lanskega orlovskega tabora sem zaslovela tudi izven ljutomerskih goric, ki tako požrtvovalno in brezplačno gre na roko domačemu odseku, in se s tem sama najlepše priporoča za vse prireditve, ki jih nameravajo krščanske organizacije. »¿H' Sv. Jurij ob Ščavnici. V 9 občinah so izvolili zavedni volilci po razsežni župniji 83 odličnik pristašev K Z. V Slaptincih županuje Josip Topolnik, v Bolehnečicih Fran Plaveč, v Trbegovcih Fran Horvat, v Kraljevcih Jakob Flaj-singer, v Krabonošu Fran Kegl, v Sta-netincih Lovro Vambergar in v Mur-ščaku Lovro Divjak, vsi vneti in neustrašeni somišljeniki KZ Nasprotniki so prodrli z neznatno večino le v dveh občinah, v Murščaku in Krabonošu pa sploh niso dobili odbornika. Na Galu-šaku se še volitve niso vršile, ker sta dva vsemogočna samostojna generala kar na svojo pest, ne da bi volilce kaj vprašala sestavila kandidatno listo. Volilci so se seveda pritožili, a še ni prišla rešitev. Ima vremena! Sv. Križ na Murskem polju. Vseh 12 občin naše župnije si je izvolilo nove župane, kateri so vsi odločni pristaši Kmetske zveze.. Med njimi so naši pr-voboritelji in po večini sami naši zaupniki. Eden izmed njih je bil sicer po pomoti izvoljen v občinski odbor na program Slabostojne, pa je še tisti naš. Občina Križevci se dosedaj vsled neke pritožbe ni imelo volitve. Sliši se, da na ta županski stolček sili neki zagrizeni slabostojnež in Sokol, da ima baje že zasigurano mesto. Upajmo, da zavedni občani občine Križevci, ki je naše središče, tega ne bodo pustili in bilo bi sramotno, ako bi bil med dvanajstimi tudi Iškaijot. Vitan pri Središču. Naš samostojni župan, ali naš ljubeznjivi atek, so res pohvale potrebni. Kako vzorno skrbijo za naše občinske ceste, se lahko vsak sam prepriča, naj le pogleda, ali pelje po njih, posebno v Lačavesi. Da, da g. atek v Zasavcih v vili sedeti, cigare pušiti in vino piti, pa črez katoliško stranko zabavljati, je res lažje, kakor dati ceste popraviti. Najboljše bo, ako nam vi samostojni g. atek priskrbite nove obračljive vozove, ki bi naj imeli na eni strani sani, na drugi čoln in na tretji kolesa. Kako bi se to skupaj spravilo, pa lahko vprašate svojega tovariša, znanega samostojnega kričača zasavskega Makotra, on vse ve, in vse zna, ob enem je kolarski sin, vi ste pa tudi izurjeni kovač in ta priprava bo kmalu gotova in bi bila za naše ceste najbolj pripravna. Zdaj pa le na delo g. slabostojni atek! Celje. Pri nas se je vršil ustanovni občni zbor Dekliške zveze, na katerem je č. g. Marko Rrajnc razložil namen in pomen Dekliške zveze ter nas bodril k skupnemu delovanju za naš lastni in celokupni dobrobit. Poslanec Krajnc je govoril o dolžnosti zavednih deklet, da bodo enkrat vzorne gospodinje, vzgledne matere. Po izvolitvi odbora je v priporočljivih basedah voditelj č.g. Lukmann zaključil lepo uspelo zborovanje. Sedaj pa dekleta vse k dekliški zvezi, vse k skupnemu delu, da prepojimo zlasti našo okolico v narodno-ver-sko zavednem duhu. Frankolovo. Kakor znano, Je v naSi občini dobila slabostojna klika po dolgotrajnih spletkarijah 9 odbor-, niških mest, dočim je preostalo Kmet-ski zvezi samo 7 mandatov. Strastna, agitacija, obljube in pijača so jim zasigurali nadvlado v občini» Da bi volilce tem lažje ukanili, so nastopili pod hinavsko lirmo „Domača kmetska stranka". Po volitvah — še isti dan — pa so pokazali svojo barvo. Kri- čali so: Živela Samostojna! V slavnostni namen slabostojne amage m streljali tudi s topiči. Ob pril&i prevzemanja občinskih poslov —. „fcfe-rikalni" župan je predaj»! uovefct voljenemu samostojnežu svoje posifi — so po seji odšli samostojaeži * gsgii--no novega župana, kjer so si iesfttuli nad uspehom ter se radov&li, da s« jim je posrečilo, iztrgati Fran&otovt iz „klerikalnih" krempljev» avflifir se uprizorili pohod po vsej obShai Pol» so sokolsko pesem, „napredne* teajfi-ce pa so „čukarile",da se j« zgražat» vse Frankolovo. Slišali so se idiot: ^auf biks, živela samostojna, živ»i& narodna prosveta, aul biks laja» Štor" i! — Za avtonomijo se dbčijMla odbor še ni izjavil, ker še novi g Su. pari dvomi, darli bi bila dobra. Topolšlca. Dne 29, junija t. 1. sfc je pri nas vršila volitev župajia Kakor v Beogradu, tako tudi pri nas ia po drugod so se izkazali sainostoin». ži kot izdajalci in pravi sovraiaiio našega kmetskega ljudstva, CM H občinskih odbornikov je 8 pristaS»*. naše Slovenske ljudske stranke, 4 s« socijalni demokratj« in 4 samostojne^ Ker so poslednji potegnili a seflijail-mi demokrati, je odločil žreb.. Za župana je bil izžreban Gašpar Koinak, za prvega svetovalca Antpu K.agoim'!, drugi in tretji svetovalec sta, pa se-oijalna demokrata. Sedaj pa vidig slovensko kmetsko ljudstvo, da so sa~ mostojnfcži tvoji največji scnrrcfSrrukr, ki pri vsaki voliitvi potegnejo x■ vlada pa je sklenila, da s«e ostati Karel na švicarski meji mu«? do meseca avgusta. ■ t Angleži bodo zasedli Oa^igrad, Iz otoka Malta se Sirijo vesti, dabodfc ondotne vojne ladje zapustile tako ter odplule proti Carigradu. Istočasno se napoti proti Carigradu na ladjah tuds več pehotnih oddelkov. t Na Angleškem se je v državnem zboru ustanovila pesebna stranka« ki ima namen strogo gledati nato, da bo država kakor najbolj čtedila z državniir. denarjem in premoženjem. Broji že 180 poslancev. V eni zadnjih sej so dosegli, da se je ministru Addisonu plača znižala za polovico. Tudi pri nas bi trebalo take stranke, da se ministri ne bi za-kratek čas vozili s posebnimi vlaki letovišča. Seveda bi v taki stranki za-manj iskali naše samostojne koritarje t ttrki so pričeli v Mali Aziji z novo oionzivo proti četam Kemal pa» še. Li/rti poročajo, da se je turškim re* volucijonarjem posrečilo, uničiti grS« ka skladišča za razstrelivo. Ma ta na? čin so hoteli Turki preprečiti grftko o-lenzivo. Eksplozija, ki se je dogodila v Snrrni, je zahtevala veliko Stavilo ranjenih in mrtvih. Grška oklopna ladja „Kiik is" je obstreljevala mestece Karamusal ob južnem obrežju iamids* kega zaliva. Grški mornarji so mesto zapalili. ista usoda je doletela tndine kaj dccigih krajev na omenjeni obalL Somišljeniki darujte za sklad KZ. 7. ifiai. ——————— SLOVENSKI GOSPODAR, J* stran. LJUDSKA IZOBRAZBA. Živimo v £aeu vsestranskega na-preftfra, velikih gospodarskih prevratov in umskih prizadevanj. Vsak dan attm prinese nekaj novega. Treba nam «aio vpogleda v razmere, da la-kko pomagamo sebi iu svojemu rodu. T pogled v razmere pa bo nam dala le prava izobrazba, umska in srčna. S« jjosebno mi Slovenci smo poklicani. »Ift v svoji novi tiržavi Jugosla-alatiji. pokažemo svojim bratom Hrvatom in Srbom pot k višji umiki. Salo so nam" je treba vsestransko izpopolnjevati, da bomo narod, ki bo dajel vsemu razvoja Smernice v umskem in gospodarskem oz i m. Za ta «sok poklic pa se nam je treba pripravniki treba posvečati pozornost vsem dnevnim vprašanjem. Poživeti moramo naša izobraževalna društva, a' njih smotreno delovati po določenih naCrtih. Nikdo ne sme biti zaspan, niti eno samo društvo ne sme biti ne-delavno. Slovensko krščansko socijaina zveea v Mariboru bo zato vsak mesec pod poglavjem „Ljudska izobrazba" dajala navodila vsem izobraževalnim društvom za delovanje med ljudstvom. « Ljudska izobrazba" bo posebno obračala pozornost na našo mladino. Vab« zato vse, tia Ji povejo mifdi in iJelJe ter ji pridno dopisujejo* Vsakega se bo upoštevalo. 8alo na delo I , vi»5 * S»*! • ' > . t. 0 čwn;nai govorim ? : Društvo le takrat ~ prospevaako ima zanimiva zborovanja. Ako se zborovale! dolgočasijo, je pri vsakem zborovanju manjši obisk, dokler društvo samo popolnoma ne zaspi. : Zanimiva zborovanja pa bodo le takrat, ako bodo predavanja zanimiva. Da je predavanje zanimivo, je potrebno, da je vzeto iz delokroga in duševnega obeoija poslušalcev Snov ne sme biti pretežka, pa tudi ne prevsakdanja. Mora biti koristna poslušalcem. Najprej se vprašaj: kje hččeš ga-voriti, ali v izobraževalnem društvu, ali vmladeniški ali dekliški zvezi, orlovskem odseku ali orliškem krožku? Potem, ko si to ugotovil, moraš dognati, kako predavanje je za. nje najbolj primerno. Če govoriš v izobraževalnem društvu vpričo širšega občinstva, se boš moral predvsem ozirati na tista vprašanja, ki pretresajo javnost. Tu se ti nudi toliko vprašanj, ki jih moreš v društvu obdelati: verska ir brezverska Sola, za&ebna in državna šola, cerkev in država, Vzgoja, v svobodomiselstvu, kako razkroja družino in državo. Ker smo sedaj v novi jugeslovanski državi, bi bito zelo potrebno, seznaniti naše ljudi z zgodovino, narodnimi običaji, vprašanje. Če govorite o razmerju med posameznimi stanovi, dninarji, kmeti, obrtniki, viničarji, lahko marsikateremu oči odprete, da bolj socijalno čuti, da bolj razumeva bedo viničarjev, dninarjev, poslov in drugih brezpravnih ljudi. Za takšne govore ne potrebujete učenih knjig. Vzemite vzglede iz svoje okolice xn na podlagi njih razvijajte razmerje med posameznimi stanovi. Prav lepo vam služijo tudi naši časopisi za zanimive govore. Med čita-njem časopisa podčrtajte važnejše odstavke v člankih in jih razložite v društvu. S tem boste budili zanimanje v društvu in obenem agitirali za naše časopise. Seveda tukaj ne uporabljajte političnih, temveč predvsem nepolitične notice. V časopisu berete o zločinu ali o kaki nesreči, ki se je zgodila v pijanstvu ali vsled kakšnega drugega vzroka. Tu imate priliko, da na podlagi tiste notice govorite o zmernosti, abstinenci, o zločinstvu, o verski vzgoji, o podedovanih duševnih in telesnih boleznih in o drugih stvareh. Vse to bo zanimivo, ker bo vzeto iz dnevnih dogodkov. Pojasnujte v svojih govorih tudi namen naših krščanskih organizacij (političnih, izobraževalnih, dobrodelnih in narodno-obrambnih). To bo dalo društvu novega življenja. Tako vidite, da se vam odpira široko polje za prerazlična predavanja, Treba se je le vsesti, vzeti v roke svinčnik ali pe-resnik in' pisati. O čem naj posebno govoriš v naših mladinskih odsekih, vam nekaj povem prihodnjič. II. OIrazgovoru. književnostjo in kulturo Hrvatov in Srbov. Koliko bi lahko tukaj storila naša društva za medsebojno zbližanje, kako vbi takšna predavanja zanimala vse ljudstvo. Govorite tudi lahko o gospodarskem vprašanju, , o agrarni reformi, o , gospodarskem in prirodnem bogastvu naše države. Govorite o delavskem vprašanju in delavskih težnjah. Kako ugodna prilika se vam tukaj nudi, da s poukom pomagate rešiti socijalno V naših društvih se sestanki končajo s predavanjem in deklamacijo. Po predavanju nastane navadno grobna tišina. Živa duša se ne upa oglasiti, da bi rekla kakšno besedo h predavanju samemu. Tudi sestanki niso nič kaj zanimivi. Manjka jim razgovora (debate). Kako se napravi debatA? Uprizoriti po predavanju razgovor (debato) ni tako velika posebnost, kakor si nekateri mislijo. Treba je zato samo malo poguma in opreznosti! Da je pravilna debata mogoča, je najprvo potrebno parlamentarno zborovanje. Zborovanje mora voditi predsednik, ki otvori in da besedo - predavatelju. Po predavanju se predsednik zborovanja zahvali predavatelju za predavanje in otvori debato z vprašanjem, če ima kdo kaj pripomniti h predavanju. Oglasiti se more potem vsak k besedi in izreči svoje mnenje o predavanju, ali je bilo pomanjkljivo, če treba kaj dostaviti, ah je bilo kaj napačnega. Predavatelj mora dajati tem ugovorom pojasnila in iz tega se navadno razvije i čisto lepa debata. Dostikrat pa stvar ni tako lahka, posebno, če je snov predavanja bolj težka, ali poslušalcem tuja. Tu mora dostikrat duševni voditelj društva debato vzbuditi na umeten način. Povzame kakšno misel iz govora in jo skuša z nasprotnega stališča kolikor mogoče previdno utemeljiti in tako izzove ugovor. V mnogih slučajih se lahko povzroči debata" s tem, da omeni voditelj kakšen vzgled, ki se tiče snovi predavanja in vpraša navzoče, kako naj se reši. Dajo se potem različni, celo nasprotujoči odgovori. Na podlagi tega se razvije debata, dokler se ne dožene pravilne rešitve. Če se n. pr. govori v orlovskem odseku o »ponižnosti«, jim pove praktičen vzgled, kako se je kakšen Orel, ki ga je opsoval Sokol in dejansko napadel, obnašal. Vpraša jih potem, ali je pravilno ravnal. Tako se potem more razviti debata, ako ima voditelj količkaj spretnosti, ¡jm:*?.: III. Kako naj čitamo! Dandanes mladina čita kar vse od kraja, kar ji pride pod roko: Časopise, knjige, romane, pesmi in dr. Kakšna da je vsebina, dobra ali slaba, po tem nihče ne vpraša. Pogubne knjige, kakor »Beračeve skrivnosti«, »Grofica bera-čica«, indijanske povesti, >Buffalo Bili«, »Strah na sokolskem gradu«, kriminalni romani so mnogim vsakdanja hrana. Ti pa, ki berejo dobre knjige, čitajo brez vsakega pomisleka, naglo in površno. Koliko je fantov in deklet, ki nalašč iščejo takšnega čtiva, ki jim domišljijo razburja. Po romanih stičejo le po tistih stvareh, kjer je kaj zaljubljenega in opolzkega, vse drugo pa navadno prezrejo. Tako služi marsikateremu vse čitanje le v razburjenje domišljije in popačenja. Kako temu v okom priti ? _ Treba nam je med mnogovrstnimi le dobro zbirati in prav čitati. Čitaj izbrane pisatelje in pesnike, kakor Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča, Finžgarja, Meškota in druge, o' katerih je znano, da niso ničesar oporečnega pisali. Tudi med temi pisatelji je treba izbirati. Zato ne glej na to, da, kolikor mogoče veliko prečitaš, temveč na to, kaj čitaš in kako. Nekateri člani in članice naših društev mislijo, da si morajo vsakokrat, kadar je knjižnica odprta, cel koš knjig izposoditi. Vzemi le eno knjigo in tisto natančno s srcem in umom prečitaj! Od stavka do stavka, od ene misli do druge misli, od ^nega poglavja do drugega poglavja. Na koncu si napravi o snovi sam svojo sodbo na podlagi verskih resnic in krščanskih načel, ki si se jih učil v šoli. Marsikaj, kar dandanes pisatelji in pesniki pišejo, ni dobro, zato je treba, da to, kar je dobrega, sprejmeš, kar pa je slabega, pa za-vržeš. Vedno, kadar Citate, imejte v roki svinčnik in papir. Vsako lepo misel in rek, ki se vam dopade, zapišite. Pride vam v življenju vedno prav in porabite jo lahko tudi za kakšen govor. Svinčnik vam bo tudi pomagal, da ne boste brali površno, vas bo vadil temeljitosti. Če si boste zapisavali imenitnejše misli, s tem ne boste časa tratili. Takšno zapisovanje bo vašemu duhu neizmerno koristilo. Vsi učenjaki Čitajo s svinčnikom v roki in si važnejše stavke zapišejo. Kar koristi učenjakom, koristi tudi tebi, dragi bralec ali bralka. Če bodete na ta način knjige čitali, bodete dobili zmisel za pravo srčno in versko izobrazbo. Dvigali se boste kvišku in imeli veliko koristi za življenje. Pod vaško lipo. Precej let je minulo, odkar smo fantje zadnjič povedali kakšno pametno pod vaško lipo. Svetovna vojska nas je razkropila na štiri vetrove. Sedaj smo zopet doma v lepši domovini. Zopet se zbiramo v mladeniških zvezah, Orlovskih odsekih še bolj navdušenih kakor pred vojsko. A »Našega doma», tako od nas ljubljenega lista dozdaj nismo imeli. Predrag papir in tisk! V tej stiski pa se nas je usmilil naš dobri, ! stari prijatelj »Slov. Gospodar« in nam ; bo dal na razpolago dovolj prostora, da ga popišemo. Zato, stari in novi prijatelji vaški lipe, na plani Polno je važnih stvari in vprašanj, o katerih se I moramo pogovoriti slovenski fantje. Zatorej fantje, ki imate kakšno pametno misel, oglasite se! — »Nova sablja«. Kako sem vesel, da ste mi dali, g. urednik, priliko, da kot prvi zapišem par besedic pod vaško lipo«. V naši" | fari smo takoj po vojski začeli zopet z izobraževalnim društvom, a delo nam nič kaj ne napreduje. Vojska je nas fantje precej spremenila, a žalibog ne na dobro. Zato smo zelo veseli, da smo dobili zopet buditelja, ki nas bo dramil k premetnemu delu. Do zdaj smo se preveč pečali le z neumnostmi in različnimi praznimi kvantami, ker ni bilo »Našega doma«, da bi nas podučil. Zato bomo nehali sedaj z vasovanjem in razbijanjem po vasi. Poštenim in od dela trudnim ljudem ne bomo motili več spanja. Zato se mladeniči pogovarjajte pošteno. Ne klafajte z nesramnimi ženskami, ogibljite se takšne družbe. Saj vam ne manjka poštene družbe in poštenih pogovorov. To vam svetuje vaš brat S. R Proč z nikotinom od naše mladine! Pozdravljeni, dragi fantje, pod vaško lipico! Dandanes mi fantje čisto preveč kadimo, prišlo nam je že v navado. Kaditi vidimo pa ne samo mladeniče, ki so že nad 20 let stari, temveč tudi mlajše pod dvajsetimi leti, da celo otroke. S cigareto v ustah ti korakajo že šolarčki drzno v šolo in domov. Ali se bomo potem še čudili, da se v šoli slabo učijo. Nikotin jim omamlja mlade možgane, da so nezmožni za učenje. Starši sami so dostikrat krivi, da je mladina tako pokvarjena. Kolikokrat sem že videl, da je oče svojemu sinčku; ki je začel še komaj hoditi, že tlačil pipo v usta in se hvalil, češ, kako je »kunšten«, da že zna pipo v ustih tako moško držati. Oče ne pomisli, da bo mogoče ta »kunšt« šjs njemu in njegovemu otroku v veliko žalost in nesrečo. Te grde razvade kajenja pa so dostikrat krivi tudi odrasli mladeniči, ki dajejo mlajšim tobak. Zato se vzdr-žimo mi sami odrasli kadenja, da bomo j potem z lepim vzgledom mlajše preprečili, kako nespametna in škodljiva raz-j vada je kajenje. Ostali bomo bolj zdravi, prihranili si pa bomo tudi marsikatero kronico, katero bomo vporabili z a boljše namene. Zato proč z kaden-jeml Bog živi! Ognjeslav Neustrašni. Prihodoiii pride na vrsto: DekliJki vrtec in društvena poročila. T viavil PQdpiíHM klMti» i^JBVH. Rbu^m 3/gltí r B*t*k iqavijaa, da nisem platnic» a tidjsve k»ter« bi unili mj »h» Jowf BrgUe. S*dxje I*-d« j« mko ponejilo, dano 8ion c* noj raJun. ne »nn ia poápiuo.. g« ne po- Katarin* tiigUi 43« Pohištvu Z£3Zgi£, 2 ■ tianiouei, 2 «nk!, l «»• omariea, 1 omar» ca parila, t ter (tiran. ErCerioa 188, Maribor. ibi Posestvo »t. 21. Oej» ftrefan. Ho6« pri Ma 1—2 489 sini be obi. tajnika flevniol ob Sari. I»lfa> 16. t n a na} Piafe 490 Razpis; SUrfM se hh kunčje to 1. avgarta t. I Mi;n p-kurijo ali obo{« ska-JHIIII, p«j m lito t najem, grem taul is nadmlinaij», ail mli-oarja za pol ali triéetrt zuloica. Poaudbe na A, F. Sr. Lovrnee na Dravskem polja. PoStao ležeče. 1-6 491 Singer cilinder 31--alai »traj »a čevljarje st pa eeal proda. FranSilkanaka al. St. 14, II. nditf., Maribor. 487 Kovačnico -——w-na dobrem prostora name ▼ najem J. Kokot ko »¿ki moj iter ▼ Ra$em pri Mariboru. 1—8 492 Mizarska obrt ! soprog* dam t na-o mr.riko obit Volad UE'.ti jam dobro Tpeijan: x trem orodjem t lspí. ivetli in prottrani defernioi t togu Vofaik pri Celju. Ana Iforak. i-2 461 Nova hiša i: t Maribora, Smetarova cesta 60, ima 11 sob, 11 kuhinj na adcavi šolnini leg!. Ved *e tare pri Antona Vrabl, polu Krilorci pri Ljutomera. «-« m Nov stroj (plestl) ¿isto t dobrem stana «a oglodati je pri Antona Vrabl, p. Krilord pri Ljutomeru. 8—6 463 Kolarski E? sprejme na- daljoa pojasnila dsje Rudolf Anderlič, trgovec, Ormoi. 1—2 492 nu:« ISi« s« t neki s» Ukilt. puMiaskl sadevi naslov Antona Qraüé, ki je bil L 1881 Jeíeanifer T St. Veit an der Glan na Koroikem. Za posredovanje njegovega naslova piafe 200 i dr. Iro Benkovii, odvetnik v Ljubi»sn', Mikleiitera cesta & 3—2 469 POZOR ! Vsakovrstni poljedeljski stroji, mirovna raba, dospeli od prvovrstnih čehosiovaških in avstrijskih tovarn. Posebno priporočam k nakupu: vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje »U iitne od-biralnike, elamoreznioe, b-dne in groidne mline, drobllne mliae, travniške in njivne brane, goojniine črpalke, vodovodne čari, motorje in parae stroje, pocinkane brroparilnike, dvoredne koraine ..i-lna stroj«, pioofcs ta okopavatge in oai pa vanje ter mlečne posnemalnike Oskrbi m slamo-S rezne noie ter popravila stroje?. Djyem točna pojasnila. Postrežba solidn*. IVAN um, Maribor, Aleksandrova cesta 45, MU MZIIIIU. f UltJI |l»l poiteviln, odia Jes, Hwsicky, vekpca. t à . lije ▼ 8!ot, gor. c« na po dogovoru. 8-8 8Î6 Vlit!,,™ p-cmetnem trgu irpeill fridij, ,e proís tU d» r najem s* tabornem prest om, posestvo tri posiopja. ki tvorijo ee.cto, trgovica n rpimo Spec. in m.n. blago», 80 oralov ■emlji«, gosdi, njive, travniki, tino grad « pritiklicami in prtmii-uintiiii. Ugodsi pogoji po digo vorn «t a vej o pri upravi lista.* 70 1-2 fil»kavîr " P100*» ŽUt0 «IttMr%lJ , v dobrem »lanu Z* ogledtti je pri Antona Viafcl, poltw Kîiitici pri Ljttomtru. B—6 415 Posest™ SÎeKï slopje v áebrem «tarja, sidano, s ope »o krito, 800 m* et jefcigi isthkeg* in okroglo 2 n>* trdega lew. Redi te 7—8 g!»? litine, Natančnejši pogoji in cena ge i ne pri poabialčencn hsnn Ivanu Nitek, p. 8v. Jurij cb Taboru 2—2 478 I>< -fi j ¡j najboljše kakovosti, Alcill jil, i»epi9 sk vinograde, iiítíe deteljco sen-e ra sejanje med ajdo » argortn, da spomladi BtjboijBo sla in. Frsštk ta »viaje r vrtite» poletju zelo potrsbe u sa svinje, lepo kruino moko, naj fhiejšo piienič&o it;oko, pelsito, sladkor, kavo, petrolej, bučno olje. olivno olj« in tie spscerijsfeo blago po skrajno nzk.ia cena i p i o roía it cad 66 let obstojema ttgr-vina Ij ecerijskeg« blag» in trgovina s semeni Itaa Sirk, Maribor. Glavni tig. 6—8 420 MALIN sladek, dobite po pešti od 3 do 40 kg, po železnici cd 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 84 K, G I po 48K, Gs po 52 K za 1 kg. Z»doji malicovec 50 do 200 K Enaki prti 160 em široki, 200 cm dolgi 1 komad po ¿00 do 280 K. Lanene brissža po milini* cenah. Ena jedilna ia-nenm ganiti ra kot 1 namlaii p»t la 8 »«rvijetov v r*i?:Snfh cenah. 1 slstejada ptistna 180 E, 1 eajg bsče 140 do ž€0 K. Zen«k« nogavice 1 par 20 do 45 K, Obleke ia dečke cd S do 9 let 240 do 880 K, 1 tridiln* iimnica (ma-traca s afrikom 180 K, i širanAt» podlaga (DrakteinuaU) 885 i. V salogi vetja izbira hlačetiae, pla-votiska, belepa platna, iti. Vsako-vrstne vrvi, kot za cerkvese «vo-sore, splave (fljse), seno, dvigate in perilo, konjske Strange, ujsde. Alojzij Gniušfk, Maribor, 428 Glava! trg 8. XXXX»»XXXXX POZOR MLINARJI! Pristna'"vainena mlinska sita 24 in 32 cm široko po zistfio rsiisni ceni, kakor priovrstca a* liana sita sveto »nosnice «¡sinke „Al&er Wuaier", priporoča trgovina GVCUST ČUDEŽ, Ljubljana Kolodvorska ulfra It, 86, nt«sproti „TiMerjeve gostilne". Zahtevajte cenike. 1—6® 472 f.Vj«*,v- •• -•• 'i- P M ■ ■■'■*' ■ -i'-' " ZAHVALA. Oo priliki nenadomostljiie izgnbe naše nad vse ijabljene soproge, matete, taSSe, babice, sestre, svak nje in teti gospa trgovčeve soproge nam je dašlo toliko dokazov srčnega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznika. V prri vrsti se zahvaljajeno čestiti duhovščini, posebno g. o gvardijanu za ganljive besede ob odprtem grobu; nadalje g. o. Branoau za tolažil ne basede, kater« je umrli ob smrtni postelji govoril; darilcem krasnih vencev; pevcem in pevkam za petje žalostink, tržkemn gasilnemu društvu in vsem i i bližine in od daleč prihitelim, kateri so se pogreba «deležih. Njihova navioč&ost in sočutje sta lajšala neizmerno bol. Sv. Trojica v Slov. gor., dne 2. julija 1921. 486 Žalujoči ostali. r, Wm^mfr. ? Vsakovntei poii«-ITUZVrj deltskf etroji, mi-fovs* roba, dospeli od prrovratiiiis ieboslovaikih te; avstrijskih to-raren. Pcisfeoa priyofo6&3i k utapn: vitle, vsakovrstne mla-tiluice, ž'.ti>« iljtiine mline, trijerje ali šitn« odbiralnike, alemoresnice, sadne in grusdne mline, ercbilae aclipej travniške is cjivne brane, ¿Bujoifef črpalke, voiovodte etri, motorje in parne stroj«, po-tinksne brsopanlnike, dvorsdn« koruzne stjaine stioje, plpčke ta okepavanje in otipavanje ter mlej-ne posnemalnike Oskrbim slamo-r*zue nože ter popravilo strojev. Dsjsm točno pojasnila. Postreiba sclidna. Ivan H*jny, Maribor. Aleksandrova cesta 46, nasjroJ gl. kolodvore. 6 148 Zahwaia* Ob priliki nenadomestljive izgube našega nad v.10 ijoblja-nega soproga, oieta i. t d. gospoda Imimfm posestnika na Bibniei »a Pohorja nam je do&to toliko izrazov srčnega sočutja, da nam ni m*gc>$e zahvaliti se vsakemu posamezniku. Pred vsem se zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, zesnoen in sosedom, kateri so se pogreba udeležili in nam lajšali neizmerno bol. Bs>g jim plati 1 Rajnega pa priporočamo v molitev in blag spomin. Ribnica na Pohorju, dne 3. julija 1921. v Ida.» lena. Pepoa, hčerka. 4t>& Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju Ravnokar in z najnovejšim mattrijaiom opremljena tiskarna Anton Rode Celje, Razlagora ulica 12 izdeluje vsakovrstne tiskovine za ur«de, vojaške, oblasti, notarje, trgovce in obrtnike, društva in zasebnike. — Tiska knjige, brošure in časopise. — UmetnMe tiskovine in barvotieke vseh vrst — Postrežba strogo solidna in po konkurenčnih cenah. Proračune in vzorci Čik brezplačno 2—2 480 na razpolago, ¿g Lafitna knjigoveznica izvršuje vsa v stroko spadi^oča dela. Lastna izdelovalnica štambilij iz kavčuka. Prodajalka t dobrimi spričevali se sprejme ■ 1 julijem v meiano trgovino g. Florjan Gajšek, Loka pri Z asm a. Hrfna in <.tanor:.nje v fc ii, flaca bogovom. 2—2 475 Trgov, pomočnik izrelbaa v ípeceríj in teiereini te sprejme pri Ed. Bappuz. Pri-ytaví. 2-2 476 Naročajte na£e liste î melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na noro 17 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob. -1M Kupuie vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni RIHARD ORSSICH, PTUJ. Maznanilo« | Usoja» Bi eenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem od g. J. N. Soštariča v Mariboru, Gosposka nlies 5 trgovino z modnim in manufakt. blagom katero bodem volil kakor moj prednik tudi v nadalje na »olidni podlagi Cenjeno občinstvo vladno prosim za naklonjenost in obilen obfek m ce toplo priporočam z odličnim spoštovanjem t. J N. Soštariča nasl. Srečko Pihtar. Izlet v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab svoj prosti čas, da se poda 1 gore. Da pa Izve, kam in kako bi izlete), naroči baj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921", ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica s/I« ter je čisti prebitek namenjen za kočo pod Ojstrico (1807 m). dska posojilnica v Celi pri „Belem volu4! Sprejema tlP^flli^lS in jih obrestuje najugodneje od dneva vloge de dntra iMfcto Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo, Otvarja trgovska kredite pod zai§ usodnimi pogoji, Bentni in invalidni davek plačuje p030jilaiea iz svojega. Klobuke, 10-10 aei čevlje, obleke, perilo, dežnike, iržse torbice in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki JakGb Lah, Maribor, Glavni trg 2. ¿ümxáli Pridobivajte naročile i A % s X X X X X ■ X Obrestuje vlage po 4% In 4:V4°/o. m P Očjeposojila 1 na)tvknjižbo^ '¿aU fperoštvo. ^ Stroški |so' neznatni, ker ' oskrbi zavod Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru 'registroma! 'zadruga "¿i neomejeno zavezo Stolna «lica štev. 6. - î'^J^i'. vf X X .X m vknjiibo^brezplačno.' Rentvfi in Invalidna davek átatele posulllnke sama. KX&XXXXXX&XX' X X X X X X % X X X X X X X XXXXXXXXXXX Za varnost viog jamči rezervni sklad, naložen v" vincgT&dnem posestvu, v hiši in stavbiščih na najlepSem prostora v 7 Mariboru. 358 &dajateü In /al/a Kat. li¿k« druSlvo. _ . rv . Odjjoïorni uredniki Wado PuSonjat. ffLsa: Cirilove tiskarne v Mariboru.