UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Ca-»ella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 19 (227) UDINE, 16. - 30. NOVEMBkA 1960 Izhaja vsakih 15 dni BENEŠKA SLOVENIJA SE PREBUJA Pokrajinske in občinske volitve z dne 6. novembra so imele velik odmev po vsej državi. O njih je razpravljal tudi svetovni tisk, da bi presodil, na katero stran se je premaknilo politično težišče v Italiji. številke kažejo, da je precej glasov Zgubila krščanska demokracija, medtem ko je narastla socialno demokratska stranka, komunistična in začuda tudi mi-sovci ali neofašisti. Nas v Beneški Sloveniji pa zanima predvsem, kako so se pokazali pri volitvah naši ljudje. Splošna sodba je ta, da se Beneška Slovenija prebuja. Naši volilci so se začeli zavedati, da lahko z glasovnico v roki pokažejo svojo zavednost in svojo moč. Prodrlo je tudi v naše vasi prepričanje, da si moremo in moramo priboriti v nar ših občinah in tudi v pokrajini pravico do soodločevanja v upravnih ter političnih zadevah. Zakaj ne doslej? Dolga leta so minevala ko se nismo smeli Slovenci v Beneški Sloveniji javno pokazati in udejstvovati. Krivda pa ni bila naša, kakor si prisvajajo pravico soditi neki modrijani, ko trdijo, da nima smisla potegovati se za pravice beneških Slovencev, češ da se jih sami ne zavedajo in da bi jih ne znali uresničiti, tudi če bi jih bili že dobili. Po krivdi oblasti in takih laži-modrija-nov so nas potiskali na stopnjo tretjega razreda slovenske narodne skupnosti v republiki. Prejšnje vladavine so našim ljudem odrekale celo najbolj temeljne naravne pravice (diritti naturali ali diritti dell’uomo), katere so danes vsaj zajamčene tudi nam na podlagi republiške ustave in izjave o človečanskih pravicah v čl. 15 in čl. 21. Da nismo v krajih Beneške Slovenije mogli udejstviti svojih pravic, je krivda tudi v težkem gospodarskem položaju in iz tega izvirajočem izseljevanju v tujino. Prav to dejstvo se je v vseh svojih težkih posledicah pokazalo tudi pri letošnjih volitvah. Koliko naših izseljencev ni moglo izraziti svoje politične volje, ker niso mogli priti domov na volitve! Naj navedemo le par izgledov. Vasi v občini Ahten imajo vpisanih 945 volil-cev, glasovalo jih je pa samo 697. V občini) Grmek ini glasovalo 450 volilcev, večina teh je izseljencev. Namesto odsotnih, so glasovali prišleci in odločili, kakšna bo v naši hiši občinska uprava. Po- iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiriiiiiiiiiiiiniifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiin!!1 Spomenica predsedniku vlade Prof. AMINTORE F ANFANI, ministrski predsednik — Rim Podpisane politične in kulturne organizacije, ki zastopajo slovensko manjšino, živečo v italijanski republiki in na Tržaškem ozemlju, so pregledale zakonski osnutek o ustanovitvi šol s slovenskim jezikom, ki ga je predložila vlada poslanski zbornici, ter izrekajo svoje zadovoljstvo za znaten prispevek, ki ga bo to dejanje doprineslo k dokončni ureditvi življenjsko važnega področja za manjšino, zaupajoč, da bodo kmalu rešena tudi druga nujna vprašanja, ki še vedno čakajo na rešit tev, čeprav smo nanje že večkrat opozorili na pristojnih mestih. Ne moremo pa vendar mimo tega, da ne bi opozorili, da zakonski osnutek ne upošteva koristi in pravic slovenske manjšine za ohranitev narodnih posebnosti in svobodnega etnično-kultumega razvoja, in to v skladu z določbami in načeli republiške ustave in londonske spomenice o soglasju. želimo doprinesti svoj prispevek k potrebni odpravi hudih pomanjkljivosti zakonskega osnutka, da bi tako preprečili, da bi predlagana uzakonitev, namesto da bi rešila vprašanje, ne izpolnila naravnega in zakonitega pričakovanja manjšine, in da bi s tem prispevali k boljšemu razumevanju in mirnemu sožitju Italijanov in Slovencev na tem področju. Zato Vam vljudno predočujemo svoje opazke in spreminjevalne predloge glede na določbe in na osnovna načela vladnega osnutka. Zakonski osnutek določa ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Na ta način pa se popolnoma prezira obstoj avtohtonega slovenskega prebivalstva na obmejnem področju videmske pokrajine. Zato je potrebna ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini, kar je v skladu z določbo člena 6 republiške ustave, ki govori o zaščiti jezikovnih manjšin. Da bi se izognili vsakršni možnosti dvomljivega tolmačenja besedila »smejo se ustanoviti dodatno k šolam z italijanskim jezikom šole s slovenskim učnim jezikom», bi bilo primemo, da bi izpustili besede »dodatno k šolam z italijanskim jezikom«. Upoštevajoč svojsko posebnost šol, ki naj bi se ustanovile, in posebne obveznosti, ki so bile prevzete z mednarodnimi sporazumi, predlagamo, naj se tudi osnovne šole smejo ukiniti le z dekretom republiškega predsednika. Glede določbe, ki omejuje vpisovanje v ustanavljajoče se šole samo italijanskim državljanom, ki pripadajo k slovenski jezikovni skupini, pripominjamo, da v drugih šolskih zakonih ni nobene določbe, ki bi prepovedovala neitalijanskim državljanom vpis v državne šole. Omenjena omejitev nasprotuje veljavnim določbam in načelom, in jo je treba odpraviti tudi zato, da se ohrani enotnost določb, ki urejajo vpisovanje v državne šole. Zakon bi moral sloneti na načelu — ki ga je vlada že sprejela s Spomenico o soglasju — da se mora pouk vršiti v materinem jeziku učencev. Zato ni nobenega razloga pedagoškega in didaktičnega značaja, ki bi opravičeval dodeljevanje stolic italijanščine v slovenskih srednjih šolah posebnim učiteljem. Zakonski osnutek ne določa, da morajo člani izpraševalnih komisij za razne učiteljske natečaje za slovenske šole poznati slovenščino. Ker je to neobhodno potrebno, predlagamo dopolnitev te določbe v smislu, da morajo navedeni člani in funkcionarji obvladati slovenski jezik. Glede na pedagoške in didaktične potrebe predlagamo, naj se vodstvena in nadzorna mesta zaupajo osebju, ki izpolnjuje iste pogoje kakor učiteljstvo. Razen tega je potrebno, da spoštujejo učni in izpitni načrti za vse slovenske šole etnično-kultumi značaj učencev. Ob uveljavitvi omenjenega zakona ne bo možno več okoristiti se s številnimi ugodnostmi, ki jih določajo republiški zakoni za učno osebje, ker so medtem razni roki že zapadli. Zato je primemo določiti rok, da bodo mogli tudi učitelji slovenskih šol biti deležni teh ugodnosti. Podpisniki se sklicujemo na dokumentacijo, ki so jo sestavile slovenskq šolske in kulturne organizacije, v kateri so podrobno pojasnjene in razložene zahteve s popravki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri dokončni sestavi zakona, in izražamo upanje, da bo zakonski osnutek čimprej postal veljavni zakon. Podpisniki Vas, gospod predsednik, ob tej priliki spoštljivo pozdravljamo. Trst, 25. oktobra 1960. Sledi osemnajst podpisov zastopnikov političnih in osrednjih kulturnih skupin: Tržaška avtonomna federacija K Pl — Videmska federacija K Pl — Goriška federacija KPI — Neodvisna socialistična sveža, Trst —- Skupina neodvisnih Slovencev, Trst — Slovenska demokratska zveza, Gorica —-Slov. demokratska zveza, Trst — Slovenska katoliška skupnost. Trst — Slovenska krščansko socialna zveza, Trst — Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, Trst — Videmska federacija Socialistične stranke Italije — Goriška federacija Socialistične stranke Italije — Tržaška federacija Soc. stranke Italije — Prosvetno društvo »Ivan Trinkov., Čedad — Slovensko- hrvatska ljudska prosveta, Trst — Slovenska prosveta, Trst — Slovenska prosvetna Katica, Trst — Zveza slovenske katoliške prosvete, Gorica. dobno je tudi po drugih naših vaseh, kjer so nedomačini imeli besedo v naših soseskah. Tretji razlog zakaj nismo doslej pod svojo streho mi ukazovali je bilo tudi pomanjkanje domačih izobražencev, ki bi v ljudskem imenu govorili. Vsi naši dosedanji oblastniki, sto in več let nazaj, so budno pazili, da je naše ljudstvo ostalo brez šol in neizobraženo. Namenoma so hoteli iz naših vasi in iz naših ljudi narediti neko folklorno skupino, katero naj bi tuji proučevalci smatrali za neke sorte muzejsko relikvijo brez življenjskih pravic. Ljudem so še dovoljevali, da se pase nad svojo romantično preteklostjo, samo da ne občuti pereče sedanjosti in se uspava. Približno tako je delala stara Avstrija, ko je še stokala italijanska Lombardija pod njenimi žandarskimi bajoneti. Razborite patriote je skušala speljati s časopisom »La Biblioteca Italiana« v neko klasicistično-konservativno smer, da ne bi poslušali domoljubnih čustev, katere je n. pr. Silvio Pellico odkrival v listu »II Conciliatore«. Toda časi se spreminjajo! Ljudstvo terja svojo pravdo Ko je dana možnost, pokažejo tudi pri nas, da niso masa topoglavcev in se ne dajo več zastrašiti ali z manganelom ali z grožnjami. Takih burk so se naveličali naši rojaki! Pri zadnjih volitvah so pokazali, da se prebujajo, da znajo terjati svoje pravice. Ni jih zastrašila huda gonja, ki jo je zlasti krščanska demokracija naperila proti našim kandidatom. Zavedne Slovence je hotela izključiti iz občinskih zastopstev ; prodane kimavce vbi še vpregla v svoj voz. Naši pogumni možje so pa le stopili na volilne liste in ljudstvo jih je podprlo s svojim zaupanjem. Velikega pomena in dokaz zavednosti je tudi ta, da je naš narod po beneških vaseh prvič imel domačina za kandidata v pokrajinski k vet. Slovenski domači kandidat je pritegnil nase okoli 1800 glasov. V prihodnosti bo treba povsod postaviti domače, zavedne in napredne može, ki bodo prav gotovo vlili volilcem poguma in prodorno zmagali. Ob tem pregledu in kritični presoji upravnih volitev je treba ugotoviti še eno dejstvo da so prav napredni ljudje obenem najbolj zavedni Slovenci. Vzgled je v Tipani, kjer je bilo oddanih 319 glasov naprednim levim strankam in od teh 315 izvoljenemu slovenskemu kandidatu. Ti premisleki in ugotovitve bi morale postati smernice za bodoče upravno-politič-no delovanje v naših krajih. Dejstvo je, da se ljudstvo Beneške Slovenije prebuja in da bo znalo pri prihodnjih volitvah, v demokratično svobodnem okolju, z glasovnico v roki izterjati svoje pravice. Vsem našim zavednim in neustrašenim volilcem pa naj gre pozdrav in zahvala za njih pogum. Kot največje plačilo pa bodi Vam vsem zavest, da ste položili temelj za boljšo usodo svojih otrok! Memoriale al Presidente del Governo Onorevole Professore AMINTORE FANFANI Presidente del Consiglio dei Ministri — ROMA Signor, Presidente, le sottoscritte orgnizzazioni politiche e culturali, rappresentanti la minoranza slovena che vive nella Repubblica e nel Territorio di Trieste, nel prendere visione! del disegno di legge per l’istituzione delle scuole in lingua slovena, presentato dal Governo alla Camera dei Deputati, esprimono la propria soddisfazione per il sensibile contributo che tale atto apporterà alla definitiva regolamentazione di un settore di vitale importanza per la minoranza, confidando di vedere prossimamente risolti pure gli altri urgenti problemi tuttora pendenti, benché ripetutamente sottoposti all’attenzione delle competenti autorità. Non possono tuttavia esimersi dall’osservare che il disegno di legge non ha tenuto nella doverosa considerazione l’interesse e il diritto della minoranza slovena alla conservazione delle proprie caratteristiche nazionali e al suo libero sviluppo atnico-culturale in ossequio, anche alle norme ed ai principi della Costituzione della Repubblica italiana e del Memorandum d’Intesa di Londra. Nel desiderio di portare il proprio fattivo concorso alla necessaria eliminazione delle gravi lacune dei disegno di legge onde evitare che la regolamentazione proposta invece di risolvere il problema, lasci irrealizzate le naturali e legittime aspettative della minoranza e per contribuire così alla migliore comprensione e pacifica convivenza degli italiani e degli sloveni in queste terre, sottopongono alla Sua cortese attenzione le proprie osservazioni e le proposte di emendamenti relative alle disposizioni e ai principi fonda-mentali del progetto ministeriale. Il disegno di legge prevede l’istituzione delle scuole con lingua d’insegnamento slovena nel Territorio di Trieste e nella Provincia di Gorizia. In tal modo viene ignorata la esistenza della popolazione autoctona slovena nelle, zone di confine della provincia di Udine. Si rende pertanto necessaria l’istituzione delle scuole con lingua d’insegnamento slovena anche nella provincia di Udine in osservanza del disposto dell’articolo 6 della Costituzione repubblicana, che prevede la tutela delle minoranze linguistiche. Onde ovviare a qualsiasi possibilità di dubbia interpretazione della dicitura «possono essere istituite in aggiunta alle scuole in lingua italiana, scuole con lingua d’insegnamento slovena» sarebbe opportuno omettere la parola «in aggiunta alle scuole in lingua italiana». Data la peculiarità delle istituende scuole e con riferimento ai particolari obblighi assunti con gli accordi intemazionali, si propone che le scuole elementari possano essere soppresse unicamente con decreto del Presidente della Repubblica, Per quanto concerne la disposizione che limita l’iscrizione alle istituende scuole ai soli cittadini italiani appartenenti al gruppo linguistico sloveno, si osserva che nelle altre leggi scolastiche non vi è alcuna disposizione che vieti ai cittadini non italiani l’iscrizione alle scuole statali. La menzionata limitazione sarebbe pertanto, contraria alle norme e ai principi vigenti, e dovrebbe essere soppressa anche per salvaguardare l’uniformità delle disposizioni che regolano l’iscrizione nelle scuole statali. La legge dovrebbe ispirarsi al principio — già accettato dal Governo col Memorandum d’Intesa —- per il quale l’insegnamento verrebbe impartito nella lingua materna degli alunni. Pertanto non si ravvisa alcun motivo di natura pedagogica e didattica che giustifichi l’assegnazione delle cattedre di italiano nelle scuole secondarie slovene ad insegnanti speciali. Il disegno di legge non prevede che i membri delle commissioni esaminatrici per i vari concorsi degli insegnanti per le scuole slovene debbano conoscere la lingua slovena. Poiché ciò sarebbe indispensabile, si propone l’integrazione della norma nel senso che i membri e i funzionari anzidetti debbono conoscere pienamente la lingua slovena. Per le necessità pedagogiche e didattiche si propone che i servizi di vigilanza ed ispettivi siano affidati al personale avente gli stessi requisiti degli insegnanti. Si ritiene inoltre necessario che i programmi di insegnamento e di esame per tutte le scuole slovene salvaguardino il carattere etnico-culturale degli alunni. All’entrata in vigore della presente legge numerosi benefici previsti dalle leggi della Repubblica per il corpo insegnante non potranno essere applicati per il decorso dei termini. Sarebbe opportuno disporre perciò di un congruo termine per dar modo agli insegnanti delle scuole slovene di poter fruire di tali benefici. I firmatari nel richiamarsi al documento redatto dalle associazioni scolastiche e culturali slovène, in cui vengono dettagliatamente chiariti ed esposti i postulati e gli emendamenti che dovrebbero essere tenuti in considerazione nella stesura definitiva della legge, confidano che il disegno di legge divenga quanto prima legge operante. I sottoscritti colgono l’occasione per porgerLe, Signor Presidente, i loro deferènti ossequi. Trieste, ottobre 1960. PCI Federazione Autonoma di Trieste — PCI Federazione di Udine — PCI Federazione di Gorizia — Unione Socialista Indipendente, Trieste — Gruppo Sloveni Indipendenti, Trieste — Unione Democratica Slovena, Gorizia — Unione Democratica Slovena, Trieste — Comunità Cattolica Slovena, Trieste — Unione Cristiano Sociale Slovena, Trieste —-Unione Culturale Economica Slovena, Trieste — Partito Socialista Italiano, Trieste - Federazione di Trieste — Partito Socialista Italiano -Federazione di Udine — Partito Socialista Italiano - Federazione di Gorizia — Unione Culturale «Giovanni Trinkon, Cividale — Unione Culturale Sloveno Croata, Trieste — Centro di Cultura Sloveno, Trieste — Associazione Culturale Slovena, Trieste — Unione di Cultura Cattolica Slovena, Gorizia. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiii ■■■iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiilililililililililllilililililililiriililllililiiiiilililiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiililililililililiiiiiiil ■ i,i'i!«'i