Odgovorni vrednik Ur* Jane« lileitceis* Tečaj saboto 25. decembra (ranozimna) 1852 List i S t&nietifsUe s Uns nje. Vsakdo, ki v gojzdu ali ob kraju njega na zapušen oginj ali žarjavico zadene, je dolžan ko (Kako krompir saditi, da se zdrav pridelk likor je moć vse pogasiti. dobi3. Po nasvetu „Novic" sim dal semenski krom- Ako gojzd gori, imajo vlastnik, gojzdnarji (boršt pir na platiče zrezati, take kosce na kasti po tléh narji) in župani pravico, vse sosedne kraje pokli (ceglastih) razpoložiti, in jih enekrat premešati, da so se moćno osušili. Perve dní majnika so bili cati da grejo požar gasit. Nad tem, da merčesi ne poškodjejo gojzdov, je enako suhim jabelčnim platičem zgerbančeni kosci vedno pažljivo čuti. Vlastnik gojzda ali gojzdnarji, za brazdo pometani na njivo, ki je bila dobro po- ki kaj taciga zapazijo, morajo vse pomoćke posku gnojena z gnojem ki je bil čez polovico namesan siti I VI ^ W J/ IA I j V J 111 VI f * J V T »JV v/mv viiv JJ VKJ im V* da se tako poškodovanje odverne ; ako papo s cestnim blatom; in glejte! desiravno je bil sicer skušeni pomočki ne pomagajo, in se jebati, da tudi krompir pridelan na šotnih njivah vselej prej spe- sosedni gojzd zna škoda zkdeti, so dolžni to berž hast in močno voden, sim to leto přidělal na 600 politični gosposki na znanje dati, če ne, jih caka átirjaških sežnjih do 120 mernikov z verhom po- kazin od 5 do 50 gold. polnama zdravega in lepega krompirja, kteri se mi Gojzdnimu oskerbništvu se morajo varhi inču v hramu na od tal napravljenem odru vedno zdrav vaji pridati po tisti šegi, kakor je v deželi na prihrani #). vadno. Orožja se smejo gojzdnarji le v resnični silo brani poslužiti. Ako gojzdni pregrešek ni tak, da se ima po ^^mj- . i (Skušnje z Bortfeldsko rèpo). Hrumeča hvala Bortfeldske répe kmalo po tem, ko je bil krompir začel gnjiti, me je opomnila, da sim bil skusil jo sejati. Jeseni o pri nas navadnem času repne setve vsejana je le malo storila; repšeje bilo veliko, repa pa drobna. Iz tega spoznavši, da ta répa dosto občni kazenski postavi kaznovati, se imajo vse take početja, ki se za gojzdni preuresek spoznajo, tedaj po casa potřebuje, da dorase, jo vsejem med proso, m tudi tistih, ki vživajo suzne pravíce v gojzdu razmeri polajšav ali obtežav ali le okre ga ti ali s 5 zrasla je dobro debela do sred velicega serpana Koj po tem je pa začelo perje rumeneti, koren gnjiti in korén je bil hudo grenek. Letašnjo jesen jo vse jem koj o začetku malega serpana, in glejte! přidělal sim kaj lepo in debelo Bortfeldsko repo. tudi te cniši, je sladka kuhana v oblicah in skerhljana zaporom od 1 do 13 dní pokoriti ali v denarji do 50 fl. kaznovati. Ako se živina brez pravíce v tuj gojzd na pašo z Ona je slaji od naše navadne ____v'/ repe 5 , pa tudi kisla je dobra, zlasti pa pečena in z laškim oljem zabeljena da prav prijetno jed. semen om njenim zamorem zažene ali če tudi ona iz nepaznosti v gojzd zaide^ je scer lastinec gojzda ali njegov namestnik pravi loma ne smé ob življenje pripraviti, smé jo pa z dostojno silo pregnati, in če mu je škodo naredila smé sam za-se toliko živine rubiti, kolikor je treba da se mu s tem škoda poverne 5 kmetovavcem vstreči. Tudi semena francoskein angleške Pastir, ki na prepovedanim živino pase smé primorati, da jo neutegoma preč žene. se pahovke imam se nekoliko oddati. Dr. Orel. Kdor zoper varnost gojzdne lastníne kaj kaz njiviga poene 5 ima oškodovanimu lastniku škodo pre Ne Utere vaznisih zapor eđ in poveď iz nove gojzdne postave (Konec.) v Ce se v gojzdu ali poleg gojzda kak oginj za do d o briga poverniti, iv «o iv % tiga gojzdniga blaga, temuč tudi tisto morebiti zadene po tem lastnika, da se na tistim mestu gojzda pridelk pokvari ali pomanjša. to je ne vrednost vze škodo, ktera neti * , ali če se kaj taciga rabi, kar je zavolj ognja arno, je treba skerbne pazljivosti. V poterjenje te domaće skušnje pristavimo se , kar smo CesarUi patent 9 ravno 51 »D u n a i s k ka« brali, da kmetij s ke g a ćas zveneti in za pečjo posušiti gosp. Tchusi pustil semenski kromp pridelk je bil čuda do ber (»der Erfolg war wirklich iiberraschend«). Za 5 dní je ti posušeni krompir popred kalil; zeliše njegovo je bilo posebno košato in lepoj kromp liko debelega, in ne eden ni bil gnjil zaslužijo, da jih kmetovavci dostojno porajtaj přidělalo ve Take skušnj zastran izdelo van ja, prodaj e , in posesti orožja in střeliva (robe za strel) in zastran nošenja orožja (Konec.") Kazenske odločbe. . 29. Vsaka brezoblastna nareja, če tudi no prepovedanega ali po svojih lastnostih sumljivega orožja, kakor tudi střeliva, naj se kaznuje z zaporom ! od 1 do 14 dni vsaka brezoblastna kupčija ** Vredništvo zamore to čez in poterditi Vred z orožjem in strelivom, kteri se pristevajo tudi komisijne in špeđicijne opravila s temi rečmí, pa z zaporom od 3 vsled tega patenta podeljene pravice, imeti ali nositi « I 1 M .3 _ ■ 1 v f 1 V . i • V ! - dni do 1 mesca, z zapadom najdenih reci vred. orozje, za nekaj casa, v tem ali unem kraja, ali tudi 30. Kdor orozje ali střelivo brez oblasti v taki gledé posameznib ljudi, kakor se je za potrebno spoznalo« neprimerni množini naredi , naroči, prejme ali prodá i da gré po pravici zastran krive rabe sumiti, tega je, ako se ni zakřivil s huje kaznovavnim djanjem, razun t tesniti ali tudi popolnoma ustaviti. 43. Ce bi kazen v dnarjih, ki jo je komu soditi 9 pri- premoženju ali prislužku njegovemu ali njegove zapada najdenih reci, z zaporom od 3 mescov do 1 leta rodovine, obcutljivo škodo storiti imela, jo je premeniti pokoriti. v primerno kazen zapora tako, da se mu za vsacih 31. Ako kdo brezoblastno strelni prah goldinarjev en dan zapora nalaga. (purfel) nareja ali brez oblasti z njim kupcuje, temu §. 44. V tem patentu izrečene k naj 9 razun gori povedanih kazin 9 pristojna oblastnija, ako ff lobe) v dnarjih je kak prestopek zoper deržavne dohodke storil ali storiti skusil, zavoljo tega prestopka tudi tište kazni prisoj uje, izrečene. b naj se ubozim na korist odpravljajo v o tistega kraja, kjer je bil prestopek storjen. 47. Zapad w J ktere so v predpisih zastran tega danih sosebno kakor le iz p in tih trel k 32. Brezoblastno posest orožja in střeliva ali reci preoberniti, kakor na priliko iva se ne more kov v dnarno e krivec takošnih gré kaznovati v dnarjih od 10 do 100 goldinarjev, pa z zaporom od 3 dni do 1 mesca, z zapadom najde- najdej silno potřebuje za svojo brambo ali opravilo, in si ne more lahko druzih omisliti, ali če se zapadle reci ne nega orožja in střeliva vred. Če je kaj obtežav (obte- Dnarno kazen je treba v tacih primerlejih od- ževavnih okolšin), se zamore kazen v dnarjih do 500 merjati od 300 do 500 goldinarjev, in pri tem primerno gold, ali pa zapor do 3 mescov prisojevati. . 33. Ako kdo, ne spolnovaje zaukaza 12 9 gledati na vrednost zapadlih reci. . 48. Oblastnije varnc t 9 dar marij sicer dopušeno orožje in střelivo ima, toda v in sploh vsi za ohranjenje javne (občne) varnosti po neprimerni množini, iz ktere se zamore po pravici stavljeni organi, kakor v mestih, tako tudi na kme-sumiti, da je utegne krivo rabiti, ga je, če se temu ne tih ali na deželi, imajo zlasti dolžnost, čuti nad naive djanja pridruži nobeno huje kaznovavno djanje, zraven zapađe tancnim spolnovanjem teh zaukazov, in kažnjiv najdenih reci, z zaporom od 3 mescov do 1 leta pokoriti, za ktere zvedó, pristojni oblastnii naznanovati. 9 34. Ako obertniki ali kupčevavci v 49 Dezelni poglavar bode v vsaki kronovini > 11 in 13 zaznamovane prestopke storé , jih je ka- ustanovil primerno dôb 9 v kteri mora vsakdo storiti 9 28 do 33 danih. znovati po odločbah, v Pri posebno znamenitih obtežavah se jim zamore tudi njih obertnijska ali kupčijska pravica vzeti. . 35. Obertnikom in kupčevavcom, kteri v §. 11 zapovedanega zaznamka ne spisuj ejo, naj se nalaga kazen v dnarjih, in sicer pervikrat od 10 do 50 kar mu je v tem patentu zaukazano / gled po svetu Slo vani na Turskem y* Kakor bolnik, ktei je le malo dní življenja se gold. prej drugikrat do 100 goldinarjev. Ako se sena- odločenih, medií nekdaj tako krepka, tako silna Turcija 9 zagresé, je izreci, da so obertnijo zgubili. in napenja se svoje zadnje moči. Nj edini zdravnik > 36. Kdor brez oblasti in brez izkazane zavid raznih vlad, s smertjo Turcije obogateti, jo se potrebe za odvernjenje kake pretečene ne- podpéra; ali ta pomoč je preslaba, ker gnjilega droba varnosti orožje nosi, temu se odvzame brez oblasti ne more ozdraviti. Komu pa bo připadla nje vlastnina, nošeno orožje, in verh tega kazen v dnarjih od 5 do 15 kdo bode na njenem polju sejal in žel, kdo na njenem morju gospodoval, vé le tišti, ki je pisal „veliko pra tiko, ktere nobeden se bral ni." Pokazala je Rusia, gold. ali pa zapor od 1 do 3 dní naloží. 37. Ako pa k temu (§. 36) pristopijo kake da metja. Je pa to obtežave, je izreci kazen od 10 do 300 goldinarjev, se zamore z orožjem polastiti njenega ali pa zapor od 3 dní do 3 mescov. Za tako obtežavo edina in naj varnisi pot na razvalinah Turčije obogateti veljá zlasti prepušenje orožnega lista komu drugemu, Bi ne vstal 9 ako bi se to zgodilo, velik prepir med ali pa raba oroznega lista, ki je bil za koga druzega dan. ropejskimi vladami > ako bi se pulile za zlati rog, ključ 38. Ako se prepušenje oroznega lista na koga Azije in Europe? Ako bi bila Austria hotla, že ob druzega ne vzame za obtezavo pri kaznovanju brez- Eugena bi bila morebiti zamo © oblastné nositve orožja, naj se zavoljo tega prestopka terkati na vrata Carigrada la z oborozeno roko po-Kako težavno in koliko pokori s kaznijo od 10 do 100 gold, ne le tišti 9 ki je svoj orožni list komu druzemu prepusti!, ampak tudi ti ki je tak list na se pripravi!. > stroškov bi pa prizadjalo, tako podveržene dezele vladati! Bolje je za Austrio kupčijske ceste v te dežele odpreti in kupčijo po vsi moči podperati. Lega dežel, 39. Ako se kdo z drugim ni zagresil, kakor na jutrovem Azie, njih naravna bogatij jo visoko da ne more, ko ga zalezejo, po zapovedi §. 24 potreb- stopnjo povzdignile, rodove unstran Save in Bosne omi nega orožnega lista izkazati, mu je znejo donese, ali je ce ga po kale V ce 9 zgubivsi ga , dokazati zamore 9 obogatile, z Austrianci sprijaznile Cez Savo 9 da bi turski Slaveni le malo prihajali, ker nemska zemlja se veljavni orožni list imel vzeto orozje (§.25) zo- in nemski zrak jim ne storita dobro pet nazaj dati proti temu, da plača kazen v dnarjih od Turska vlada naj si prizadeva Slavenom teška bra- 1 do 5 gold., kakor mu jo za ohrambo javne varnosti mena polajševati; naj nikdar ne pozabi, da je Rusia postavljena oblastnija, brez dopušene pritožbe na kako svojo krepko roko stegnila od severa do cernogorskega višje mesto, prisodi. pečovja — 347 milj dalječ! Natora je razlila obilni . ali Ta kazen pa ne veljá za primerlej skazane neo- blagoslov rodovitnosti po turško-slavenskih okrajnah gibljive potrebe (§. 36). Občne ustanovljenja. . 41. Vsakteremu, kdor po prestopu zoper ti patent kazni zapade, se zamore vzeti pravica, orožje imeti ali nositi. slabo vladanje , in vedna stiska kristianov je siromaske etorila. Naj nehajo stiske, naj se postavi meja samovolji in zatiranju, kar 9 bi vlada zamogla storiti, ako bi . 42. Če je zavoljo javne (občne) varnosti treba, ee zamorejo po zaukazu deželnega poglavarja skoz in skoz ne bila opešala, — in razcvetele se bodo dežele kot naj blažniše na zemlji. One so nekdaj bile bramba zoper deržavohlepne nameue, ki so se lomili na Po »Triester Zeitung« 411 janaških persih njih sinov, kakor se lomijo valovi ja-dranskega morja na skalovitih bregovih Albanie. Pedeset kraljev je gospodovalo od Ostroj la doVukašina na Jagoslavenskem, ki so se bojevali oden zoper dru Wore knjige• Popis sveta s pridjano kratko povestnico. Berilo mladim in starim. Spisal P. Hicinger. lilt if u teUOlU f UUOIWI1I y K1A WV pjv M \JJ V T Mil VUVU «iVJ^Vl Ml U ~ zega in z izdajo lastnih podložnih. Bosniski kralji so Obraz cele zemlje v dvéh polkroglah. Izdelal P. si zavolj svoje nemarnosti prokletstvo svojega casa in potemstva na glavo nakopali. Hicinger. v In se je morebiti na Bulgarskem Ze dolgo so se na vec strani pogrešovale bukve, bolje godilo ? po kterih bi se bil nkaželjni Slovenec s svetom sozna Od kneza Kubrata do smerti Sizmana je 19 niti mogel, da bi bil vedil: kje je to in uno mesto Je majhno, kakšne posebnosti ima, s cem se pre domaćih kraljev kraljevi skerlat s kervjo umorjenih bra- veliko in tov oskrunilo. Take hudodelstva je morala šiba božja bivavci njegovi pećajo. Vse to lepo razodevajo omenjene kaznovati in ne odpovedana pomoč Rima in Ogerskega, bukve, kterim je pridjana se kratka, prav po domaće ne — -- r r v — » «««.v, »vv,,,-. jv fi marvec razpor in nevosljivost Jugosla- pisana povestnica. venov samih sta v temeljila gospodarstvo Oto Ker pa je za vsacega cloveka mikavno, da v po manom v Europi. Hudodelstvo je plodilo nesrećo; kar dobi vidi celo zemljo pred sabo, kako leže vsi deli je Vuk Brankovič svoj narod izdal, teži Kajnovo sveta, kako so omejeni, obdajani z morji itd., je bilo prokletstvo ti narod. treba zemljovida. Taka nasprotua izdaja je med Jugoslaveni nezaup Vse to je napravil po željah slovenskega družtva ljivost rodila in ravno to je sreća za Turke, ker sicer učeni gosp. fajmošter Hicinger, ki je Slovencem že bi bili ti narodi že davno turški jarm otresli. Sedaj se puste te dežele, kakor so, ker duhá prepíra in nesloge zatreti bilo treba velicih armad. Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. Naravoslovni časopis, kterega bo za< dokaj podućnega in mičnega spisal, in g. Blaznikova tiskarnica je izrisala zemljovid tako lično, da se mu ni bati primerjevanja z druzimi kamnotisi. Da priđe v roke tudi manj premožnim, je cena nisko postavljena; zemljovid veljá 20 kr., ze m lj o pis ravno toliko. mat ka ob novem letu izdajati V > bode imenoval .,Z jj i vredoval ga bode, kakor smo že naznanili, slavni prof. Pur kyne, přišel bode perve dní vsacega mesca na dvéh polah na svitlo, pridjane mu bodo potrebne podob-sine. Naročnina za ude „matice česke" znese na leto 1 Schematismus provinciae s. crucis Croatiae-Car nioliae ordinis minorum 8. P. Francisci stric tioris observantiae reformátorům ad annum Chri sti 1853." Labaci, typis J. Blasnik. v kolo „Novic", visoko 30 kr na leto za neude 3 Poštnina verze 24 kr Čeravno naznanila latinskih knjig ne spadajo v vendar radi vstrežemo željam sedanjega gosp. nadstojnika, gori omenjeni ime- , dokler je še kaj izti- častitega A V v g V Petrogradu bo skorej natisnj nik naznaniti po našem listu, sov odveč, si vsak omenjeno da scma k dogodiv- želí bolj natanjko imenik zvediti ke vojske pod vladarstvom cara okrajne ki knjigo omisliti zamore, kteri vsih g. menihov te cele obseže Krajnsko, Štajarsko, Horvaško, Istrian-, — zgodovino reda v letu 1208 osno- w - * cTÍ-, » «V Pavla I. To delo je nkazal car Nikolaj I. spisati. Pervi eko in Goriško oddelk je dokončal umerli Michalovsky-Danelevsky vanega in posamnih 12 samostanov. Število vsih gosp in sedem ostalih oddelkov polkovnik II ne g a Milutin, menihov imenovane okrajne znese 215, med kterimi je Praškim novinám" se piše, da se bode v no- 121 duhovnov, ki deloma previdvajo dusno pastirstvo v • 1 • V - -m -r* / / I 191 ______— - . . 4i - . « v • . __— je- veni letu pri vredništvu „Nevena" prememba zgodila ? Mirko Bog Ivan Filip« tem . • V svojih farah in bolnišnicah 5 deloma šolstvo. Iz zgodovine namreč bo • v odstopil, in 5 da i'i. 5> namesti njega Ljubljanskih frančiškanov zvémo, da tisto poslopje vredništvo prevzel ; govori se tudi o kjer so sedaj naše šole, je bilo od leta 1233 njih sa mostan (klošter), kteri je bil sozidan s pripomočjo Ljubljanskih mestnjanov, in še le v letu 1785 so se preselili v to poslopje, kjer so dandanašnji, kodar so pa bi se zacel rP r a v d o n o š a" v Zagrebu izdajati. V Pragi je te dní na dan přišel peti zvezek Kviti z cizích luhů" (cvetíc iz tujih logov). Na stroske narodnega Osolínskega društ je prisla na svitlo povest o treh zvezkih „Gertruda Ko morowska". V/ Dunaji društ poprej augustinarji diskalceati bili. Se marsikaj znami-nitega zgodovinskega zapopade ta knjižica, ki je přišla letos pervikrat na svitlo in se v Blaznikovi bukvo- S početkom prihodnjega leta se bo ustanovilo na tiskarnici za 12 krajc. dobí. J__* 1___ _ J _ • 1 » Il V v il za t kakor sredisce vsih v cesarstvu obstojecih društev te verste >u Prijatlom m šk » slovstva naznanimo ? da je Noviéar iz slovanskih krajev. v ■ . §T X od neznanega pisatelja prišlo pesniško delo: „Haf lz (lernogore piše „Oest. C.", v da imajo Černo d Hell na svitlo, o kterem pretresovavci pra gorci se zmiraj terdnjavo Žabljak v vijo, da nova nemška poezija nič Nekteri mislijo, da je pisatelj Max Wald S m > kterega svoji oblasti ; Turki jo scer napadajo, Cernogorci pa jojunaško branijo. Nektere vjete turške topničarje so prisilili, da jih mo- poprejsnje delo pesniska iztisih nanagloma razprodala in se zdaj vnovič tiska povest „Cordula" se je v 3000 rajo uciti vojniskega střela s topovi. Selim Redsi, bivši zapovednik turške armade v ti terdnjavi, je bil oklenjen jak * Ni davno, kar je ? slavni slikar Jožef Bat v Benetkah umerl naš ro- in v jeeo veržen, ko je přišel v Skader, ker ga turška mm « i i V • u » mm « « i í-SÍ « i -n i v • • domá G Bii vlada obdolžuje, da je sin siromašnega kovača; domoljubi v . opazivsi more iz njega kaj vec kot kovač postati, ga pošlejo v je terdnjavo izdal; Selim Redsi je da za- pripravljen se nar ojstrejši preiskavi podvreči. Knez Da * « » V mm m m m m an « ■ • V ■ nílo je še zmiraj v terdnjavi, ktero je ravno Skadriski Terst k elikarju Tom akademijo. Tù je tako dobro napredoval in potem v Benetk na da je kmalo ----------J - » « JV vuuu VI VJ KJ JL V7 liupi vuutui ^ Utt ni J \J |\Ull slavno imé pridobil. Knez Sangusti ga je seboj na R paša obsedel; ravno nasprot. tako si stojeta sedaj glavarja vojske 8k vzel Iz Krasa. Družba za pogojzdevanje Krasa šteje i kjer je njegove otroke podučeval do leta 1849. 200 udov, 400 gold, je nje letni dohodek. Vodj gosp. Belussig, c. k. okrajni poglavar v Sežani Bolan svojih prijatlov unidan v Benetkah se je vernul iz Ruskega in umerl v veliko žalost so žl. gosp. Per sa, predsednik Goriške kmetijske družbe, in gosp. C ? župan Tomajski 412 Iz Št. Jerneja na Dolenskim 19 dec Tud stol sodništva in se sponasa zmerzlega Miuosa pri nas imamo prijetno vreme, ki je bolj spomladanskimu Goldensteinove nove podobsine Malega in Jamske - - - « % « . f m M ! « a« â V . 1 • IM I V ti • 1 1 ti V * j t V « i i Tudi grada kot zimskimu podobno. Ne le Ijudjé, ki v obilnim šte- bi bile zasluzile saj nekoliko vilu vsaki dan k zlatim (zornim) mašam in k spovedni-cam pridejo, temuč tudi šolska mladina, ki v nedeljsko solo perpihtí, in cela narava se prijetniga vremena raz- veseluje. Ko sim se danes popoldan nekoliko po polji spreha- pohvale jal in ljubo božj gnado zahajaje ogledoval se mi pridruži kmetič srednje starosti, ter mi perpoveduj da že tri takošne adventne čase pomni. vendar • v ? letosnji nar toplej oi, nu * i V411 DUJI - }M U t I un tečeni teden v gojzdu skorej perst dolgo lesk • v • ker vidil sim praví on je pa pre- in kostanj mladik i z m ti in ze 1 e Xoviéar iz mnogih hra Jev. Po telegrafnih novícah je svitli cesar zapustil 21. t. m. Berolin in se čez Draždano domů na Dunaj podal; kralj in kraljica sta ga spremila na kolodvor železuice kjer je muzika cesarsko pesem igrala. Sliši se, da boste austrianska in pruska vlada vsaka nekoliko od svo jih terjatev o colni zadevi odjenjale in tako edinost dospěle ; tako zedinjene in združene z rusko vlado boste y y neti, in v nogradi nektero terto očevjeodga- njati.v Res čudo! Šent-Jernejsko polje ee je z ozimno in ajdovo že-tevjo še precej dobro obneslo, desiravno nam je spomlad slabo oznanovala. Vina se je scer malo dobilo, pa to kar ga je , je dobro in se marsikteriga druziga ne vstrasi mende večidel zato, ker so naši vinorejci po svetu pa- v vsih vaznisih europejskih zadevah se po edinih praví-lih ravnale. — Grof Chambord, pregnani kraljević francoski, je te dní svoje stanovanje čez zimo iz Flo risdorfa v Benetke premestil. — Kmetijska družba v Zagrebu je sedaj za gotovo sklenila , zemljiše za kmetijske skušnje za 8000 kupiti. or » V Zagrebu za delà, s kte- metnih mož 14 p o znej kot Kerski m Leskovski oberali (tergali); zatorej so ga pa tudi prekupci že zlo je bila přetekli teden dražba (licitiren rimi se ima Sava v svojim razujzdanim teku v red djati ; pravijo, da je někdo iz Krajnskiga, kiježeenake pokupili (večidel po 4 gold, malo vedro) rej nič več za denar dobiti ne bo. da ? "" ř"» sko reci Lepstanski Iz Ljubljane. Mesto nekdanjih „četertih klasov" so nastopile tako imenovane „realne sole" ali „realke", v kterih se učenci veliko več in bolj natanjko tistih vednost uče, ki so perva podlaga za prihodnje temeljito iz-učenje mnogoverstniga rokodelstva , obertnijstva in umet- v drugod izpeljal, te delà izlicitiral. Vlada bo pri svojih namenih zastran Saviniga toka ostala, po kterih se ima stranska železnica v S i s e k izpeljati ; vredenje Save pa je že zato potrebno, da se vedne povodnji zabranijo V poslednjim svojim letopisu naznani družba v Monak o vím, ktere predsednik je sedaj Adalbert, kralje* > nijstva, ktero dan današnji dobrim glavicam marsikaki kosček kruha več ponuja kot nekdaj. Zato se v ti při- měn prazmjo g imnazialne šole, kakor se polnijo realne. Priča tega je tudi realna sola v Ljubljani. V pervo leto se je letos toliko učencov oglasilo, da celo vsih zavolj pomanjkanja prostora niso mogli v šolo vzeti vič Bavarski, da je več pisanj učenih mož, ki dokažejo da so torbe psam zlasti poleti zavolj steklíne bolj ne varné kakor varné, dotični oblastnii v prevdark predložila. — Turska vlada je prepovedala po Turčíi sre-berni denar in cekine ptujih deželá, ker misli s tem nadavku priti. cr » Po io) pri srebernim denarju in cekinih v okom 4 je bilo letosnje rekrutiranje na „Agr. Zt. 113 jih hodi v šolo, eden je privát. V drugim razredu jih je 48 ; v tretjim jih hodi 32 v solo, eden je privát. Učenikov je 8, nov učenik risarstva se priča-kuje, ker gré dosedanji dosluženi gosp. Huber v pokoj. Gosp. vodja Peterne 1 uči naravoslovje , gosp. Lesar Rusovskim veliko veči kot v poprejšnih letih 9 polki véroznanstvo in slovenski jezik, gosp. Vojska zemljo pis in povestnico, gosp. Huber prosto risarstvo gosp Pirker računstvo in nemški jezik, gosp. Oblak ri (regimenti) imajo zdaj polno število vojakov; dosihmal so bili le poloviční; tudi stanisa polkov se vedno premi njajo; nobeden ne ostane čez 4 mesce na enim kraji. V Parizu se pisarnica osnova, kteri dajč vlada 30.000 frankov, da prestavlja sostavke , od vlade pri puš ene, iz ptujih časnikov v francoski jezik; od tod pride, da so vsi natisi francoskih časnikov, kteri so iz vnnanjih dežel vzeti, enaki. gosp sarsko zemljomerstvo , Uentrich lepopisje. Iz Ljubljane. V torek smo v dili nemško igro, vzeto iz domaće Per tout laški jezik ? &> «•osp vstave nar važniši Na Spanjskim je sedaj prememba ; novi ministri so izvoljeni in v rec našem gledišu vi povest ki prisego vzeti; razpisale se bojo volitve novih deržavnih poslancov, kterim se bo nova osnova vstave v sklep predložila. — Prav za gotovo se še novi ministri An- gleški ne véjo, toliko pa je telegraf za gotovo nazna jo je spisal g. Bab nik pod naslovom „Erasmus Lueg- nji, da bo Aberden pervi minister » mož svobodné s der Geâchtete" (Erazm Jamski v prognanstvu). Pred- (Peelove) pa miroljubne stranke, kterimu se bo nek pri je tista dôba leta 1484, ko vojni stotnik Rau- družil Gladstone, Russel, Herbert. met ber obseduje Erazma v njegovem gradu, dokler ne pade naklepu izdajstva. Radovedni smo bili, kako bo gosp Babnik to igro izpeljal, — radi rečemo, da dobro Kdor pomisli, da igre tacega zapopadka iz starodavnegî Milodari za reveze pri sv. Trojici • 0 viteztva niso kaj več vkusu sedanje casa primerne po prošnji v 95. listu „Novic". i in da dôba obsédé ne zapopade obilo prigodb, ki bi se »Malo po moči, pa iz serca« bile dale vplesti v igro, brez da bi bil pisateli zgodo- vino zatajil, bo gosp. Babnik-u zasluženo hvalo storil i , da je kar se iz te zgodbe storiti da , tolikanj bolj prispo- znal, ker je beseda v « d lepa j pa tudi krepka, kj 1 gold ». . . 1 » . » j» . 1 » • . . 1 » Vsak dar bomo hvalezno sprejeli in ga odrajtali %a ras» Barovcan I V Gosp. Šoklič Tomaž Hruěíce Gosp. Tevš Ignáci iz Mitrovice to nanesó; popis Ipavske deklice o h mile okolj sine njene domovine je posebno mičen. Se vé da brez po-manjkljivost tudi ta igra ni; boljši je pa gotovo, kakor delitev med uboge gosp. fajmostru. Vred. j / veliko druzih, ki so bile z veliko večjim ploškom spre jete. Teško je, da domač domaćim vstreže,— ker v ta anasnjim Noricam je po obljubi pridjan drugi list s kratkočasn podobicami, kterih namen je cih pri m eri h se vsak, kdor koli , vsede na visoki pre- ki nas o tem podp ehovaje , se lep nerodnosti«. Gospodara^ zahvalimo Vred. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.