Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viti. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm MATAJUR Sped. in abb. post. II0 gruppo GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30— lir Leto XIII. - N. 17 (266) UDINE, 16. OKTOBRA 1962 Izhaja vsakih 15 dni ČE MAM JfE PBIZMAJO VSEH PRAVIC NE BOMO MOLČALI Protislovensko nastrojeni “ ul trasi,, nas strašijo, «la nas bodo spravili pred tribunale (sodnije), $e ne bomo molčali - Niliče nam ne more zabranje-vati govoriti resnice: pri nas so bile ustvarjene težke ekonomske razmere, da so Slovenci primorani masovno odhajati v svet za «lelom in zaslužkom r# rt M ! mm S ssi M • Zadnje čase nam demokristjan, ski protislovenski ultraši groze, da nas bodo prijavili sodnim oblastem, če bomo še naprej razkrinkavali politiko, ki jo izvajajo pri nas. Kakšna korajža! Kakšna nesramnost! Pa nič zato, ne bojimo se nazivati vsako reč s pravim imenom, pa naj bo to všeč krščanski demokraciji ali ne. Preboleli smo hujše udarce in se zato ni prav nič zmanjšala naša navezanost na ideal, za katerega se borimo že od vsega začetka obstoja našega lista. Zaenkrat moremo reči in ponoviti, da se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi čimprej izginili Slovenci v videmski provinci. žalostno ,toda renično, včasih po. stopajo enako tudi gotovi cerkveni krogi. Vsem je znano, da prejemajo nekateri duhovniki od vlade denarna sredstva v raznarodovalne namene, sredstva, ki jih deli predsedstvo vlade iz sklada urada za obmejne kraje (Ufficio Zone di Confine). Ta urad, katerega bi morali že zdavnaj ukiniti, je bil ustanovljen od fašizma s posebnim zakonom prav v namen, da bi čimprej raznarodili državljane drugega jezika, ki žive v obmejnih krajih. Zanikati naš obstoj, zanikati slovensko jezikovno skupnost v videmski provinci in se posluževati vseh mogočih sredstev, da bi jo ekonomsko in nacionalno uničili, je protiustavno, je zločin proti človečanskim pravicam, torej je v manjši ali večji meri genocid, zločin, ki je kazniv tudi po i-talijanskih zakonih. Ne mi, mi ne bomo šli pred tribunale, nje bi morala pozvati roka pravice, ker dejansko kršijo zakone : ustavo, ki nam priznava vse naše jezikovne pravice in zakon, ki strogo kaznuje izvajanje genocida, da ne omenjamo mednarodnih pravil, kot je «Listina Združenih narodov o človečanskih pravicah». Odgovorni organi videmske province prav nič ne skrbe za ohranitev jezikovnih manjšin, ki žive v Kanalski dolini, Reziji, dolini Tera, Krnahte, v dolinah Nadiške-ga bazena pa tja do reke Idrijce. Poleg tega je posebno slovenska jezikovna manjšina v dnevnem boju za svoj ekonomski obstoj. Nima nikakih ekonomskih po-močkov, je popolnoma zapuščena in istočasno podvržena pritisku dobro znanih krogov, kisi prizadevajo, da bi se usti«varila takšna situacija, ki bi v kratkem privedla do tega, da bi se v naših krajih ne govorilo več o obstoju slovensko govorečih ljudeh. Kje so tiste obljube, ki so nam jih slovesno dali leta 1945? še vedno imamo pred očmi Candoli-nijevo «Circolare N. 4569/Gab» od 18.IX.7945 in komunikat predsedstva italijanske vlade od 13. julija 1945, ki pravi takole: «Il Governo italiano riafferma che il principio democratico dello Stato deve necessariamente comportare un complesso di speciali garanzie per i cittadini di lingua diversa dalla italiana. Sarà ammesso e garantito il libero uso della lingua non solo nelle relazioni private di commercio, nelle riunioni pubbliche, nell’esercizio del culto, nella stampa, ma anche nei rapporti con le Autorità politiche, amministrative e giudiziarie. Nelle località dove risiedono in proporzione considerevole cittadini di lingua diversa dall’italiana, sarà garantito nelle scuole pubbliche l’insegnamento e l’uso della lingua materna. Le particolari esigenze delle zone abitate da popolazioni di lingua o tradizioni diverse, troveranno la loro tutela nel libero funzionamento di un appropriato regime di autonomia locale ecc.». Nič drugega ne zahtevamo mi Slovenji videmske province kot to kar nam je italijanska vlada tako slovesno obljubila v imenu italijanskega naroda in kar je bilo tudi pozneje potrjeno v italijanski konstituciji in zadnje čase tudi v regionalnem statutu avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. Koga in zakaj naj bi se bali, ko ie vendar pravica na naši strani. s ———'""“ir'® g „ |*R&r ria rf* % ;,*<• m,f& Iv mami* !'* «b» ai; mism , fcb »Kfo-u A» r«, ^ itd, «mm iMMJipMÌ* IU vWl.Ofit*. i.yi 4* .l.pTf A*1T *■(.* l.| •>» ^,4.» t > '1 r. j;,,. It j ii»l Hm*! j’ -«JVtVfl,. tv4U,' , ambite* rt», ■Ì6 K? J r?nuje«}. ' MmmA V !: I iUmn |i<«> cAstrKti« ah »«5a n * ! ■ -*-h ** f«|» h XnHYimkìH l *H|)i * »... 1* ^ i . & !»♦;** -«>* > 'it \i4y |uu>y « v.** «.$&. >«-.< •« h n p m' Nezaslišana zahteva furlanskega senatorja TESSITORI JE PROTI zaščiti naše manjšine "Padre spirituale della Regione,, se je odkril: v senatu je zahteval, da se odpravi iz regionalnega statuta art. 3, ker obramba jezikovnih in kulturnih pravic nacionalnih manjšin ne spada v okvir dežele. Naše zdravje v nevarnosti Počasno zastrupljanje s sofisticiranimi živili Se do nedavnega ne bi nihče pričakoval, da se bo moralo tudi prebivavstvo Severne Italije bati težkih obolenj zaradi uživanja ponarejenih živil, Posebno Furlanija je bila vedno na dobrem glasu kar se tiče pristnosti jestvin in zato smo se zares vsi začudili, ko smo brali po raznih časnikih vrsto imen oseb iz naše dežele, ki so bile na kakršenkoli način zapletene v afero proizvajanja ali razpečavanja ponarejenih živil. Zvedelo se je, da je bil v okolici Padove sedež, kjer so zbirali in razpošiljali v velikih cisternah raznovrstne odpadke fabrikam, ki so jih potem te primešavale živilom. Zdi se, da je to trajalo že več let in so razpečavanje odkrili šele tele dni na podlagi velikega števila prijav potrošnikov. Največ človeškemu zdravju škodljivih snovi so zasledili v siru, posebno v tipu parmezan in malih mehkih sirčkih. Konzervirali so ga s snovmi, ki služijo za mumifikacijo mrličev. Tudi v olju, maslu in margarini so zasledili zelo strupene in naravnost ogabne snovi: loj, mastne odpadke za izdelavo mila, oslovska in konjska kopita, žagovino, prst idt. Nešteti industrialci so s takšnim početjem zaslužili milijarde, ljudstvo pa, ki je primorano kupovati živila po trgovinah, oboleva in umira za najstrašnejšimi bolezni, ki jih povzročajo hudi strupi in nesnaga v živilih. V Padovi je bilo prijavljenih sodnim oblastem kar 73 oseb, ki so največ industrialci in trgovci, ki so jim pri tem delu pomagali. Prijava obsega 500 tipkanih strani in je v rokah preiskovalnega sodnika. Upajmo, da bodo krivci najstrožje kaznovani, saj spadajo takšna dejanja med najhujše zločine. V senatu se nadaljuje razprava o ustavnem zakonskem osnutku avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija—Julijska krajina. Prvi govornik jutra je bil demo-kristjanski senator Tessitori, ki je na razpravi predložil osem popravkov k zakonskemu osnutku. Senator Tessitori je najprej polemiziral z misovci in izjavil, da je absurdno misliti, da bi ustanovitev avtonomne dežele postavila v nevarnost nacionalno enotnost dežele. Poudaril je, da večina prebivalstva v Furlaniji zagovarja ustanovitev dežele. Nato je furlanski senator zahteval, naj senat zavrne člen 3 zakonskega osnutka, ki govori o manjšini, češ da za reševanje tega vprašanja deželna oblast ni pristojna. Ta zahteva predstavlja še eno presenečenje tega demokristjan, skega senatorja, ki je proti vsem pričakovanjem predložil 8 popravkov, kar je dalo povod za najrazličnejše negativne komentarje na račun nekaterih demo-kristjanskih nasprotnikov levega centra v senatu. Pri tem naj ponovimo, kaj pravzaprav pravi člen 3 zakonskega osnutka o ustanovitvi dežele : «V deželi so priznane enake (nadaljuje na 3. strani) Slovenji v Furlaniji so leta 1896 z velikim slavjem proslavili poroko italijanskega kralja Viktorja Emanuela s črnogorsko princeso Jeleno Petrovič-Njeguš. Na dan poroke 26. oktobra se je zbrala pred komunskim sedežem v špjetru velika množica ljudi in pri tej cerimoniji so igrali poleg italijanske državne himne tudi črnogorsko. V imenu komunov špje-tra, Sovodenj, Dreke, Grmeka, Pod-bonesca, Sv Lenarta in Sredenj pa so takratni sindiki dali delati grofu Del Puppo prisrčen pozdrav na pergamentni papir kot voščilo Slove-njev okraja Šempetra ob Nadiži črnogorski princesi v domačem jeziku in v italijanščini. Ta pergament, katerega posnetek publicira-mo, je dokaz, da so komuni Nadiške doline rabili dvojezičnost tudi v ofi-cielnih zadevah. S tem pa so naši ljudje tudi pokazali, da čutijo krvno vez do svojih bratov Jugoslovanov, iz katerih je izšnla tudi italijanska kraljica in so zato upali, de se bodo izboljšale tudi njihove nacionalne razmere. NA PERGAMENTU PIŠE TAKOLE Na te-le zlat dan, u katerim najlj-euša roža Jugoslovinska se presaja u italijanski vart pod sjenco častitega Savojskega drevà, prebi-vauci italiansko-slovinski okraja Sv. Petra par Nediži, vesèli parguodbe, ki jih sveže še z močnejšimi vezmi k parjubjeni Dinastiji. PRESVETLIM POROČENCAN VITORIJU EMANUELJU SAVOJSKEMU • an ELENI PETROVIČ NJEGUŠOVI željo deb’ se spunle žejč za Njih srečo, katero Njema želi dela Ital ja od Matajura do Etne. U Sv. Petru par Nediži 24. otobe-rja 1896 Na ime delega okraja občinski poglavarji Iz Rezjanske doline : naj se odpravita Revščina in Rezijo prištevamo h Kami ji, čeprav leži tokraj Pontebanske ceste. Obdajajo jo visoki hribi: na vzhodu mogočni Kanin, na jugu Muško pogorje, na severu pa druga visoka veriga gorovja, za katero je dolina Reklanica in «Sella Nevea» (Nevejsko sedlo). Z imenom Rezija so mišljene vse vasi doline Rezije, ker se ne imenuje nobena vas s tem imenom. Rezijo sestavljajo sledeče vasi: Sv. Jurij ali Bilo (Bela), Njiva, Liščeca, O-sojani, Stolbica, Korita in Ra-venca, kjer ie sedež komuna in je smatrana za center doline. H komunu Rezija spada tudi Učja, ki pa leži izven Rezjanske doline in sicer v dolini Belega potoka, ki je pritok zgornjega toka Soče. Svet je zelo pust, ker ni rodovitne zemlje. Ljudje se preživljajo i: ključno s prihranki, ki jim jih pošiljajo svojci iz raznih držav, kjer so zaposleni. Na domačih tleh ni nikake industrije in tudi drugih možnosti zaslužka, čeprav je dolina izredno bogata voda in je tu tudi velika električna centrala, ki proizvaja energijo za pogon raznih industrij v ravnini. Dokler niso bila odprta vrata e-migracije v tujino je dosti žena iz Rezije hodilo po furlanski ravnini beračit, da bi mogle preživljati družino, še danes strašijo furlanski kmetje svoje otroke, da jih bo vzela Rezjanka s košem. Možje so hodili iz vasi do vasi s krošnjo (kramo) na rami in popravljali stare dež'nike, vezali lonce in brusili škarje in nože. Danes so opustili tudi ta poklic, ker so našli pot v inozemstvo, kjer lažje in boljše zaslužijo. Do danes ni še nihče pomislil na to, da bi mogli prav v Reziji razviti kako industrijo, saj so na razpolago vsi pogoji za to -. Električno energija je na licu mesta, delovna sila tudi in še povrhu specializirana, kajti Rezijani so zelo podjetni ljudje in so se po svetu naučili vsakovrstnih obrti. Zaposleni so v tovarnah, slaščičarnah, trgovinah in gradbiščih. Torej bi lahko tudi doma nekaj bili. še do te zadnje vojne je imela rezjanska občina zelo razsežne gozdove, največ bukovih in smrekovih. Lahko bi se že takrat razvila lesna industrija, a no to ni nihče pomislil. Za časa fašizma so vse gozdove iztrebili, ostale so le goličave, ki jih niso v dostih krajih še danes pogozdili. Še do nedavnega je komun Rezija štel nad 4.000 ljudi, danes jih je pa revščina in brezposelnost pognala po svetu več kot polovico. Rezijana najdemo povsod: v Švici na gradbiščih in fabrikah (dosti jih je zaposlenih pri gradnji palače Združenih Narodov), v Luksemburgu jih je cela kolonija, kjergradijonovomoderno mesto, v katerem bi moralidobiti svoje prostore organizmi Evropskega skupnega trga MEC, v Avstriji je 90% trgovcev s sadjem in zelenjavo rezijanskega izvora, na Madžarskem jih je tudi dosti in tudi v Jugoslaviji jih je precej. V Ljubljani je bil največji grosist sadia in zelenjave Rezijan. Najdemo jih v Franciji, Nemčiji, Romuniji češkem in v Rusiji, le v prekooceanskih državah jih ni, ker se ne podajajo izven Evrope na delo. Rezijani so torej delavni ljudje, povsod jih hvalijo in povrh tega še izredno navezani na domačo zemljo. Vsako leto prihajajo domov na obisk k domačim ali sorodnikom in čeravno so toliko let po svetu, noben Rezijan še ni pozabil svojega materinega jezika. Ne bi jih bilo torej težko pridržati doma, če bi jim dali delo. Za kaj Naš «sindaco» g. Enzo Letič (Lettig) je prejel te dni zelo visoko priznanje za svojo prizadevnost, ki jo izkazuje rezjanskemu komunu že 11 let. Predsednik republike prof. Antonio Segni ga je za njegovo delo dekoriral in ga imenoval za «Cavaliere della Repubblica». Ne čudimo se temu, saj moramo vsi priznati, da je pod njegovim vodstvom komunska administracija izvedla po vseh vaseh, tudi po najbolj zakotnih, nešteto javnih del na vseh področjih. Dobili smo profesionalno šolo, kanalizacijo, asfaltirali so vso cesto po dolini Rezije in si-stemirali ostalo cestno mrežo, nov poštni urad, premestili so spomenik padlim v lepo urejen park, kjer so postavili tudi vodomet, Ravenca pa, kjer je sedež komuna in kjer ima «sindaco» svoj «panificio», kavarno in gostilno, Mjesca setemberja je biu trafik skuoz blok u štupci zlo razgiban. Vreme je bilo lepuò an zavoj tega so domačini an juški profitiral gorkè dneve za zadnje poljetne «gite» na to an onkraj konfina, pa tud puojsko djelo je blo več ali manj nareto, de so imjel ljudje več cajta za hobit na čedadski trg. Na bloku u štupci so setembe. ja registriral kar 12.425 prehodov. Avtobus, ki vozi iz Čedada u Tolmin an nazaj, je biu nimar polen, saj je u tjem cajtu prepejù kar 3.220 ljudi. Tud skuoz druge konfinske bloke je biu trafik dobar. Skuoz U-čjo je blo 663 prehodu, skuoz Most na Nadiži (Platišče) 1001, skuoz Robedišče 1682, skuoz Polavo par čeplatiščih 770, skuoz Solarje par Dreki 889, skuoz Most Klinac u Idrijski dolini 369, skuoz Mišček takega pa nihče ni skrbel in ne skrbi. Morda je komu prav, da jih ni doma. Kdaj se bo rodil človek, ki bo poskrbel, da Rezijanom ne bo potrebno hoditi po svetu? Kdaj bo izšlo iz Rezijanov tako vodstvo, ki bi zares vsaj delno mislilo na rešitev perečega ekonomskega vprašanja, v katerem se danes nahajajo? je dobila pravi gosposki videz, ki prav nič ne zaostaja za drugimi turističnimi kraji Kanalske doline ali Karnije. Ravenca je postala v zadnjih časih zares pravo mestece. Vso vas so pavimentirali s posebnimi kockami iz trdega gra-nita, namestili po vsej dolžini var si fluorescentne luči, zasadili drevored do Sv .Jurij a in posekali najstarejšo orjaško lipo, ki je stala na trgu sredi vasi. Vse to je zasluga našega gospoda sindaka. Ko so izročili «sindiku» to visoko odlikovanje, so mu na komunu pripravili veliko «festo», kjer se je jedlo in pilo, seveda ni manjkalo niti priložnostnih govorov in napitnic. čestitamo gospodu Cav. sinda-ku in mu želimo še obilo uspehov pri nadaljnjem delu za dobrobit rezijanske skupnosti. 1010, skuoz Dreko (Teleferika) 480, skuoz Melino u Idrijski dolini pa 138. Skuoz usè prehode u naših krajih je blo skupaj 16.612 prehodu. Sv. Peter S Obvezno cepljenje (vaccinazione obbligatoria) otruòk rojenih u ljetu 1960 an 1961 se bo djelalo u komunskem ambulatori ju dne 18. otuberja t.l. Ob 9 uri bojo cepili otroke iz Šempetra, Pet j aha, Ažle an Klenjà. Ob 14,30 uri istega dne pa bojo cepil u ambulatori ju u Gorenjem Brnasu otroke iz u-sjeh ostalih vasi. ZA OŠKODOVANE KRAJE PO POTRESU. Učiteljstvo špjeterske-ga šuolskega inšpektorata je zbra-lo 20.000 lir za po potresu prizadete ljudi u Južni Italiji. NESREČA NE POČIVA. Zlo hudo se je ponesreču naš vaščan 49 ljetni Anton Černoja. Zaki je zgubu kvilibrijo je padu s senika na dvor an si zlomu več reber. Ozdravu bo u adnim mjescu. Tud 48 ljetna Rozalija Vogrič je padla z lestve, kar je šla u senik an se močno udarila u glavo. Ozdravila bo u treh tjednih. POROKA. Poročila se je Gue-rina černoja z Giovanni Bevilacqua. želimo jima dosti sreče u skupnem življenju. Podbonesec Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je dodelilo našemu komunu 6.120.000 lir za postrojit cjesto u Vrhu (špi-njon), Arbeču an Roncu. Za imjet ta kontribut se je največ interesù u Rimu videmski deputat on.le prof. Vittorio Marangone, ki je personalmente interve-niru par ministru za javna djela. Zvjedalo se je, de so bli njekšni demckristjanski deputati an senatorji pruot temu, de bi se sada dali soudi našemu komunu an so jal, de bojo naši ljudje pozabil, predno bojo «elezioni» kaj jim je dau governo. MEČANA. Cjesta, ki veže vas z dolino, bo preča nareta. Iz tesne gorske stazè so nardil dobrò kolovozno cjesto an takuò se nam ne bo korlo več maltrat z bremeni na hrbtu, zaki jih bomo sadà lahko vozili. Po j da Tele dni imajo naši kontadinji poune roke djela, zaki se parpra-vjajo na trgatev. Zavoj suše par- dukcije. Računajo, da je suša nar-, dila večmilijonov škode in zatuò je več ku kajšen kontadin, ki je i-mel največ entrat od vina, v resnih skrbeh kako bo preživu ljeto. POROKA. Poročila se je Dina Debellis z Mariom Caporale iz Čedada. Novoporočemema želimo dosti sreče na njuni skupni poti. še nobedno ljeto, usaj naši ta narbuj stari judje ne puomnijo, nesmo imjel takuò velike suše kot letos. Puoje je zavoj tega slabo o-brodilo, sadja tud malo, povàrh tega smo tarpjel an še tarpimo veliko pomanjkanje vode. Fontane an studenci so še nimar suhi an zatuò nam muorajo vozit vodo u velikih cisternah sudati iz Vidma. Kakuò je draga voda, kar je ni par rokàh! Gledat muoramo na usako kapljico, de jo prù obar-nemo. Narbuj prizadete (colpite) vasi so Gorenja vas, Hlasta, Hru-bja, Kravar an Jagnjed. Sadà so paršli tehniki, ki gledajo kje bi mogli zajeti novo vodo, de bi potencirali vodovode (acquedote). Srednje U našem komunu je nimar manj ljudi. Po podatkih njekšne sta. tistike, ki jo je napravila provincialna administracija, je razvidno da je šlo za nimar od duoma od ljeta 1945 do ljeta 1957 kar 240 ljudi, od tjeh jih je 100 šlo u notranjost Italije, 140 par u «estero». Oficielnih podatkov od ljeta 1957 do donàs njemamo, a lahko računamo, da jih je šlo potlè še tarkaj. Tudi začasna emigracija je zelo visokà. Največ naših ljudi hodi na sezonsko ( stagionalno ) djelo u Švico, Germanijo an Francijo. Tisti, ki so u Belgiji, so emigrirali za stalno in če se kajšen vame nazaj, ne pride več stat u Srednje, ampak si kupi domačijo ali Izpod Kolovrata Par zadnjem ljudskem štetju (censimento della popolazione) so u našem komunu napravili tajšno blodnjo, de oblasti ne morejo vje-det kulko ljudi šteje pravzaprav komun Dreka. U število štetih ljudi so uključil tud tiste, ki so šli za nimar stat u druge kraje an tajšnih je par nas na stotine. Zdi se, de so tuo nardil zavoj tegà, de bi jim država ne uzela njek-šnih kontributov, ki jih daje ko-munom na podlagi števila ljudi. Ne samo naš komun, še dosti drugih je storilo enako, a sadà je paršlo tuo na dan an država je dala inkarik večim funkcionarjem, da konstatirajo resnično število ljudi. Iz Terske doline Komuni čenta, Brdo, Tipana, Ahten, Neme an Magnano in Riviera so dobili pred dnevi auto-matično telefonsko zvezo. Sadà bo usak abonent mogu direktno klicati zaželjen telefonski numer a n to ne bo koventalo več klicati centralina. Med abonenti čentskega sektorja, ki zauzema zgorè povjedane komune, bojo komunikacioni gratis, medtjem ko bojo z drugimi sektorji automatsko registrane. Za mjeti to automatizacijo je TELVE postavila na puoštu sedanjih ročnih centralinov automa-tične centrale u Centi, Nemah, Ahtnu an Brdu. U Centi so nardi-li še moderno palačo u tikeri so moderne instalacije telefona, ki ima kapaciteto raztegniti suo mrježo še za 2500 novih abona-mentov. PODBRDO. Za narditi zadnja djela par azilu ie stato dau 300.000 lir. Anjelè ve marnò moderen azilo, a otruòk te malo anu usako ljeto jih bo mankuj. Prej no bojo muorli narditi fabrike za dati djelo ta domah judem, de ne bojo hodili u svjet s trebuhan za kluhan, potèm no če beti pou-ni še azili anu škuole. si sistemara na kajšno drugo vižo u raunini. Podatki, ki so bli publicirani od provincialne administracije glede začasne emigracije, nam povjedò, da je blo koncem 1951 ljeta 251 ljudi po svjete (63 žensk an 188 mož). U ljetu 1959 pa je blo proč od duoma kar 550 ljudi (200 žensk an 350 mož). An tisto število se je u zadnjih treh ljetih še dosti povečalo. Doma so le stari ljudje an otroci an še tjeh malo. U nekatjerih vaseh bojo muorli čez par ljet zaprjet šuolo zavoj pomanjkanja otruòk. Ut a na Novo cjesto, ki peje iz Poduta-ne u našo vas, djelajo takuò po-čas, de se nareto djelo podjera. če bo takuò počas šlo djelo naprej, ne bo nikol narejeno Djelajo jo že tri ljeta an so jo nardil le dan kilometer. Kaj čakajo, de se bo sama naprej nardila? Ljudje so zlo naveličani vozit po stari cjesti, ki je zlo strma, povàrh tega pa še tesna an kamenita. Zadnje cajte gre po naših vaseh usè pouno automobilu, zaki se iz Stare gore vračajo po tjem kraju, de nardijo cjeu krog. Zatuò cesta ne bi bla nucna samo za domačine, ampà bi imela veliko im-portanco še za turizem. Stara gora je zadnje časa zlo obiskovana, znana je pa tud športnikom zavoj avtomobilskih gar, ki jih djelajo vsako ljeto. Na sliki vidimo vas Njivo, ki spada h komunu Rezija, v ozadju pa je Muško pogorje. Ljudje te vasi si morejo zaslužiti svoj vsakdanji kruh samo v emigraciji, kajti domača zemlja jim ga ne more dati djelek ni velik, a vino bo kvalitet- L_ _ • I | • no in se bo moglo primerjati z e mg, Kavalir najboljšimi vini nacionalne pro- Iz Nadiške Iz Rečanske doline FRANCE BEVK: MOJA TOLMINSKA Tolminska je majhna deželica, v svojih naravnih mejah lepo zaokrožena celota. To misel je bil z nekoliko drugačnimi besedami izrazil Simon Rutar, ki je spisal «Zgodovino Tolminskega». Deželica tako majhna in zaokrožena, da sem nedavno s Hudournika na Vojskem skoraj vso objel z enim pogledom. Na severu in zahodu vrste gora, ki strmijo druga čez drugo. Od severnega pobočja Matajurja mi je šel pogled na Kanin, na Rombon, na Krn in na razpotegnjeno pogorje črne prsti, izza katerega je gledal Triglav. Bele, skalnate stene kot mejniki obzorja. In bliže še en polkrog z gozdnatimi ali zelenimi vrhovi: Kolovrat, Mrzli vrh, Ja-lovnik, Kotel, Kojca in Porezen. In na pogled čisto blizu, kot na dlani. šentviškagorska in šebreljska planota. In masiv Vojskega, na katerem sem stal. A za hrbtcm temni, strmi rob Trnovskega gozda, že onostran tolminskih meja. Globoko pod menoj Hotenjska dolinica, ki se pri Dolenji Tribuši steka z dolino Idrijce. Idrijca, ki v deževju nevarno naraste, se po dolgem teku bliža Soči. Oko sledi njeni svetli, vijugasti poti do izliva. Sočo, «hči planin», misel le sluti med temnimi bregovi Posočja. Pogledu uhajajo tudi vrhovi, ki oklepajo Trento. In doline, dolinice in grape, ki so se stisnile med vrtoglava pobočja. V mladosti mi je bil iz rojstne vasi pod Ko j co ujet pogled med Porezen z Otavnikom in Slemenom in med Obloški hrib, izza katerega so gledale sive Peči, kakor smo s skupnim imenom imenovali pogorje črne prsti. Počasi, kot je polagoma iskala noga v svet, se mi je odkrivala tudi domača deželica, dokler se mi ni docela odkrila. Najprej Baška grapa s svojimi strminami, vsa samotna in divja, oddaljena od sveta, dokler ni po nji stekla Bohinjska železnica. Ustno izročilo je pripovedovalo o tovorni poti, ki je nekoč šla po dolini, zdaj tik ob Bači, zdaj više na pobočju, kakor so ji dopuščale zemske gube. Po nji so Bohinjci tovorili svoje kovaške izdelke, ko so hodili na sejme v laške dežele. V mojih deških 'letih se je po grapi že vila cesta 3n našo samoto povezovala z vso deželico. Bil sem pijan od sreče, ko me je nekoč pripeljala v Tolmin, ki se mi je zdel veliko mesto, a Volčansko polje velika ravnina. Tolminska ima namreč le ozke pasove polj ob rekah in rečicah, na gorskih planotah in policah. 'Tujec se čudi, v kakšnih strminah visijo ponekod njive, njivice in lazi, ki jih je iztrebila potreba po vsakdanjem kruhu. Po večini jih «orje» le rovnica, a težka bremena prenaša le oprtnik. Tolminska je v kratkih besedah : skalnate čeri, vrtoglave strmine, samotni obronki s temnimi gozdovi, rjavimi senožetmi in skritimi planinami, samotne vasi s tesnimi sku- NA KRATKO POVEDANO PODUTANA. U kratkem bojo sistemiral tud naš britof. Za tisto djelo je ministrstvo za javna dje-la ( Ministero Lavori Pubblici ) dalo 900.000 lir. NESREČA NE POČIVA. Pet-Ijetni Ciano Kromac (Cromaz) je par igranju padu an si zlomù roko u komolcu. Zdravi se u če-dadskem špitalu. REZIJA. V švicarskem šipitalu je umrù 34 ljetni Gino Letič iz Ravence, po mištirju elekfcromehanik. V Svico je pred enim letom. Prepeljali so ga v domačo vas. PLATIŠČE. Domači ljudje so poslali na komun pismo v katerem prosijo, de bi se asfaltirala cjesta do Platišč in naprej do konfina. Enako pismo so poslali tud provincialnim oblastem. pinami hiš, raztresene kmetije in bajte. Siromašna deželica, ki terja mnogo znoja in truda. Vendar ne tako siromašna, da bi se zanjo ves srednji vek ne bojevali razni mogočniki. Med temi na prvem mestu oglejski patrijarhi in gori-ški grofi. Zdaj z mečem, zdaj z barantanjem je deželica prehajala iz rok v roke. Ne le zaradi zemljepisnega položaja, ker so šle skoznjo važne poti na sever, ampak predvsem zaradi bogastva njenih gozdov in pašnikov. Tolminska je bila za mogočnike molzna krava, za katere sesce so se vsi pulili. Tlačani pa so potili kri, dokler ni njihova mirna čud zagorela v velikem puntu. -* v i- ALENKA Ime so ji dali Alenka, a včasih je Lenka bila, in rekli so ji potepenka, ker rada y potep je kdaj šla. A zdaj bodo torbo ji dali in vseh tistih tisoč reči in jutri jo bodo peljali že prvikrat v šolske klopi. Igrače osamljene v kotu otožno strmijo za njo, ker zdaj bodo le še na potu in včasih v nadlego celo. Konjiček sam sebi se smili in punčki gre skoraj na jok, ker niso po Lenki kupili pri hiši tej nič več otrok. Kako bo zdaj to vse drugače, ko Lenke ne bo več doma, kaj bodo počele igrače in kdaj se potepat bo šla? konjiček in punčka, adijo, adijo otroci iz vasi, zdaj Lenko - učenko skrbijo drugačne in večje rečil Lojze Krak NADALJUJE U TESSITORI To je že zdavnaj preteklost. O-troci puntarjev obujajo spomin na to le iz knjig. Mogočniki so u-tonili v pozabo, ostala je živa želja po boljšem življenju. In naravne lepote Tolminske, ki so svojevrstne, večne in nespremenljive. Besede ne povedo mnogo ; spozna jih, kdor jih sam doživi. Komurkoli bi hotel v eni vožnji razkazati svojo deželico, bi ga vodil od izvira Soče do izvira Idrijce. Soča, čudovita reka, ki se pogled opaja ob njenih barvah in čistih brzicah. Divje doline med skalnatimi stenami vrhov, ki vzbujajo grozo in vabijo. Nikjer drugod na svetu bi ne mogla nastati pripovedka o «Zlatorogu». (nadaljuje) pravice in enako ravnanje državljanov, ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, in zaščitene so njihove etnične in kulturne značilnosti». Kot torej vidimo, je ta člen precej podoben zadevnemu členu ustave in brez razčlembe ter samo načelno jamči slovenski manjšini njene narodnostne pravice. Toda furlanskemu demokrist-janskemu senatorju je tudi to preveč. Ne smemo pa pozabiti, da je zakonski osnutek, za ustanovitev dežele, ki so ga furlanski demokristjani predložili vladi, nosil ime prav po Tessitoriju in v njem ni bilo besedice o slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Poleg tega pa je znano, da so demokristjanski predstavniki v dolgih razgovorih s socialisti, ki so odločno zahtevali bolj točna in obširnejša jamstva za zaščito manjšine v deželi, sprejeli besedilo člena 3 zakonskega osnutka, proti kateremu se ni v poslanski zbornici postavil noben demokristjanski poslanec. Za Tessitorijem je govoril de-mokristjanskli senator Vallauri, ki je izjavil, da tolmači mnenje vsega goriškega, da bo nova dežela čimprej ustanovljena. Tretji govornik je bil senator Chabod iz Doline Aoste. V ostri polemiki z misovci, je Chabod izjavil, da so bili dosedanji rezultati v njegovi avtonomni deželi na vseh področjih pozitivni ter je zato zaželel mnogo uspehov novi deželi Furlaniji—Julijski kraj L ni. Na popoldanski seji se je oglasil liberalec Battaglia, ki je prav-tako kot misovci in kot njegovi strankarski kolegi v poslanski zbornici, govoril proti ustanovitvi dežele. Nato je senator Battaglia izjavil, da ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina u-tegne zaostriti nasprotstva med tam živečimi etničnimi skupinami in podpirati razvoj «protiitalijanskih občutkov» slovenske manjšine. Dodal je, da si krajevni eksponenti KPI, v popolnem soglasju z jugoslovansko vlado, prizadevajo, da bi pogreli med Slovenci iredentistične zahteve. Njegove izjave so povzročile med levičarskimi senatorji bučne proteste. Nato je demokristjanski senator Tessitori pripomnil, da bi obtožbe proti KPI, če bi bile dokazane, utemeljile hud prekršek, ki je kazniv po kazenskem zakoniku. Zato bi bilo potrebno, da jih senator Battaglia dokumentira in da eventualno prijavi sodnim organom, to kar je izjavil. Nato je senator Pellegrini v imenu KPI izjavil, da bo komunistična skupina glasqvala proti vsem amandmajem zato, da bi zakon lahko bil čimprej odobren. Senator Solari pa se je v imenu PSI ponovno zavzel za pravice narodne manjšine, za vprašanja v zvezi s tržaškim pristaniščem in je zahteval deželno programa-cijo v okviru vsedržavne. Kis an most VKAWCE BEVK, pisatelj, ki je napisal nam %elo priljubljeni roman Kaplan Martin Čedermac. Kakuò more bit, de imajo nekatjeri Kmetje samo dobar mošt. drugi pa, ki imajo isto sadje, se jim nimar uki-sa an imajo u sodih namjesto dobrega mošta le kis? Višno ni kr.uda na sadju an tudi kljet ni nimar kriva. Kriuda je pre-dusem na kmetih samih, ker z mostom ne runajo prti. Uzemimo dva kmeta. Parvi zlo gleda par stiskanju sadja na čistočo an red. Pred stiskanjem an po njem umije uso posodo, stiskalnico an use imprestò, ki jih je par tjem djelu nucau. tìadja, je stuku ali zmlù, ne pusti čakati na stiskanje, ampak ga šobit spravi u stiskalnico an ga stisne. Tropine spravi šobit z mjesta, kjer stoji stiskalnica an iz bližine sladkega mošta. Drugi kmet pa runà glih naruobe. Kadar gre za umivanje stiskalnice an posode, se mu zdi škoda vode bui ku potlé, kar ima mošt že u sodu an ga ce razmnožit s tjem, de mu parlije vode. Korita, kjer je mleu sadje, ne očisti an pusti tropine kar u stiskalnici do drugega stiskanja ali pa jih tudi kar pomješa s fršnim sadjem, de bi ušafu več mošta. Ce pogledamo kleti, kjer imajo sprav-jeno pijačo, lahko vidimo ’dnake diference. Par parvem kmetu je use čisto an lepuò urejeno. Soda s kisom u tej kljeti ne ušafaš niti takrat, če si že pregloboko pogledu u sode z dobrim mostom. U useh sodih s frišnim moštom pa veselo vre. IKakuò drugače je po nekatjerih kleteh. Zatohlo an kislo smardi u mu-fovih an prašnih kleteh. Šobit par u-ratih se že spotakneš na sodu, ki je napounjen s kison. Iz pipe počasi kaplja kis na tla an iz sodou, ki vrejo, se cedi izmeček na tla. O čistoči an potrjebnem redu ni sledu. Kajšni so u tjem primeru sodi u svoji notranjosti? če poduhaš skozi pipo te skoraj zabode u glavi kislina, ki je u taj-šnih sodih, ker jih kmet ankul pravilno ne umije an se še hvali s tjem, de sodou ne umiva, ampak de pusti u usakem sodu malo mošta, ker po njegovi pameti tuò ohranjuje sode. adnò uro u kandlo z vodo, ker se bojo takuò preje dobro napile. Zarjavele žeblje boste z lahkoto izvlekli, če buoste okuol an okuol žeblja namazali s petrolejem. Cez nekaj časa, kar se bo petrolej vlezu, boste žebelj z lahkoto izvlekli. Umazano hrastovo pohištvo se lepuò očisti z bjelim pivom