ISSN 0350-5561 9 m f ' 1Šoštanju in Velenju. (t\ Sto: vos) Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavimani, tudi po nižinah možen sneg. Ii_—_ December je mesec, ki ga še posebej težko čakajo otroci, saj pričakujejo prihod treh radodarnih mož. Začne Miklavž, potem pride Božiček in potem še dedek Mraz. Miklavž nas je že obiskal, njegov obisk pa so marsikje sprejeli množično. Denimo v Šoštanju, kjer je njegov obisk organiziralo Turistično društvo Šoštanj, v Velenju so ga v kino dvorano povabili župnija sv. Marije, Kulturni center Ivana Napotnika in Era d.d., v Lokah pod Paškim Kozjakom pa so krajani sami pripravili prisrčno miklavževanje. Miklavža pa so se razveselili tudi varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer za miklavževanje vsako leto poskrbi Medobčinsko društvo invalidov Velenje. ■ mkp številka 49 četrtek, 10. decembra 1998 160 tolarjev Smreka že krasi mesto VELENJE, 4. decembra - Eni ji bodo rekli novoletna jelka, drugi božično drevo, pomembno pa je eno: vitka in sloka bo krasila središče mesta vse do prihodnjega leta. l\idi ta - tako kot že prenekatera iz prejšnji let - je zrasla v Šentilju in tudi to je podaril Joža Koren, okraske zanjo so izdelali in jo tudi sami krasili, učenci osnovne šole Miha Pintarja - Tolede. Letos so imeli Sentiljčani s podiranjem smreke kar precej težav. Spomnite se samo snega, ledu in zmrzali iz prejšnjega tedna. A kar so obljubili, so izpolnili. Čeprav se jim je pri podiranju tiste, ki so jo Velenju najprej namenili, odlomil vrh in so morali potem izbrati in podreti drugo, jim je mesto za lepo gesto hvaležno. Postavljali pa sojo, močni in vešči tega dela Sentiljčani sami. ■ mkp, foto: Vos Drugi krog uspešen za Meniha ŠOŠTANJ, 6. decembra -Kmalu po tistem, ko so bili prešteti vsi glasovi volivcev v drugem krogu županskih volitev v občini Šoštanj, je na sedež občinske volilne komisije prišel stari NOVOi novi župan Šoštanja Bogdan Menih, ki bo občino vodil tudi naslednja štiri leta. V prisotnosti predsednice volilne komisije Anice Zaje in vodje volilnega štaba Bogdana Meniha, Gabra Cverlina, mu je najprej nazdra- vila žena Majda. Za Bogdana Meniha (SDS) je v nedeljo glasovalo 64,7 odstotka tistih, ki so se volitev udeležili. Več o drugem krogu županskih volitev na notranjih straneh. ■ mkp, foto: vos Svet MO Velenje Župan zaprisegel Na prvem zasedanju so se predvčerajšnjim zbrali novoizvoljeni svetniki mestne občine Velenje. Opravili so vse za začetek dela potrebne formalnosti in izvolili komisijo za mandatna vprašanja, ki bo zbrala in pripravila predloge za vsa potrebna delovna telesa. Pred svetniki je zaprisegel župan Srečko Meh, kije ob tem nanizal tudi najpomembnejše naloge za prihodnje mandatno obdobje. Več o seji na 3. strani. mz FIMEX £ 7 Canon I BJpACKAflD* ( FUJITSU J) EPSON SS5': . dISilSšff) —^ Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME (podhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a, tel.: 0 63/8 6 2 - 7 20, Fax: 063/8 6 2 - 7 7 0 P0SUW*f0 POSREDNIŠTVO 00KUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 Več preventivnih akcij policije Delili bodo alkotesterje T\idi letos bodo velenjski policisti v sodelovanju z Mestno občino Velenje in nekaterimi podjetji, pripravili akcijo z naslovom Petarde, lepše je brez njih. Potekala bo od 15. decembra naprej, ko bodo lahko lastniki petard in drugih pirotehničnih izdelkov te prinesli in jih uničili na policijski postaji, v zameno pa bodo dobili sladko darilce. Bolje to, kot pok! Za december pa policisti pripravljajo še nekaj drugih preventivnih in represivnih akcij: poostren nadzor v zvezi z upoštevanjem omejitev hitrosti (v petek, 11. decembra, med 12. in 20. uro), ugotavljali bodo psihofizično stanje voznikov (v soboto, 12. decembra, med 19. in 3. uro zjutraj naslednjega dne; 18. decembra med 20. in 4. uro; 24. decembra med 19. in 3. uro). Danes (četrtek) pa velenjski policisti izvajajo preventivno akcijo Varna zimska vožnja, kjer bodo pregledali, kako so vozila opremljena z zimsko opremo, od 14. do 31. decembra pa bo potekala akcija Natakar, taksi prosim, kjer bodo policisti delili zloženke in alkotesterje, da bodo lahko vozniki sami preizkusili, ali so sposobni za vožnjo ali ne. ■ mkp Tako mislim i Shranite obljube! Lokalne volitve 98 so za nami. Porabili smo ogromno denarja in papirja, da smo lahko šli na volišča in za naslednje štiriletno obdobje določili zmagovalce in poražence. Lokalni veljaki se nam zdaj nekaj časa ne bodo več prikazovali povsod, do kamer seže naš pogled, snedli pa bodo, tak je običaj, najbrž kar zgledno število obljub, ki so jih dajali, preden smo jih ustoličili. Je že tako, da tisti, ki niso obljubljali veliko, tudi kakšnih prav velikih možnosti za uspeh niso imeli. No, kakšna častna izjema se bo že našla. Najpozneje v dvajsetih dneh morajo biti v slovenskih občinah ustanovne seje novih svetov. Torej imajo tam, kjer jih še niso sklicali, veliko pa jih je bilo v minulih dneh, še kakšen dan ali dva "rezerve". V "starih" občinah jih sklicujejo župani, ki bodo po novem seje občinskih svetov v prihodnje tudi vodili, v novih, komaj rojenih občinah, pa prve seje sklicujejo občinske volilne komisije. Zdaj imamo, kar smo izvolili. Čez štiri leta pa na lokalni ravni spet. Upam, da v minulih dneh niste preveč vneto pospravljali in v smeti metali obljub, ki ste jih dobivali pred volitvami. Ker ste s tem vrgli v smeti tudi dobro, kaj dobro, celo odlično branje za čez leta, ko boste lahko primerjali zdajšnjo vsebino s tisto, ki jo boste imeli v nabiralnikih takrat. Tako branje je nadvse zabavno. Približno tako se bere, kot napovedi jasnovidcev, ki nam ob koncu leta prerokujejo, kaj se nam utegne zgoditi v naslednjem letu, in ko tega leta zmanjka, lahko primerjamo, kaj so zadeli in česa ne. Zato toplo priporočam: shranite obljube, ne mečite jih stran! ■ Milena Krstič - Planine 9770350556014 Premogovnik po načrtu VELENJE - V Premogovniku Velenje izpolnjujejo in celo presegajo načrtovani izkop premoga. Tako so v novembru nakopali 390.800 ton premoga, v enajstih letošnjih mesecih skupaj pa 3.790.000 ton, kar je za dobre 3 odstotke več kot so načrtovali za tak čas. Jutri sklepno dejanje? ŠMARTNO OB PAKI - Že kar nekajkrat v zadnjih treh mesecih so sedli za skupno mizo člani posebej imenovane skupine občine Šmartno ob Paki in odgovorni ljudje Kmetijske zadruge Šaleška dolina glede ureditve nekaterih lastniških razmerij. Vse kaže, daje rešitev tega več let trajajočega vprašanja na obzorju. Po zadnjih informacijah so eni in drugi uskladili svoje zahteve in morda bodo na jutrišnjem (v petek) sestanku oblikovali dokončen sklep. Tako naj bi bilo konec negotovosti glede doma krajanov v Gorenju, približno 40 arov zemljišča in bivše upravne zgradbe zadruge v Šmartnem ob Paki. Cena za "paket" naj bi bila nekoliko višja kot je zanj na začetku pogajanj namenila občina (približno 10 milijonov tolarjev). Seveda pa bodo o pogodbi, ki naj bi jo pripravil župan, svoje rekli še šmarški svetniki. Sprejeli prostorske načrte GORNJI GRAD - Na zadnji seji v tem mandatu so gornjegrajski občinski svetniki največ pozornosti namenili prostorskemu načrtovanju. Pojavni razgrnitvi so potrdili spremembe in dopolnitve prostorskega načrta za območje občine Gornji Grad in ga na ta način že poslali na ustrezna ministrstva v preverjanje in potrditev. Že ogrevanje na plin LUČE OB SAVINJI - V Lučah so uspešno sklenili prvi del izgradnje sistema ogrevanja na plin, ki bo zlasti v zimskih mesecih bistveno izboljšal zrak, ki je bil doslej zaradi kurjenja na trda goriva krepko onesnažen. Prvi 30 naročnikov v središču kraja se že ogreva na plin, v spodnjem delu kraja so do naročnikov priključke že napeljali, za ostali del Luč in bližnje okolice pa bodo poskrbeli v naslednjem letu. Skozi Pohrastnik po preurejeni cesti ŠOŠTANJ - Konec minulega tedna so v Pohrastniki predali namenu 450 metrov dolg preurejen del ceste skozi naselje. Ta je po novem širša za cel meter, ob njej pa so zgradili tudi pločnik za pešce in ob tej cesti za dobrih 200 metrov podaljšali tudi razsvetljavo. Naložba je stala blizu 20 milijonov tolaijev, samo javna razsvetljava pa je veljala okoli 700.000 tolarjev. Pitna voda iz globin OKONINA - Prebivalcem naselij Okonina, Juvanje in Radmirje v občini Ljubno se končno obeta rešitev vseh dolgoletnih problemov glede oskrbe s pitno vodo. Na občini Ljubno so se namreč odločili, da bodo za te potrebe namenili eno od vrtin, ki so jih izvrtali v raziskovalne namene pri iskanju zadostnih količin termalne vode, saj za nadaljnje raziskave trenutno nimajo zagotovljenih potrebnih sredstev. Prva zemeljska dela za gradnjo novega dela vodovoda so že začeli, vrtino do globine 80 metrov bodo začeli urejati v prvih dneh novega leta, 5 litrov zelo kakovostne pitne vode na sekundo pa bo zadoščalo potrebam vseh treh naselij. Podjetje Smreka Gornji Grad Stečaja zanesljivo ne bo! Na gornjegrajski Smreki so se letos soočili s podobnimi težavami kot večina slovenske lesno -predelovalne industrije. Delno zaradi tečajne politike, saj kar 85 odstotkov proizvodnje izvozijo, delno pa zaradi izgube trga za svoje serijske izdelke, zato so krepko zaostali za pričakovanji in se soočili z velikimi problemi. Že na polovici leta so ugotovili, da morajo podjetje kapitalsko okrepiti in hkrati spremeniti proizvodni program v tem smislu, da bodo izdelovali le izdelke, ki prinašajo dobiček. Zato so pripravili nov strateški načrt in se obenem vključili v program prestrukturiranja podjetja preko Slovenske razvojne družbe. Izdelava tega programa sicer kasni za slab mesec, zanesljivo pa ga bodo izdelali v prihodnjih dneh na njegovi podlagi bodo organi podjetja odločali o vključitvi v Slovensko razvojno družbo. Glede položaja Smreke se širijo govorice o ostrih ukrepih in celo o stečaju podjetja. V njegovem vodstvu pravijo, da so to zgolj natolcevanja in da stečaja zanesljivo ne bo, verjetno pa bodo zmanjšali število zaposlenih zaradi viškov v nekonkurenčnih delih podjetja. Program zajema štiri bistvena področja prestrukturiranja. Prvo je tržno, ki pomeni usmeritev na izdelke, ki prinašajo dobiček. Drugo je proizvodno, torej znižanje proizvodnih stroškov in večje serije izdelkov, prav tako boljšo organizaci- jo dela. Tretje je kadrovska okrepitev z novimi strokovnimi delavci in že omenjeno zmanjšanje števila delavcev. Najbolj pomembno je seveda finančno prestrukturiranje, ki je predpogoj za ostala tri področja. V kapitalsko okrepitev želijo vključiti sedanje večje lastnike, zainteresirane poslovne partnerje in preko Slovenske razvojne družbe tudi državo. Z uresničevanjem programa naj ne bi imeli večjih težav, največ pa jih pričakujejo na področju prilagajanja proizvodnje, ki zahteva vlaganja, znatno boljšo organizacijo dela in višjo kakovost izdelkov. Mjp Štirje kilometri nove ceste TER PRI LJUBNEM - V občini Ljubno, posebej pa v višinskem zaselku Ter, so veseli, da so še pred neugodnimi vremenskimi razmerami sklenili eno največjih letošnjih naložb v ljubenski občini, vsaj kar se cestnega omrežja tiče. To je skoraj 4 kilometre posodobljene ceste v tem hribovitem zaselku, prav cesta pa je predpogoj za uresničevanje naslednjih načrtov iz programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Obvestilo! Cenjeni kupci, v noči na 3. november so vlomili v Erin Prodajni center VIS-a-VIS na Kidričevi v Velenju. Med ukradenimi stvarmi je bilo tudi večje število čekov, ki so bili z naše strani (Erine) ožigosani. Potem smo Vas, naše cenjene kupce, v osebnem pismu zaprosili, da se zglasite pri nas, da se dogovorimo o načinu poravnave kupnine. Mnogi od vas ste razumeli naš položaj in prijazno izpolnili nove čeke. Vendar pa danes ugotavljamo, da so tudi vlomilci nekatere, čeprav ožigosane čeke, vnovčili. V zvezi s tem želimo pojasniti naslednje: v primeru, da je prišlo do vnovčitve "odtujenih" čekov, Vi pa ste nam v tem času izdali nove, Vam Era jamči, da bo poravnala vse obveznosti v skladu s pogodbo in s tem v zvezi nastalo škodo. Prav tako prosimo vse, ki se še niste odzvali našemu vabilu, da se zglasite v prodajalni VIS-a-VIS, saj bomo le tako lahko uredili skupen preklic čekov v sodnem postopku pri Okrajnem sodišču v Velenju. Še enkrat se opravičujemo za nastale neprijetnosti in se zahvaljujemo za razumevanje. ERA d.d., Velenje LJUBLJANA - V Sloveniji je bila septembra neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah povprečno 100.020 tolarjev, kar je za pol odstotka več od avgustovske in 8,7 odstotka več kot septembra lani; povprečna bruto plača pa je bila septembra 157.763 tolarjev, ali za 8,5 odstotka več kot pred letom dni. MARIBOR - Martin Budna, direktor podjetje MTI Evropa, registriranega v Mariboru, ki je v lasti M. Tam International iz ZDA v večinski lasti Američana, je v ponedeljek Okrožnemu sodišču v Mariboru predal ponudbo za odkup Tama v stečaju, in obenem zagotovil, da ima podjetje dovolj denarja za nakup in oživitev Tama. LJUBLJANA - V ponedeljek so odprli 3,6 kilometra dolg odsek štiripasovnice med priključkoma Zaloške in Šmar-tinske ceste, s čemer je v celoti zgrajena ljubljanska severna obvoznica, katere končna vrednost je 5,6 milijarde tolarjev, sicer pa smo v Sloveniji od leta 1994 prometu predali 140 kilometrov novih štiripasovnic. ČRNOMELJ - Franz Riedl iz Hamburga je v Slovenijo že sedemindvajsetič pripeljal humanitarno pomoč, od tega dva-jsetič v Črnomelj, pomaga beguncem in pomoči potrebnim občanom, pomoč v Nemčiji zbira s prijatelji, doslej pa je v Slovenijo pripeljal za več kot 600.000 mark pomoči. ŽALEC - Žalski svetniki so sprejeli sklep o razglasitvi osrednjega dela reke Ložnice za naravni spomenik, obsegal bo območje vlažnih in močvirnatih travnikov, obsegal bo 100 hektarjev kmetijskih površin in 9 hektarjev gozdov, prepovedani pa bodo vsi posegi, razen tistih, ki jih bodo sprejeli pred razglasitvijo. ------ ---f^v^j/C^/^ Divjad je ogrožena Klateški psi raztrgali srnjaka Zima s snegom in ostrim mrazom divjad v naših gozdovih še posebej ogroža, žal pa to ni edina nevarnost, ki preži na dvi-jad in na srnjad še posebej. Tudi v letošnjih prvih pravih zimskih dneh seje namreč pokazalo, da lastniki psov na svoje ljubljence ne pazijo dovolj. Tako je lovec na področju Lovske družine Rečica ob Savinji na rednem obhodu zalotil tri pse, ki raztrgali lepega večlet- Takšnih prizorov in zapletov z lastniki si lovci gotovo ne želijo nega srnjaka, enega je s strelom tudi pokončal. Lovci zato znova prosijo lastnike psov naj jih imajo priklenjene ali pod nadzorom, saj morajo ob neupoštevanju tega seveda ukrepati. Pri tem pogosto pride do ostrih nesporazumov, lovci pa poudarjajo, da to vsekakor ni prijetno opravilo, saj vedo, da imajo lastniki pse radi, vse živali pa imajo radi tudi lovci, ki pa so divjad seveda dolžni zaščititi. Za lastnike psov malo več skrbi in pozornosti do svojih ljubljencev gotovo ne bi bilo odveč. mjp Eden je že prišel, dva še čakamo Za Miklavža je sicer navada, da si otroci zaželijo različna darila, odrasli so to že prerasli. V nedeljo pa so si tudi odrasli lahko izbirali posebna darila. V še preostalih slovenskih občinah, tam, kjer prvič volitve še niso dale dokončnih rezultatov o Županih, so si volivci izbirali miklavževsko darilo v obliki - novega župana. Kar so volili, to so dobili! Popravnega izpita ni več. Tisti otroci, ki so bili ob Miklavžu morda pozabljeni, še lahko upajo na Božička in dedka Mraza. Odraslim je Miklavž prinesel, kar je prinesel. In m štiri leta se bodo morali sprijazniti s tem darilom. V času Miklavža pa so se nekateri odrasli tudi jezili- Tisti, ki so se zaradi certifikatov, ki so jih vložili v PID-e, že tako čutili prevarane, so spoznali, da jih hoče država ogoljufati še enkrat. Že tako ne verjamejo, da bodo njihovi certifikati kaj vredni, zdaj država ponuja PID-om, ki gospodarijo s certifikati številnih Slovencev, še gnila jajca. Eno takih je bila ponudba dela slovenskih železarn. In to po ceni, ki naj bi bila kar štirikrat višja od realne vrednosti. To pomeni, da bi še tu državljani, ki so že tako prizadeti, reševali državo. Hvala lepa pa taka država! Ima naša ljuba država vendarle možnost, da te prevarance vsaj tnalo zavaruje. In to tako, da v certifikatsko luknjo vrže še zavarovalnice. In banke. In še kakšno vrednejše podjetje. Menda imajo vsaj te malo višjo ceno. In kože tarnamo, da jez "našega" konca (spet se bom komu zameril, ker pod tem "našim" mislim na nekoč skupno celjsko regijo) premalo ljudi v samem vrhu, smo slišali, da bi nekateri radi za novega obrambnega ministra Celjana. Mira Terbovca je ljudska stranka sicer najprej namenila za novega celjskega župana, se mu nato odpovedala, zdaj ga ponuja kot novega obrambnega ministra. Tako se je v krogu kandidatov za to mesto znašel še en "M" - za Marijo Ribič in Marjanom Senico. In ko že govorimo o "našem" območju, smo dobili tu nov dokaz, da vsaj za poslovneže občinske meje nič ne pomenijo. Znani velenjski avtomobilist Jakopec je postavil novo avtomobilsko hišo v Celju. Tako je celjska Mariborska cesta postala malo tudi velenjska. Ce v nekdanji regiji ni meja za poslovnost, so velike meje (tudi za poslovnost) še vedno v nekdanji državi. To so te dni najbolj spoznali slovenski tovornjaka/ji, ki vozijo v Srbijo ali skozi njo. Kar dodatnih 10 tisoč nemških mark so vredni naši tovornjaki. To ne pomeni, da naša vozila Srbi toliko več cenijo, le dober kos kruha si želijo odrezati. Očitno mislijo, da je slovenska pogača dovolj bogata in želijo nekaj tudi zase. Tako o najavljenih boljših odnosih med Slovenijo in Srbijo verjetno še dolgo ne bo nič. Za nekatere poslovneže je to kar hladen tuš, saj so bili prepričani, da se jim (spet) odpira to tržišče, kije v primerjavi s pravim evropskim vendarle veliko manj zahtevno. Toda bolj kot tega se nekateri bojijo, da se nam ne bi zapirala vrata na zahod. Vse več je tujcev, ki nas opozarjajo, da se obnašamo preveč samovšečno in ne prisluhnemo dovolj opozorilom, da še zdaleč nismo storili vsega, da bi lahko brez skrbi čakali, da se nam odpro vrata Evrope. Lahko se nam zgodi, da bomo kar dolgo čakali v čakalnici in morda celo gledali koga od "znancev", ki bo lahko pred nami potrkal na tista čudežna vrata. Ob vseh zapletih, kritikah - tako od zunaj kot tudi od znotraj - si ljudje, ki krojijo naša pogajanja za priključitev Evropi, gotovo ne bodo prislužili kakšnega od nazivov osebnosti leta. Razen kakšne negativne. Bolj ko se bliža konec leta, več je različnih akcij za izbor "naj" osebnosti. Če bi takole posplošili vse kritike na različne naslove od desne proti levi in od leve proti desni, pa od sredine na obe strani in z obeh strani proti sredini, bi menda kar veljalo, da take osebnosti sploh nimamo. Razmere so pri nas nasploh tako nezdrave, da ni čudno, da za Slovenijo velja, da porabi veliko preveč zdravil. Pa je kljub vsemu še toliko bolnih. Ali vsaj v bolniški. M (k) POSEBNA PONUDBA Prvo zasedanje sveta mestne občine Velenje novega mandatnega obdobja S pomembnimi nalogami v nov mandat V polnem številu, vseh trintrideset novoizvoljenih svetnikov, se je zbralo v torek na prvem konstitutivnem zasedanju. Vodil ga je najstarejši svetnik iz vrst DeSuSa Vinko Šmajs. Glede na to, da so novoizvoljeni svetniki obdržali staro prakso in so se predstavniki list svetniških skupin zbrali že pred zasedanjem in dorekli smernice marsikateri zadevi, je prvo zasedanje sveta steklo brez vsakršnih zapletov. Najprej so izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sveta mestne občine Velenje. Vodi jo Bojan Škaija iz vrst Združene lista Socialnih demokratov. Ta ima v tej komisiji še Stanislava Planinca. Iz vrst LDS jo sestavljata Marjan Gaberšek in Jožef Kavtičnik, DeSuSa Vinko Šmajs ter koalicije strank SDS, SK in SLS Franc Sever in Marko Jeraj. Komisija se je sestala med samim zasedanjem in pripravila predloge sklepov za nadaljnje delo. Še pred tem je predsednica občinske volilne komisije Milena Dežman Bukvič novo izvoljenemu svetu posredovala uradne rezultate lokalnih volitev. Naj zapišemo še enkrat, da se jih je v mestni občini Velenje udeležilo od skupaj 25.484 volilnih upravčencev 14.238. Že v prvem krogu je bil za župana izvoljen Srečko Meh, kije zbral 64,48 odstotka glasov vseh vo-lilcev. Sicer pa je bila med listami za volitve v svet mestne občine Velenje najuspešnejša Združena lista socialnih demokratov, kije zbrala 31 odstotkov glasov vo-lilcev. Liberalna demokracija je dobila 18,8 odstotka glasov, Socialdemokrati 12,6, Slovenska ljudska stranka 8,6, DeSuS 8,2, krščanski demokrati 6,1 in Republikanci Slovenije 4,2 odstotka glasov. Te liste imajo tudi svetnike v velenjskem mestnem svetu. Svetniki so na torkovem zasedanju potrdili mandat in sicer z liste DeSus Rozi Ani Hribar, Majdi Gaberšek in Vin-cencu Šmajsu; z liste SLS Marku Jeraju, Hermanu Arliču in Marjanu Salobirju; z liste ZLSD Srečku Mehu, Bojanu Kontiču, Jožetu Zupančiču, Maijani Mariji Koren, Antonu Brodniku, Francu Blatniku, Stanislavu Planincu, mag. Dragici Povh, Bojanu Škarji, Pavlu Grošlju, mag. Francu Avberšku in Ivanu Janežiču; z liste SKD Ivanu Kralju in Ivanu Blazinšku, z liste SDS Antonu De Costi, Francu Severju, Mirku Lorgerju, dr. Vladimiru Korunu in Hermanu Klemencu; z liste LDS Dragu Martinšku, Jožefu Kavtičniku, Marku Vučini, mag. Petru Kovaču, Marjanu Gaberšku, Karlu Stropniku ter Pankracu Semečniku, z liste Republikancev pa Adolfu Štormanu. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovan- Novoizvoljeni triintrideset članski svet mestne občine Velenje ja je ugotovila nezdružljivost funkcije župana in svetnika, nato pa je Srečko Meh javno izjavil, da bo opravljal funkcijo župana, kar pomeni, da se je odrekel svetniški funkciji. Njegov mandat bo v svetu verjetno prevzel naslednji z liste, to je Franci Rat (njegovega mandata na torkovem zasedanju še niso potrdili). Omenjena komisija pa je opozorila tudi na nezdružljivosti funkcij delavcev v občinski oziroma državni upravi. To velja za mag. Dragico Polh in Toneta Brodnika (oba ZLSD) ter Marka Vučino in mag. Petra Kovača (oba LDS). Omenjeni novoizvoljeni svetniki se bodo morah v treh mesecih odločiti, katero funkcijo bodo opravljali. Po potrditvi mandata županu, je ta, tako kot opredeljujejo spremembe zakonodaje, prevzel vodenje sveta in najprej pred svetniki slovesno zaprisegel, nato pa predstavil smernice svojega programa, o katerem svetniki sicer niso sklepali, niti razpravljali, so pa ga "pozdravili" z aplavzom. Zasedanje je v celoti minilo brez vsakršnih zapletov. Nekaj poudarkov iz programskih smer- NBiHI Med slovesno zaprisego nic župana Srečka Meha V svojem govoru je postavil Srečko Meh na prvo mesto štiridesetletnico mesta Velenja, ki jo bomo praznovali prihodnje leto in pozval svetnike , da se s svojimi aktivnostmi kar najbolj množično vključujejo vanjo. Skrbno je treba začrtati nadaljnji razvoj krajevnih skupnostih, njihove programe pa vključiti v integralni občinski proračun ter določili prioriteto. To mora biti po njegovem mnenju izgradnja vodovodov (še zlasti v Vinski gori in na Paškem Kozjaku), prav tako pa je treba zagotoviti hirejše prevzemanje krajevnih vodovodov pod okrilje javnega komunalenaga podjetja. Poudaril je tudi pomen nadaljnje posodobitve krajevnih cest, kanalizacije , zagotoviti pa je treba tudi dovolj parcel za individualno in blokovno izgradnjo, da se prebivalci ne bodo selili iz tega okolja. Možnosti za to vidi v samem mestu in v večini krajevnih skupnosti. V tem času v občini Velenje ni večjih gospodarskih pretresov in tudi zaposlenost je dobra. To je treba ohraniti z odpiranjem novih delovnih mest. Pomemben korak so na tem področju naredili konec preteklega tedna, ko so organizirali poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva in začrtali mnogo skupnih aktivnosti. Veliko jih je na področju razvoja turizma, ki ga postavlja župan Srečko Meh tudi med prioritete načrtovane Savinjsko šaleške regije. Pogoj za to je med drugim še večja urejenost kraja - Velenje se bo vključilo v tekmovanje za najbolj urejeno mesto na evropskem nivoju. S prireditvami naj bi oživili Cankarjeva ulico, središče Šaleka in Starega Velenja, kamor bi lahko preselili kulturno ustvarjalnost mladih in vseh drugih ustvarjalcev, ki jih je v tem okolju zelo veliko. Potrebnih bo še več prizadevanj za boljšo ureditev ceste proti Arji vasi, skozi Polzelo in doreči vprašanje obvoznice mimo Velenja. Svetnike čaka tudi zelo pomembna odločitev na področju uporabe osnovnošolskega prostora in presežka učiteljskega kadra, saj se je število šoloobveznih otrok močno zmanjšalo. Nadaljevati je treba tudi z razvojem visokošolskega izobraževanja v Velenju. Visoki elektrotehniški šoli naj bi se že v kratkem pridružil tudi študij rudarstva in strojništva, na Glasbeni šoli pa prav tako potekajo aktivnosti za oblikovanje glasbene akademije. Poudaril je tudi pomen športa, aktivnosti pa naj bi usmerili predvsem v množičnost, vodila naj bi jih Športna zveza in Rdeča dvorana. Svetnikom je župan še predlagal, da sprejemejo štiriletni delovni program in vsaj dvelet- ni plan naložb, ki bi jih tudi prednostno opredelili. Med najpomembnejše je med drugim postavil dokončno izgradnjo parkirišč v centru mesta in uvedbo modrih con, nadaljnje razreševanje stanovanjskih vprašanj ter sanacijo škode po novembrskih poplavah. ■ Mira Zakošek Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom nudimo kratkoročne kredite do 6 mesecev, po obrestni meri od T + 3,0 % letno dalje. Pogoj: kreditojemalec v času koriščenja kredita zagotovi izvajanje plačilnega prometa s tujino preko naše banke v znesku, ki je enak višini odobrenega kredita. Veljavnost ponudbe: do 31. 12. 1998. Neto izvoznikom nudimo tudi možnost črpanja kratkoročnih kreditov v kombinaciji: 50 % tolarski kredit, 50 % pa kredit z valutno klavzulo. Za podrobnejše informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah: - v Sektorju poslovanja z družbami: 854-251, int. 220 in 223, - v ekspozituri Mozirje: 832-433, int. 26. 0 JO ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Zaleščanski portreti U. Hrasta tudi v knjigi Galerija znanih Šalečanov VELENJE, 2. decembra -Šaleški prostor iz leta v leto postaja bogatejši z novimi zapisi in novimi knjigami in v vsaki je čutiti kanček izjemnosti. Gotovo je taka tudi knjiga Zaleščanski portreti U. Hrasta (Vlada Vrbiča), ki je izšla prejšnji teden in bila še topla, po svežem tisku dišeča, predstavljena v sredo, na večer, v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju. Gotovo je knjiga nekaj posebnega. Predstavlja 51 portretov sopotnikov, ljudi, ki so bili tako ali drugače opazni v tej Dolini, avtor bi rekel v tem Zalesju, ki pa so na nek način z odstiranjem sebe in s pomočjo avtorjevega veščega pisanja in portretiranja na straneh Našega časa lani in letos, odstrli tudi naše bivanje v času, ki se ga in kot se ga spominjajo. Ali kot je rekel direktor Našega časa Boris Zakošek: "Ohranjanje naše dediščine ni le ohranjanje lepih spomenikov, zgradb, pokrajin, ampak je tudi zavest o naših dejanjih in našem bivanju v celoti." In to je tudi knjiga Zaleščanski portreti, galerija vam in nam znanih in bližnjih ljudi. Sam U.Hrast - Vlado Vrbič pravi, da nihče v Zaleščanskih portretih ni predstavljen po Z avtorjem U. Hrastom (Vladom Vrbičem) se je na predstavitvi knjige Zaleščanski portreti pogovarjala avtorica tega zapisa. In zakaj Zaleščanski portreti? Velenjski rojak, pedagog in pisatelj Gustav Šilih, je v svojih povestih Nekoč je bilo jezero in Beli dvor, Šaleško dolino imenoval Zalesje. ■ Milena Krstič - Planine krivici, marsikdo pa po krivici vanje ni prišel, in da tudi 51 portretov ne pomeni, da znanih Šalečanov ni več kot toliko, pomeni le odločitev, da je nekje treba delo začeti in ga nekje tudi skleniti. Vsaj zaenkrat. Spremno besedo Zaleščanskim portretom U. Hrasta (Vlada Vrbiča), knjigi, ki jo je izdal in založil Naš čas, d.o.o., je napisal Boris Zakošek, fotografije v njej so iz arhivov portreti-rancev, Našega časa in Staneta Vovka, fotografija naslovne strani je delo Alojza Ojstrška, oblikoval in grafično jo je zasnoval Stane I lafner. jezikovno jo jc pregledala Velenika-Lektoris. natisnili pa so jo v Z1P centru, d.b.e. na Ravnah na Koroškem. Naročite jo lahko (tudi) na Našem času. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in podporo! m ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov območna organizacija velenje Bojan Kontič Vodja volilnega štaba Srečko Meh Predsednik ZANIMIVO 10. decembra 1998 Pogovor s predsednikom Medobčinskega društva invalidov Šaleška dolina Valterjem Golobom ik Kar nekaj vrat je treba odpreti! 99 3. december je že 30 let mednarodni dan invalidov. Bolj kot prvo spomladansko nedeljo so ga invalidi v Sloveniji vzeli za svojega šele pred nekaj leti. Ob tej priložnosti med drugim s prireditvami, srečanji in podobnimi aktivnostmi opozorijo širšo javnost nase in na svoje težave. O teh, o delu Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Valterjem Golobom. Kaj pogrešate invalidi in kaj menite pričakuje družba od vas? Valter Golob: "Po odnosu do naših vprašanj, družba od nas veliko pričakuje. Menim, da njena pričakovanja izpolnjujemo glede na svoje zmožnosti. Da bi jih lahko v celoti, nas je premalo. Tudi nismo državna ustanova, da bi lahko težave, ki nastajajo na terenu, preložili še na kakšna druga ramena. Kaj mi pričakujemo od družbe? Več pozornosti kot nam je namenja sedaj zagotovo. V svojem okolju še imamo kolikor toliko razumevanja, ki pa ga je takrat, kadar rabimo denar, precej manj. Kar nekaj vrat moraš odpreti, kar nekaj ljudi nagovoriti za določeno stvar in še takrat rezultati vedno ne dosegajo pričakovani." Katera so najpogostejša vprašanja, zaradi katerih invalidi iščejo pomoč pri društvu? Valter Golob:" Kar precej jih je. Najbolj aktualna v tem trenutku je upravičenost do nalepke za invalida. Običajno so parkirna mesta blizu vhodov v ustanove, trgovine in mnogi menijo, da so upravičeni do za invalide določenega parkirnega mesta. Zelo pogosto iščejo pravno pomoč, pereča so stanovanjska vprašanja, zanimajo jih postopki za dosego statusa invalida oziroma stopnjo invalidnosti. Nekaj ugodnosti nam država daje in ljudje jih želijo izkoristiti. Vse več pa je tudi takih, ki prihajajo v naše društvene prostore zaradi socialnih stisk. " Kako jim lahko pomagate? Valter Golob:" S pravnimi nasveti jim pomaga naša tajnica društva, ki je pravnica po poklicu. Če lahko, jim pomaga tudi na sodišču. Sicer pa imamo v hiši odvetnika in če je zalogaj preve- lik, usmerimo našega člana k njemu. Socialna vprašanja (teh je več v obrobnih KS kot v samem središču), rešujemo v sodelovanju z RK, stanovanjska pa skupaj z občino in upravljalci stanovanj oziroma tistimi, ki lahko pri tem pomagajo. Nismo povsod tako uspešni kot si želimo. " V nekaterih okoljih se srečujejo s precejšnjimi težavami pri zaposlovanju invalidov. Tudi na področju, kjer deluje vaše medobčinsko društvo? Valter Golob:" Se, vendar precej manj kot tam, kjer imajo podjetja težave pri nemotenem poslovanju. Nekaj podjetij je tudi pri nas šlo v stečaj, novi podjetniki pa raje zaposlijo zdrave ljudi kot invalide. Zadovoljni smo, ker so v nekaterih podjetjih ustanovili invalidske delavnice, kjer se lahko zaposlijo: v Gorenju, tudi Blues zaposluje invalide, Premogovnik Velenje pa je nekaj posebnega. Praktično ni invalida tega podjetja, ki bi bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ampak si služijo kruh v rudniškem HTZ. Mislim, da bi po zgledu Premogovnika lahko še kdo v tem okolju na takšen način poskrbel za invalide." Za Šaleško dolino pravijo, da je v slovenskem prostoru nekaj specifičnega. Velja takšno mnenje tudi za invalidsko problematiko? Valter Golob:" Nismo ne vem kakšna izjema. Več kot 3000 nas je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. So pa mogoče nekatere stvari naše posebnosti. Težko bi jih naštel. Arhitekturnih ovir za dostop v pomembnejše stavbe, ustanove je za invalide na vozičkih kljub prizadevanjem še kar nekaj. Moram biti kritičen, saj ti brez pomoči nekoga ne morejo priti tudi v našo društveno pisarno. Upamo, da bomo to vprašanje v sodelovanju z lastnikom prostorov - društvom upokojencev -kmalu rešili." Kateri so najpogostejši vzroki za tolikšno število invalidov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ? Valter Golob:" Včasih smo rekli, daje delo v podjetjih vzrok za invalidnost. Tega je danes precej manj. Na prvem mestu je sedaj, po moji oceni, invalidnost posledica prometnih nesreč. " In delo Medobčinskega društva invalidov Šaleška dolina v prihodnjem letu? Valter Golob: "Kaj novega ne predvidevamo, saj so že ustaljene naloge kar velik zalogaj. Še naprej bomo skrbeli za družabno in športno-rekreativno dejavnost naših članov, reševanje socialnih vprašanj bo najbrž še bolj aktualno kot je bilo lani. Prav tako bi radi čim večjemu številu članov, ki si ne morejo iz svojih dohodkov privoščiti zdravljenja v zdraviliščih, omogočili letovanje v Čatežu, v Izoli, Šmarjeških Toplicah, na Ptuju. Ob praznikih kot je novo leto bomo obdarili socialno šibke člane. Pred nami pa je tudi praznovanje 30-letnice delovanja društva." UTP Zimska služba podjetja PUP Velenje "Samo nas sneg ne more presenetiti!" Snežne padavine konec minulega tedna so razveselile ljubitelje smučanja, nekoliko manj pa udeležence v cestnem prometu. Za precej slabše vozne razmere običajno krivijo zimsko službo, ki - po mnenju mnogih - znova ni tako opravila svojega dela, kot bi ga morala. Bodo letos ekipe velenjskega podjetja PUP cestne površine, parkirišča, pločnike na področju občin Velenje in Šoštanj plužili bolj redno, kot so jih minula leta? "Bistvenih novosti ne bo. Na sezono smo dobro pripravljeni in samo nas sneg ne more presenetiti, druge pa je najbrž tudi tokrat," so poudarili direktor podjetja PUP Velenje Jože Mraz, vodja poslovne enote Vzdrževanje površin Jule Slemenšek in njegov namestnik Vinko Meža. Tako kot običajno ob takšnih pogovorih so tudi tokrat sogovorniki zatrdili, da imajo pripravljeno mehanizacijo, vsa potrebna preostala sredstva (9 tovornjakov s plugi, pet ekip posipalcev s tovornimi avtomobili, ekipo za ročno čiščenje snega na površinah, kamor vozila ne morejo). Na zalogi imajo tudi 10 ton soli, potrebne dodatne količine pa jim bo dobavitelj zagotovil v 48 urah. Količine peska, s katerim posi-pavajo ceste, ob zaključku akcije že nadomestijo s porabljenimi. "Trideset let že opravljamo to delo, izdelan imamo program zimske službe, v katerem so opredeljene njene naloge in nosilci, izvajamo ga po svojih najboljših močeh." Mnenja občanov o njihovi dobri pripravljenosti na zimske Po zakonu najprej plužijo ceste, po katerih se odvija javni promet. S plugi so na terenu, če je zapadlo 10 cm snega. Funkcionalne površine so dolžni očistiti občani sami. (slika: sv) reda čiščenja cest ter ostalih površin ne določajo oni. Kakšnih novosti pri čiščenju cest, ulic, pločnikov, parkirišč letos torej ne načrtujejo, poskušali bodo zagotavljati standard, ki smo ga občani na omenjenih površinah v tem letnem času v Velenju že navajeni. Po mnenju sogovornikov je ta dokaj visok. Večje spremembe se menda obetajo prihodnje leto glede prekategorizacije cest in s tem povezano reorganizacijo zimske službe, ki bo še vedno dolžna najprej poskrbeti za ceste, po katerih se odvija javni promet, nato za pločnike in trge, na preostalih površinah pa, če bo kdo čiščenje naročil in plačal. "Tudi obveznosti občanov bodo takšne kot so danes, ko morajo sami poskrbeti za očiščene funkcionalne površine (neposredna okolica stanovanjskih hiš, blokov, poslovnih stavb, dovozne poti - priključki in priključki posameznih hiš na zbirno cesto). Zakon določa merila in ukrepe zimske službe, pogodba z občino pa operativno izvajanje nalog oziroma ukrepe - peskanje, soljenje in ko dosežejo padavine 10 cm, pluženje snega." Stroški pluženja približno 55 km cest, čiščenje pločnikov, trgov in parkirišč znašajo ob dokaj normalnih zimah (štiri do petkrat v sezoni padavine od 20 do 25 cm) od 25 do 30 milijonov tolarjev. ■ Tp tegobe so običajno takrat, ko je potrebno to dokazati tudi na terenu, povsem drugačna. Jože Mraz je prepričan, da se mnenje občanov razlikuje od njihove trditve predvsem zato, ker-sploh v mestu Velenje - niso natančno razmejene javne površine od funkcionalnih. Pa tudi vseh cest nimajo na skrbi, saj državne in nekaj občinskih, predvsem primestnih, čistijo delavci cestnega podjetja. "Občani od nas preveč pričakujejo. Mislijo, da jim bomo mi plužili dovozno pot izpred zasebne hiše, da bomo očistili sneg na dovozni cesti do bloka, da bi ob snežnih padavinah morali najprej očistiti pločnike in podobno. Zakon določa, da moramo poskrbeti najprej za prevoznost cest, po katerih se odvija javni promet, nato za pločnike in šele kasneje funkcionalne površine, če je čiščenje slednjih seveda kdo naročil in bo kasneje to storitev tudi plačal. Občani radi pokritizirajo počasnost naše službe. Sploh, če pluženje naročijo krajevne skupnosti. Velikokrat neupravičeno prav zaradi prej omenjenih zakonskih določil. Ob obilnih dnevnih snežnih padavinah zagotavljamo samo prevoznost cest. Ko se promet umiri, pa ceste in druge površine, kijih imamo na skrbi, "poližemo", pravimo mi. Ob tem naj opozorim še na težavo, s katero se bomo prvič srečali v tej zimski sezoni. Projektanti so načrtovali ureditev Kidričeve ceste iz pisarne. Večji del slednje bomo namreč morali zaradi vogalov, korit, takšnih in drugačnih ovir "kidati" na roke, sneg pa odvažati." Jože Mraz je še zatrdil, da program zimske službe ne nastaja samo pri njih, ampak je vsakokrat usklajen z občinskimi oblastmi in tudi prednostnega Zgornja Savinjska dolina Zimska služba v rokah domačinov V zgornjesavinjskih in zadrečkih občinah imajo dokaj podobne načrte zimske službe, njeno izvajanje pa temelji na ustaljen in v prejšnjih letih dobro uveljavljen način. Te načrte vsako leto sproti potrjujejo občinski sveti. Pri tem je pomembno, da za večino lokalnih in krajevnih cest skrbijo posamezne krajevne skupnosti, ki same izberejo izvajalce, izdelajo podrobne razporede in tudi nadzirajo potek in pravočasnost pluženja ter ostalih potrebnih del. Pluženje je seveda v rokah kmetov in drugih lastnikov ustreznih strojev, za veliko večino pa velja, da so v zadnjem obdobju bistveno posodobili potrebno mehanizacijo. Izvajalci dobijo plačilo na posameznih občinah na podlagi opravljenega dela. Takšen sistem zimske službe seje v preteklosti zares potrdil in večjih težav ni bilo, izvajalci pa se seveda soočajo s pripombami tistih krajanov, ki so nenehno prepričani, da morajo biti prvi, pri tem pa sami ne storijo ničesar, vendar to razumljivo ne vpliva na podobo v celoti. Ta podoba se je v dokaj dobri luči pokazala tudi ob sneženju prejšnji teden, saj so bile lokalne in krajevne ceste hitro splužene in večjih zagat ni bilo. V občinah Mozirje in Nazarje za zimsko službo na določenem delu lokalnih cest skrbi mozirsko komunalno podjetje, seveda na podlagi pogodb z občinama, skrb za zimsko službo na regionalni in magistralni cesti pa je na plečih celjskega podjetja za vzdrževanje in varstvo cest, ki po nedavni prekategorizaciji skrbi tudi za cesto med Nazarjami in Gornjim Gradom. Zanimivo, pluženje in čiščenje te ceste je precej kasnilo tudi tokrat. Mjp 10. decembra 1998 AKTUALNO KAK VAS 5 Mladi lahko ustavimo aids Vsako minuto pet na novo okuženih Dober teden je od 1. decembra - svetovnega dneva aidsa. Enajstič smo ga na raznih koncih Slovenije zaznamovali z najrazličnejšimi aktivnostmi. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, daje kugi 21. stoletja potrebno nameniti vso pozornost skozi vse leto. Kajti bolezen ne pozna meja, deleže, v katerih govorijo že o pandemiji aidsa, niso tako daleč, kot morda menijo nekateri, učinkovitih zdravil zanjo še ni in napovedi glede teh so - po besedah specialistke epidemiologije na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje mag. Alenke Skaza Maligoj -vsaj za naslednjih nekaj let bolj pesimistične kot optimistične. Kaj pomeni naslednjih nekaj let za aids, je dovolj nazoren podatek, da se vsako minuto na svetu okuži pet novih Zemljanov. V Sloveniji sicer za zdaj še ni prevelikega preplaha, a mnenje, da naj bi bil pri nas okužen z virusom HIV vsaj vsak de-settisoči prebivalec, ni zanemarljivo. Bodočnost sveta, pravijo, je v rokah mladih, prav ti pa (po mnenju nekaterih) pri iskanju svojega partnerja ravnajo vse preveč tvegano, mnogi v aktivno spolno življenje vstopajo povsem nepripravljeni. Kratko sporočilo letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu "Mladi lahko ustavimo aids" nosi v sebi globoko sporočilno vrednost. Epidemiološka slika HlV/aids v svetu Na svetu se vsak dan okuži z virusom HIV, ki povzroča aids, 16 tisoč ljudi. Med njimi je najmanj 7 tisoč mladih med 10. in 24. letom starosti. Vsako minuto se okuži 5 mladih. Od začetka epidemije do danes se je okužilo že več kot 33 milijonov ljudi, aids je zahteval že vsaj 12 milijonov žrtev. 8,2 milijona otrok je zaradi aidsa izgubilo starše ali enega od njih, epidemiologi pa napovedujejo, da se bo do leta 2020 povečalo število takih sirot na več kot 40 milijonov. Več kot 95 odstotkov okuženih živi v državah v razvoju. Najhuje je v podsaharski Afriki, kjer je že 22,5 milijona okuženih. Število novih okužb s HIV se strmo povečuje tudi v drugih delih sveta. Injiciranje nedovoljenih drog pogojuje širjenje okužb v številnih državah vzhodne Evrope. Za zdaj je najhuje prizadeta Ukrajina, število okužb se je v zadnjih letih strmo povečalo v Ruski federaciji, Belorusiji in Moldaviji. V Sloveniji do 26. novembra umrlo osem ljudi Četudi številke v Sloveniji še nisO tako zaskrbljujoče, nas ne smejo uspavati. Na Inštitutu za varovanje zdravja je bilo do konca letošnjega septembra (od leta 1986) prijavljenih 73 primerov aidsa: 71 pri odraslih (63 pri moških in 8 ženskah) ter 2 pri otrocih. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot pol moških starih med 25 in 39 let. Med prijavljenimi jih je imelo 31 stalno bivališče v Ljubljani, iz celjske regije pa je bilo do tega dne prijavljenih 6 primerov aidsa. Največ odraslih bolnikov se je okužilo pri spolnih odnosih z drugimi moškimi. Ob tem ne gre spregledati, da je bilo v tem času prijavljenih še dodatnih 60 primerov diagnosticirane okužbe z virusom HIV brez razvitega obolenja aidsa (48 pri moških in 12 pri ženskah). Do 26. novembra letos je - po nekaterih podatkih - v Sloveniji umrlo zaradi aidsa osem ljudi, prijavljenih je bilo 13 novih obolenj in na novo odkritih sedem okužb z virusom HIV, kjer se bolezen še ni razvila. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je zagotovo precej več okuženih z virusom HIV kot kažejo številke in po oceni naj bi bil okužen vsaj vsak desettisoči prebivalec Slovenije. Oskrba z zdravili naj bi bila dobra, na voljo naj bi imeli pet registriranih pro-tiretrovirusnih zdravil. Terapija bolnika z aidsom naj bi stala na Nikoli sami 98 Se bolj odprte dlani Konec decembra se bo iztekla človekoljubna akcija Rdečega križa Slovenije z naslovom Nikoli sami 98, katere kratko sporočilo je bilo letos Kadar boli življenje, Rdeči križ in vi. Do konca prejšnjega meseca jim je ob pomoči 41.692 donatorjev uspelo zbrati več kot 108 milijonov tolarjev, kar je še bolje kot v lanski akciji zbiranja finančnih prispevkov (približno 90 milijonov SIT). Več kot polovico ali 66,78 odstotka denarja so donatorji namenili za programe materialne pomoči revnim in brezposelnim, nekaj manj kot 18-odstotkov za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin in 12- odstotkov za pomoč bol- 11 488 paketov iz akcije Nikoli sami so socialno ogroženi občani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki težko pričakovali. V njih so najnujnejše potrebščine: olje, moka, sladkor, testenine nim, invalidnim in ostarelim. Iz zbranega denarja je RK pripravil 26 tisoč prehrambenih paketov in prav toliko paketov pralnega praška. Skupaj 260 ton hrane in 78 ton pralnega praška bo torej 56 območnih združenj RK lahko razdelilo svojim pomoči potrebnim občanom. Na velenjskem območnem združenju RK so leto približno dva milijona tolarjev. Preventiva, preventiva Promocija zdrave spolnosti, zmanjševanje možnosti prenosa z okuženimi iglami in preprečevanje prenosa okužbe od matere na otroka so temelj za zdravo in srečno odraščanje. Ko proti bolezni ni ne pravega zdravila, ne cepiva, je preventiva edino učinkovito orožje v borbi proti virusu HIV. V ta prizadevanja se vključuje tudi referat za zdravstveno vzgojo velenjskega Zdravstvenega doma. Branka Drk in Tatjana Krašovec sta povedali, da se teme aids ne dotikata samo ob svetovnem dnevu boja proti tej bolezni, ampak potekajo aktivnosti skozi celo leto. Sami sta se udeležili kar nekaj izobraževalnih oblik, o tem pa sta med drugim spregovorili članicam Društva medicinskih sester, udeležencem Univerze za tretje življenjsko obdobje, učiteljem nekaterih osnovnih šol. Na slednjih poteka skozi vse šolsko leto izobraževanje na splošno o zdravem načinu življenja, o aidsu pa se nekoliko bolj nazorno pogovarjajo z učenci sedmih in osmih razredov. "Metode dela so različne: kreativne tehnike, učne delavnice, igranje vlog, nedokončane zgodbe. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ni oddelka, v katerem ne bi bili seznanjeni s to temo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako sodelujeva pri projektih na temo aids, ki jih izvajajo osnovnošolci in dijaki. Pogovorov o tej temi je na roditeljskih sestankih manj kot prejšnja leta, so pa. O aidsu in možnostih okužbe mladi veliko vedo in prav z izobraževanjem želimo prerasti nevednost, s širjenjem znanj ustaviti aids," je poudarila Branka Drk. Aktivnosti izvajajo še pri podmladku Rdečega križa. povedali, da so iz letošnje akcije Nikoli sami dobili 488 prehrambenih paketov in paketov pralnega praška, ki jih od 2. decembra dalje že delijo v na novo urejenih skladiščnih prostorih na Prešernovi cesti v Velenju. Nekaj teh paketov pa so ali še bodo v naslednjih dneh razdelili aktivisti RK na terenu. "Seveda smo veseli, da bomo lahko socialno ogroženim posameznikom in družinam v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vsaj za krajši čas pomagali rešiti življenjsko stisko, ampak "darilo " bo zadoščalo le za enomesečne potrebe. Več kot 260 takšnih paketov bi namreč potrebovali na mesec, če bi hoteli pomagati vsem, ki potrkajo na naša vrata. Vedno večjih je," je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman. RK Slovenije bo bolnim in ostarelim v tem mesecu namenil 7000 darilnih paketov, med 500 otroki iz socialno šibkih družin, ki bodo lahko letovali za teden dni v mladinskem okrevališču Debeli Rtič, pa bo tudi 8 otrok iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Preostala sredstva, zbrana v akciji Nikoli sami 98, pa bo RKS namenil za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za programe preprečevanja zasvojenosti vseh vrst, za delo z mladimi in za pomoč brezdomcem. Na velenjskem območnem združenju pravijo, da se ti lahko že sedaj oglasijo v skladišču, ki so ga uredili pred nedavnim. Zelo veseli pa bodo tudi prispevkov dobrih ljudi, ki bodo svoje razumevanje za stisko sočloveka dokazali s prispevki v obliki oblačil, hrane, obutve ali še na kakšen drugačen način. mrP In kaj menijo mladi o aidsu? Aids je resničnost! Prav mladim je bil namenjen letošnji svetovni dan boja proti aidsu. Po mnenju strokovnjakov aids predstavlja izziv, ki ga lahko ti ustavijo s svojo ener- da se njim kaj takega pač ne more zgoditi. številom izobraževalnih oddaj na to temo se prav tako ne gre pohvaliti. "Aids je realnost, zatiskanje oči pred njim je vse prej kot učinkovit ukrep in zadevati se moramo, da so med Andrej Lesjak gijo, idealizmom, odločnostjo in znanjem. Dijak in dijakinje Šolskega centra Velenje Andrej Lesjak, Maja Drev, Polona Strahovnik, Urška Videmšek menijo, da vsi mladi še niso dovolj osveščeni, kaj lahko pomeni enkratna avantura, če človek pri tem ne uporablja lastne glave. In ne le mladi. Tudi mnogi starejši so prepričani, Urška Videmšek Aktivnosti v boju proti aidsu so označili kot kampanjske, premalo načrtovane, saj jim je 1. decembra na voljo partnerja, uporablja-jmo kondome." Urška Videmšek:" Ne dopusti, da te brezglavo zanese prava strast." Maja Drev:" Proč z zaletavostjo! Na izziv se odzovi z zaščito in osveščenostjo. " Sedmošolec Siniša Radojevič pa je o aidsu takole razmišljal: "Škoda življenja za samo eden nepremišljen korak. Biti previden Maja Drev ogromno informacij, med letom pa o aidsu slišijo bore malo ali nič. S pretiranim Polona Strahovnik nami ljudje z diagnozo HIV /aids," so še poudarili. Pogovor o tem pa so sklenili z naslednjimi mislimi: Polona Strahovnik: "Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost. Uporabi lastno glavo tudi takrat, kadar je izziv tako močan, da te lahko zanese." Andrej Lesjak:" Imejmo se radi, zaščitimo sebe in Siniša Radojevič pomeni uporabljati kondom. To ni sramotno dejanje, je ukrep za zdravo življenje." UTp 10. december - dan človekovih pravic Društvo za nenasilno komunikacijo Dve številki nazaj smo v Našem času objavili prispevek, ki je govoril o nasilju nad ženskami, o SOS telefonu, kije namenjen ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, ki jim je na voljo vsak delovni dan med 18. in 23. uro (061-97-82 ali 061-441-993) in vsak delavnik med 12. in 14. uro (061-142 02 20). V Ljubljani pa deluje tudi društvo za nenasilno komunikacijo, kjer spoznavajo, kako lahko preživimo, ne da bi ogrožali druge, a hkrati izrazimo sebe in svoje občutke, želje in potrebe. Nasilna komunikacija se pojavlja vedno, ko nekdo uporablja zmerljivke, grožnje, udarce ali izsiljuje z molkom ... V društvu za nenasilno komunikacijo ponujajo pomoč v obliki individualnega svetovalnega dela, skupin za samopomoč, telefonskih svetovalnih razgovorov, svetovanje po elektronski pošti, posredovanje informacij, zagovorništva (to je stik z ustanovami, ki se z vami ne pogovarjajo korektno), druženja z otroki in mladostniki ter predavanj in delavnic na različne teme. Vsi ljudje, pravijo v tem društvu, se lahko naučimo drugačne komunikacije. Pokličete jih lahko po telefonu (061-13-44-822) vsak delavnik od 14. do 16. ure, pa predhodnem dogovoru pa jih lahko izven tega časa tudi obiščete. Lahko jim tudi pišete, njihov naslov je Društvo za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, 1000 Ljubljana. Program Keramika Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Paki d.d. Telefon: 063/40 23 270 GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI Jenkova 4, VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS VABITA NA NOVOLETNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE dirigent: podpolkovnik Franc RIZMAL VELENJE, VELIKA DVORANA GLASBENE ŠOLE, sreda, 16. decembra, ob 19.30 NOVOLETNO ZNIZANJE CEN POSAMEZNIH MODELOV KERAMIČNraŠČIC GORENJE 00 50 Obiščite nas v naši industrijski prodajalni v vasi Gorenje. Znižanje velja do odprodaje zalog. Prodaja in rezervacija vstopnic dopoldan od 8. do 18. ure, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, tel.: 063/ 898-12-11 ugoden krediti zagotovljen se GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI Jenkova 4, VELENJE ponedeljek, 14. december, ob 19.30, orgelska dvorana Glasbene šole Velenje KONCERT HARFISTKE URŠKE KRIŽNIK IN FLAVTISTKE EVE SLANA KONCERTI V GLASBENI ŠOLI VELENJE december 1998, januar 1999 sreda. 16. december, ob 19.30. velika dvorana Glasbene šole Velenje NOVOLETNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE ponedeljek, 21. december, ob 18.00, orgelsko dvorana Glasbene šole Velenje JAVNI KONCERT-ORGLE SAMARA torek. 22. december, ob 18.00, velika dvorana Glasbene šole Velenje OTROŠKI ZBOR, GODALNI ORKESTER, SIMFONIČNI ORKESTER nedelja, 10. januar, ob 19.30. velika dvorana Glasbene šole Velenje NOVOLETNI KONCERT - Pihalni orkester Premogovnika Velenje četrtek, 14. januar, ob 19.30. orgelska dvorana Glasbene šole Velenje BAROČNI KVARTET (sopran, violina, violončelo in čembalo) 3000 Celje, Ljubljanska 1 1 info@avto-celje.si, http://www.Avto-Celje.si PRODAJA: Celje, Ipavčeva 21 - 063/34-271; NAD. DELI - 412-402; SERVIS - 33-521 Do 5 kg u IO dneh! Spremenite suojo postauo brez spremembe načina življenja s preparati, ki osuajajo suet. Dobite jih o lekarnah. Ob vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. Kokusai IsoCell NormaLme 9 Lat z oašiM zaupanjem JZe^askaplatina ker je prihodnost v specializiranih trgovinah V^Teletrgovina Telekom Slovenije Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje samo v Teletrgovinah Velenje: Kidričeva c. 2a, tel.: 063 861 335,fax:063 864 330 Celje: Cankarjeva 4. tel.: 063 421 444,fax:063 483 350 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. št. 080 80 80 Naš« bogata ponudba Je prava zakladnica daril. Da bi Vam olajiali izbiro, Vam bo Super Peter svetoval, pripravi) pa Vam Je tudi različne darilno pakete v petih cenovnih razredih. Vabljeni! —————— sip _ hrhbm hhhhb _ 10. decembra 1998 10. decembra 1998 KAK CAS 7 Drugi krog županskih volitev V Šoštanju: V Šmartnem ob Paki Menih gladko zmagal ŠOŠTANJ, 6. december - V drugem krogu županskih volitev je v Šoštanju slavil dosedanji župan Bogdan Menih (SDS), ki je zbral 64,7 odstotka glasov, njegov protikandidat Matjaž Natek (ZLSD) pa je v drugem krogu zbral 35,3 odstotka glasov. Meniha so v drugem krogu podprli SLS, SKD in svetnik DeSuS-a Viktor Potočnik, medtem ko so Matjaža Natka podprli v taboru LDS, Zeleni in prepričljivo zmagal Menih, zanj je glasovalo dobrih 91% (494) tistih, ki so v nedeljo prišli na volišča, medtem ko je Natek v Topolšici dobil le blizu 9 odstotkov glasov, nekaj več (dobrih 18% je dobil v Topolšici le na volišču Pri Janezu; tudi v Lokovici so se odločili za Meniha (72,85), na obeh voliščih v Ravnah (66,82 in 66,54%), v Skornem -Florjanu (60% in 71,15%), v Gaberkah (61,97 %), Ko je prišel na občino stari novi župan Bogdan Menih se je v njegovem taboru pričelo slavje. Lista za razvoj mesta in vasi (Marjan Vrtčnik). Nedeljski volitev se je v Šoštanju udeležilo 3.721 volivcev od 6.252 vpisanih v volilni imenik, kar pomeni, da je bila udeležba 59,52-odstotna (več kot 10 odstotkov nižja kot v prvem krogu). Mesto Šoštanj je bilo ob Šentvidu in Belih Vodah (53,42%) tisto, ki je podprlo Matjaža Natka, v teh treh okoljih je slavil, medtem ko so bili drugje za Bogdana Meniha. Odstotki Prvi so javili izide iz Zavodenj, medtem ko so bili v nedeljo prvi, ki so na sedež občinske volilne komisije prinesli glasovnice iz Skorno-Florjana. Poglejmo izide po posameznih voliščih: v mestu Šoštanju je od 2.061 vpisanih v volilni imenik glasovalo 1.099 volivcev, kar je dobrih 53 odstotkov; za Meniha 503 volivci (46,75%) in za Natka 573 (53,25%), v Topolšici je Zavodnjah (87,58 %) in v predčasnem glasovanju (59,57%). Sicer pa je bila najvišja udeležba v Belih Vodah, kar 90,45-odstotna, medtem ko je bila najnižja v Lokovici, samo 47,29-odstotna. Zadovoljni v Menihovem taboru V taboru Bogdana Meniha se je slavje začelo že kar kmalu po tistem, ko so bili znani rezul- Kako so volili v občinah Braslovče, Polzela in Žalec Goričar, Žnidar in Posedel Od šestih občin Spodnje Savinjske doline so volivci na volitvah 22. novembra v prvem krogu izvolili le enega župana (v občini Vransko), v preostalih petih pa v dragem krogu. BRASLOVČE - V občini Braslovče sta bili na glasovnici zapisani dve imeni, in sicer dosedanjega predsednika KS Duška Goričarja, SLS in kandidata LDS-a Nikolaja Rožiča. Župan nove občine Braslovče bo naslednja štiri leta Goričar, za katerega je glasovalo 64,14 odstotka volivcev, za Rožiča paje oddalo glasovnice 35,86 odstotka volilnih upravičencev. Volitev seje udeležilo 49, 88 odstotka volivcev. POLZELA - V drugem krogu volitev v občini Polzela sta se pomerila dosedanji predsednik KS Stanko Novak, SKD in kandidat SDS Ljubo Žnidar. 66,49-odstotkov volivcev seje odločilo za spremembe in torej oddalo več glasov Žnidarju (52,10 odstotka), za Novaka pa je volilo slabih 48-odstotkov volivcev. ŽALEC - Tako kot v občini Polzela so tudi v občini Žalec volivci poskrbeli za presenečenje. Med kandidatoma v drugem krogu so za župana izvolili Lojzeta Posedela, neodvisnega kandidata. Prejel je slabih 55-odstotkov glasov. Njegov protikandidat je bil sedanji žalski župan Milan Dobnik (SKD). Podporo mu je izrazilo 45,11-odstotka volivcev. Na volišča pa je tokrat prišlo 46,79 odstotka volilnih upravičencev. ■ tp Tesna zmaga Ivana Rakuna tati in kar kmalu se je na sedežu občinske komisije pojavil stari novi župan, ki sta ga pričakala šampanjec in harmonika. "Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi zaupali in s tem potrdili, da sem pretekla štiri leta delal dobro. Obljubljam jim, da bom tako tudi v naprej. Posebna zahvala pa velja volilnemu štabu, ki ga je vodil Gabro Cverlin, Studiu Marinšek in prijateljem, ki so pri tem pomagali, ženi in obema hčerama. Že jutri (ponedeljek) bom spet na starem delovnem mestu." Ne toliko razočarani, kot presenečeni nad izidi, pa so bili v Natkovem taboru, odkrito so povedali, da so pričakovali več in poudarili, da je treba upoštevati voljo volivcev v Šoštanju, ki so se odločili tako, kot so se. Sveti KS tudi v Šentvidu in Zavodnjah V dveh od devetih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj pa so bile v nedeljo tudi volitve svetov KS, v Šentvidu in Zavodnjah. V petčlanski svet KS Šentvid so bili izvoljeni: Tatjana Lenko, Milan Kretič, Franc Jelen, Franc Urlep in Edo Žlebnik, prav tako v petčlanski svet KS Zavodnje pa: Cveto Grabner, Jože Ročnik, Anton Potočnik, Albina Grabner in Franc Veternik. ■ Milena Krstič - Planine Foto: Stane Vovk ŠMARTNO OB PAKI - Občino Šmartno ob Paki bo naslednja štiri leta vodil novo - stari župan Ivan Rakun, kandidat SLS s podporo SKD in SDS. V drugem krogu lokalnih volitev je zanj glasovalo 729 volivcev ali 50,73-odstot-ka (v prvem krogu 749 volivcev ali 45-odstotkov), ime njegova protikandidata na glasovnici - nestrankarskega Alojza Podgorška paje obkrožilo V Natkovem taboru so že zvečer tehtali, kaj neki je prevladalo. So obljubljali premalo? Za 22 glasov je Ivan Rakun v drugem krogu volitev premagal Alojza Podgorška. Na tesno zmago je najprej nazdravil v avli šmarškega kulturnega doma. 707 ali 49,23-odstotka volilnih upravičencev ( v prvem krogu je ta dobil 471 ali slabih 30-odstotkov glasov). Tokrat je bila udeležba nekoliko skromnejša kot v prvem krogu. Na petih voliščih v štirih volilnih enotah je oddalo glasovnice 1448 volivce ali 66,24-odstotka, kar je za 10-odstotkov manj kot na volitvah 22. novembra. lilni enoti - Skorno, Gorenje, Paška vas, kjer je dobil 278 (Podgoršek 175) in v četrti (Mali Vrh, del Velikega Vrha in Gavc), kjer so mu volivci namenili 127 glasov (Podgoršku 119). Podgoršek pa si je pridobil zaupanje volivcev v drugi volilni enoti - Šmartno ob Paki in del Slatin, kjer je zanj glasovalo 206 volilnih upravičencev (za Rakuna 177) ter v tretji volilni enoti - Rečica ob Paki in Podgora. Tu je dobil 193 glasov, Rakun pa 133. Prvi neuradne rezultate je občinska volilna komisija objavila že nekaj pred osmo zvečer. Opazovalci strank šmarške pomladne koalicije, ki je vodila Rakunovo volilno kampanjo, pa so seveda poskrbeli, da so svojega kandidata o "stanju" seznanili prej. Zato je ta v spremstvu svojega sina Janka in sestre Marjane nazdravil s člani volilnega odbora v šmarškem kulturnem domu tudi že pred osmo zvečer. To je bilo seveda skromen uvod v slavje, ki gaje zmagovalec pripravil v svoji zidanici v Malem Vrhu. Utp In kako so volivci porazdelili glasove? Ivan Rakun je zmagal v prvi vo- V Mozirju V štabu občinske volilne komisije, katere predsednica je Anita Grm, so z zanimanjem spremljali rezultate s terena. Jože Kramer ugnal Jakoba Presečnika V nedeljskem drugem krogu volitev so volivci v občini Mozirje za novega župana izbrali Jožeta Kramerja (SDS), ki je premagal dosedanjega župana in poslanca državnega zbora Jakoba Presečnika (SLS), ki je tako edini od petih že dosedanjih zgornjesavinjskih in zadrečkih županov, ki ni bil ponovno izvoljen. Od 4843 volivcev jih je v nedeljo prišlo na volišča 2810, kar pomeni 58,02 odstotka. Jožetu Kramerju je svoj glas namenilo 1529 volivcev, ali 55,02 odstotka, za Jakoba Presečnika pa jih je glasovalo 1250, ali 44,98 odstotka. Podatki so seveda še neuradni, glasovnice po pošti pa razmerja seveda niso bistveno spremenile. Izid volitev v mozirski občini je gotovo dokaj presenetljiv. Res je imel Jože Kramer v prvem krogu prednost 2,5 odstotka, vendar je tudi res, da je bil edini kandidat s področja krajevne skupnosti rečica ob Savinji, na področju krajevne skupnosti Mozirje pa sta bila ob Jakobu Presečniku še dva kandidata za župana, ki sta skupaj zbrala dobrih 20 odstotkov glasov. Prednost bi torej morala biti na strani Jakoba Presečnika, ki je nanjo tudi odkrito računal. Nekaj teh glasov je pričakoval seveda tudi Jože Kramer, ki je svojo prednost videl zlasti v tem, da je napovedoval profesionalno opravljanje funkcije župana, torej svojo stalno prisotnost v občinskem okolju. Vsekakor pomeni končna razlika desetih odstotkov precejšnje presenečenje, vendar so tako odločili volivci. Razočaranje v poraženem taboru je bilo seve- Novi župan se je veselil s svojimi, s krajani in s strankarskimi kolegi, ki še posebej niso skrivali zadovoljstva da veliko in tudi pričakovanega slavja ni bilo. Povsem razumljivo je bil več kot vesel novi župan Jože Kramer in vsi z njim, zlasti strankarski kolegi. Takšna je bila tudi ena njegovih prvih izjav, ko je sicer dejal, da je zmago pričakoval, vendar je posebej poudaril, daje to pomembna zmaga za slovenske socialne demokrate na tem področju, saj so ob lepem številu svetnikov v občini Mozirje dobili še župana, dodal paje še, da bo na tej osnovi poslej lažje in boljše tudi sodelovanje z ostalimi občinami. MjP 8 MS VAS 107,8 MHz 10. decembra 1998 ^^PERSPEKTIVA * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Nova Na oblikovalskem področju Naš čas še ni rekel zadnje besede. Kje pa! Morda je izrekel šele prvo črko. Zato smo v naše uredništvo pred dobrimi tremi tedni povabili novo oblikovalsko moč, Damirja Smida, ki pravi, da že zdaj, po teh treh tednih pri nas čuti, da ne bo nikoli več majhen in zelen. Bi mu kar verjeli, ker o čem takem ne bo imel niti časa tuhtati. Tako kot pri nas nismo kaj dosti razmišljali, da je šele prišel, saj smo ga že kar prvi dan zasuli z delom. Prišel je pač v času, ko med drugim nastaja nov almanah in ko je dela toliko, da še pogledati ne smemo drug drugega in je že lahko kaj narobe. Kolegu pa so mu že tudi kar kmalu "dovolili", da je lahko samostojno oblikoval dve strani časopisa. Pravi, da ga pri nas veseli prav to, da je delo dinamično, in da ni možnosti, da bi lahko bilo (komurkoli) dolgčas. Računalniki so njegov svet, poleg tega pa se je že prej malo ukvarjal z oblikovanjem in ta služba je zanj, pravi, pisana na kožo. Predvsem pa je vesel, dajo je dobil. Ker pa je pri nas tudi tako, da se nihče ne more ukvarjati samo s "svojim poslom", ampak mora velikokrat vskočiti tudi pri kakšnem drugem, smo pri njem že kar na začetku sodelovanja ugotovili zanimivo in v uredništvu nadvse cenjeno last- nost: kave ne pije, jo pa zna prav dobro skuhati. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... ■ MIRAN RUDAN "V srce" je naslov novega albuma Mirana Rudana, ki ga je ta pred kratkim izdal pri založbi to ploščo z naslovom "Kompas srca". Po dveh avtorskih albumih: "Hiša" (1994) in "Neskončna pot" (1996) ter plošči "Illusion anyway - tribute to Neil Young" (1997 - posnetek koncerta), za katero so lani prejeli Zlatega petelina za najboljšo ploščo v tujem jeziku, se je skupina na četrti plošči spet približala zvoku s prvega al- Men Art. Izkušeni slovenski pop pevec, nekdanji član skupine Randez Vous in kasneje Pop Design že nekaj časa uspešno nastopa kot samostojni pevec. S spremembo imidža, dolge lase je zamenjal za gologlavo podobo, je postal še bolj prepoznaven, z značilnim glasom pa je že nekaj časa pomemben domači pop zvezdnik. Značilen vokal je glavna odlika njegovega baladnega albuma z liričnim naslovom "V srce", za katerega pravi, da je zelo oseben. Na plošči je dvanajst skladb, med katerimi so nekatere že znane ("Poletja ne bo", "Cvetje in vrtovi", "Naj vino tvoj poljub sladi"), nekaj pa je popolnoma novih. Med njimi seveda ne manjka "Božična", zanimiva pa je tudi priredba uspešnice italijanskega pevca Neka, "Laura non c'e", ki jo je Miran prepesnil v "Laure ni več". HIŠA Trboveljska folk ročk skupina Hiša bo v tem mesecu pri ŽKP RTV Ljubljana izdala svojo četr- buma. Ponovno so se vrnili k poetičnemu folk rocku z elementi bluesa, jazza in countrya. Zasavci bodo promocijsko turnejo ob izidu plošče uradno začeli 19. decembra v domačih Trbovljah, ko bodo nastopili v tamkajšnjem Domu svobode, temu nastopu pa bodo sledili koncerti po vsej Sloveniji. AL BANO CARIŠI Popularni italijanski pevec, ki ga pomnimo predvsem kot moški del uspešnega dueta Al Bano & Romina Povver, je v teh dneh izdal nov album z naslovom "In concerto", ki je, zanimivo, izšel le v Avstriji in Sloveniji. Na plošči, ki je nekakšno logično nadaljevanje prejšnjega albuma ("Concerto classico"), je nekaj predelav znanih pop uspešnic. Taka je na primer skladba "Senza luce", ki je priredba velikega hita skupine Procol Harum "A Whiter Shade Of Pale", pa uspešnice "Con te partiro", "Santa Lucia" itd. Na plošči se v eni skladbi pojavlja tudi znana operna pevka Mon-serrat Caballe. 22. decembra bo Al Bano nastopil v Sloveniji, v ljubljanski hali Tivoli na Božičnem koncertu Simone Weiss, s katero bo zapel tudi nekaj duetov. SASHA 24-letni pevec Sasha je pravkar izdal svoj debitantski album "De-dicated to..." in se takoj uvrstil visoko na nemško lestvico najbolje prodajanih albumov. Za mladega zvezdnika smo prvič slišali, ko je sodeloval s pevko Young Deenay in se pojavil v njenih uspešnicah "Wanna Be Your Lover" in "Walk On By". Kasneje je zaslovel s skladbo "I'm Stili Waiting", v kateri se mu je za sodelovanje oddolžila Young Deenay in je postala velika uspešnica predvsem med najstnicami. Trenutno največji hit s prvenca mladega pevca je skladba "If You Believe", pop balada, kakršnih najdemo na plošči še nekaj. Med njimi je tudi priredba stare skladbe Lionela Richieja - "Easy". PIRAMIDA Piramida je skupina, ki prihaja s Koroške, natančneje iz Dravograda, njene korenine pa segajo še v daljna osemdeseta leta. Po dolgoletnem preigravanju pop ročk uspešnic so se člani tega kvarteta odločili, da izdajo svojo prvo avtorsko ploščo z naslovom "Le enkrat se živi". Posneli so jo v velenjskem studiu Dynamic (producent in tonski mojster je bil Janez Rak), izšla pa je pri mariborski založbi Conan. Na plošči je deset avtorskih skladb, ki sta jih napisala dva Slavka Rožiča (ki- Le enkrat se živi 3iSS T gfifi PIRAMIDA tarist in klaviaturist), besedilo za eno skladbo pa je prispeval tudi Adi Smolar. Poleg obeh Roživeč sta člana skupine še basist David Novak in bobnar Peter Podržan. V prihodnjih dneh načrtujejo številne promocijske koncerte in nastope na radijskih in TV postajah po Sloveniji, 'pripravljajo pa se tudi na snemanje prvega vi; deospota. ■ MiČ Študent naj bo Tako. Za nami je še en študentski vikend. Tokratni že tradicionalni petkov sestanek v Plac-u je zaradi vremenskih razmer odpadel. Pa smo ga v poznih večernih urah nadomestili z neuradno verzijo v pisarni Mladinskega centra. Produkt le-tega pa so naslednje novice. Naš človek v študentski vladi Novica tedna je vsekakor izvolitev članice ŠŠK-ja Tanje Hribar za ministrico ŠOU za kulturo. Vlada ŠŠK-ja ji iz srca čestita in se že vnaprej priporoča. Praga kliče ŠŠK bo leto 1999 dočakal v Pragi. Baje je zasedba legendarna! Na pot se bodo odpravili 29. 12., vrnili pa 2.1. Zaželimo jim srečo in predvsem trezno glavo. Študentje smo tudi rudarji Ogled RLV bo 11.12. in 18.12. Odhod je ob 14.30 izpred Rdeče dvorane. Obelečeni v rudarska oblačila boste lahko oponašali krte, okusili pristni velenjski lignit, bili deležni knapovske malice ter se pred vrnitvijo na svetlo očedili pod rudniškimi tuši. Iz tega razloga so še posebej vabljene ženske članice študentskega kluba. Sofinanciranje obštudi-jskih projektov Študenti, ki jih poleg faksa zanimajo še druge stvari, se za finančno pomoč lahko obrnejo na ŠŠK. Pogoj je seveda članstvo v ŠŠK-ju in študentski status. Pisne prošnje se do 10. v mesecu oddajo v Plač ali pošljejo po pošti na naslov ŠŠK, Titov trg 4, 3320 Velenje. Prošnje bo obravnavala petčlanska komisija in svoje mnenje podala v obliki obvestila na dom. Sedaj lahko telefoniramo ceneje V Plac-u se pobirajo prijave za naročilo telefonskih kartic za 100 impulzov po ceni 1.200 SIT. Kdor želi postati lastnik enega ali večih tovrstnih pripomočkov, naj se vnaprej naroči, seveda v Plac-u. Rekreacija še vedno buri duhove Naš športni referent je med sobotno rekreacijo v novi dvorani CSŠ opazil, da se je udeležujejo tudi nečlani. Temu seveda strogo nasprotujemo. Zato je od zdaj naprej rekreacija možna le z ŠŠK izkaznico, katero boste vsi člani v tem tednu prejeli na dom. ŠŠK košarka ni za v koš Košarkarsko moštvo ŠŠK je odigralo že dve tekmi. Prvo so odigrali z moštvom THC in jo dobili 20:0 (THC-jevcev na tekmo namreč spoloh ni bilo). Z rezultatom 46:22 pa so naši zmagali proti moštvu PUMA PARIŠ SANTDERMAN. Najboljši igralec tekme je bil Dejan Ferlin. Čestitamo! Naslednja preizkušnja bo tekma proti GAMSOM v ponedeljek, 7.12. Na lestvici z dvema točkama vodijo GAMSI. Prav tako z dvema točkama jim sledi ekipa ŠŠK (na drugem mestu so zgolj zaradi razlike v koših). Tretje in ostala mesta zasedajo ekipe, ki so slabše od naše in zato nepomembne. Lignit v ljubljanskem K4 V torek, 15. decembra, bo v ljubljanskem klubu K4 velika promocija CD plošče ŠŠK-ja Lignit. Nastopili bodo Res Nullius, Kaoz in Klinični testiranci. Obeta se velik žur, zato je udeležba obvezna! Naj vas sovica spremlja in kaže pot v meglenih jutrih, ko hitite na predavanja. U Zatika LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.294) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 6. decembra: 1.GALIČ: Naš maček 10 glasov 2. ZASAVCI: Zelena bratovščina 8 glasov 3. K0R. JEKLARJI: Kotu I jski playboy 6 glasov 5. CVET: Ostrovrhar 3 glasovi 5. PET0VI0: Na poročni dan 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 13. decembra: 1. ALFI: Slovenci 2. GAŠPERJI: Z bieiklom na pot 3. HENČEK: Ljubezen je prelepa 4. KUMER: Tam za goro 5. SLAPOVI: Naj se sliši naša pesem Vili Grabner □ Volitve so mimo Druge lokalne volitve so mimo. Tisti, ki se niso potrudili na volišča, morajo naslednja štiri leta bolj potiho pljuvati na oblast, saj sami niso zmogli tistega prostovoljnega minimuma, ki bi pripomogel, da bi se uveljavili tudi njihovi interesi. Počasi za državno, se je že izoblikovala tudi lokalna politična elita, ki je še daleč od tega, da bi obvladala finese, a vendarle svoje tekmece ponekod hladnokrvno pustila zadaj. Sem sodijo neodvisni kandidati, ki so dobili glasov za srednje veliko stranko, pa tudi strankarski kandidati, ki so dobili bistveno več glasov, kot jih v občini sicer žanje njihova matična stranka. To pomeni, da ljudje, ko stopijo v volilno kabino, vendarle ne sklepajo samo po kratici stranke, kaj bo kandidat počel če bo izvoljen. Izobrazba, družbeni status in vse druge oblike uspešnosti že igrajo večjo vlogo. To pa je v Sloveniji, ki je ujeta v svojevrstno strankokracijo zelo pomembno. Zupan, ki bo v svojo štiriletno vlogo vložil dovolj truda, bo na kasnejših volitvah v Državni zbor zlahka premagal tekmece. Zlasti v večinskem sistemu, ki očitno ni več daleč, saj se je prejšnji teden od pomembnejših strank v usodo vdala tudi ZLSD. Državnemu zboru se v njegovih rosnih letih namreč dogaja, da je njegov ugled enak ničli. V pomanjkanju politične elite, so se in se še na listah znajdejo ljudje, ki jim človek niti sprehajanja psa ne bi zaupal, a jim blagovna znamka stranke omogoči zastopanje drugih. Še huje je, kadar se to zgodi na podlagi nacionalnih list. Če se bo torej sčasoma začela uveljavljati politična hierarhija, potem so paraziti za vekomaj opleli. Tisti, ki se bo odločil delovati v politiki, bo moral začeti orati kariero s trdim delom v stranki, najbolje že v podmladku in jo preden bo imel možnost priti na poslanski sedež, pretrpeti še kak mandat županovanja ali vodenja uspešnega podjetja. In šele nato bo Janez Poslanec res vreden tiste juhej plače in ugleda, ki ga sicer zahteva zase. Kasneje, namesto upokojitve, se bo morda preskusil še v diplomaciji. Tako bodo po svetu v imenu države hodili ljudje, ki bodo znali vihteti jedilni pribor in podajali kot kamen trda stališča, v vsaj dveh tujih jezikih. Zagotovo pa na stolčku ne bodo počeli neumnosti, skakali iz stranke v stranko in grabili dokler je še kje kaj, saj vložek prehud, da bi ga zamenjali za eno samo stanovanje. Hmmm, čez deset let tako mogoče ne bomo več zavijali z očmi nad fizičnimi in mentalnimi izpadi za govornicami v državnem zboru, mestnih svetih in drugod. Ali pa tudi ne. Na sončni strani Alp smo bili že prevečkrat priča, kako so pravila vrgla puško v koruzo nad našimi beticami. Danes se žal zdi, da bi vsakdo, ki ima skrpano kakršnokoli diplomo in tisti dipl. pred imenom, po dvajset minutnem zadosti vpadljivem postavanju pred palačo na Gregorčičevi, dobil vsaj eno ponudbo - če bi morda imel malo časa in bi hotel postati obrambni minister ■ Dare Hriberšek JOE COCKER GREATiST HITS Le kdo ga ne pozna? Več kot trideset let nas že navdušuje s svojim petjem, tako originalnim, tako drugačnim od drugih. Še vedno, tudi po tridesetih letih, posnetek njegove interpretacije Lennon -McCartneyeve »With A Little Help From My Friends« z legendarnega VVoodstocka, povzroča tesnobo v srcu in mravljince po vsem telesu. Briljantna vokalna interpretacija je tega 54-letnega Angleža iz Sheffielda postavila na posebno mesto med velikimi ročk pevci. Skrivnost odličnega petja je gotovo v doživetem in čustvenem podajanju besedila, ki je po njegovih besedah prav tako pomembno kot glasba. »Glasba je pomembna, toda besedilo je zame še bolj,« pravi in dodaja, da se kot pevec ukvarja predvsem s tekstom, tako v studiu, kot na odru in da poskuša iz vsake besede iztisniti zadnjo kapljo soka. To se tudi vidi. Kot da poje z zadnjimi atomi moči, Joe Cocker, navadno ves prepoten in zvijajoč ter krileč z rokama, z bolečo grimaso na čelu v vsak takt skladbe daje del sebe. Na njegovih albumih so vedno sodelovali največji. Dylan, Knopfler, Winwood, Van Morrison, Stevie Wonder in mnogi drugi se kot avtorji pojavljajo na njegovih ploščah, ki so polne odličnih izvedb balad, soulovskih skladb, bluesa, ročka, pa tudi klasičnega popa. Čeprav severni Anglež iz Sheffielda, zveni kot da bi prihajal z delte Mississippija, so zapisali nekoč v znamenitem Rolling Stoneu, priznani New York Times pa ga je razglasil za najboljšega pevca. Čeprav nikoli ni želel postati popularen za vsako ceno, je bil reden gost številnih glasbenih lestvic. Album »Greatest Hits« zato upravičeno nosi svoje ime. Na njem je vse, po čemer smo si Joea Cockerja zapomnili v zadnjih letih. Od Nevvmanove «You Can Lea-ve Your Hat On«, klasične soul mojstrovine »Uncahin My Heart«, Bryan Adamsove «When The Night Calls« do ene zadnjih uspešnic »N'Oubliez Jamais«. Seveda na plošči ne manjkajo njegove uspešnice iz šestdesetih in sedemdesetih let, kot so »Don't Let Me Be Missunderstood«, »Delta Lady« in »You Are So Beautiful«. Album največjih uspehov pa bi bil seveda nepopoln brez že omenjene »With A Little Help From My Friends«, sicer ne tiste legendarne izvedbe iz Woodstocka, pa zato z nič slabšo »živo« verzijo iz leta 1990. Tu sta tudi dve novi skladbi, zimzeleni soul standard »What Becomes Of A Broken Hearted« in skladba »That's Ali I Need To Now«, ki jo je odpel skupaj z Erosom Ramazzottijem letos poleti na koncertu italijanskega zvezdnika v Muenchenu. Joe Cocker je kljub vzponom in padcem v svoji karieri in kljub temu, da je bil v sedemdesetih tako v glasbi, kot osebnostno že popolnoma na dnu, uspel ostati več kot tri desetletja eden največjih pevcev v zgodovini ročk glasbe. Odgovor, zakaj je tako, najdete prav na albumu z njegovimi največjimi uspehi. m MiČ Naših f® let Cena časopisa je ponovno poskočila 5. septembra 1996, ko je bilo treba za štiriintrideseto številko Našega časa namesto dosedanjih 130 tolarjev odšteti 30 tolarjev več. V prvi decembrski številki Našega časa (sedeminštiridese-ta v letu 1996), izšla je 5. decembra, je v članku z naslovom "Skrb za prizadete in ostarele" novinar Janez Plesnik poročal o dogajanju v Zgornji Savinjski dolini. Del članka se glasi takole: "Vsaj tri pomembne projekte imajo v mozirski občini na področju socialnega varstva in skrbstva. Najbližje uresničitvi je ureditev novega varstveno - delovnega zavoda, sedanji namreč sicer uspešno deluje, vendar v najemnih prostorih. Mozirski občinski svet je že pred časom sprejel sklep o nakupu stanovanjskega objekta na Tratah v Mozirju, pa tudi sicer aktivnosti ne mirujejo. Občina Mozirje je naložbo priglasila na ustreznem ministrstvu in obenem nanj naslovila dva zahtevka. Prvi je povrnitev kupnine za objekt, drugi pa je zahtevek za sredstva v proračunu za 1997, s katerimi bi objekt uredili in po potrebi tudi razširili." Srčno upam, da so Mozirjani z obema zahtevkoma uspeli in uspešno uredili prostore varstveno - delovnega zavoda. V naslednji številki pa so že na naslovnici poročali o jubileju osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja: "Danes (v četrtek) je za učitelje in učence osnovne šole Antona Aškerca Velenje poseben dan. Poseben zaradi jubileja oziroma prireditve, s katero bodo zaznamovali 25 - letnico delovanja te šole. Tako bodo v dopoldanskem času pripravili kulturni dan, popoldne ob 17. uri pa svečano prireditev v dvorani velenjske glasbene šole. Ob tej priložnosti se bodo srečale prve in sedanje generacije učiteljev. Šola Antona Aškerca je bila dolga leta največja šola v bivši občini Velenje, danes pa si to mesto deli z osnovno šolo Šalek Velenje. Kot tretja OŠ v mestu Velenje je prvič odprla vrata na stežaj v šolskem letu 1971/72, skupaj z letošnjo generacijo pa se je na matični šoli v Velenju in na podružnični šoli v Pesju usposabljalo za življenje 23.250 otrok. Nekoliko presenetljiv je podatek, da prav letos sedi v 28 oddelkih v vsem obstoju šole najmanj učencev "le" 753." Že res, da se je na osnovni šoli Antona Aškerca v 25 letih zvrstilo lepo število učencev, številko 23.250 pa bo kljub temu le treba kar precej oklestiti. če bi se namreč samo na tej šoli "usposabljalo za življenje" toliko otrok, potem Velenje, ki premore kar 7 osnovnih šol, ne bi bilo le mesto s 30.000 prebivalci, temveč bi jih morali tu živeti veliko, veliko več, pa tudi šola bi le težko prenesla vsakoletni vpis novih 800 otrok! Mdk Evropsko hranilništvo in Slovenija Dostojna predstavitev v zajetni knjigi Evropsko združenje hranilnic je doslej izdalo dve zajetni knjigi o zgodovini, poslovanju in posebnosti hranilništva v Evropi, obe pa sta v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Pred nedavnim je tako izšla druga knjiga, ki je namenjena pridruženim članicam Evropske skupnosti, med njimi je seveda tudi Slovenija. Celoten projekt vodi Inštitut za pospeševanje hranilništva s sedežem v Bonnu. Predstavitev slovenskega hranilništva je slovensko združenje bank in hranilnic zaupalo Aleksandru Videčniku iz Mozirja, kije imel na voljo 30 tipkanih strani in niti besedice več, enako merilo pa je seveda veljalo za vse države in so torej povsem enakopravno predstavljene. Inštitut iz Bonna je od vseh držav, torej tudi tistih iz prve knjige, terjal sodelovanje in pomoč, oboje pa se je uresničilo v zares pravi meri. Le primer. Aleksander Videčnik se je povezal z avstrijskim združenjem hranilnic za pomoč glede nekdanje zakonodaje s tega področja, saj je Slovenija nekoč seveda sodila pod avstro -ogrsko monarhijo. Obsežno gradivo je prejel v pičlih štirinajstih dnevih in ga je bilo za debelo knjigo. "Zame je bilo to silno prijetno delo posebej zaradi dejstva, da sem lahko predstavil nekatere prvine, ki jih ostale države niso imele ali jih še danes nimajo. Denimo dejstvo, da smo imeli v Sloveniji prvi v Evropi zadružno šolo, da smo imeli med drugo vojno lasten denarni zavod v Črnomlju, kar je evropska posebnost, posebej pa je pomembno, da imamo v Sloveniji šolsko hranilništvo, ki ga ne pozna nobena druga država in je torej izvirna slovenska zamisel. Prepričan sem, da je Slovenija v tej knjigi resnično dostojno predstavljena," pravi Aleksander Videčnik. mjp Vabimo na ogled VELENJE - Petek, 11. decembra, Dom kulture, ob 19.30 uri Šaleška folklorna skupina Koleda z besedo, sliko in nastopom v živo na prireditvi "Gostovanje Kolede na Tajvanu". ŠOŠTANJ - Četrtek, 17. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Božično-novoletni koncert. Sodelujejo: Šaleški oktet, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, upokojenski pevski zbor in pihalni orkester Zarja Šoštanj. ŠOŠTANJ - Sobota, 19. decembra, ob 18. uri v prostorih športne dvorane plesno glasbeni večer "Šoštanjske mažorete plešejo za vas". Poleg mažoretne skupine bo nastopil še pihalni orkester Zarja Šoštanj. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE NAGRADNA PREDSTAVA ZA GLEDALIŠKI ABONMA V soboto, 12. decembra, bo v Velenju gostovala ena najboljših amaterskih gledaliških skupin pri nas. Prihajajo iz Ljutomera, predstavili pa se bodo s kriminalko Agathe Christie: MIŠ0L0VKA. Že ime avtorice nam pove, da brez umorov ne bo šlo. Če pa vemo, da je dogajanje postavljeno še v Anglijo, v odmaknjeno gostišče in če se temu primerno poslabša še vreme, se grozljivost dogajanja in napetost kar stopnjujeta. Kaj mislite, kdo je morilec? Ob 17.30 bo predstava za Beli abonma in izven, ob 20.00 pa za Rumeni abonma in izven. Cena vstopnic 1.000 SIT. ZLATI ABONMA V sredo, 18. decembra, bo v Cankarjevem domu koncert Zlatega abonmaja: CAMERATA ACADEMICA SALZBURG in KOMORNI ZBOR DUNAJSKEGA ZDRUŽENJA. Dirigent: Peter Schreiner Program: J. S. Bach, Božični oratorij, BWV 248, Kantate 1,2,3. Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja NSK v Mladinskem centru Petkov večerni gost Aleša Črniča v Mladinskem centru Velenje bo Peter Mlakar, filozof, član NSK in sodelavec skupine Laibach. Govoril bo o možnostih, ki jih odpirajo nekatere ekstremne kategorije mišljenja v odnosu do empiričnih determinant tehnologije in zavesti. Ali so upravičene domneve o aktivnosti realno nemogočega kot pogonske sile stvarnih dogodkov, kot energetska podlaga v produkciji življenja? Ali se bo človeško polje dejanskega in izkustvenega okitilo z dimenzijo, ki velja za neobstoječo in nerealno? Kaj je resnica, če lahko seksualno doživljanje ukazuje telesu in ga modelira? Kaj je s trditvijo, da neob-stoj boga nima z njim nič opraviti? Pogovor bodo pričeli ob 21.00 uri. Galerija Mozirje Svetlobni zapisi Cirila Sema Akademski slikar Nikolaj Beer razstavlja v Gorenju Galerija Mozirje do srede prihodnjega tedna vabi na ogled razstave fotografij Cirila Sema ob 30 - letnici njegovega ljubiteljskega delovanja. To delovanje seveda pomeni tri desetletja poslanstva fotoreporterja, saj ni daleč od resnice, daje Ciril edini zgornjesavinjski fo-toreporter. Sam pravi, da je njegovo delo pravzaprav svetlobno zapisovanje ljudi in dogodkov, pravoverno in izvirno , torej je prav- iloma povezano s tisočinko sekunde neponovljivega trenutka. Ciril tako že desetletja obvladuje dogodke in čas, njegova fotografija je živa in dokumentarna, o njeni izraznosti zato skoraj ni mogoče govoriti, izvirnost je zakon, pravi sam o svojih fotografijah in je tudi njihov najostrejši kritik. Njegovo vodilo je "biti zraven" in ustvariti dokument, ki bo pravo vrednost in veljavo dobil v prihodnjih letih, desetletjih. Razstava je vredna ogleda, mnogi bodo na njej našli sebe samega, utrnil se jim bo spomin na dogodke v minulih desetletjih, naenkrat bodo spoznali, daje Ciril vedno in povsod zraven, da brez njega ni dogodka. Brez njega skoraj ni živahnosti med "sotrpini," vedre besede in dobre volje. In tako naj bo še dolgo, saj vendar mora biti Ciril še dolgo "zraven." UjP Prekmurske ravnice in ljudje Izlakah. V razstavišču Gorenja (v avli poslovne zgradbe na Partizanski 12 v Velenju) so v začetku decembra odprli razstavo slik Nikolaja Beera, akademskega slikarja. Nikolaj Beer, rojen leta 1945 v Križevcih v Prekmurju, je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici. Kot svobodni umetnik živi in dela v Grumove nagrade občine Zagorje ob Savi. Največje priznanje je dobil v Szombathelyju na Madžarskem, in sicer veliko Premijo Panonnia 1989. ■ Hinko Jerčič V Gorenju je razstavljenih 13 oljnih slik, ki zvečine predstavljajo Prekmurje, pokrajino z njivami in podobe ljudi. Nikolaj Beer je imel že nad deset samostojnih razstav po Sloveniji. Je dobitnik Nikolaj Beer, na sredini, v Gorenju Luče ob Savinji Prvo srečanje ljudskih pevcev Mozirska območna izpostava republiškega mi in zelo različnimi pesmimi razvneli občin-sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v stvo in ga bodo s prihodnjimi srečanji zaneslji-sodelovanju z lučkim kulturnim društvom in vo še bolj. ob pomoči občine Luče pred nedavnim izved- M Jože Miklavc la prvo srečanje ljudskih pevcev s področja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Dejstvo namreč je, da so se ljudski godci na tem območju z ohranjanjem neizčrpnega izročila že krepko uveljavili, zato so njihovemu zgledu sledili tudi ljudski pevci, svojemu prvemu srečanju pa so nadeli ime "zapoj z menoj." V lepi dvorani novega večnamenskega doma v Lučah se je predstavilo deset skupin in posameznikov iz Luč, Solčave, Ljubnega ob Savinji, Nove Štifte, Šmihela nad Mozirjem, z Gneča in S citrami in pesmijo "P'Jancek in vrhnik" 50 navdusili ^ v, u domačini iz Luc Graske gore. vsi so z ubrani- Vajenska šola v Srečanje po 40 letih Kljub snežnim metežem, slabem vremenu in neočiščenim cestam so se v petek, 4. decembra, v večernih urah, zbrali bivši učenci Vajenske šole raznih strok iz Velenja - letnik 1955-1958. Prišli so iz vseh strani Slovenije. Srečanje sta organizirala Maks Koštomaj iz Pesja in Milena Žuželj iz Slovenj Gradca. Skromni začetki šole segajo v leto 1925, ko so 1. oktobra odprli Obrtno nadaljevalno šolo, in sicer pripravljalni 1. razred, ki ga je obiskovalo 64 učencev. Kronist in takrat zelo znani Velenjčan in upravitelj osnovne šole Vinko Stopar je poročal: Edmund Kmecl." Na srečanje ob svoji 40-letnici so prišli bivši učenci - vajenci letnika 1955-1958, da skromno obudijo spomine na tiste težke čase, ko so morale šivilje - vajenke delati vsak dan, in ko so se v poznih večernih urah vračale peš na Paški Kozjak, v Skale, Cirkovce ali Vinsko Goro. Pogoji za šolanje raznih poklicev so bili takrat zelo težavni. Razen redkih izjem so skoraj že vsi upokojeni in raztreseni po vsej Sloveniji. Zato je prav, če je obeležen ta dogodek, ki naj spomni mlade, da živijo drugače in da jim je omogočeno redno šolanje v mnogo "21. junija 1928 so vajenci obrtne šole organizirali svojo prvo razstavo. 1930 je odšel Leopold Furlan, učitelj velenjske osnovne šole v risarski tečaj za poučevanje na obrtnih šolah. Gonilna sila obrtno nadaljevalne šole je bil v tistih letih pokojni učitelj Mihael Plaš, kije prišel 21.10. 1921 po koroškem plebiscitu v Velenje in je v našem kraju služboval polnih 33 let. S 43 leti delovne dobe je bil leta 1954 upokojen in je še naprej neumorno poučeval na obrtni šoli svoje učence. V obdobju II. svetovne vojne obrtna šola ni delovala. Po vojni je na novo obnovil delovanje obrtne šole pokojni gospod Edmund Kmecl - novi upravitelj velenjske osnovne šole skupaj s pokojnim Mihaelom Plašem. Edmund Kmecl je bil upravitelj obrtne šole vse do njene ukinitve ob koncu leta 1958. V obrtni šoli so se vrstile generacije učencev -vajencev raznih strok. Šolo so obiskovali kleparji, mehaniki, mizarji, šivilje, krojači, itd. Šolska kronika o delovanju obrtno nadaljevalne šole od leta 1925 do 1958 z najpomembnejšimi podatki je arhivirana v zgodovinskem muzeju v Celju. Arhiv šole je uredil pokojni upravitelj osnovne šole in obrtno-nadaljevalne šole gospod boljših pogojih, kot je to bilo pred 40 leti. Ob tej priložnosti bi se radi spomnili vseh, ki jih žal ni več med živimi: Jože Pirmanšek, Vinko Vajsnbah, Jože Videmšek in obeh pokojnih vzornih učiteljev in vzgojiteljev Mihaela Plaša in Edmunda Kmecla. Ob koncu bi radi poudarili še to, da se je na tej šoli leta 1953 rojevala Delavska družina počitniške zveze, iz katere se je pozneje razvila Počitniška zveza Velenje. Ta družina je bila v tistih časih za vajence edina uteha, da so lahko poceni potovali ob celi Jadranski obali, da so poceni letovali po letoviščih Počitniške zveze širom Jadrana. Gospod Ivan Krejan je ob tem srečanju dejal: "Tako mladi, kot smo nocoj, ne bomo nikoli več skupaj... " Po večurnem kramljanju so se dogovorili, da se bodo odslej naprej srečevali pogosteje in v bolj prijetnem časovnem trenutku. Obrtno nadaljevalna šola Velenje je bila ukinjena z določbo Občinskega ljudskega odbora Šoštanj 61-2/62 in priključena k Obrtno izobraževalnemu centru Celje. ■ G usti Tanšek Prvi akademski ples Pred 35 leti je bil v Velenju na Osnovni šoli Miha Pintarja Toleda prvi akademski ples. Naslednji bi si zaslužil več pozornosti, kot so je bili deležni takrat. Gospodarski razvoj je terjal, da je v dolini število izo-bražencev skokovito naraslo. Prav bi bilo, če bi se "odgovorni" prebudili in poskrbeli, da bi v prihodnje ta prireditev postala odmeven kulturni dogodek v našem mestu. Na posnetku s prvega akademskega plesa je ledino oralo Zeleno carstvo v sestavi (od leve): dipl. ing. Rudi Hudovernik, dr. Matjaž Kmecl in dipl. oec. Peter Kodela. Brucmajor je bil dipl. ing. Gustl Terglav. ■ B. G. O zelo stari mami "Eh, naša zlata mami!" si večkrat vzkliknem. Prav jo znaš ceniti šele takrat, ko ti umre. Umre v neskočno belino tihe narave. Vedno znova me pretrese snežna pokrajina. V njej se razdivjajo snežne kepe razgretih lic. V njej umirajo stari ljudje. Čez devetdeseto leto se že spuščajo starkine moči. Še bi rada živela, vsa drobna, globokih udrtih lic in čistega, dolgoročnega spomina. Leži tam v domu, s čisto posteljo in sosedo, od kapi zadeto. Jutranje medlo sonce jo pocuka za rokav in že si pomane oči in že išče hčer, mlado in vedno veselo. "Danes je še ni, saj bo prišla. Vsak dan pride!" Usede se v postelji in poišče v daljini svoj rodni dom. "Tako daleč je, noge pa ne ubogajo. Pa bo že Bog dal. In prišla bo." Blažen nasmeh preleti njeno drobno, izpito lice. Cista, parapsihološka naravnanost. Kljuka vrat se poniža in že vstopi hči. Ze misel na obisk mame jo je božala kot otroka. Pustila je kuhinjo in svoje in sedaj je tu pred njo ona, zrela Minka, ki sije za vse življenje zapisala, da ne pozabi mame. Sonce se. je poigralo z obema. "Mama, kako si spala ? Tu sem ti prinesla najslajši priboljšek, toploželmljo!" Vsakdan toplo zemljo in kremne rezine. Potem si mama hitro popra vi ruto, pomane oči in besede stečejo kot po olju. "Se nekaj imam danes zate!" Izza hrbta se je pobliskala jelkina vejica z velikim rdečim okraskom. "Mama, za božič. Še več jih naj bo za naju!" Nežno je Minka poljubila njeno čelo in njene ustnice. "Mama, mami, že moram pohiteti. Saj se jutri spet vidiva!" Mamine oči so še vedno široko razprte in v njih se zablesti drobna solza. "Moj otrok, moj otrok!" Ponavlja in prešteva vse tiste postaje življenja, ki so jo z njo združevale. "Moj otrok, ostani srečen!" In nato zapre oči in sanja dalje. Zunaj pa - zunaj pretiha in bela snežna ravan. ■ Viš m mw a u m Že drugi dan sem med Aboridžini v puščavi osrednje Avstralije. Poslušam njihov jezik, ki ki ni podoben nobenemu drugemu jeziku na svetu. Angleško govorijo zelo redki in še to zelo nerazločno. Toda predno je na avstralska tla stopila noga belega človeka, so tu govorili okrog 270 različnih jezikov. Skoraj noben jezik nima več kot 20 glasov, vendar ni tako preprost, kot bi si kdo mislil. Z njim lahko izrazijo čustvovanja in nove ideje, lahko opišejo stvari in celo razlagajo tehnološke postopke. Čeprav nimajo pismenega jezika se jezik prenaša iz roda v rod predvsem s poezijo in legendami. »Danes je živih še okoli 50 staroselskih jezikov,« razlaga Rod Steinert. »Ta jezik, ki ga v taboru govorijo se imenuje Warlpiri in ga govori okrog 2.800 pripadnikov tega plemena. Najmočnejši jezik pa je kri- olski, ki ga govori okrog 15.000 Aboridžinov, predvsem v centralni in severozahodni Avstralji. V tem jeziku se v šolah otroci učijo brati in pisati, šele nato pride angleščina. Danes že imajo svoj slovar in slovnico, v pripravi pa je tudi prevod svetega pisma v kriolski jezik.« Nek visok Aboridžin posluša vse to z rahlo otožnostjo in doda: »Žalost da umreti mnogi jeziki, ki še živeti pred dvesto leti. Jezik Djaru govoriti samo še sto ljudi. Djaru izumreti z zadnjim govorcem. To biti žalost!« »Bi lahko nekaj rekel v svojem jeziku?« ga vprašam. »Veliko glasov takih, ki vključevati ali izključevati osebo s katero govoriti. Na primer: 'Njer' pomeniti 'vsi med nami, toda ne ti'. Beseda 'ngorkor' pa pomeniti Vsi med nami, tudi ti'.« »Mi smeš povedati svoje ime?« vprašam z veliko mero negotovosti in pripravim fotoaparat. »Alan Bili Peipei,« reče in se nastavi, da ga lahko fotografiram. Počasi plešejo in dolgo slikajo Po obedu s črvi je na vrsti obredni ples. V ta namen se pobarvajo po telesu. Črte, vijuge in koncentrični krogi niso za okras temveč izkazujejo pripadnost določenemu totemu ali predniku. Vse barve so naravne. Največkrat sta to bela ali rumena barva s katerima obrobljajo karminsko rdečo barvo. Črno barvo dobivajo iz nekega lesa in je tako črna, da se dobro pozna na njihovi temni koži. Ženske so v ozkih črnih krilih, do pasu so gole, in v ritmu poskakujejo držeč v rokah lesene plitve sklede za pripravo hrane. Toda glasba, ki jo iz- vaja skupina z bobni in bumerangi ne traja dolgo. Le nekaj sekund, potem glasbeniki in plesalci počivajo. Obarvani bojevnik s kopjem naskakuje nas gledalce in želi, da bi se prestrašili. Potem spet vsi počivajo. Na koncu ponudijo na prodaj slike na blagu s tipično aboridžinsko umetnostjo. »Koliko hočeš za to sliko?« rečem ženski, ki sedi na zemlji, slike pa ima razstavljene na kocu. Pri tem pokažem na sliko veliko približno 30 x 40 cm, na črni podlagi s kenguruji, krokodili, drugimi plazilci, emuji, žabami in hrošči. Vse je še najbolj podobno fantazijski slikariji našega Jožeta Horvata - Jakija. »Kaj naj bi bilo to?« vprašam in pokažem na bele pike, ki zapolnjujejo linije in polja. »Water Hole Dreaming«, odgovori namesto ženske Rod Steinert in pove, da tu vsa slikarija izhaja iz njihovih sanj iz njihovega "dreamtime". To je čas in svet, ki ga obujajo z raznimi ceremonijami verskega ali obrednega pomena. »Odkod pravzaprav ime Aboridžin?« vprašam čeprav slutim za kaj gre. »Beseda Aboridžin pride od latinske besede "ab origine" in pomeni od izvira, od začetka,« pove kratko Rod Steinert in namigne naj kupim sliko. Dam petdeset dolarjev, kolikor hoče ženšče za njo, a žal pozneje ugotovim, da bi v kakšni aboridžinski galeriji v mestu tako sliko dobil veliko ceneje. Da so Aboridžini veliki umetniki sem opazil že na na stenah votlin, zlasti v Uluruju. Sli-kajo pa tudi po skalovju, lubju, po golih telesih in kipar-ijo v les. Glavni motivi so lov in nabiranje hrane ali pa so verskega značaja. Podlaga je običajno temna. Namesto črte je množica belih pik, ki tvorijo linije. Ti puščavski umetniki ne poznajo drugih barv kot naravne materiale: zemeljsko okro, perje, lase, niti, glino, rastlinska vlakna in tudi kri. Rod Steinert pove zgodbo kako je učitelj Geoffrey Bardon, ki ni bilAboridžin, leta 1971 pobudo, da bi čimveč tradicionalnih motivov prenašali na mladi rod. Na Papunyi School v Centralni Avstraliji je prosil Aboridžine za nasvet, kako poslikati šolski zid z motivi sanjskega izročila. Ti so mu radevolje svetovali in nazadnje sami poslikali zid, kar je dalo zgled drugim šolam. »Zakaj imaš tako drago sliko?« vprašam ženšče, ki še vedno ponuja slike po petdeset dolarjev. »Veš kako dolgo jaz delati te kroge?« pove užaljeno in pokaže še druge slike. »Ena cela luna.« Se pravi mesec dni. »Kako ti je ime?« »Linda Nabanunga,« reče počasi in dovoli, da jo fotografiram. 10. december 1998 TO IN ONO KAK ČAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Usoda seje v preteklih tednih precej poigrala z vami, a ledaj vam bo kar nekaj čata precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Jutri pazite na cesti in sploh pri ravnanju s stroji, ker so možne poškodbe, v soboto pa nikar ne bodite doma. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ves čas se bosle krivili za stvari, za katere niste prav veliko krivi. Zato se ne čudite, če vas bo pogosto zbadalo po telesu in vas bodo bolele vse stare rane in poškodovani deli telesa. Ce je le mogoče, si že kmalu privoščite vsaj kratek oddih, še bolje bi bilo, če vam uspe oditi na pravi dopust. Samozavest vam bo dvignila tudi ljubezen, če jo boste le znali poiskati.Partner čaka na vaš prvi korak, saj se boji, do se bo slara zgodba hitro ponovila. Nek star prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma. Se nekaj napornih dni vas čaka, potem pa boste lahko pričeli polniti baterije in se veselili življenja, saj bosle polno zaposleni s stvarmi, ki vam bodo veliko pomenile. Vsekakor morate več med ljudi, prijatelji vas že pogrešajo. Pri tem se ne izgovarjajte na čas, ki se vedno najde. Pazite na finančne izdatke, nekoliko že presegajo vaše sposobnosti. RAK OD 22.6. DO 22.7. OcSkno se počutite ludi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, ludi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Se nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajali, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. LEV OD 23.7. DO 23.8 Neka novica vas je precej razburila, a sle se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika, ki ga morate vsekakor obiskati, in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srce, možgone pa uporabljajte za kaj drugega. In verjemite, v prihodnjih dneh boste krepko potrebovali tudi zdrav razum. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Izkazalo se bo, daje bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le poleno pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko bo čas. lega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. V začetku tedna pazite na zdravje, možen prehlad. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. S partnerjem bosta kovala načrte za prihodnost, ki se bodo sprva zdeli neuresničljivi, že ob koncu prihodnjega tedna pa bosta spoznala, da so več kot uresničljivi. Zato boste naenkrat zelo zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poli odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo. __ Se vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Sele, ko se vom bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. lo pa se zno zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke in pričeli živeti tako, kot od vas pričakujejo tudi vaši najbližji. Ii so se že precej noveličali vaših obljub, ki jim ni konca, uresničite pa bolj malo katero. V torek vesela novica. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Vaše finančno stanje bo tisto, ki vam bo močno načenjalo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Zal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Ce boste še naprej trmasti, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Teden, ki je pred vami, bo lep, saj se boste v njem odločili pomesti z nekaterimi starimi grehi. Čeprav vas bo kakšnega koraka strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ko boste že mislili, da ste umirili strasfi, ki so se razplamtele zaradi finančnih zodev, bodo te prerasle v pravo malo vojno. Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisfo nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Cas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. NAGRADNA KRIŽANKA TERME TOPOLŠICA r Jerme topolšica 4 Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom TERME TOPOLŠICA, najkasneje do ponedeljka, 21. decembra. 1. nagrada: kosilo za štiri os- ebe 2. nagrada: kosilo za dve osebi 3. nagrada: kopanje v termalnem bazenu za dve osebi . Nagrajenci nagradne križanke Relax, objavljeni v tedniku Naš čas 26. novembra: 1. nagrada: PREDBOŽIČNI DUNAJ 19. 12. MIRAN TOPLAK, Rečica ob Savinji 88 2. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000,00 SIT (za Relaxov program) URBAN RADŠEL, Legen 43, Šmartno pri Slovenj Gradcu 3. "nagrada: BON V VREDNOSTI 3.000,00 SIT (za Relaxov program OLGA MIKLAVŽINA, Linhartova 5, Velenje Nagrado prejmete s predložitvijo osebne izkaznice v agenciji Relax, Šaleška 19, Velenje, tel.: 897-04-00. Čestitamo! Za prvimi sulci že luknje v vodi S prvim decembrom so tudi v mozirski ribiški družini odprli lov na sulca. To so gotovo najbolj vznemirljivi dnevi v letu, saj si večina ribičev še posebej želi trofejo pravega kralja Savinjinih voda. zato gotovo ni naključje, da se je na bregove Savinje že prvi dan podalo kar Srečen ribič z lepo trofejo 35 ribičev, vreme je bilo kot nalašč za lov na sulca in tudi nekaj dobrih prijemov je bilo. Večinoma so za vabo prijeli (pre)majhni primerki, večina ribičev je s precejšnjo mero zavisti sprejela dejstvo, da je Stane Weiss mlajši Savinji vrnil kar 95 centimetrov dolgega lepotca, saj se že ponaša z lepšo trofejo in se je tokrat s sulcem le slikal. Bolj vesel je bil svoje prve in zelo lepe trofeje Emil Germadnik, ki mu je pod jezom v zgornjem delu Mozirja proti Nazarjam prijela 96 centimetrov dolga in 10,2 kilograma težka samica. Dobrih 15 minut je trajalo, da je plen spravil na suho, pri čemer mu je pomagal ribiški tovariš Milan Sepec. Da je slavje v ribiškem domu ob Savinjskem gaju trajalo dolgo, ni treba posebej poudarjati. ■ j P pesem iz 4 verzov, najster-ev,v dveh -vrsticn. in dveh 3-■rsticnih kiticah OSEB, KI KOI PLOŠČIN- PISMENI GA ALI KAJ SKAMERA N«.QG ZA VARUJE (57,5 a) PLAČILO AVTOR KRIŽANKE R.NOC žabje noge TISK. NOZ ZA POSNEMANJE BARVE širok pas pri kimonu DVOJICA RIMSKA BOGINJA JEZE lujo Brentano perje pri repi PREBIVALEC IRSKE BARVA PRI IGRALNIH KARTAH KROPILNI KAMEN VRTNA RASTLINA Z VEL.LISTI (KOMPOT) jap/ilm; režiser kurosava KATRAN W JEDRO karel erben kužna bolezen, koze SKAKALECV VODO IZ® BABVEJA (STEWARD) velika stopnja jeze krajša oblika imena teodor NADALJEVANJE GESLA ^SBAtr KOSITRU PODOBNA KOVINA (ZNAK La) grsko- stari vek MEHKO VITA PREJA MOCVIRS-KA PTICA GIUSEPPE ROVANI NORMAN. VOJSKOVODJA svetniški sij, obstret V mesto V j.franciji SKLADAT. GOBEC svitanje REKA V FRANK-FURTU N mednar. klicna pomoč satirik buchwald STAR SLOVAN PEVKA PRODNIK HIMALAJSKA KOZA priimek it. slikarja rafaela N T SLONOV CEKAN NENAVADNO VELIK IN MOČEN ČLOVEK JUTRANJA PADAVINA roman pl satelja toneta svetina Čiščenje opreme in izdelkov s CO Možnosti uporabe: - v kemični industriji, - za čiščenje površin predmetov različnih oblik, - za čiščenje tekočih trakov med obratovanjem, - za čiščenje strojnih delov, motorjev, opreme, zgorevalnih komor; - za čiščenje raznih kontejnerjev in posod; - za čiščenje hišnih stropov in fasad; - za čiščenje opreme v grafični industriji. Celjski plini d.d., 3000 Celje, Plinarniška 1, Slovenija Tel.: 063 33-231, fax: 063 31-432 Prednosti: - ker se suhi led uplini je postopek čist; - način čiščenja je okolju prijazen, ker ostane samo očiščena umazanija; - zaradi trdote granulata se obdelovalna površine ne poškoduje; - površina obdeiovanca je popolnoma čista; - večja produktivnost postopka in s tem nižji stroški. ■a CE PLIN Nova tehnologija shranjevanja vina Celjski plini d.d., 3000 Celje, Plinarniška 1, Slovenija Tel.: 063 33-231, fax: 063 31-432 Dva kroga v dveh občinah in eden v Velenju so bili potrebni, da je Šaleška dolina dobila stare nove župane. Na sedežu volilne komisije v Šoštanju v trenutku, ko so pričakovali še poročilo o glasovanju v mestu Šoštanj. "Ti še sporočijo, napravimo zapisnik in končano bo," sta ugotavljali predsednica občinske volilne komisije Anica Zaje (levo) in tajnica Sonja Knap. Rezultate glasovanja si beleži vodja volilnega štaba Bogdana Meniha, Gabro Cverlin. Jože Kavtičnik (desno) ravnatelj osnovne šole Šalek Jožefu Kavtičniku (levo), kandidatu za župana Mestne občine Velenje: "Čuj, ne bova sicer župana, bova pa svetnika. Tudi to je nekaj." Ko so na sobotnem lokalnem derbiju rokometašev Gorenja in slovenjegraškega Preventa sodniki izključili kar štiri domače igralce, so na rokometnem parketu namesto sedmih ostali le trije domači, vratar in igralca Sašo Khimtchenko (levo) in kapetan Borut Plaskan (desno). "Kaj bova zdaj ?" je svojega kapetana pobaral Sašo. "Najbolje bi bilo narediti kaj, da še naju izključijo, tako vsaj ne bova krivca za vse gole, ki bodo morda sledili." REZANJE ŠOŠTANJA mmm Advent bi naj "bil po izročilu čas spokornega pričakova-nja rojstva odrešenika, ki nas simbolno obišče vsako leto. Če pomislimo in če se ozremo po tuzemstvu, potem je pravega odrešenika potrebno še vedno pričakovati, kajti zaenkrat je še zmeraj tako, da si boljše življenje od tega kot ga imamo na tej strani smrti, lahko obetamo le še preko svojega drugega mejnika. Preklapljamo se v novo tisočletje in kar nekaj znanilcev in prerokov pravi, da se z letom 2000 bliža konec sveta. Toda mi razumemo konec sveta bo]j kot konec človeštva, če bi bil konec sveta, pomeni da bi ne bilo več ničesar. Tako pa bo nekaj zanesljivo ostalo. Če ne drugega vsaj zemeljska krogla, odeta v prah in dim onesnaževanja, ki ga povzro-. ča človeštvo. V tem adventu, ki naj bi bil miren in tih, je burno odmevala predvolilna kampanja, tudi v pričakovanju odrešenika, a le za nekatere. V kampanji je bilo spregovorjenih in zapisanih mnogo besed, ki bodo ostale prej ko slej pozabljene. Vseeno pa sem bil in morebiti še kdo, obogaten vsaj z enim besedilom, kije učakalo luč sveta, pa čeprav v kontekstu kampanje. Gre za kratko besedilo, ki ga je spi-111 Edi Vučina. Besede so bile dejansko namenjene volilv-cem ene od sodelujočih Ust na volitvah, a vredno gaje ponoviti tukaj, kajti ne gre za puhle obljube, ampak za razmislek o nas, ki smo del tega čudovitega tkanja, ki se mu reče življenje na zemlji. Edi Vučina, ki se je v svoji karieri zaradi svoje načelnosti že srečeval s težavami, ki bi se jim sicer lahko izognil in ki bi jim marsikdo v njegovi koži prezrl ali vnovcil; pač ubral pot najmanjšega upora, je v teh dneh pred adventom zapisal: "Skrb za okolje ni zgolj varovanje narave! Narava je popolna in ne potrebuje našega varstva. Varstvo potrebujemo mi, ljuduje, ki za svoj obstoj potrebujemo čist zrak, bistro vodo, duševni mir in svoj kulturni prostor za bivanje. Če naš planet pogledamo iz vesolja, ne vidimo državnih mej, kaj šele meje občine, v kateri živimo. Občudujemo lahko v mavričnih barvah prelivajočo se površino krogle, ob kateri labko le slutimo bujnost in pestrost njene življenjske sile. V smislu gesla: misli globalno, deluj lokalno, z mislimi na modri planet, naš prekrasen življenjski prostor, razmišljamo tudi o prostorskih problemih naše občine." Po nekaj letih prebiranja raznih ekoloških knjig o takšnih in drugačnih teorijah in po drugi strani soočenja z življenjsko filozofijo starodavnih ljudstev, od katerih so zanesljivo severnoameriški Indijanci zapustili eno najbolj celovitih podob odvisnosti človeka od narave, ali še bolje, človeka kot drobca narave, sem bil prijetno presenečen, da se je tu, za vogalom, v glavi mojega znanca utrnila čista in precizna misel, ki ne rabi nobenih komentarjev. Ko človek ugotovi, da je narava popolna in ne potrebuje našega varstva, je vsako drugo pisanje, tudi to, gotovo odveč! Morda kdo poreče, da pretiravam, toda človek je lahko resnično srečen, če lahko v življenju kdaj pa kdaj spregovori s človekom, ki uspe ujeti takšne misli. In naj bodo te besede popotnica, zdaj ko smo že na polovici adventa. Naj bo misel v pričakovanju odrešenika vseh, ne le tistih, ki verujejo v boga in naj se na teh besedah stopi led in obilo sovraštva, ki smo ga kljub adventu bili deležni v času predvolilne kampanje, ki je zdaj, hvalabogu, za nami! ■ Perorez Naporno Za naše premogarje bo naslednje leto zelo naporno. Naprezati si bodo morali, da ne bi nakopali preveč lignita. Po juhei Zdaj si volivci že upajo reči, da so se v volilni kampanji nekateri županski kandidati obnašali, kot da bi priplavali po župi. Šoštanjska PP Končno je vendarle tudi v Šoštanju PP. Ne sicer policijska postaja, ampak le policijska pisarna. Če se pa bodo Soštanjča- ni dovolj "izkazali", lahko dobijo še postajo. (Ne)moč Kot kaže sedanji odziv za pomoč prizadetim po zadnji poplavi, so občine močnejše od države. Vsaj po tem, koliko denarja so za to namenile. Ne po tem, koliko so ga od države lahko iz-drle. Vojaška Kdo pravi, da pri nas vse, kar je v zvezi z vojsko, zamuja. Novoletni koncert orkestra slovenske vojske bo v Velenju že 16. decembra. Kar vse Glede na to, kaj vse so obljubljali in zagotavljali, da bodo naredili, bi bilo najbolje, če bi po občinah izvolili za župana kar vse kandidate. Morda bi potem obča- ni od vsega tega res kaj imeli. Sreča na vrvici Kar so si nekateri že želeli, pa jim ni uspelo, je v ponedeljek uspelo v Ljubljani. Iz Srečka Meha, velenjskega župana, so naredili lutko. Na srečo le na pogovoru z njegovim nekdanjim šefom Cirilom Ribičičem v Lutkovnem gledališču. Iz kože Skupaj z vrhniško mateijo so v krizi tudi v šoštanjski usnjarni. Zaposleni vendarle upajo, da se bo našla kakšna rešitev in delavcem ne bodo dokončno udrli kože. Etnološka paberkovanja 90 Piše: mag. Jože Hudales Odnos očetov in mater do otrok je bil za nekatere raziskovalce otroštva nekdaj glavni argument za trditve, da so bili starši (tudi matere!) zlasti v kmečkih okoljih 18. in 19. stoletja do svojih otrok ravnodušni in brezčutni. To naj bi dokazovala poročila o umrljivosti in ravnanju z otroci, ki je polno poročil o "kmečkih mučenkih" ki smo jih že navajali. Tako za mnoge velja, da materinstvo in ljubeč odnos do otrok ni instinkt ampak družbena norma, in "šele 19. toletje je , tako kot prej nobeno drugo obdobje, povzdignilo materinstvo v ideal in pristno določilo žensk." Pred tem lahko najdemo pri materah le malo empatije in spontanosti v odnosu do otrok. Ugotovitev seveda deloma drži. Še celo v prvi polovici 20. stoletja najdemo le v redkih spominih na družinsko življenje oz. na otroštvo poročila o nežnostih, ki bi jih bili deležni naši predniki od svojih očetov in mater. Kmečki starši 18. in 19. stoletja, deloma pa tudi prve polovice 20. stoletja so ob trdi nuji preživetja, imeli le malo časa za otroka, tako da v tem smislu ni obstajala neka "zaščitena otroška sfera v stari kmečki hiši" naših prednikov. Najmlajši otroci so bili prepuščeni skrbi bratov in sester, ki so tovrstne obveze čutili kot veliko breme. Še največ čustvenih vzpodbud so otroci prejšnih dob običajno lahko dobili od ostarelih sorodnikov, starih očetov in mater ter ostarelih stricev in tet, ki so zanje pač imeli nekaj več časa. Najlepši spomini ene izmed starejših prebivalk Vinske gore so tako vezani na zimsko posedanje ob peči; "stric so me tedej drželi za roko in pravli vse sorte..." V teh spominih pač nikjer ni govora o nežnih dotikih, božanju in ni prostora za individualizaci-jo, za iskanje in spoznavanje otrokovih individualnih sposo-bosti ter njihovo razvijanje. To bi nujno pomenilo ukvarjanje z otrokom, to pa je še v 19. stoletju pomenilo pedagoški prekršek saj je tedaj veljal za idealnega otroka predvsem miren in popolnoma ubogljiv otrok, vsaka nežnost in omahljivost pa je veljala za škodljivo: "Otrok mo- ra vselej povelje hitro in veselo zvršiti, na to ga je treba že v prvih letih vaditi. Dolgo razlaganje in vtemeljevanje danega povelja je nepotrebno in škodljivo, recimo edino le, kaj ima storiti, vse drugo njega ne sme brigati. .. Prošnja je znak velike slabosti, v otroškej dobi pa je naravnost smešna in pokvari vzgojitelju vso avtoriteto..." Vzgledna oče in mati "naj bi dajala vsak na svojem področju vsem drugim družinskim članom zapovedi jasno, kratko in odločno ter naj bi pazila, da jih vsak družinski član precej izpolni tako, kajkor hočeta zapovednika. V vsej družini naj vlada voljna in neomahljiva pokorščina." Taka družina seveda spominja predvsem na strogo vojaško formacijo, kjer za čustva, zaupljive pogovore in nežnosti med družinskim člani pač ni prostora. Ali kot pravi predvojni psiholog in pedagog dr. Josip Jeraj: "Hišni gospodar je glava družine in najvišja ' družinska oblast. Toda svoje oblasti ne izvaja hišni oče svojevoljno in po svoji glavi, ampak vse odnose med možem, ženo, otroki, starši, starimi starši in posli smotrno urejajo tradicionalne uredbe. Hišni gospodar jih samovoljno ne ustvarja, ampak samo izvršuje." Na drugem mestu sicer Jeraj trdi: "Žlahtni cvet kmečke družine so otroci. Kmečki starši otroke nežno ljubijo. Ljubezen do otrok kipi že po naravi iz vsakega roditeljskega srca... Otrok v družini zato ni breme, ampak nova domača de- lovna moč in nov steber družine. Starši sicer ljubijo otroke a zelo težko in neradi jim "dajejo čez" gospodarstvo..." In tu so se očitno pokazali problemi v odnosih med starši in otroci... "Kmetje se navadno zgodaj ženijo. V Prek-murju se poroče že negodna 16 letna dekleta. Starši imajo za že-nitev zrelo nasledstvo, ko so sami še krepki in za delo sposobni. To je en vzrok, da neradi odstopijo mladim posestvo., so pa še drugii... Mladi s starimi če-stokrat sirovo ravnajo in jim skopo odtegujejo dogovorjeno prev-žitek. Prevžitka mladi ne smatrajo za docela pravno obveznost in radi kršijo prevžitkarske obveznosti. Zato imajo mnogi kmečki starši načelo, da ne predajo posestva pred smrtjo - meni luč, jaz dam pa ključ" Vse navedeno seveda potrjuje teze o čustveni hladnosti očetov in mater, toda po drugi strani položaja otrok v teh družbah ni mogoče povsem primerjati s poznejšimi položaji otrok v današnjem času ali s položajem otrok v drugih nekmečkih socialnih slojih. Navsezadnje že skrb za čimprejšni krst otrok in otroški pogrebi z zvonenjem in povezani z velikimi stroški govorijo drugače in jih ne gre presojati povsem z današnjimi očmi. Odnos do otrok v preteklosti ni bil niti dober niti slab ampak predvsem drugačen - vpet v trdno in togo pozicijsko strukturo vasi - hiše in družine ter vpet v okove simbolov in ritualnih vedenjskih vzorcev. ■HHH S privlačno izbiro prazničnih aranžmaje Kaj so povedali ob predstavitvah razvojnih smeri in o možnostih sodelovanja velikih z malimi najbolj odgovorni ljudje petih velikih sistemov v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini? ♦ Olga Kovač, direktorica nabave v Gorenje, d.d.: " Menim, da je Gorenje sistem, ki v dolini veliko pomeni za male podjetnike. V letu 1999 so večje možnosti sodelovanja predvsem na področju bele tehnike, kjer pripravljamo razvoj nove generacije pralno- pomivalnih strojev, štedilnikov, nove oblikovne rešitve pri hladilno-zamrzo-valnih aparatih. Gorenje sodeluje s 450 dobavitelji, med kateri je veliko malih podjetnikov. Merila za izbor slednjih so v Gorenju znana: nabavno-tržna odzivnost, stroškovna konkurenčnost, visoka raven kulture kakovosti, inovativni razvoj, koriščenje intelektualnega kapitala in naravnanost h kupcu." ♦ Dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje: "Možnosti za sodelovanje je zelo veliko, razvijati pa jih je mogoče predvsem v dveh smereh: dobava storitev, materialov in izdelkov, ki bodo za Premogovnik Velenje tekli v skladu z Zakonom o javnih naročilih in pri sofinanciranju dejavnosti, ki bodo hkrati odpirale nova delovna mesta. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v energetski dejavnosti smo v naši strategiji predvideli sofinanciranje najmanj 25 delovnih mest na leto, namenjena pa naj bi bila predvsem prebivalcem Šaleške doline. Danes sodelujemo s kar 480 dobavitelji in po moji oceni bo Zakon o javnih naročilih naredil določen izbor in število slednjih znižal." ♦ Gvido Omladič, predsednik uprave Era d.d. Velenje: "Kakovostne proizvode lahko podjetniki že danes tržijo v sistemu naše trgovine na drobno in debelo, največ možnosti za sodelovanje pa imajo z našim hčerinskim podjetjem Koplas." ♦ Vili Eisenhut, direktor MGA Nazarje: "Sodelovanje med velikimi in malimi podjetji že zelo dobro poznamo, saj je med 195 dobavitelji podjetja Bosch in Siemens 75 iz Slovenije. Možnosti nadaljnjega povezovanja vidimo predvsem pri našem novem programu -izdelavi elektromotorjev za znane kupce in zagotavljanje komponent. Iščemo pa usluge še pri brizganju plastike in v zadnjem času najbolj dinamičnem področju - pri izdelavi orodij. Kdo so lahko dobavitelji? Izpolnjevati morajo en pogoj. Glede na to, da smo se prijavili za pridobitev statusa pooblaščenega izvoznika, morajo biti pripravljeni iti z nami v pripravo te dokumentacije. To pomeni preverjanje porekla materialov in tudi izdelavo samega proizvoda, kar bo omogočilo izdajo dokumenta euro." ♦ Franci Finkšt, predstavnik Elkroja Nazarje: "Že sedaj imamo dokaj čvrsto mrežo približno 100 dobaviteljev, potrebe pa imamo še predvsem pri oskrbi pomožnih materialov: pasovi za hlače, obešalniki, reklamni material in tiskovine." PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d,d KotoSko Vit>. 3320 '/e«nK>, p.p. 82 fotefon: (063) 698-170 Ir-tefox: (063) 853 645 Vabimo vas v naše cvetličarne Cankarjeva 1 JK rv tel.: 855-536 IvVPIftt J Rožca t // feL:855-536 •rtK -a.Jfcr^t Kidričeva 47 Poslovno srečanje malega in velikega gospodarstva Partnerstvo nudi številne možnosti predvidene spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva 40-urni delovnik, povečanje letnega dopusta iz 18 na 20 dni ter uvrščanje časa za malico med redni delovni čas, konkurenčnost slovenskega gospodarstva še nadalje slabile. " To so ugodnosti, ki naj bi povečale kakovost življenja. Vendar sem prepričan, daje to možno povečati tudi na drugačen način." Povsem drugačen pa naj bi bil učinek precejšnjih sprememb slovenskega bančnega sistema, s katerimi naj bi zmanjšali zaostanek na tem področju. "Prihodnost Slovenije je v obrti in drobnem gospodarstvu!" O tem so prepričani pri Obrtni zbornici Slovenije. Njen podpredsednik Miroslav Klun je pri tem izhajal med drugim iz nekaterih gibanj ter številk o deležu obrti v slovenskem gospodarstvu. Pri teh zagotovo ne gre prezreti podatka, da znaša delež obrti 19 odstotkov bruto domačega proizvoda, da je aktivnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov 52,6 odstotka, ki zaposlujejo 17,7 odstotka aktivnega prebivalstva. Ob koncu uspešnega poslovnega srečanja so z zanimanjem prisluhnili še dr. Lojzetu Sočanu , ki je predstavil sodobne tokove gospodarskega povezovanja malih in velikih sistemov. Med drugim pa velja zapisati še odločitev, da bosta meseca januar ter februar prihodnje leto meseca dogovorov in sklepanja novih pogodb. ■ tp cesto v Matkovem kotu, kjer so hitro poskrbeli za podporni zid in zagotovili prevoznost. Drugi pa se je sprožil nad novo cesto v zaselku Konjski vrh in tudi tam so pohiteli z odpravljanjem nevarnosti, vse skupaj pa bo po grobih ocenah veljalo nekaj milijonov tolarjev. Odpravljanje posledic poplav Nasip v Nazarjah grozi in razdvaja Seveda posledice poplav odpravljajo tudi povsod drugo, ponekod so najnujnejše že opravili, "usoda" večjih poškodb pa bo morda bolj znana v nasled-njih dneh, ko bodo dolino obiskali predstavniki ustreznih ministrstev in si sami ogledali najbolj kritične zadeve. Velenje, 4. decembra -Območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje, Območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica ter Podjetniška centra Velenje in Mozirje so pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje pripravili poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva v obeh Poplava v prvih novembrskih dneh je pustošila po Zadrečki dolini, škode in stisk je (bilo) povsod preveč, znano in jasno pa je, da je bilo razdejanje najhujše v središču Nazarij. Že tretjič je razlog enak- porušen nasip ob Dreti. In ta nasip grozi še naprej, obenem pa razdvaja ljudi in njihova mnenja o (dokončnem) popravilu. Predstavniki upravljavskega podjetja so se res hitro pojavili in predlagali "minimalno sanacijo," tri Šinkarjeve družine tik ob nasipu in vedno prve na udaru podivjane vode, pa minimalne sanacije, torej preprostega za-sutja nastalih odprtin ne dovolijo, ker imajo zaradi takšnih posegov vedno "maksimalno škodo." Zahtevajo pravo in strokovno popravilo nasipa, nočejo začasnega posega, saj menijo, da se bo Dreta ob "odprtem" nasipu le razlila, ne bo pa imela rušilne moči, ki nastane, ko se visoka reka in ogromne količine vode, ki se naberejo na polju za nasipom, hipoma sprostijo. Hočejo torej pravi nasip, ki bo varoval njih in Nazarje. Vodarji so seveda drugačnega mnenja. Nasip želijo začasno urediti, gradnjo zares trdnega nasipa pa začeti, ko bodo za to zagotovljeni pogoji. Tudi na nazarski občini so podobnega mnenja. Pravijo namreč, da bi začasna odprava posledic pomenila le pripravo na dokončno ureditev pravega varovalnega nasipa. Zanimiv je tudi podatek, da je projekt izgradnje nasipa v reviziji, torej je že bil narejen, očitno pa ga izvajalci niso v celoti upoštevali. Kakorkoli že, porušen nasip sameva, kaj in kdaj se bo z njim zgodilo, v tem trenutku najbrž nihče ne ve. Sicer v središču Nazarij ob delavskem domu pridno urejajo razdejano brežino Drete, popravljajo most v Kokarjah, kmalu bo na vrsti tudi popravilo mosta v Spodnjih Krašah, seveda pa glede na trenutne možnosti odpravljajo posledice tudi na ostalih področjih. Gornji Grad Najbolj pereč problem v gorn- Udelezba na delovno-poslovnem srečanju malega in velikega gospodarstva je bila izredna. Dolinah. Bilo je v hotelu Paka v Velenju, udeležilo se ga je približno 90 ljudi, vabilu za sodelovanje pa so se med velikimi sistemi odzvali Premogovnik, Gorenje in Era (vsi iz Velenja) ter Mali gospodinjski aparati in Elkroj (oba iz Nazarij). "Z udeležbo eni in drugi dokazujete, da je tema prava in upam, da je to začetek zelo pomembnega projekta v Sloveniji," je med drugim ocenil dogodek Joško Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Pri predstavitvah razvojnih smeri velikih podjetij in možnostih vključevanja malega gospodarstva so družno ugotavljali, da te obstajajo. Znani pa so tudi pogoji in zahteve, ki zagotavljajo skupen uspeh v part- darstvo z velikim ter tako s skupnimi močmi morebiti ustaviti ali celo zmanjšati število brezposelnih. "Pomembno je, da se zavedamo, daje malo sestavni del velikega gospodarstva, da je potrebno delati v sožitju. Ni nepomemben podatek, da je v malem v naši regiji zaposlenih približno 4000 ljudi. Za razvoj in obstoj teh ter danes še šolajočih občanov je potrebno ustvariti priložnosti, zato je pripravljenost velikih sistemov pri tem še kako pomembna," je med drugim poudarila Medvedova. Po njenem mnenju so možnosti sodelovanja široke, in če so jih začeli krepiti s tokratnim srečanjem, jih bodo kasneje obogatili z razvojnimi možnostmi še na drugih področjih. povpraševanja. Opozoril je na tri bistvene spremembe v zadnjem obdobju v slovenskem gospodarstvu: "Ponudba je presegla povpraševanje tako pri proizvodih kot pri storitvenih dejavnostih. Včasih je bilo težko kaj proizvesti, sedaj je težko prodati. Delež izvoza slovenskega blaga v republike bivše Jugoslavijo je znašal približno 63 odstotkov, danes izvozimo na ta trg samo 16 odstotkov. Približno 65 odstotkov izvoza je vezanega na zahtevno tržišče razvitih držav evropske zveze. Vesel sem, da je slovensko gospodarstvo zmoglo toliko moči in v tako kratkem času doseglo tudi primerno kakovost. Precej se je spremenila lastninska struktura našega gospodarstva. Leta 1989 smo imeli približno 3000 podjetij, sedaj imamo že 53 tisoč registriranih gospodarskih družb." Po Cukovih besedah bodo nerstvu. Darja Medved, ki je pozdravila udeležence srečanja v imenu Mestne občine Velenje, je menila, da je srečanje rezultat aktivnosti v minulem obdobju. Njegovi cilji in nameni so ohraniti obstoječe in poiskati nove poslovne naveze, še tvorneje povezati malo gospo- Temeljno vprašanje je konkurenčnost Po besedah Joška Čuka je bilo to prvo srečanje take vrste v Slovenije sploh in predstavlja drugačen načina dela med velikim, srednjim ter malim gospodarstvom. Temeljno vprašanje vseh je konkurenčnost na odprtem evropskem trgu. Po mnenju Čuka večina slovenskega malega gospodarstva v tem trenutku ni sposobna nastopati samostojno na evropskem trgu. Zato bi najprej morali doma zagotoviti čvrste povezave, oblikovati borzo ponudbe in jegrajski občini je vsekakor porušen most preko Drete na Kropi, zaradi česar je cesta med Nazarjami in Gornjim Gradom prevozna le do Bočne, kar povzroča precej prometnih zagat, zlasti pri rednih in ostalih avtobusnih prevozih. Po trdnih zagotovilih, kijih imajo na občini Gornji Grad, naj bi začasni most začeli postavljati 14. decembra, torej ta ponedeljek. Ljubno ob Savinji Dolgotrajno novembrsko deževje je pustilo posledice tudi v občini Ljubno, vendar ne na vodotokih. Največ problemov je povzročil plaz v neposredni bližini Ljubnega v smeri proti Rastkam, ki je ogrozil stanovanjsko hišo. Ukrepali so hitro in nevarnost naj bi bila odpravljena prav v teh dneh, po načrtih do 10. decembra. Enako velja za zemeljski udor na cesti proti Smrekovcu, kjer tudi hitijo z deli. Luče, Solčava Na področju občine Luče in nove občine Solčave so se tudi soočili s plazovi. Prvi je ogrozil ČETRTEK, 10. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Pod klobukom 11.00 Tretje oko, 4/10 11.45 Vino moje dežele, 1/3 12.10 Nash bridges, 5/18 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Zgodbe iz školjke 14.15 Iz muzeja 15.00 Spoznavanje narave in družbe 15.20 Osmi dan 15.50 Prasec, švedska drama 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.00 Glejte, kako rastejo 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 18.40 Zenit 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tednik 21.00 Dobro je vedeti 21.05 TV poper 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Sir Georg Solti, portret dirigenta 00.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 00.35 Zenit SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 9/24 10.00 Trdno v sedlu, 61/65 10.25 Val Disere: SP v alp. smuč. SVSL (Ž), prenos 11.30 Pacific drive, 117/130 11.55 Angel, varuh moj, 7/22 12.45 10.000 obratov 14.05 Don kihot 14.30 Bela, franc. film 16.00 SP v alp. smuč. SVSL (Ž), posnetek 17.55 Lukas, 3/13 18.25 Lahko noč, ljubica, 11/11 19.0 Kolo sreče, tv igriCa 19.30 Videoring 20.00 Ljubljana: košarka EL Union Olimpija:Samara, prenos 22.00 Salamander, švic. film 00.00 B radio - koncert 00.50 Vsi županovi možje, 10/24 01.15 Moloney, 13/21 |Hj> r. ~7 "TVA 07.0 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shopl 1.00 Kassandra, nan.12.00 Roseanne, nan.12.30 Cosby, nan. 13.0 Radijska postaja, nan. 13.30 Veliki hit, amer. filmi 5.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Zamera, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev ^kanali 4 T 27 1 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: VIVIAN 2 ALIVE 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 OKARINA FOLK FESTIVAL - BLED; skupina CRAOBH RUA, Irska 21.25 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja STUDIO AS, MURSKA SOBOTA 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 11. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Glejte, kako rastejo 09.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.45 Zenit 11.15 4x4 11.40 Na vrtu 12.05 Izginjajoči delfini, poljud- noznan. oddaja 13.00 Poročila, vreme, šport 14.45 Opus 15.15 Živelo življenje, Luda De, monodrama 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Dober večer 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 00.05 TV poper 00.50 Dober večer SLOVENIJA 2 09.00 09.25 10.30 10.55 11.20 11.50 12.25 15.00 17.00 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 23.55 00.45 01.10 Vsi županovi možje, 10/24 Val D'isere: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek, prenos Trdno v sedlu, 62/65 Pacific drive, 118/130 Lukas, 3/13 Lahko noč, ljubica, 11/11 Val D isere: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek, prenos Salamander, švis. film Sp v alp. smuč. (Ž), posnetek Indaba, 22/25 Daviš, ravnatelj, 3/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring Felix '98: evropske filmske nagrade, posnetek Velike romance 20. Stoletja, 8/26 Fourbi, franc. film Sodišče, 4/11 Vsi županovi možje, 11/24 Moloney, 14/21 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Rus na Floridi, amer. film 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nad. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Najina ljubezen, amer. film 22.00 Kokon 2, amer. film 00.00 Janina ulica, erotični film 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO; informativno razvedrilna oddaja 10.15 OKARINA FOLK FESTIVAL -BLED; skupina CRAOBH RUA, Irska 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja STUDIO AS, MURSKA SOBOTA 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ZAPRAVLJIVCA, ameriški j' film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 47. oddaja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 12. decembra SLOVENIJA 1 08.00 08.30 09.00 09.25 09.45 10.0 11.30 12.0 12.50 13.00 13.10 13.40 14.50 17.00 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.30 20.10 21.50 22.10 22.40 23.10 00.45 01.35 Zgodbe iz školjke Nesrečniki, 11/26 An ban pet podgan: moja slika Glasbena šola Otroška oddaja Petka Glasbeno poletje v Bohinju Tednik Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Prisluhnimo tišini Polnočni klub Morski sokol, amer. film Obzornik, vreme, šport Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Maribor 1998 Na vrtu Ozare National geographic, 10/12 Risanka TV dnevnik Prisluhnimo klicu: en svet, eno upanje, dobrodelni koncert UNICEFA, posnetek Homo turisticus Vino moje dežele, 2/3 Poročila, vreme, šport Silencer, amer. japon. Film Iz muzeja Na vrtu SLOVENIJA 2 09.20 Zlata šestdeseta 10.25 Val D'isere: SP v alp. smuč. smuk (M), prenos 11.30 Prigode huckleberryja Finna, 4/4 12.25 Oberhof: Sp v smuč. skokih, prenos 14.00 Felix '98: evropske filmske nagrade, ponovitev 15.30 NBA action 16.05 Evrogol 17.00 Dobiaco: SP v smuč. tekih, posnetek 17.55 Novo mesto: DP v košarki KRKA:UNION OLIMPIJA 19.30 EP v plavanju na kratke proge, posnetek iz Sheffielda 20.00 Šoubošel 21.00 Drzno zasledovanje, amer. film 22.30 V vrtincu 23.10 Don Kihot, 14/39 23.35 Sobotna noč 07.00 Mož pajek, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Maska, risana serija 09.00 Batman, risana serija 09.30 Dogodivščine ježka Sonika, risana serija 10.00 Muppet tv, nan. 10.30 Morska deklica, mlad. nan. 11.00 Power ranger, nan. 11.30 Butch Cassidy in Sundance Kid, amer. film 13.30 Super pop s S. Auerjem 15.00 Konan, nan. 16.00 Xena 17.00 POP party 18.00 Novice, vreme 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Hišni pripor, amer. film 22.00 Komandosi, nan. film 02.0 Pozno ponoči, erot. serija 03.00 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.05 ZAPRAVLJIVCA, am. film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 47. oddaja, ponovitev 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 747. VTV MAGAZIN, regionalni infor.program 20.25 SLOVENSKI SLAVČEK II., : glasbena oddaja 21.25 747. VTV MAGAZIN, . ponovitev 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 13. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Srebrnogrivi konjič, 16/39 08.25 Mumini, 2/14 09.00 Tabaluga, 2/14 09.25 Telerime 09.30 Zares divje živali, 14/26 09.50 Ozare 09.55 Ujetniki terpsihore, ruska oddaja o baletu 10.50 Iz baletnega arhiva gledališča Bolšoj 11.00 Vsi smo ena družina, 17 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Vremenska panorama 13.50 En svet, eno upanje 15.20 Lepotica in zver, danski film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Murphy Brovvn, 15/25 23.20 Umori, 8/22 00.10 Spoznavanje narave in družbe SLOVENIJA 2 09.45 V vrtincu 10.25 SP v alp. smuč. SVSL (M), prenos iz Val D'isera 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.10 Oberhof: SP v smuč. skokih, prenos 14.25 Ogenj v kamnu, avstral. f. 16.00 Šou bo šel 17.00 SP v smuč. tekih, posnetek iz Dobiaca 17.30 Kanal: SP v odbojki (M) SAL0NIT:WUPERTAL, pren. 19.30 EP v plavanju na kratke proge, posn. iz Sheffielda 20.00 Peščena mandala v Ljubljani 21.00 Strogo zaupno, 3/3 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Rabljeni avtomobili, am. f. , — T — ; ...... * ^^ _j 07.0 Mali bogataš, ris. Serija 07.30 Jetsonovi, ris. serija 08.0 Kremenčkovi, ris. serija 08.30 Priden kuža 2, mlad. film 10.00 Naš Čarli, nan. 11.0 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Punce s pomola, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 Angeli na delu, nan. 15.00 Zaročenčeva skrivnost 16.0 Vedno na begu, amer. film 18.00 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super pop s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Spomin Eve Ryker, am. film 01.00 24 ur, ponovitev . kanali i t.iU.U.P »PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIS MAŠ, ponov. 10.00 746. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 SREČNO VOŽNJO, 4. 11.10 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 747. VTV MAGAZIN, regionalni infor.program 12.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.35 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.35 SLOVENSKI SLAVČEK II., glasbena oddaja 14.35 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.35 VIDEOSTRANI 17.00 ZAKAJ NE SAMI? SLOVENIJA IN EUR0AT- LANTSKE POVEZAVE; pogovor v studiu 18.00 ZAPRAVLJIVCA, am. film 19.30 NAJ SPOT, glas.oddaja 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 47. del dokumentarne oddaje 21.30 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 14. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Dober večer 11.10 National geographic, 10/12 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Otoški policaj, 2/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tito - Stalin, dokum. oddaja 22.10 Odmevi 22.35 Univerzitetni razgledi 22.45 Vreme 22.50 Šport 23.00 Omizje 00.10 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 11/24 10.00 Trdno v sedlu, 63/65 10.30 Pacific drive, 119/130 10.50 Indaba, 22/25 11.15 Daviš, ravnatelj, 3/13 11.35 Šport v nedeljo 12.20 Velike romance 20. Stoletja, 8/26 12.50 Morski sokol, amer. film 15.55 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.25 Ženska mojega življenja, 7/12 17.25 Sestriere: SP v alp. smuč. SL (M), 1. tek, prenos 18.30 Športna oddaja 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.10 Sestriere: SP v AS SL (M), 2. tek, prenos 21.0 Studio city 21.55 C ikcak 22.45 POMP 23.45 Brane Rončel izza odra 01.10 Najstrašnejši umor, 4/6 01.40 Moloney, 15/21 02.30 Studio city 06.0 09.00 10.00 11.0 12.00 12.30 13.00 14.00 14.30 15.30 16.30 17.30 18.00 18.15 19.15 20.00 21.00 21.50 22.00 23.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nan. Kassandra, nan. Roseanne, nan. Cosby, nan. Športna scena Skeči kraljevega letalstva, nan. Angel v belem, nan. Za Eleno, nan. Dinastija Colby komedija Marimar, nad. Novice, vreme Kassandra, nan. 24 ur 1,2, 3-kdo dobi? Urgenca, nan. Šola golfa Želite, milord, nan. Fotograf, amer. film 24 ur, ponovitev 09.00 10.15 10.35 10.40 11.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 20.05 21.05 21.10 22.10 22.15 DOBRO JUTRO, 747. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K OGLEDU SLOVENSKI SLAVČEK II., glasbena oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU DRUGAČEN SVET; BIO MAGI: NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK -KIROPRAKTIK, ponovitev oddaje REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 15. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.50 Pustolovščine, 14/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Otoški policaj, 2/6 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Tito - Stalin, dokum. oddaja 15.10 Omizje 16.20 Med valovi 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Feniks in preproga, 3/6 18.20 Tretje oko, 5/10 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Učitelj, 7/18 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Pogovor 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Stoletje Stanislavskega, 3/3 SLOVENIJA 2 09.30 10.00 10.30 10.50 11.55 12.50 16.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.35 23.45 00.10 Najstrašnejši umor, 4/6 Trdno v sedlu, 64/65 Pacific drive, 120/130 Ženska mojega življenja, 7/12 Studio city Sobotna noč Drzno zasledovanje, amer. film Gospod in gospa Smith, 13/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring Laško: košarka pokal Saport PIVOVARNA LAŠK0:AEK, prenos Rdeča, franc. film Vsi županovi možje, 12/24 Moloney, 16/21 07.0 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 TOP shop 11.0 Kassandra, nan. 12.00 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 1,2, 3-kdodobi? 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby komedija 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Nekoč je bil deček, amer. film 21.45 Razstresena Ally, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Dobri fantje, amer. film 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DRUGAČEN SVET; BIO MAGI: NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK -KIROPRAKTIK, ponovitev oddaje 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 748. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST: MAJA FRECE in PETRA NAREKS, judoistki 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 748. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 16. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Glasbena šala (šola) 09.45 Feniks in preproga, 3/26 10.15 Tretje oko, 5/10 12.05 Učitelj, 7/18 13.00 Poročila 13.20 Murphy Brovvn, 15/25 13.45 Ravbarski cesar, gledališka skupina iz Poljanske doline 14.55 Stoletje Stanislavskega, 3/3 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Tretje oko, 6/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 7/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Beck, 42/6 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ljubezenska glasba, V3 00.55 Alica, evropski kult. magazin SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 12/24 10.00 Trdno v sedlu, 65/65 10.25 Pacific drive, 121/130 10.50 Gospod in gospa Smith, 13/13 11.35 Pomp 12.35 Strogo zaupno, 3/3 13.25 Pajčevina 16.25 Ogenj v kamnu, avstralski film 18.05 Angel, varuh moj, 8/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ljubljana: košarka EL (Ž) IM0S JEŽICA:GALATASARAY prenos 22.00 Ekhaya, 3/13 22.50 Pajčevina 23.15 Vsi županovi možje, 13/24 23.40 Moloney, 17/21 (»V- T "XX" "3 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Pop party 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Zločini strasti, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Lahek zaslužek, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 1d A w 46 ■MHV 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 748. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 ŠPORTNI GOST: MAJA FRECE in PETRA NAREKS, judoistki 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 |e "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 10. decembra 1998 MODRO© m KRONIKA POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Zadel pešca V sredo, 2. decembra, ob 17.15, je iz smeri Šoštanja proti Topolšici vozil osebni avto 19-letni Armin K. iz Velenja. Ko je pripeljal v Metleče, v bližino avtobusnega postajališča, je dohitel pešca, 64-letnega Jakoba B. iz Florjana, kije pešačil v smeri Topolšice. Voznik Armin K. je kljub zaviranju s prednjim delom vozila trčil v pešca ter ga zbil po vozišču. Pri trčenju in padcu se je pešec hudo poškodoval. Trčenje v Vinski Gori V torek, 1. decembra, je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti zunaj naselja Velenje. Iz smeri Vinske gore proti Velenju je vozila osebni avtomobil 26-letna Simona R. iz Velenja. Ko je pripeljala do nepreglednega desnega ovinka, je vozilo na zasneženem vozišču zaneslo na nasprotno smerno vozišče ter ga obrnilo. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila 21-letna Tanja R. iz Črnove. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sta voznica Simona in njena 23-letna sopotnica Nataša R. iz Velenja, utrpeli hude telesne poškodbe. Iz blagajne izginilo pol milijona V četrtek, 3. decembra, med 13. in 19. uro, je neznani predrznež v Nami na Šaleški cesti v Velenju iz blagajne ukradel več kot 490.000 tolarjev gotovine, čekov in različnih vrednostnih bonov. Osem fotoaparatov šlo v neznano V noči na sredo, 2. decembra, je neznanec na Kidričevi cesti v Velenju vlomil v vitrino fotografskega ateljeja in odnesel 8 razstavljenih fotoaparatov znamke Canon, različnih tipov. Lastnik Zlatko Aleš D. iz Celja je oškodovan za več kot 350.000 tolarjev. Avtomobili privlačijo vlomilce V četrtek, 3. decembra, zvečer, je nekdo v Velenju na cesti v Bevče vlomil v osebni avto Aleša G. in mu ukradel avtoradio kasetofon vreden okoli 30.000 tolarjev. Že v noči na torek, 1. decembra, pa je neznanec prišel do parkiranega osebnega avtomobila renault, last Jožeta Š. na Jurčičevi cesti v Velenju. Z rumeno barvo je polil pokrov motorja, oba blatnika, prednji odbijač in levi žaromet ter tako lastniku povzročil za okoli 50.000 tolarjev gmotne škode. Konec minulega tedna pa je neznanec izpred Avtomehanike Knez, na Cesti talcev v Velenju odpeljal neregistriran, starejši osebni avtomobil znamke golf, bele barve. Z dejanjem je podjetje oškodoval za okoli 600.000 tolarjev. Na prigovarjanje vrnil ukradeno V torek, 1. decembra, popoldan, je doslej še neznani mlajši moški v trgovini Železnina Vegrad Šoštanj, izkoristil odsotnost trgovca in s police ukradel videorekorder. Tat pa ni imel sreče, saj je trgovec tatvino hitro opazil in stekel za njim. Po daljšem pregovarjanju mu je storilec videorekorder, vreden nekaj manj kot 54.000 tolarjev, vrnil, sam pa odšel v neznano. Nekaj denarja in motor Med ponedeljkom in sredo, 30. novembrom in 2. decembrom, je nekdo iz odklenjene stanovanjske hiše v Velikem vrhu last Antona C. ukradel manjšo vsoto denarja. Tat je bil očitno peš, zato Huda prometna nesreča pri odcepu za Bevče Smrt na poledeneli cesti Huda prometna nesreča, ki je terjala človeško življenje, se je zgodila v sredo, 2. decembra, nekaj minut pred 23. uro, na magistralni cesti Arja vas - Velenje. V njej je umrl voznik osebnega avtomobila 31-letni Anton O. iz Velenja. Vozil je iz smeri Arje vasi proti Velenju. V bližini odcepa za Bevče je na ravnem delu ceste prehiteval tovorni avtomobil, ki ga je vozil Andrej S. Ko je zaključil s prehitevanjem, je njegov avtomobil na močno poledeneli cesti pričelo zanašati. Zavrtelo ga je nekajkrat okoli osi in ga zaneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je najprej trčilo v kovi nsko varovalno ograjo. V tistem trenutku je iz smeri Velenja pripeljal voznik osebnega avtomobila 49-letni Brane Š. iz Ptuja. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Avtomobil Antona O. je po trčenju zavrtelo in je bočno drselo v smeri proti Velenju. V tistem je nasproti pripeljal voznik kombiniranega vozila 25-let-ni Oliver H. iz Dobrove pri Škocjanu, ki se je umaknil skrajno desno, odpadajoči deli Antonovega vozila pa so kljub temu poškodovali njegov avtomobil. Za Oliveijem H. je vozil voznik kombiniranega vozila 37-letni Jaroslav T. iz Dobrne, ki se je umaknil v desno in pri tem trčil v varovalno ograjo. Za Jaroslavom T. je pripeljal voznik osebnega avtomobila 33-letni Aleksander Č. iz Dobrne, kije s svojim vozilom silovito trčil v vozilo Antona O. V tej nesreči je voznik Anton O. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je umrl po prevozu v velenjski zdravstveni dom. Voznik Brane Š., njegov sopotnik 56-letni Franc D. iz Ptuja in sopotnici v vozilu Aleksandra Č, 32-letna Herieta Ž. iz Dobrne in 36-letna Marianne M. iz Avstrije, pa so se v nesreči lažje poškodovali. je izpred hiše odpeljal še kolo z motorjem tomas avtomatic. Lastnik je oškodovan za okoli 30.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Posekal smrečice Med 27. novembrom in 2. decembrom je neznanec na planini Podvežak v občini Luče posekal 96 smrečic različnih velikosti in jih odpeljal. Sklad stavbnih zemljišč in gozdov Slovenije je oškodovan za okoli 300.000 tolarjev. Gorel televizor V ponedeljek, 7. decembra, okoli 21. ure, je v Kokarjah, v podstrešni sobi stanovanjske hiše Franca H., iz neznanega vzroka zagorel televizijski sprejemnik. Ogenj se je razširil na omari in nosilec televizorja ter povzročil za okoli 500.000 tolarjev materialne škode. Požar, ki ga je lokaliziral lastnik, so pogasili gasilci iz Gorice ob Dreti. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Požar v skladišču V torek, 1. decembra, ob 6.45 je prišlo do požara v skladišču črne metalurgije, podjetja SIP Šempeter. Vnela seje dotrajana in z oljem prepojena zaščitna platnena cerada, ki ščiti plamen-ski rezalnik. Požar so zanetile iskre rezalnika, pogasil pa ga je prisotni delavec. Nastala gmotna škoda je ocenjena na okoli 100.000 tolarjev. Trčenje tujcev pri Prekopi V petek, 4. decembra, ob 9.20 je 34-letna Beate Sabine W., državljanka Nizozemske, vozila z osebnim avtomobilom iz smeri Celja proti Vranskemu. Zunaj naselja Prekopa je pričela prehitevati tovorno vozilo, ki ga je vozil 31-letni David N., državljan Češke. Med prehitevanjem je na zasneženem vozišču voznica izgubila oblast nad vozilom, pri čemer je naprej z levim bokom zadela v kovinsko drsno ograjo, od tam pa je vozilo odbilo v desno, kjer je z desnim delom trčila v bok polpriklop-nika prehitevanega tovornega vozila. V nesreči se je češki državljan hudo poškodoval. Vlomilec na delu V soboto, 5. decembra, med 22. in 24. uro, je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke golf, parkiran ob lokalni cesti v Čepljah. Iz vozila je odtujil več glasbenih komponent in s tem oškodoval lastnika Ervina P. za okoli 100.000 tolarjev. Nova vseslovenska akcija policije Alkohol v prometu Alkohol je pogost spremljevalec prometnih nesreč, ki se zgodijo v Sloveniji. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve, je alkohol prisoten v 32% prometnih nesrečah s smrtnim izidom, 24% s telesnimi poškodbami in v 11% vseh nesreč z materialno škodo, kijih obravnava policija. Na okrogli mizi v Cankarjevem domu so se prejšnji četrtek Udeleženci posveta o problematiki alkoholizma. Pobude SPV Najvišja dovoljena količina alkohola v krvi naj se za vse voznike zniža na 0,2g/kg, kar pomeni v praksi popolno treznost za volanom. Zavarovalnice naj vožnjo pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo dosledno sankcionirajo z zahtevki za povrnitev plačila škod. ki jih povzročajo alkoholizirani udeleženci v prometu. Vsi lokali, kjer se zbirajo mladi, naj imajo in oglašujejo zdravo brezalkoholno pijačo, ki bo v enaki količini cenejša od najcenejše alkoholne pijače. zbrali domala vsi slovenski predstavniki strokovnih ustanov, policije ter članic Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Spregovorili so o različnih vidikih in vplivih na še vedno porazno prometno varnost zaradi vožnje pod vplivom alkohola, da bi spodbudili tako pristojne ustanove kot javnost k nujnim in bolj odločnim ukrepom proti tradicionalnim povzročiteljem hudih nesreč na cestah. Policisti so povedali, da bodo v prihodnje pričeli s preventivno in represivno akcijo hitrih analiz vzrokov alkoholiziranosti voznikov tako, da bodo obiskali gostišča, ki bodo prodajala alkohol mladoletnim osebam, že opitim in poklicnim voznikom. Na okrogli mizi so predstavili ugotovitve stroke, ki so plod domačih in tujih spoznanj v zvezi v vplivom alkohola na žalostno statistiko, ki se dogaja v prometu. ■ Jože Miklavc KURILNO OLJE (samol za fizične osebe)! NAROČILA SPREJEMA: CEOCOM PE CELJE, Novo Celje S, 3301 PETROVČE tel.: 063/ 713 10 17 KONKU NCNI TAKOJŠNA IN BREZPLAČNA DOSTAVA M % s» DoMošli na pnšin ^Partizanska 1,3320 Velenje, telefon: 083/864-310, odprto: vsakdan od fžhdo23h modma mmim Zelo konkurenčne cene, dostava brezp Informacije po telefonu 063/ 481-430, 0609/ 635 ARIS Celje 10. decembra 1998 Zimska liga v malem nogometu Olimpija in Rudar največ možnosti Nogometaši SCT Olimpije so v prvem krogu zimske lige v malem nogometu na ograjenem igrišču v Rdeči dvorani napovedali udeležbo na finalnem turnirju, velike možnosti imajo tudi nogometaši Rudarja kot dru-gouvrščeni. Seveda pa se lahko po nedeljskem drugem krogu vse spremeni. Ljubljančani so v Velenju dokazali so, da jim malo-nogometna igra zelo leži, saj so premagali vse svoje nasprotnike, najvišjo zmago pa so dosegli proti Korošcem. Prevaljčani so proti njim dosegli le zadetek, gostitelji, Velenjčani, enega več, trši oreh so zanje Ie Domžalčani, ki so se jim dobro upirali. Ljubljančani so na tej tekmi v 23. minuti povedli s 4:2, toda v 27. minuti je bil izid izenačen (4 : 4), zmago pa je Olimpiji prinesel Bau-man z golom v 29. minuti. Ta igralec je v tej skupini po prvem krogu tudi povedel na listi strelcev, dosegel jih kar šest, drugi pa je trenutno na listi strelcev Velenjčan Caushllari s petimi goli). Tekme so bile zelo mirne, saj sta bila izključena le dva igralca, in to Marinšek (Tehtnic) za dve minuti in ter Bauman (Olimpija) za tri. Slednjemu je sodil Borošak (tekme je sodil še Turk, prav tako iz Maribora) očitno pogledal skozi prste. Bauman je s komolcem močno udaril po ustih Rudaijevega igralca Podvinskega in mu prebil notranjo stran spodnje ustnice, za kar bi si gotovo zaslužil izključitev do konca tekme. Nogometaši Rudarja, ki jih je vodil Josip Vugrinec, glavni trener Brane Oblak pa je budno spremljal igro svojih varovancev s tribune, so proti Korotanu in Domžalam kožo reševali v drugem delu (tekme so trajale dvakrat po petnajst minut). Tekme si je ogledalo približno Sah Tri zmage in en remi V soboto so odigrali zadnja dva kroga (8. in 9.) v drugi slovenski šahovski ligi. ŠŠD Velenje je najprej premagalo Gorišnico s 4,5:1,5, v zadnjem, devetem, krogu pa je iztržilo le neodločen izid proti Radenski. SK Šoštanj je v 8. krogu premagal Ponikvo s 5:1, nato pa še Palomo s 3,5:2,5. Velenjčani so na koncu osvojili 7., Šoštanjčani pa 17. mesto. Po novem sistemu bo prvih osem ekip sestavljalo 2. ligo, naslednjih osem 3. in tako naprej. Velenjčani bodo tako ostali v 2. ligi, Šoštanjčani pa bodo naslednjo sezono nastopali v četrti. Prejšnji četrtek se je na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal ŠŠD zbralo 18 šahistov, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Zmagal je Goršek s 6 točkami, drugi je bil Rajkovič (5,5), tretji Novak (5) itd. ■ Andrej Novak Lokostrelstvo Dve zmagi Dušana Perhača Člani mozirskega lokostrelskega kluba nadaljujejo odlične nastope doma in v tujini. Dušan Perhač je tako zmagal na mednarodnem turnirju v Dobravljah pri Ajdoviščini z odličnim izidom 577 krogov, odlični pa so bili tudi gornjegrajski lokostrelci. Jure Urlep je bil pri kadetih 4., z olimpijskim lokom sta bila pri članih Vojko Čolnar 4. in Vojko Majko 5., Žare Kranjc pa z golim lokom odličen drugi." V nedeljo je Dušan Perhač dosegel še eno zmago, tokrat na mednarodnem turnirju v Cormonzu v Italiji. Ostali mozirski lokostrelci so se udeležili vsakoletnega 24 - urnega streljanja v Milanu, kjer je Ošep skupaj s Sitarjem iz Kranja zmagal med 64 ekipami, druga ekipa LK Mozirje pa je bila sedma. Strelski šport Veternik zmagal Na tekmovanju za prehodni pokal Eurospektra v Ljubljani s standardno zračno pištolo so bili velenjski strelci odlični. V ekipni konkurenci so med 22 ekipami za Olimpijo osvojili drugo mesto, pri posameznikih je s 577 krogi zmagal Simon Veternik, Renato Šterman je bil 14., Dejan Sikman pa 31. V nedeljo je bil v Kranju 4. krog državne članske lige s pištolo. Strelci Mroža so med 12 ekipami osvojili 6. mesto, pri posameznikih pa so bili Veternik 3., Šterman 7. in Šikman 31. V nedeljo in soboto je bil v Lendavi 4. krog za mladince in pionirje v streljanju z zračno puško. Velenjski pionirji so med 22 ekipami zasedli 7. mesto, prav tako 7. so bili mladinci med 18 ekipami, pri mlajših mladinkah pa je z zračno pištolo zmagala Katarina Šafarič, ki vodi tudi v skupnem seštevku. Športnik -športnica novembra Našo akcijo nadaljujemo z izborom športnika ali športnice v mesecu novembru. Potrudite se in dobro razmislite, izbira je zares pestra, pa malo bolj pridni bodite, saj imate v teh jesensko - zimskih dneh dovolj časa za razmislek. Prve glasove so že dobili Katarina Srebotnik, Jelka Kokol, Boris Kališek in Branko Bedekovič. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. j Športnica - športnik novembra j I Glasujem za športnico(ka).................................................. | Naslov glasovalca............................................................ | I I I .............................................................................................. I I_______________________I 300 gledalcev, po porazu Velenjčanov v predzadnji tekmi z Olimpijo, pa nato na zadnji med Korotanom in BS Tehnicom skorajda ni bilo več gledalcev. V vseh ekipah so manjkali nekateri nogometaši, tako so, na primer, Velenjčani igrali brez Dabanoviča, Bal-agiča, Gajseija, Breziča, Pavloviča in Šumnika. Drugi krog bo ta skupina nadaljevali v nedeljo, ko bo v hali Tivoli v Ljubljani gostitelj SCT Olimpija. Naj spomnimo, na finalni turnir 19. decembra v Mariboru se bosta iz vsake skupine uvrstili prvo- in dru-gouvrščena ekipa, torej bo v finalu šest ekip, ki jih bodo razdelili na dve skupini, za naslov zimskega državnega prvaka bosta igrali pr-vouvrščeni ekipi, drugouvrščeni pa za tretje mesto. Izidi: Rudar - Korotan 6:3(1 : 2), Korotan : SCT Olimpija 1 : 8 (0 : 2), Rudar - BS Tehnic Domžale 5 : 4 (2 : 4), SCT Olimpija - BS Tehtnic 5 : 4 (2 : 2), Rudar - SCT Olimpija 2:6(0:2), BS Tehnik -Korotan 6 : 10 (4 : 4). Vrstni red po prvem krogu: 1. SCT Olimpija 9,2. Rudar 6,3. Korotan 3, 4, BS Tehnik 0. Za Rudar so igrali: Jovanovič, Granič, Cerimovič, Sulejmanovič, Purg, Vidojevič, Caushllari, Hojnik, Podvinski, Sprečakovič, Burek, Javornik. ■ vos Tenis Katarina zmagala v Kolumbiji Na mednarodnem teniškem turnirju serije ETA z nagradnim skladom 25.000 dolarjev je Katarina Srebotnik skupaj s Slovakinjo Zuzano Valekovo v finalu dvojic premagala kolumbijsko dvojico Zu-luaga-Mesa s 6:3 in 6:4, s tem pa je Katarina spet precej napredovala na svetovni računalniški lestvici teniških profesionalk. Smučarski skoki Smola v Mislinji Minulo nedeljo je SSK Mislinja izvedel pokalno tekmo za člane in mladince na prenovljeni skakalnici, ki omogoča skoke tudi do 100 metrov. Nastopili so vsi najboljši slovenski skakalci, razen štirih, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Pri mladincih in članih je zmagal Bine Norčič (SSK Triglav), najboljši Velenjčan Marko Zorko je bil 12., Rolando Kaligaro pa je po prvi seriji meril na sam vrh, vendar je v drugi nesrečno padel in je moral na zdravljenje. Ostali velenjski skakalci še nimajo dovolj treningov na snegu, vseeno pa so se uvrstili v sredino lestvice med 64 nastopajočimi. To nedeljo, 13. decembra, bo v Mislinji še ena pokalna tekma z vsemi najboljšimi, začeli pa jo bodo ob 11.00. Smučarsko - skakalni klub Velenje še vedno vabi v svoje vrste, novi člani pa se lahko vpišejo vsak dan ob 17.00 v skakalnem središču pod gradom, kjer so za treninge urejene vse skakalnice. ■ J. O. Alpsko smučanje Za začetek dve zmagi Tekmovanja v novi sezoni so začeli tudi mladi smučarji SK Velenje. Najmlajši so nastopili v avstrijskem Amoldsteinu na prvi tekmi za pokal Sladkosned in se odlično odrezali. Pri rangiranih cicibanih letnik 90 in mlajši je zmagal Vid Osterc, drugi je bil Jošt Funtek iz Luč ob Savinji in tretji Tomaž Sovič, pri mlajših cicibankah pa je bila Teja Hofinger peta. Na Gorjancih je bila tekma za Gorjanski pokal. Dva teka veleslaloma je med mlajšimi deklicami odlično izpeljala Tina Zager in zmagala, Tanja Tomažič je bila 6., Špela Osterc 7., Anja Višček 8. in Ines Vrabič 9. pri mlajših dečkih je bil Matic Meža 6., pri cicibankah pa sta bili Sara Stefanovič 4. in Alenka Vaši 5. Vsi ostali člani SK Velenje, ki se niso udeležili tekem, so teptali in urejali smučišče v Šaleku, ki je sedaj pripravljeno za obratovanje. V soboto, 12. decembra, bo v Šaleku pričela delovati alpska šola za najmlajše, 19. decembra pa bodo smučišče uradno odprli za vse smučarje. Rekreacija 13. novoletni tek Gorenja Ljubitelji teka v naravi se bodo pred iztekom tega leta še enkrat pomerili med sabo. MTS Gorenje jih vabi na 13. novoletni tek, ki bo v nedeljo, 13. decembra, v Podkraju pri Velenju, pripravljajo privlačna tekmovanja v kar 22 starostnih kategorijah, proge so dolge od 400 do 7.600 metrov, speljane pa so po gozdnih poteh. Prevzem startnih številk bo v nedeljo ob 10.00, prijavnina za odrasle je 1000, za otroke pa 500 tolarjev, najboljši bodo prejeli lepe nagrade in kolajne, vsi udeleženci bodo sodelovali v žrebanju nagrad, za napitke in pogostitev pa bo poskrbel McDonalds'. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, informacije pa so na voljo na telefon (063)-861-678 v večernih urah. Tako so igrali Prva SRL, 9. krog Gorenje - Prevent 29:24 (12 : 15) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 800, sodnika: Juratovec (Ljubljana), Puntarič (Logatec). Gorenje: Matovič, Tamše 1, Bedekovič 11, Plaskasn 2, Khimtchenko 1, Oštir, Sovič 3, Tome 1, Rozman 7(3), Cvetko 3, Gavriloski, Lainšček. Prevent: Anžič, Franc 1, B. Leve 1, Soršak, Doberšek, Mauc, Leskovšek 5(3), Maksič 11(4), Konečnik, A. Leve 5, Jeršič 1. Jelen. Sedemmetrovke - Gorenje: 4/3, Prevent: 9/7. Izključitve: Gorenje: 24, Prevent: 22. Diskvalifikacije: Plaskan (39), B. Leve (51), Jeršič (40), Tone Tiselj -trener Gorenja (28). Prva B SKL, 10. krog: Elektra - Zagorje 79 : 80 (44 -.38) Elektra: Brinovšek, Kovačevič, Rupreht, Rizman 35, Memič 4, Božič 21, Divjak 2, Repinc, Maličevič 12, Nikolič, Klepcc, Črešnik 5. RK Gorenje Sodnika tekmovala v izključevanju? Sosedski derbi sta pokvarili sodnika, saj sta s svojim piskanjem pogostokrat izvabljala negodovanje obeh trenerjev, igralcev in gledalcev, močno pa so jima gledalci žvižgali tudi, ko sta v spremstvu redarjev odhajali iz dvorane. Skupaj sta doso-dila kar 46 minut izključitev, (Gorenje 24, Prevent 22). Že v 28. minuti je moral med gledalce domači trener Tone Tiselj, zaradi diskvalifikacije pa so morali predčasno s parketa še domači ka-petan Borut Plaskan, pri gostih pa Tomaž Jeršič in Boris Leve. Z izključevanjem sta gotovo pretiravala, kot da sta med sabo tekmovala, kdo bo več igralcev poslal v garderobo. Bili so trenutki, ko so bili na parketu na eni strani po štirije, trije in celo le dva igralca. Zato je bil tudi komentar domačega trenerja Toneta Tislja po tekmi temu primeren: "Mojim fantom moram čestitati za izredno borbenost, ki so jo pokazali zlasti v drugem delu tekme. Tudi naš vratar je bil glede na prešnje tekme zelo dober (18 obramb - p. a.), drugače pa: namesto, da bi bil to pravi rokometni praznik dveh kvalitetnih ekip, ki med sabo gojita dobre medsebojne donose, je bilo pretirano veliko izključitev, pa čeprav ni bilo nobenega grobega prekrška, celo nobenih iskric med igralci. Zaradi tega je bila razumljiva živčnost na obeh klopeh, posledica tega pa igra obojih spremenljiva: določen čas so igrali kvalitetno gostje, določen čas mi, vmes pa je bilo preveč raztrgane igre, čemur so vsekakor botrovale pogosto nerazumljive sodniške odločitve." Slavko Ivezič pa je pristavil: "Pričakovali smo drugačen derbi. Po izključitvah sodeč bi kdo celo mislil, daje bila to groba tekma, na meji incidenta. Prav veliko izključitev je porušilo zamisli igre najbrž ene in drugi ekipe. Domači so morda ob tem obdržali treznejšo glavo, naredili manj napak, pri nas pa je bilo ravno obratno: izključitve so predvsem slabo vplivale na naše najbolj izkušene igralce, predvsem na Aleša Lev-ca in Nenada Maksiča, ki sta odigrala tekmo pod svojimi možnostmi. Vendar ju to ne opravičuje. V končnici tekme so bili domači boljši in čestitam jim za zmago." Velenjčani so v začetnih minutah presenetili z zelo dobro igro, saj so povedli kar s 5 :1. Njihov nalet je zaustavil gostujoči trener z minuto odmora, kije gostom zelo koristila. Zaigrali so bolj zbrano in sredi polčasa izenačili (8:8), slabih deset minut pred koncem prvega dela pa je Gorenje vodilo z 12 : 9. Zlasti v naslednjih minutah se je razplamtela živčna vojna s sodnikoma zaradi njunih številnih izključitev, in vrh dosegla v 28. minuti, ko so po tekočem traku morali s parketa kar štirije domači rokometaši. Najprej sta sodnika izključila Sebast-jana Soviča. Ko je bil na klopi šele dobre pol minute, je moral za njim Branko Bedekovič, Gorenjev trener Tone Tiselj je ob tej izključitvi burno protestiral in dobil rumeni karton. Ker se ni umiril, je sledil še rdeči in moral je med gledalce. Namesto njega je odšel z igrišča Mitja Gavriloski, takoj za tem sta sodnika izključila še Marka Cvetka in domači so imeli nekaj trenutkov na igrišču le tri igralce (kapetana Boruta Plaskana, Sašo Khimtchenka in vratarja Trivka Matoviča). Gostje, ki so pred tem imeli po dvakrat po dva igralca manj na parketu, so do teh izključitev spet ujeli vodstvo domačih (12:12), nato dosegli še tri zadetke (delni izid 6 :0), in odšli z vodstvom treh zadetkov na odmor. Takšen preobrat je domačim uspel v prvih minutah nadaljevanja, ko so po petih zaporednih zadetkih povedli s 17:15. Mladi Gavriloski je povsem zaustavil Nenada Maksiča (v drugem polčasu je dosegel le dva gola, od tega le enega iz igre). Prevent je sicer še enkrat izenačil 17 : 17, v 47. minuti so si rokometaši Gorenja priigrali že šest zadetkov prednosti (26 : 20) in na koncu zasluženo zmagali. Rokometaši Gorenja so včeraj (sreda) v 10. krogu gostovali pri Celju pri Pivovarni Laško, tekmo 11. kroga s Prulami pa bodo v Rdeči dvorani odigrali naslednjo soboto, torej 19. decembra. KK Elektra Drži se jih smola V soboto so košarkarji Elektre izgubili proti tretjeuvrščeni ekipi Zagorja z 79:80. Gostujoči košarkarji so imeli veliko sreče, Soštanjčani pa svojih priložnosti niso znali izkoristiti. Po začetnem vodstvu gostov s 4:0 so pobudo prevzeli domačini, ki so igrali brez poškodovanega Medveška in bolnega Zupanca in vodili celo do sredine drugega polčasa. V 5. minuti nadaljevanja je bila prednost najvišja - 8 točk (51:43). Gostje iz Zagorja so preko razpoloženega Kandžiča razliko počasi nižali in v 12. minuti povedli; prednost je v 17. minuti narasla na 9 točk (68:77). Kljub visokemu vodstvu se košarkarji Elektre niso predali in si z borbeno igro priborili nekaj žog v obrambi, z uspešnim izvajanjem prostih metov Rizmana in trojko Maličeviča pa so v zadnji minuti celo znova povedli z 79:78. Po osebni napaki domačinov je oba prosta meta zadel Japič in postavil končni rezultat 79:80, saj Šoštanjčani v zadnjih sedmih sekundah niso uspeli učinkovito zaključiti napada. S 35 točkami je bil pri Elektri znova nezaustavljiv Rizman, ki je bil ponovno tudi najboljši skakalec domače ekipe, pri Zagorju pa sta gostiteljem največ težav povzročala Kandžič in Peterlin. Košarkarji Elektre so v šestih dosedanjih porazih vsaj trikrat bili zelo blizu zmagi, vendar jim je sreča, tako kot tokrat obrnila hrbet, Zagorjani pa z igro v Šoštanju niso potrdili vloge favorita lige. S štirinajstimi točkami je Elektra na 6. mestu na lestvici skupaj z Olimpijo, Krškim in Radovljico, za 4. Radensko pa zaostaja le za dve točki. Že jutri, v petek, pa igrajo v Novi Gorici, ki je na zadnjem mestu 1 .B lige. ■ Tjaša Rehar Karate •••••••••••a Očko peti na Madžarskem Kar 3000 tekmovalcev iz 36 držav iz vsega sveta se je letos udeležilo svetovne revije karateja na Madžarskem. Med slovenskimi zastopniki je bil tudi član Karate kluba Velenje Marko Očko. V njegovi kategoriji je zmagal predstavnik Mehike pred Egipčanom in Jugoslovanom, Marko pa je bil odličen peti. 10. decembra 1998 ŠPORT IN OBJAVE ■H NAS VAS 17 Kolesarsko društvo Energija Vegrad - Robit Olimpija 13 : 28 (3 :15) VELENJE - V prvi četrtfinalni tekmi domače rokometašice lju-bljančankam po pričakovanju niso bile kos. Zadetke za Vegrad so dosegle Topič 5, Krajnc 3, Dešman 2 ter Jukič, Nojinovič in Ibralič po enega. Člani velenjskega kolesarskega društva Energija so pred nedavnem na srečanju povzeli dosežke letošnje kolesarske sezone, s katero so zelo zadovoljni. Udeležili so se 18 različnih kolesarskih maratonov in vzponov in dosegli zelo dobre rezultate. Najbolj so ponosni na 5 pokalov, ki so jih dobili kot najštevilčnejša ekipa na pomembnih prireditvah kot so Koroški maraton Radlje, vzpon na Boč, maraton Rogaška Slatina, juriš na Roglo in največji kolesarski maraton Franja. Dejavnost društva je usmerjena predvsem v rekreacijo in številčnost, ob tem pa imajo tudi dobro ekipo tekmovalcev, ki so kar nekajkrat stopili na zmagovalne stopničke. V letu 1998 se je v društvo vključilo 92 članov, zanje pa so v društvu razpisali tekmovanje za pokal "superenergetik." Osnovna zamisel tega je tekmovanje kolesarjev s samim sabo. Skozi vse leto so člani obiskovali dogovorjene kraje v širši okolici Velenja in v bilten zbirali žige, ki so osnova za točke, ob koncu leta pa so najboljšim podelili priznanja, medalje in pokale. Najstarejši udeleženec akcije je bil 64 - letni Edvard Učanjšek, najmlajši pa komaj 9 - letni Nejc Fišer. Med članicami se je najbolje odrezala Tanja Pogorevc, med člani pa Zdravko Podkoritnik. Skupno so podelili 9 pokalov in 14 kolajn. Kot častnega člana so v svoje vrste sprejeli Zdenka Pečka, ki jim s svojim neizčrpnim kolesarskim znanjem in nasveti nenehno pomaga in je mnogo prispeval k razvoju društva. Tudi v leto 1999 bodo stopili smelo in polni optimizma. Ženski mali nogomet Škalčanke proti finalu DP Igralke malega nogometa v prvem delu letošnjega državnega prvenstva nastopajo v dveh skupinah. Prvi turnir ene od skupin je bil v Šoštanju, drugi v Krškem, na prvi dve mesti v Šoštanju pa sta se uvrstili ekipi Škal in Jarš. Obe sta dvakrat zmagali, medsebojno pa igrali neodločeno. V Šoštanju bo 20. decembra še drugi turnir te skupine, prvi dve ekipi pa se bosta skupaj s prvima dvema iz druge skupine uvrstili na sklepni turnir, ki bo 10. januarja. Nogometašice Škal so premagale Pohorje z 12:0, Senožeti s 6:1 in igrale 2:2 z Jaršami, najboljša strelka paje bila igralka Škal Polona Gov-ek z 10 zadetki. Plavanje V Ljubljani zmagi za Tino Pandža in štafeto Kar 500 mladih plavalcev in plavalk Italije, Češke, Hrvaške, BIH, Makedonije, Slovaške in Slovenije seje zbralo na tradicionalnem Miklavževem mitingu, ki ga vsako leto pripravlja Plavalni kiub Olimpija. Na dvodnevnem tekmovanju je tekmovalo tudi 8 velenjskih plavalcev, starih od 12 do 14 iet, ki so dokazali, da nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. Osvojili so 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo. V posamični konkurenci je zmagala Tina Pandža v disciplini 100 m delfin, medalji pa sta osvojila še Maja Sovinek in Jernej Ocepek. Z zmago in rekordom mitinga seje izkazala tudi štafeta kadetinj 4 x 50 m prosto. V njej so nastopile Tina Pandža, Maja in Nina Sovinek in Nina Kugonič. Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev: dečki - 50 m delfin: 6. Aljaž Velički 32.90; kadeti -100 m prosto: 5. Jernej Ocepek 57.48; 100 m delfin: 3. Jernej Ocepek 1:04.72; 100 m hrbtno: 4. Jernej Ocepek 1:05.63. kadetinje - 100 m prosto: 2. Tina Pandža 59.88 (klubski rekord); 100 m prsno: 4. Nina Sovinek 1:20.28; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:08.04; 100 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 1:09.06; štafeta 4 x 50 m prosto: 1. Velenje 1:57.77 (rekord mitinga). Marko Primožič ■ m Prevolnik d.o.o. ■ M ^ ■ Vulkanizaci ja, avtopralnica in trgovina AVTOHIŠA& CHRYSLER ©Jeep Teharje 4, 3221 "Teharje Tel.: 063/32-900,411-982 ® _ Fax : 063/34-644 " ,«* J .0 §» It II M ft II I M i! IS* JS & , jI® Prišla je zima, z njo pa tudi problemi za vaš avto in vas. Pri nas vam bomo z veseljem pomagali. Skrbimo, da imamo zadostne količine vseh vrst zimskih gum. Ker prihaja čas praznikov in počitnic, smo se odločili, da vam nudimo možnost nakupa ali najema potovalnih kovčkov za vse vrste motornih vozil. Da pa boste lahko vse to uporabili, imate pri nas možnost nakupa novih vozil chrysler in jeep, seveda pa so na zalogi tudi rabljena vozila različnih znamk. vjevae Božične praznih in srečno nomo i£TO MAN žen kOL€kTN PReJOLNIk. Delovni čas: * Vulkanizacija in trgovina od ponedeljka do petka 8.-18. sobota 8.-13. _» J* Ji ' iS ' I a* * Pralnica J* j* J> m* vsak dan, sobota, nedelja in prazniki od 7. - 20. ure Namizni tenis Nov par točk V 8. kolu 1. državne namiznoteniške lige so se velenjski igralci ERE z gostovanja na Gorenjskem vrnili z novo zmago. Tokrat so bili boljši od ekipe Učila - Križe, za katere nastopa tudi igralec iz Kitajske, s 6:3. Za velenjsko ekipo je kljub poškodbi zaigral Uroš Slatinšek in prispeval dve dragoceni posamični zmagi. Dvakrat je bil uspešen tudi Jure Slatinšek, svoj delež k zmagoslavju Velenjčanov paje z eno zmago prispeval tudi Tadej Vodušek. Ponovno sta bila brata Slatinšek uspešna še v igri dvojic, s tem pa so Velenjčani vknjižili nov par točk. Po doslej odigranih osmih kolih je velenjska ekipa ERA - Tempo z 12 osvojenimi točkami v sredini razpredelnice 1. slovenske namiznoteniške lige. V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva se bodo Velenjčani doma pomerili z ekipo Krke iz Novega mesta. V telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju so bile v nedeljo, 6. decembra kvalifikacije za ekipno državno prvenstvo za mladince. Mladinska ekipa ERE - Tempo, za katero so nastopali Dami-jan Vodušek (kljub resni poškodbi je želel pomagati svoji ekipi), Luka Sever, Andrej Jus, Gregor Jus in Miha Kljajič, je zaradi nesrečnega kroga, le z enim porazom, zasedla tretje mesto med sedmimi ekipami in izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Zmagali so igralci Petovie s Ptuja, ki so v dvoboju z Velenjčani izgubili s 4:2, druga pa je bila ekipa MTS Murska Sobota. ■ dk G4R4Nr Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/70 37130, 70 37131 d,d, VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 16.11.1998 DO 20.1.1999 Ob nakupu nad 10.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50-tih bogatih nagrad, prva nagrada je otroška soba LEA. Nudim, pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive. izjemna ponudb/dopuščenih programov, sestavljenih vzorčnih sestavov in izvoznih ostankov mamm - v barvi jelša/črno Dim.: 330x197x40-omara 58 cm KUHINJA NI!. - leseni del s pultom (brez vgradnlh alementov) dolžina 310 cm - 132.805,00 SIT Delovni čas prodajalne: Vsi prizadeti v nedavnih poplavah boste ob pon.pet. od 8. do 18. ure predložitvi potrdila deležni dodatnega 10 % sob. od 8, do 12. ure popusta za vse proizvode GARANT d.d. Polzela. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABUENI io -24 veliki novoletni srečelov december/ I>rl nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom) Kangoo, Twingo, Clio 120.000 SIT; vsi modeli Megana in Scenic 180.000 SIT; Laguna, Safrane, Espace 240.000 SIT; modeli z motoiji nad 1,8 1 264.000 SIT Na novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad Mille Mercis in 1.300 kovčkov z bogato paleto najrazličnejših barvic. Popusti na vsa nova osebna vozila v decembru (letnik 1998) so veljavni od 7. do 31. decembra 1998 (dobava tudi januarja 1999). RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA oo gorenje t k&i d.d. 3320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija Telefax: 4021 130, Telefon 4021 400 ODKUPUJE hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve, bora in smreke v kvalitetah F, L in I. - odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju - za večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo po ceniku Gorenje Notranja Oprema, takoj po dostavi hlodovine Za dodatne informacije kličite na telefon 063/4022 600 ali 4021440 18 KAK VAS OBVEŠČEVALEC 10. decembra 1998 497 66 80/ 497 66 81 V tednu od 30. novembra do 6. decembra 1998 povprečne dnevne Koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. AMP Veliki vrh 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 30. novembra do 6. decembra 1998 KINO VELENJE v hotelu PAKA 2.12. ■ ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. | □ 30.11. B 1.12. B2.12. D3.12. 04.12. 15.12. B6.12. | tmgmn FmBm i K GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Samir Redžič, Čarakovo, Bosna in Hercegovina in Amira Mujkanovič, Velenje, Kardeljev trg 2. Rafael Štober, Velenje, Kardeljev trg 8, roj. 1955; Šema Husič, Mahala, Bosna in Hercegovina, roj. 1934; Ana Vrbovšek, Rakovlje št. 42, roj. 1915; Marija Rebernik, Bevče št. 24/b, roj. 1917; Peter Vodopivc, Okrog št. 21, roj. 1928; Bernarda Hameršak, Slovenska Bistrica, Titova c. št. 83, roj. 1930; Justina Dolar, Velenje, Kersnikova c. št. 17, roj. 1918; Anton Ostrovršnik, Velenje, Jerihova c. št. 10, roj. 1967; Anton Pustinek, Celje, Čopova 7, roj. 1928; Anton Skornšek, Šoštanj, Metleče št. 47, roj. 1951. Upravna enota Žalec Jožef Pavlič, star 65 let, Vransko 147/a; Frančišek Baš, star 68 let, Podvin pri Polzeli 34; Vincenc Kuder, star 88 let, Žalec, Bevkova ul. 3. V spomin •••••••••••••••• Francu Aubrehtu Natanko dva meseca pred svojim oseminšestdesetim rojstnim dnem je 2. decembra 1998 umrl Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju. Franc Aubreht, p.d. Lešnik, upokojeni rudar, kmet in muzealec se je rodil 2. februarja leta 1931 v Lipju pri Velenju. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Vinski Gori, je nekaj časa delal na domači kmetiji, leta 1949pa se je zaposlil v velenjskem premogovniku in tu ostal vse do svoje upokojitve leta 1981. Franc je poleg dela v velenjskem premogovniku ves čas delal tudi na domačem, 4 ha velikem posestvu, kjer je delil dobro in slabo z ženo Marijo in tremi hčerami. Čeprav rudar, se je že zelo zgodaj začel zanimati za preteklost svojega rodu, svoje vasi in svojih rojakov. Da bi iztrgal pozabi in zavaroval pred uničenjem predmete, ki so jih uporabljali njegovi predniki, je začel te predmete zbirati. Aubreht je starine z velikim navdušenjem, ljubeznijo in potrpežljivostjo zbiral, jih popravljal in urejeval. Večino starin je Franc Aubreht tudi razstavil in njegov muzej v stari "vincerliji" v Lipju je znan daleč naokoli. Vsakega obiskovalca je bil vesel in vsak, kije doživel njegovo vodstvo po muzeju, je o njem vedno govoril z navdušenjem. Starinam je znal vdihniti dušo, o vsakem predmetu je govoril z navdušenjem in vedno je k svoji razlagi dodal kaj novega, zanimivega in duhovitega. V zadnjih letih sem bil velikokrat priča njegovim duhovitim razlagam, ki so navdušile tudi številne slovenske muzealce. Aubrehtovo zbirko v Lipju pri Velenju si je ogledalo ogromno ljudi, med njimi tudi veliko gostov iz tujine. Poln idej in načrtov za prihodnost je, žal, omagal in vse nas, ki še ostajamo, ponovno opomnil, kako minljivi smo ljudje. Za njim ostaja le še spomin in njegove starine, kijih je imel tako rad, starine, ki pa nikoli več ne bodo to, kar so bile v rokah Franca Aubrehta. In če drži tista misel "Vdelih svojih živel sam boš boš večno ", potem Franc Aubreht prav gotovo nikoli ne bo zares umrl! ■ Damijan Ktjajič MULAN (Diesneyeva risanka) Četrtek 10.12. ob 18h in 20.30h Predpremiera! Režija: Barry Cook, Tony Bancroft Ob slovenski premieri I Mulan je mladenka, ki se je odločila, da bo namesto svojega očeta vstopila v cesarsko vojsko, ki bi naj Kitajsko branila proti invaziji Hunov. Toda, da so jo sprejeli se je morala spremeniti v moškega. Kot varuh jo je spremljal zmaj Mushu in skupaj sta uspela spoznati kaj pomeni pogum, čast in tudi ljubezen. Z vami bo tudi McDonald's Velenje! NORI NA MARY (komedija) Petek 11.12. ob 18h in 20.30h Sobota 12.12. ob 18. in 20.30h Nedelja 13.12. ob 18h in 20.30h Ponedeljek 14.12. ob 18h in 20.30h Torek 15.12. ob18h in 20.30h Režija: Peter & Bobby Farrelly Vloge: Ben Stiller, Matt Dillon, Cameron Diaz,... Dolžina: 110 minut Mary je idealna ženska in pet fantov jo nenehno lovi v svojo mrežo in pri tem ne iozbirajo sredstev. Kdo jo bo ujel? Nora komedija bratov Farrelly, ki sta »kriva« tudi za komedijo Butec in butec. TITANIK (romantični spektakel) Sreda 16.12. ob17h in 20.30h Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate VVinsIet Dolžina: 190 minut Največja in najhitrejša ladja na svetu Titanik se je potopila sredi Atlantika potem, ko se je zaletela v ledeno goro. Film pripoveduje o usodah ljudi na tej ladji, o ljubezenski zgodbi, ki se je zgodila in tudi umrla na dnu Atlantika. Film zelo verodostojno prikazuje samo nesrečo, vzroke in tudi njene posledice. Film leta! Dobitnik 11-tih Oskarjev! Otroška matineja! ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC (komedija) Režija: Ken Kwapis Vloge: Jason Alexander. Rupert Everett,... Dolžina: 90 minut V razkošni hotel pride na videz ugledni gost, ki se predstavlja kot lord, je pa v resnici tat. Pri krajah mu pomaga orangutan Dunston, ki pa gospodarja ne more več prenašati zato se mu skrije. Spoprijatelji se z upravnikovim sinom in skupaj skujeta zaroto proti tatu in pri tem seveda obrneta hotel na glavo. Kino Velenje in hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! Skozi ves december v mali dvorani Kina Velenje dokazujemo, da dober slovenski film ni več ponarodelo protislovje, pač pa postaja vedno bolj prisotna dejanskost. Pojavil se je namreč nov rod slovenskih režiserjev, ki znajo snemati filme.Dokaz št. 3: CARMEN (drama) Torek 15.12. ob 19. uri Sreda 16.12. ob19.uri Režija: Metod Pevec Vloge: Nataša Barbara Gračner, Sebastian Cavazza Carmen je zgodba o ljudeh iz roba, o dekletu, ki se z življenjem spopada s pomočjo alkohola, drog in kriminala, ker je pač nikoli niso učili drugače. Ko se zaljubi in je ljubljena, se lahko seveda konča le tako, da jo fant zapusti in o njej napiše knjigo. Filmi v decembru: BLUES ZA SARO, POROČIVA SE, REŠEVANJE VOJAKA RYANA ter filmi ciklusa RENESANSA PO SLOVENSKO: BLUES ZA SARO in OUTSIDER. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiera je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure, 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. mali OGLASI APARATI IN STROJI ZAMRZOVALNO SKRINJO in molzni stroj, prodam. S 881-969. POCENI PRODAM balkonsko okno z roleto in termoban steklom, električni štedilnik, kuhinjski bojler in vitrino, « 857-192. PRODAM BARVNI TV ACIK0, izpraven, za 20.000, SIT. Telefo 852-223. ELEKTRIČNO NOVO MES0REZNIC0 22 italijansko, prodam. ® 882-940, zvečer. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ SINGER za ravni šiv, ugodno prodam. ® 885-067. KUPIM MANJŠO POSTELJO, min. 70 x 140, ali pograd, kupim. S 862-943. LOKALI PRODAMO ALI ODDAMO VEČ POSLOVNIH PROSTOROV v Poslovnem centru (Dom učencev - pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje). Prostori so delno opremljeni z zagotovljenimi telefonskimi številkami, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije TREND d.o.o., Efenkova 61, S 851-610. ALFA - POSLOVNO POSREDNIŠTVO, Poslovalnica. Velenje, Foitova 2, S 855-088. Odkup delnic! Izjemne cene! Najhitrejše izplačilo! POSESTI GARAŽO V SKALAH oddam v najem. S 893-871. RAZNO PRODAM FREZ0 ZA PLUŽENJE SNEGA POUČUJEM ELEKTRIČNO in akustično kitaro. ® 864-104 STANOVANJA TRISOBNO STANOVANJE, 89 m2, v Šoštanju, prodam. ® 882-511, po 20. uri. NOVEJŠO GARSONJERO, 30 m2 prodamo, ali damo v najem. Ponudbe pod šifro "Garsonjera." ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje, ffi 856-899. EN0S0BN0 STANOVANJE, prodam. S 856-899. ČETRTEK, 10. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ugodno prodam, a 895-152. SMUČARSKI PRTLJAŽNIK za Fiata 750 in zimske verige, prodam. ® 858-466. PRODAM OREHE. S 885-542. SMUČARSKE ČEVJE, št. 43, ugodno prodam. S 865-749. DOBRO OHRANJENE OBLEKE, moške, št. 54 in moški plašč, vse kot novo, prodam. S 881-311. POSTELJO za dve osebi, ugodno prodam. S 851-668. DVE NOVI ZIMSKI GUMI Z OBROČI, za Mercedes in dve peči na trdo gorivo, trajno goreči, prodam. S 0609-615-217, zvečer. SMUČI ELAN, 195 cm, z avtomati, prodam. S 885-146. OSTALO VOZILA OSEBNI AVTO AUDI 80 TD, letnik 91, prevoženih 80.000 km, prodam. ® 885-646. DIRKALNO KOLO PINARELO, št. 60 z opremo Koros, prodam. ® 716-294. UGODNO PRODAM VISO, letnik 85, reg. do 99/7. ® 858-402. 126 R letnik 88, lepo ohranjen, prodam. ® 893-063, zvečer. DAIHATSU SHARADE, letnik 90, bencin, prodam. S 717-629 ali 0609-616-722. JUGO 45 AX, letnik 87, reg. do 99/8, prodam.« 850-703. ŽIVALI 'M— PRODAM DVA PRAŠIČA težka 170 kg, krmljena z domačo hrano. ® 063-762-355. OVNA PASME JESR s pairji, prašiča domače reje- za zakol in Fiat 126, prodam. ® 893-063. KRAVO, staro 3 leta in telico 3 mesece za zakol ali nadaljno rejo, prodam. ® 886-285. PUJSKA težkega cca 160 kg, prodam. Cena po dogovru. ® 856-165. POLOVICO PRAŠIČA, cca 100 kg. prodam. Krmljen z domačo krmo. ® 881-686. PRODAM PRAŠIČA cca. 160 kg, domače reje, celega ali polovico. S 893-051. PRODAM PRAŠIČA ZA ZAKOL in pujske od 20 do 30 kg. ® 863-348. KRAVO, staro 3 leta in telico 3 mesece, prodam za zakol ali nadaljno rejo. ® 886-285 Zabukovnik, Rečica 11. KUPIM TELIČKA, starega 1 teden. ® 881-797. PRAŠIČE od 50 do 120 kg, prodam. ® 882-564. KUPIM TELETA, simentalca, bikca 100 do 120 kg težkega. ® 882-855. IZGUBIL SE JE LOVSKI PES, rjav z belimi lisami. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče ® 882-220. PRAŠIČE težke do 120 kg, prodam. ® 722-396. DVE TELICI težki cca. 220 kg, prodamo. Cena po dogovoru. ® 852-612. POLOVICO TELETA, prodam. S 881-692. SVINJO težko 200 kg in pujske težke 30 kg ® 881-764. KUPIMO: - hitro vseljivo hišo v Velenju - manjše stanovanje v Velenju - staro hišo ob Cest talcev v Velenju PRODAMO: - hišo v centru Žalca - več hiš v Velenju in okolici - različna stanovanja v Velenju 063/ 861-835, 0609/ 624-775, 041/ 620-269 MARIJA ŠPEGEL prodaja mlade kokoši nesnice v nedeljo dne 13. decembra od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. ® 0602-61-202. NOVOLETNI PAKET + 1 dan Vam PODARIMO v Moravskih Toplicah! Turistični objekt KRONE vabi zo 4 dni, 3 * polpenzion (vsak veter glasba) s svečano silvestrsko večerjo (s ple: Cena: 20.000 sit po osebi Za več kot 5 oseb vam PODARIMO 1 DAN bivanja zastonj! Če NE želite zajtrka, dobite + 1 DAN! Tako boste začeli že 30.12. 2.1.1999. Rezervacije: 069/ 26-434 mali OGLASI m: 898 17 51 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje Zdravniki: OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Četrtek, 10. decembra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Budnjo Petek, 11. decembra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Stravnik in dr. Urbane Sobota, 12. decembra in nedelja, 13. decembra - dnevni dr. Stravnik in dr. Žuber Ponedeljek, 14. decembra - dopoldan dr. Lazar in dr. Pirtovšek, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Urbane Torek, 15. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Grošlej in dr. Gusič Sreda, 16. decembra - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 12. in 13. decembra - dr. Adolf Hofer, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Od 11. decembra do 18. decembra- Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. V SPOMIN JOŽE SKUTNIK ml. 13.12.1997 - 13.12.1998 Je minilo leto najtežjih dni. Odšel si tja, od koder več vrnitve ni. Živiš z nami in v nas. In SPOMIN NATE je kot žitni klas. Je svetel, v soncu ves zlat, Ukloni se le vetru, a vsak od nas ga v sebi čuva kot zaklad. VSI TVOJI ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadni izgubi našega najdražjega moža, ata, starega ata in brata FRANCA AUBREHTA Srce Te kliče in ječi "Kje naš dragi ata si?" Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica - niso sanje, da Te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala 7i, dobrota Tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. Pustil za sabo si sledove pridnih rok, ki jih pomnil bo še pozni rod. Ponosni smo, ker smo Te imeli, žalostni in otopeli, ker smo te prekmalu izgubili! iz Lipja 2. 2.1931 - 2.12.1998 se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sveče in svete maše. Hvala za sožalne brzojavke, izraze sožalja ter za vse izrečene bodrilne besede. Iskrena hvala osebju bolnišnic Topolšica in Celje. Topla hvala Premogovniku Velenje, upokojenski častni straži, godbi, podjetjem Peter in Sveting d.o.o., članom Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva ter delavcem Muzeja Velenje, OŠ Vinska Gora, KZ Petrovče, članom vodovodnega odbora Lipje, selskemu kvartetu ter cerkvenim pevcem, praporščakom, govornikom ter gospodu župniku. Posebno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom in prijateljem za vso drugo pomoč v teh najtežjih dneh. Hvala vsem, za mnogoštevilen poklon ob krsti in žari ter za spremstvo k zadnjemu počitku, saj ste nam tako množično dokazali, da ste ga tudi vi spoštovali in ga imeli radi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Marjana, Dragica in Jožica z družinami ter brat Alojz z družino. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega moža, ateja, tasta in starega ateka f Trenutek slovesa. Miren, spokojen. Dopolnjen. Ljubezen do sočloveka, ljubezen do nalive. Zaupanje v vse dobro. Tvoja sled! Tvoj svetel zgled! Globoko v naših srcih. Za vedno! BERNARDA ČASA gozdarja iz Saleka pri Velenju 1912 - 1998 se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob naših težkih trenutkih s toplo besedo in pomočjo stali ob strani. Prav tako hvala za podarjeno cvetje, sveče, maše in za denar v dobrodelne namene. Za lepo slovo se zahvaljujemo vsem govornikom, lovcem, čebelarjem, borcem in pevcem. Duhovniku gospodu Vehovarju iskrena hvala za tolažbo v času bolezni in za opravljen pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču in zdravstvenim negovalkam za večletno požrtvovalno pomoč. Vsi njegovi domači. kadar greš mi je kakor da te nikdar več nazaj ne bo zrem za tvojo ptico v zrak ko odleti kadar greš takrat mi večnost čas odmerja Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 65. letu starosti preminila FANIKA SALOBIR rojena Selšek 12. 3.1934 - 1.12. 1998 Pokopali smo jo 4. decembra 1998. Zahvaljujemo se za vso pomoč, tolažbo in cvetje. Žalujoči: sin Boris, snaha Mirjam, vnuka Jure in Klara, sestra Tinka, brata Nandi in Dušan ter ostalo sorodstvo. V slovo Ljubemu sinu, bratu in stricu Toniju Ostrovršniku (23. 7. 1967-2.12.1998) Utonilo je sonce... Iskrena hvala vsem, ki ste mu poskušali rešiti življenje in vsem, ki ste nam pomagali prenesti neverjetno tragično novico. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, Tonijevim sodelavcem iz UNZ Celje, še posebej njegovi skupini z Oddelka za organizirankriminal, policistom PP Velenje, Adrianu, Mirku, Tanji... Hvala pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Mama Ana, brat Rok, sestra Bojana s Stanetom in Pino Mojemu Toniju Zaspi, zaspi... in zbudi se, življenje! Vseh tvojih oblik se moram dotakniti. In ko bom najbolj sam, se bova znala tiho poljubiti. Glasnost mine z leti, a vsaj sto let še morava živeti, da prehodiva Deželo človeka od glave do stopala... (Ivo Stropnik) Tvoja Zdenka TONUU V SLOVO Sodelavci z Oddelka za organiziran kriminal v Celju. _ Zlatoporočenca Štefka in Ernest Špeh Lovska družina Dreta Nazarje Takšnega merjasca pa še ne! Brucovanje, da je kaj! Velenje, 3. decembra - Letos so študentje drugega letnika višje strokovne šole Šolskega centra Velenje pripravili drugo brucovanje. Ob tej priložnosti so krstili približno 40 brucov, za razpoloženje vseh, ki so se udeležili njihove prireditve v prostorih Doma učencev v Velenju, pa so poskrbeli z zanimivimi in šaljivimi igrami. Med drugim tudi za šminkanje z nogami (na sliki). Da je prireditev uspela, kot se šika, so jim poleg Mestne občine Velenje pomagali še Šaleški študentski klub, Mladinski ter Študentski servis Velenje. ■ tp (slika: Jurij Vižintin Lovišča lovske družine Dreta so zelo bogata z divjadjo, posebej pa so člani te družine zadovoljni z gojitvijo divjih prašičev. Temu je treba posebej dodati dejstvo, da kljub velikemu številu divjih prašičev lovcem uspeva načrtno preprečevati škodo na kmetijskih površinah. Lovci te družine so do nedelje uplenili že 27 divjih prašičev, med njimi pa se je sredi prejšnjega tedna po dolgih sušnih letih končno znašel kapitalni merjasec, ki je že očiščen tehtal kar 188 kilogramov. To je doslej največji in najtežji merjasec, ki so ga uplenili člani te družine, dokaj zanesljivo pa je tudi največji sploh na področju Zgornje Savinjske in Za-drečke doline. Lovska sreča je bila tokrat v rokah Milana Caj-nerja, vsekakor je to vrhunska trofeja, poznavalci pa pravijo, da ji bo mednarodna komisija dodelila vsaj zlato medaljo. V soboto so nazarski lovci na skupnem lovu s člani pobratene Po pol kočijo stoletja spet s Dolgih in obenem kratkih 50 let je minilo od tistega novembrskega dne, ko sta se Kovačeva Štefka s Konovega in Orožev Nestl iz Šembrica skupaj s še tremi pari s kočijami pripeljala na poroko do škalske cerkve. Resnično samo do cerkve, saj zaradi ugrezanja vanjo niso več mogli, zato so poročni obred opravili v takratnem zelo lepo urejenem društvenem domu. Pred nedavnim sta se kot zlatoporočenca znova zapeljala s kočijo od svojega doma v Mozirju do farne cerkve, kjer sta si še enkrat izmenjala poročna prstana, vse to pa so jima "zakuhali" trije sinovi z družinami. Kot soseda sta se tiste čase seveda poznala, Nestl pa je Štefko "osvojil" z nenehnimi pismi iz Sente, kjer je služil vojaški rok, in ko mu je poslala paket, je vedel, da je njegova; da je bilo približno tako, je potrdila tudi mama Štefka in po Nestlovi vr- Po 50 letih sta spet izmenjala prstana nitvi domov sta se vzela. Štefka je dvojčka povila v domači hiši, prišel je še tretji sin, nato so šest let preživeli v župnišču v Šmartnem, Štefka pa je bila zaradi otrok 14 let doma, "kar se mi pri penziji še kako pozna," pravi. Leta 1957 so se zaradi Ernestove službe preselili v Mozirje, kjer so v stanovanjskem bloku živeli 14 let, se nato preselili v svojo hišo, Štefka pa je 19 let delala v Sa- vinjini trgovini. "Od kar sva upokojena se imava zelo dobro, razen kadar se ne kregava," hudomušno pravi Štefka, ki jo je po njenih besedah Ernest velikokrat jezil, zlasti zato, ker je bil preveč zdoma. Zdaj je doma, njegova velika ljubezen so že dolgo križanke in druge uganke, mi pa jima želimo zdravja in da bi skupaj razrešila še veliko ugank. ■ j P Naj osebnost ieta 1998 Milan Cajner z vrhunsko trofejo, eden izmed lovcev pa je je pripomnil, da je zgornjesavinjske in zadrečke lovce ob pogledu na kapitatpega merjasca v teh mrzlih dnevih gotovo grela zelena zavist družine Velka pri Sladkem vrhu s 40 kilogrami teže, skupni lov pa uplenili še 80 kilogramov težkega so nadaljevali še v nedeljo, lanščaka, zraven je bil še ozimec B jp Galerija KC Ivana Napotnika Velenje Osnovna šola Šmartno ob Paki Igrajmo se Šmartno ob Paki, 7. decembra - Že tretje leto zapored so učenci osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki ustvarjali v projektu z naslovom Na krilih domišljije. Prvič so dali domišljiji prosto pot pri sestavljanju lego kock, lani so to počeli z naravnimi materiali, tokrat pa so se igrali s papirjem in svojo učilno zidano "spremenili" v zimsko pravljično deželo. Vodja projekta Damjana Modrijan nam je povedala, da so se za papir odločili predvsem zato, ker je hvaležen material. Učencem so dovoli vse - rezanje, po-slikavanje, ... "Seveda sem se pred začetkom aktivnosti dogovorila tudi z učiteljicami, ki so s svojim znanjem in delom pripomogle pri nastajanju pravljične s papirjem dežele. Še posebej pa moram pohvaliti Metko Krevzel, Andrejo Perovec in Vido Mohor. Vsaka oddelčna skupnost je imela svojo zadolžitev. Medse smo povabili še mojstra Jožeta Napotnika in najbrž po tem, kar ste videli, lahko skupaj z mano potrdite, da nam je zadeva uspela." Koliko papirja so porabili, Modrijanova ni znala povedati. Veliko! Zbirali so ga namreč od konca letošnjega septembra dalje. Ko bo konec vsega, ga tudi ne bodo kar tako zavrgli, ampak ga bodo namenili za papirno akcijo. Da ne bi svoje ustvarjalnosti dokazovali samo samemu sebi, so ob postavljanju pravljične dežele, ki jo bodo v naslednjih Avla šole se je ob pomoči domišljije in likovne ustvarjalnosti vseh sodelujočih spremenila v zimsko pravljično deželo. dneh še dopolnili, so pripravili dan odprtih vrat. Prav veliko staršev med našim ogledom nismo našli. Tisti, ki so bili, pa so razmišljali na glas: "Super!" Igrajmo se s papirjem je bila zadnja aktivnost iz programa prireditev ob letošnjem prazniku občine Šmartno ob Paki. ■ tp Kaj čakate? Izpolnite! Danes in potem samo še dvakrat, bodo na straneh Našega časa objavljeni kuponi, s pomočjo katerih iščemo Naj osebnost leta 1998. V kupon zapišite ime tiste ali tistega, ki je na vas v tem letu naredil poseben vtis. Naj bo doma na območju, kjer beremo Naš čas. To je edini pogoj, ki ga postavljamo pred vas. Želeli bi si vašega sodelovanja! Zadnjič smo za pokušino že objavili nekaj imen tistih, ki ste jih opazili, danes lahko povemo, da se krog kandidatov iz dneva v dan širi, kar sedem povsem novih imen se je pojavilo v preteklem tednu, tako da jih je na "seznamu" že 29! Vsa po vrsti so imenitna. A samo eden bo naj! Kdo, je odvisno od vas. Med tistimi, ki doslej žanjejo največje simpatije, spet navajamo nekaj imen: Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, Marjana Koren, strokovna delavka pri Linei, zdravnica Aleksandra Žuber, cvetličarka Alenka Rednak, v zadnjem tednu tudi Anka Verdnik - Jazbec, glasbenica in zborovodkinja ... Kot zanimivost - med tistimi, ki ste jih opazili - so kar štirje zdravniki oziroma zdravnice. V zahvalo za sodelovanje med vami, ki nam v času od torka do torka (takrat preštejemo in žrebamo) pošljete svoj glas, svoj kupon, nagradimo nekoga z lepim in vedno uporabnim anorakom Našega časa. Ta teden nagrado prejme: TEREZIJA ŠTIMAC, Efenkova 27,3320 Velenje. Anorak lahko dvignete v tajništvu Našega časa na Foitovi 10 v Velenju. Čisto ob koncu akcije bomo med vsemi sodelujočimi izžrebali tudi tistega, ki bo prejel radiokasetofon s CD-jem. Nagrado bo prispevalo podjetje Chawa, trgovina MAT-VEL Velenje (telefon 861-440). Sicer bomo tudi letos, tako kot smo lani, povabili k štetju tri izmed vas, ki ste poslali kupon, da bomo čisto na koncu skupaj preverili, ali naši podatki (mi tako ali tako štejemo vsak teden) držijo. Več o tem v eni izmed naslednjih številk. Prava povezava s sodobnimi mediji Velenje, 4. decembra - V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju so s priložnostno slovesnostjo odprli zanimivo razstavo štirih mladih ilustratorjev iz Velenja - Nede Hafner, Petra Orožnika - Peča, Tanje Pogorevc in Urške Stropnik. Umetnostna kritičarka Milena Koren Božiček je v uvodnih besedah med drugim menila, "daje velika heterogenost vseh štirih ustvarjalcev združljiva v cilju za razvoj sodobne knjižne ilustracije. Slednja danes zajema vse ravni razvojnih smeri, konceptov in tehnik, v vsebinskem pogledu pa odpira prave povezave s sodobnimi mediji." Razstava bo odprta do 6. januarja prihodnje leto. ■ tp(slika:vos) Mladi velenjski ilustratorji: od leve proti desni: Neda Hafner, Peter G rožnik - Peč, Tanja Pogorevc in Urška Stropnik.