Št 188.
V Ljubljani, sreda dne 7. septembra 1910.
Leto 1.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Občinske volitve v ljubi,jani p« novem volilnem redu.
Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da nameravajo klerikalci načrt zakona o ljubljanskem volilnem redu spremeniti po migljajih in poduku ministrstva notranjih zadev in črtati tudi tisto določbo, da stopi zakon v veljavo šele eno leto po sankciji. Novi na davčno-razrednem in proporcionalnem sistemu temelječi volilni red bo cesar odobril, in se bo potem v Ljubljani volilo že na tej podlagi.
Ta ukrep, ki bo gotovo zavlekel volitve preko novega leta, ne bo naprednjakov tako vznemiril, kakor meni vlada. S tem je le na novo neovržno dokazana zveza visoke c. kr. vlade s stranko dunajske obstrukcije. Manever Haerdtlov in Šušteršičev pa je popolnoma ponesrečen: račun je sicer lepo sestavljen a napravljen je brez krčmarja. Ta krčmar je namreč ljubljansko slovensko ljudstvo.
C. kr. vlada si je z neprestanimi žalitvami in šikanami, z žandarji in nemčur-stvom prav zasluženo nakopala sovraštvo prav vsakega slovenskega Ljubljančana. Izvzeti niso niti oni vsi zaslepljeni, ki so pristaši klerikalcev: tudi ti bi radi z nami bili, a vodstvo jih z bičem žene v tabor narodne neznačajnosti. — Radi osobnih lastnosti tačasnega predsednika nima noben človek rešpekta pred c. kr. deželno vlado. Je to res zanimiv šport avstrijskih ministrov, da v Ljubljani vzdržujejo kot stalno provokacijo Schwarza, ki je najbolj sovražen človek, iti pa c. i. k. pešpolk belgijski... Le tako naprej, gg. pri vladi ! Najboljši agitatorji ste za narodne kandidate pri občinskih volitvah.
Volilo se bo v 3 razredih: v 111. razredu bode volil vsak 24 letni mož, ki je avstrijski državljan in biva gotovo dobo v Ljubljani, v II. in I. razredu pa bodo volili oni, ki plačujejo direktne davke in sicer pol davka v II., višja polovica pa v I. razredu.
V	drugem razredu bodo tedaj volili vsi vo-lilci dosedanjega III. razreda in ž njimi približno dve tretjini volilcev v dosedanjem II. razredu. Ostala tretjina in sicer najvišji davkoplačevalci dosedanjega II. razreda pa se priklopijo I. razredu. Veljala bode volilna dolžnost. Volilo se bo po listah t. j. vsak volilec se bo moral odločiti za eno stranko in voliti od nje predlagano celotno listo kandidatov. Treba bo tedaj brezpogojne discipline. Koliko na listi napisanih kandidatov bo izvoljenih, pa odloči število glasov, ki jih je lista dobila. Ako bo v tretjem razredu oddanih n. pr. 7000 glasov in bo 4000 za narodno listo, 1650 za klerikalno, 900 za socijalno-demokratsko, 450 za nemško listo, bo izvoljenih iz narodno-napredne liste prvih 9, klerikalci 4, socijalista 2 in sicer tista, ki bodeta prva dva na listi, katera bo obsegala 15 imen.
Narodno-napredni stranki se tudi tega sistema nikakor ni treba bati. Če bode dosledna in če bode popolnoma demokratična, ji ljubljansko ljudstvo zaupanja ne bo odreklo, kajti večina tega ljudstva priznava načela narodnost iv in naprednosti.
Če tudi pride precej opozicija v mestni svet, naprednega gospodarstva se nimamo prav nič sramovati in gospodarilo se. tudi vnaprej ne bo mnogo drugače.
Ta volilna reforma je vsled svoječasne zavožene deželnozborske kompromisne volilne reforme bila neizogibna. Čitn preje pridemo v nove razmere, tem boljše. Volilci bodo šli to pot v boj, tudi za avtonomijo in čast ljubljanske občine, stranka pa se bode — hočeš nočeš — morala popolnoma demokratizirati in delali na to, da se ta volilni red premeni konečno v splošno in enako volilno pravico za občinski zastop ljubljanski.
Slovanski Jug.
Črnagora in Sandžak. Belograjska „Politika“ javlja: V cetinjskih krogih, kise bavijo s politiko, to je v dvornih, se govori čisto odkrito, da bode Črna gora že v najbližjem času priklopila sebi noviba-zarski sandžak s prizrensko nahijo vred. Taki glasi se širijo izven Črne gore v be-naski in peški (Peč) nahiji. Oni, ki imajo več upogleda v zadevo, trdijo, da je Turčija že pristala na aneksijo s posredovanjem Rusije, ki je obljubila Turčiji zato posebno kompenzacijo. Ti krogi vedo tudi povedati, da je i Avstro - ogrska s tem zadovoljna, kakor tudi Bolgarska, ali samo pod pogojem, da se ji da svoboda postopanja v Ma-cedoniji. Sporazum z Bolgarijo se je izvršil na Cetinju za časa, ko je prebival tam car Ferdinand v krogu svojih ministrov za zunanje zadeve in za vojno. — Kajpada se razume, da je treba te vesti še potrditi; za sedaj in za lepo dobo naprej bodo še pač ostali samo čudni glasovi.
Perič proti Franku. Predvčerajšnjem se je vršila pred zagrebškim sodiščem obravnava proti poslancu Periču, ki je imenoval v svojem listu Frankove pristaše in redaktorje njegovega glasila prostituirane elemente. Perič je predlagal, da sc pozovejo za priče Goluchowski, Aehrenthal, We-kerle, Rauch in njegov sekcijski načelnik, da dokaže z njimi, da je delal Frank s svojimi pristaši službo pri vladi proti narodu, dasi se je ustil, da uganja radikalno-opozicijonalno politiko. Sodni dvor ni maral poklicati prič, pač pa je takoj oprostil Periča, ker ni bila tožna legitimacija tožnikov dokazana na neoporečen [način. — Pa so Frankovci zopet pogoreli. Vendar pa kaže slučaj, da se še ne smatrajo za čisto strte, saj si še upajo celo tožiti, če se jim pove resnica, ki sicer res ni laskava.
Splošni pregled.
Čehi se krepe.
Že prej smo bili kratko izvestili o zaključku parlamentarne komisije češke zveze, da se dela v državnem zboru za enoten klub, ki bode vodilv vsako parlamentarno akcijo edino. Saj Čehi so bili prvi, ki so prišli na idejo kolikor možno močne osre-dotočitve narodnih sil. To je tudi tako dobra in potrebna reč, da ni treba o njej ni govoriti. A treba bo za ujedinjenje Cehov na Dunaju storiti mnogo več nego samo izdelati statute, kajti če so ti še tako idealno lepi, se bodo vedno še lahko vrnile one zlorabe in nepravilnosti, ki oneinogočujejo večjo sigurnost na zmage. Če bode ta ideja uspela, bo štel klub čeških meščanskih strank 85 poslancev (agrarci 27, mla-dočehi 2, opozicijonalci Moravani 5, klerikalci 17, radikalci 13 in grof Sternberg.) Po svoji množici bi bil novi klub na tretjem mestu, dočim štejejo krščanski soci-jalci 95 in socijalisti 88 zastopnikov. Za češkim klubom pride nemška narodna zveza z 78 mandati, na petem mestu pa poljski klub z 71 člani. Če bodo mogli vzdržati klub, bodo Čehi še mogočnejši, kakor so bili do sedaj na Dunaju.
Preosnova ruskih srednjih šol.
Ruski minister prosvetnih zadev Schwarz hoče uvesti v Rusiji nov tip srednje šole, ker stari ne ugaja »duhu časa", kakor ta nazadnjak motivira svoje preo-snove. Njega uči baje izkušnja, da so realke za nič in zato hoče imeti samo gimnazijo razdeljeno na tri panoge. Po njegovem predlogu se mora srednja šola približati meščanski in zato bode učna osnova prvih dveh razredov povod enaka in identična z ono meščanskih šol. Srednja, šola se bode na ta način delila na nižjo in višjo, ki bode imela šešt letnikov kot celota. V prvo šolo bodo sprejemali dijake, ki bodo po dovršenem drugem razredu lahko prestopali ali na gimnazijo ali pa na višjo meščansko šolo. Z devetim letom bode šel deček študirat, s 17. pa bode že maturiral. V šoli prvega tipa bode obligaten grški, latinski in francoski, v šoli tretjega tipa pa nemški in francoski jezik. Kar se tiče pravice absolventov za prestop na univerzo, minister prosvete ne ve, da li je latinsko potrebno za pravno, medicinsko in naravoslovno panogo na visoki šoli. Pač pa mu je treba, da pozna kandidat za jezikoslovno fakulteto vsaj eden klasični jezik. — O prosveti in izobrazbi mora ta ruski Schwarz imeti res krasne pojme.
Socijalisti proti Viljemu II.
Ko je cesar Viljem 11. govoril svoj sloviti govor v Kraljevcu (Konisberg), kjer je poveličeval svojo odbogaposlanstvo, se je takoj zbralo ogromno ljudstva na 36 protestnih shodih v Berlinu in delavstvo je sprejelo sledečo resolucijo: Delavci vidijo
v kraljevskem govoru Viljema II. proglasitev osebnega režima, ki je v brezpogojnem nasprotstvu z ustavnimi zakoni nemške države. Zahtevajo odločno sklicanje državnega zbora, ker je to nujna dolžnost in zahtevajo od nemškega zastopstva, da skrči osebni režim v postavne meje in da zasi-gura ustavnost proti nasilju absolutistovske volje. Berolinski delavci protestirajo najod-ločiiejše proti nesmiselnemu zabredanju pri oboroževanju na kopnem, na morju in v zraku in proglašajo na novo svojo miroljubnost. Za najpotrebnejši pogoj za vzdrževanje mira smatrajo sporazum z Anglijo in omejenje oboroževanja na morju. V govoru Viljema II. vidi socijalno-demokratska stranka le nov povod za nasilno delo in strogo organizacijo ter ukaz, da napne vse sile, da bodo bodoče državnozborske volitve manifestacija za demokratsko samo-kratsko samoupravo, ki hoče uničiti najhujšo dedščino absolutizma, trorazredni volilni sistem.
Grško-turška napetost.
Čuje se, da prevlada v krogih kretskih diplomatov vseh velesil naziranje, da bode prepuščen Venizelos in najbrže tudi Pologeorgis, če bode dokazano njihovo grško državljanstvo, k narodnemu zboru, drugi Krečani pa, da bodo vsi izločeni. Kakor pripoveduje »Ikdam", želijo vele-vlasti odločno, da se o vseh nesporazum-ljenjih glede na turško suverenost jasno govori. List sodi radi tega, da je treba za Venicelosa in Pologeorgisa, ki sta Grka, najti izhoda, na vsak način bode pa volitev treh ostalih Grkov onemogočena. Sicer pa mora nastati vojna. — „Jeni Gazetta“ pravi, da bi Turčija lahko smatrala zadevo, če se ne bi vršila njej po godu, za casus belli. — „Sabah“ zopet izve, da je Porta javila kretskim vlastem, da napove vojsko Grčiji, kakor hitro bi bili voljeni Krečani. To je tudi povod posvetovanju kretskih velevlasti, ki hočejo zaprečiti vojno.
Morilec svoje žene.
(Izpred ljubljanske porote.)
Ljubljana, 6. sept. 1910.
Obravnava se je danes začela ob deveti uri predpoldne.
Dr. Stare odločno protestira proti dejstvu, da je sodišče konfisciralo neko pismo, ki ga je iz zapora pisal obtoženec njemu kot zagovorniku. Predsednik izjavi, da ima obtoženec pravico govoriti, ne pa korespon-dirati s svojim zastopnikom.
Priče se oglase vse slovensko, le orožniki se odzovejo službeno hier.
Valentin Krt pravi, da je Martinjak dober delavec, njemu je Martinjak pripovedoval, kako mu je žal, da ni nekoč potisnil svojo ženo raz skalo. V ponedeljek dne 4. julija je priča zvedel o smrti Mar.
LISTEK.
M1CHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[88j
»Zdaj," je povzel Ragastens, »je treba, da spoznate nevarnost v vsej njeni neposrednosti. Papež potuje v Tivoli kajneda? ... V Tivoli pa je dal odpeljati Rosito .. . Ohe! Kaj delati? Kam tečete?"
„Podlež! Dohiteti ga hočem! Njegova zadnja ura je
bila.“
„Ej, vraga, potrpite malo, sicer je vse izgubljeno! Preden boste mogli reči besedo ali dvigniti roko, padete, kakor je padlo že toliko drugih ... In vaš pogin ne bo rešil Rosito, smrt božja!"
„To je res!“ je zamrmral Rafael in si potegnil z roko po čelu. „Toda kaj naj potem storim? Kaj naj storim?"
„Predvsem se varujte obupa. Borgia je močan. Nevarnost, ki preti vaši Rositi, je neposredna. Toda če postavimo proti sili razum in proti grožnji odločnost, zmagamo mi. Ohranite si torej vso svojo hladnokrvnost. Ej, bogme, saj vem, da vaš položaj ni vesel, toda poglejte mene: še pred par urami sem tičal za železnimi vrati, priklenjen k zidu, petdeset čevljev pod zemljo, obsojen, da me obglavijo — in zdaj sem prost in živ, pripravljen k vsemu, kar bo potrebno, da vam pomagamo iz zagate. Vidite torej, da se človek tudi iz najhujšega položaja lahko zmagoslavno izmota!"
Ragastens je govoril tako ognjevito, in v tako moški
samozavesti so se mu svetile oči, da ga je Machiavelli vzlic vsi svoji nuvidezni hladnosti prijel za roko.
„Kakšna sila ste vi!“ je vzkliknil.
In tudi Rafael se je začutil vsega oživljenega.
„Dragi prijatelj," je dejal, »že enkrat vam dolgujem življenje. In zdaj me vnovič rešujete obupa. Blažena ura, ko sva se našla!"
„Dobro! Vendar ste se nekoliko popravili! A zdaj premislimo vojni načrt."
»Govorite, dragi prijatelj, kaj treba storiti?"
„Predvsem — večerjati! Misli lačnih ljudi so večinoma neduhovite iu neporabne. Med tem pa — dasi pravi pregovor, da resnice ne najdeš nikdar na dnu vodnjaka jo zalotiš neredkoma v kaki dobri steklenici. Ohč; mojster Spadacappa!"
Ko je Spadacappa pritekel, je Ragastens sestavil načrt za večerjo, ki je dejal, da je „bojna večerja". Kmalu so sedli vsi trije prijatelji k mizi. Sanzio pokrepčan od vitezove dobre volje, Machiavelli zamišljen, Ragastens pa na tihem nervozen, toda skrivajoč svoj nemir pod prikipeva-jočim navdušenjem.
Pripovedoval je, kako je tisti dan, ko so ga^ vrgli v ječo, prišel v papeževo avdijenčno dvorano in slišal Gar-conija poročati Lukreciji o ropu Rosite.
„Poznam tega meniha," je dejal Machiavelli. »Spravil sem se v njegovo milost, in zdaj dobivam od njega tuin-tam dragocene podrobnosti, ki mu jih vračam z lepimi pokloni. Kajti ta čudak ima namene, ki se tičejo visoke politike."
„Aha! . . . tudi to nam še utegne koristiti."
Noč je bila napočila, ko je bilo konec večerje, žalostne vzlic vsemu Ragastensovemu prizadevanju. Po vrsti
so bili pretehtali in zavrgli nebroj načrtov. In naposled so se zmenili, da se podado vsi trije v Tivoli in da tam store, kar jim bodo velevale okolnosti.
Drugi dan ob jutranji zori so se spravili Ragastens, Machiavelli in Sanzio na pot, za njimi seveda Spadacappa. Ragastens je snoval svoj vojni načrt, Rafael se je moril z malodušnimi mislimi, Machiavelli pa si je skušal obnoviti natančni načrt papeževe vile, ki jo je imel že priliko po-setiti.
Kmalu se je dvignilo solnce ter zapalilo obzorje. Ragastens se je otresel kakor ptica po nevihti.
„Smrt božja!" je dejal. „Takšni smo, kakor da bi spremljali mrliča ... in vendar si hočemo osvojiti življenje, mladost in ljubezen! ... Če pomišljam," je povzel Ragastens, „da naj bi bilo to veličastno solnce svetilo k mojemu obglavljenju! Saj so mi hoteli baš danes zjutraj odsekati glavo in roke ... Ali vesta, na kaj mislim? . . .“
»Povejte!" je rekel Machiavelli.
„Na ubogega rimskega krvnika. Res da mi žal. Ta možak se me pač ne spominja z ljubeznijo. Da sem mu moral odnesti pošteno plačo za svoje roke in za glavo. To je, kakor da bi se tik pred poroko skujala nevesta. Takšna nespodobnost! Samo da se mu ne bi priskutila obrt glavo-rezca . .
Machiavelli in Rafael sta se morala nehote zasmejati.
»Zdaj moramo priskutiti očki Rodrigu Borgia obrt de-kličjega roparja. Ej, satana, kum papež, tisti lepi obrazek ni za vas . . . Toda — ali smo na pravi poti? . . ."
»Niti za las od nje," je dejal Machiavelli.
______________________________ (Dalje.)
tinjakove žene, kar mu je tudi povedal na progi, a Martinjak je rekel: Je vendar že ta hudih enkrat hin.
Anton Lahajnar pove, da je bil Martinjak v ponedeljek pri delu dobre volje, pripovedoval je delavcem, da je bil skupaj s svojo ženo. Ko mu je priča rekla, da pridejo orožniki, je malomarno skomignil z rameni. Pri južini so sedeli skupaj obtoženec, priča in delavec Grilc. Noža ono
t'utro priča v obtoženčevih rokah ni videla. >red južino je Martinjak odšel proti čuvajnici; zadnjikrat je videl v njegovih rokah nož nekako pred 14 dnevi.
Valentinu Rozmanu, železniškemu delavcu se je zdel Martinjak v ponedeljek zjutraj pijan. Ko je zvedel Martinjak novico o smrti svoje žene je vzkliknil: »O hudič, pa vendar ni res.“ Priči se je zdelo Martinjakovo obnašanje prisiljeno. Noža pri njem v zadnjem času ni videl.
Andrej Beguš izpove slično kot prejšnje priče. V ponedeljek ni hotel Martinjak v družbi piti vina. Obnašanje Martinjaka je bilo precej razburjeno in preplašeno, ko je zvedel novico, ni bil nič žalosten. Priča mu je rekel, da dobi 40 K za pogreb, a odgovoril je, da ne vzame za ženo ničesar. Ker se obtoženec zagovarja, da je pred kratkem padel, razbil si nos in na ta način okrvavel, kar pa priče zanikajo, ker ga nihče ni videl ranjenega.
Francu Globočniku je pravil Martinjak, da je hotel nekoč pahniti svojo ženo raz neko skalo, a si je mislil: No, hudič, pa živi malo! Priči se je videlo, da Martinjak govori v šali, ker se je smejal. Priča je obtožencu prigovarjal, naj se sprijatelji s svojo ženo, kar pa ni hotel, češ, da bi postala zopet taka kot je bila poprej! Vedno je govoril, da bi rad vedel, da bi kdo ženo spravil s poti. Priči je obtoženec opisoval tudi kako je šel s ženo domov, kako je bil s svojo ženo v gozdu Hrenovici, a jo potem pustil. Ko sta prišla orožnika, je bil Martinjak ves bled in prepadel.
Janez Korošec pravi, da mu je Martinjak pravil, da bi šel — ako bi imel denar — z ženo v Trst, kjer bi koga „pod-šuntal“, da bi jo vrgel v morje.
Tekom nadaljnega zasliševanja Korošca se javnost za nekaj časa izključi. Priči se je obtoženec hvalil, da je bil s svojo ženo skupaj. Prigovarjal je obtožencu, da naj vzame svojo ženo k sebi, a odgovoril mu je, da je prepusti njemu, zakar se mu le zahvalil, češ, da ima že svojo.
Obtoženec se med izpovedjo priče ironično smehlja, zakar ga predsednik ostro ukori.
Janez Lavrič izpove isto kot prejšnje priče. Pravi pa, da je rekel Martinjak, da mu je žena rekla, da naj gresta na njegovo stanovanje, on pa je šel raje ž njo v gozd. Oni ponedeljek se mu je zdel malo preplašen.
Dominik Pleš pravi, da je bil Martinjak ono jutro jako zlumpan, pripovedoval je o sestanku s svojo ženo. Rekel je obtožencu: Če je mrtva, si jo tako ti ubil! Rekel je to všali, a Martinjak ni odgovoril ničesar temveč samo vzdihnil; ko mu je pa rekel drugič, je rekel: Beži, beži! —■ Pred par dnevi ga je prosil Martinjak za nož, ker je svojega izgubil.
Predsednik odredi na to odmor petih minut.
Janez Grilc pozna Martinjaka že dve leti. V ponedeljek zjutraj je prišel istočasno z obtožencem na delo, ki je pripovedoval o sestanku s svojo ženo na Jesenicah. Ko so južinali, je šel obtoženec s pričo nekoliko v stran. Sedla sta v razdalji kakih treh korakov in južinala; Martinjak je rezal z nožem kruh, priča je videla to popolnoma dobro. Po južini je Martinjak vprašal po vodi, povohal si je prste, a nato šel k vodnjaku, tam si umil roke in se napil vode. Razgovora med obtožencem in tovariši se ni udeležil, ker je odšel na delo. Martinjak odločno zanika, da bi imel- ono jutru v roki nož.
Orožniku Antonu Čučeku je pravil njegov kolega o zločinu. Šla sta najprej v Martinjakovo stanovanje, a potem na progo, kjer sta dobila Martinjaka, ki ju je pa poznal že poprej. Ko sta vprašala po njem, se je Martinjak sam zglasil, rekla sta mu naj gre ž njima, kar je molče storil; šli so takoj na njegovo stanovanje, kjer so pregledovali obleko, za nož je rekel, da ga je izgubil o Božiču, a potem je popravil in rekel, da ga je izgubil na dan sv. Petra in Pavla.
^Orožnik Fran Janežič je peljal Martinjaka v mrtvašnico, tam je ta vskliknil, ko je zagledal mrtvo ženo: Kar si iskala, si dobila. Orožnik mu je rekel, da je on storilec, a ta je odgovoril: Kam, hudiča vse pripelje!
Franc Telban, orožnik, je prišel na skedenj in konstatiral rane. Nato seje odpeljal na Jesenice, odkoder je šel s Čučkom na progo, kjer so aretirali Martinjaka. Priči je aretovanec pokazal mesto, kjer je bil v gozdu s svojo ženo, a prvič ni pokazal pravo mesto, a po njegovi izpovedi je nemogoče, da bi tam počivala, ker je mesto neprimerno in polno nesnage.
Stražmojster Josip Jurca iz
Radovljice izpove isto kot njegovi tovariši.
Obravnava se prekine ob eni uri in se nadaljuje ob štirih popoldne.
Začetkom razprave prečita predsednik izpoved Antona Robasa glede zagovora Martinjaka, da je padel in se pobil na nosu. Robas je izpovedal, da onega večera, ko trdi obtoženec, da se je pobil Martinjak, ni bil nič pijan, pa tudi ne ve, da bi se kaj pobil.
Anton Jakopič je našel 23. julija nad progo nož, ki je bil precej visoko na bregu. Nož je bil ves zarjavel. Martinjak trdi, da nož ni njego\, tudi nikdo ga ni videl pri njem.
Izvedenci so o nožu izjavili, da ni na njem bilo nobene krvi.
Nato se čitajo orožniške ovadbe.
Katarina Kel b 1, svakinja umorjene Marije Martinjak, se odpoveduje pričevanju.
Jakob Žumer, sprevodnik, pravi, da je bil vzrok prepirov v Martinjakovem zakonu ženina nezvestoba.
Marija Žun, dekla, ki je imela, kot se govori, z Martinjakom razmerje, se ne posluži določbe, da se lahko odreče pričevanju. Odločno trdi, da ni imela nobenega razmerja z Martinjakom, pač pa je z njim dopisovala. Vsebine korespondence ne ve, zahteva le, da naj se pisma preberejo, ker bi mogoče kaj napak povedala. Pisma se nato res prečitajo. Za pisma, ki mu jih je pisala, prizna, da jih je prepisala iz nekih „bukev“. Martinjak pravi, da se je le šalil s pričo.
Prečita se izpoved Franca Ropreta, očeta umorjene, ki izpove o slabem razumevanju v zakonu svoje hčerke z obtožencem.
Franca Martinjak svakinja obtoženca, se odpove pričevanju.
Mari ja Ražen trdi, da ni res, da bi videla, kako je Martinjak z nožem preganjal svojo ženo, kot je ta trdila.
Marija Zupanc pravi, da sta živela Martinjakova slabo, a posebnih prepirov ni slišala. Ko sta se ločila, je prihajal Martinjak večkrat na obisk, a o svoji ženi ni dosti govoril, kvartal je le z Robasom. Tudi Martinjakova je prišla dne 3. julija k nji, vprašala je, ako pride njen mož še kaj sem, ko priča to potrdi, reče pokojnica: Naj pride ali ne, meni ni nič mar!
Isto izpove njen mož Janez Zupanc.
Pavel Zalokar pripoveduje, da je nekoč vrgel Martinjak za njim kamen, ker je mislil, da prihaja priča od obtoženčeve žene. Martinjak to zanika. V preiskavi je priča rekel, da ni mogel spoznati, da je bil Martinjak. Prečita se akt kranjskogorskega sodišča glede te afere; pri razpravi je bil Martinjak oproščen.
Olgo Prinčič je pokojnica obiskala dne 3. julija in ji pripovedovala o pismu, ki ga ji je pisal „stari“.
Marija Pavlič pove, da je Martinjakova pripovedovala, da ima še vedno rada svojega moža.
Pri Mariji Strojevi iz Zapuž je služila Martinjakova, ki je večkrat govorila, da bi se rada vrnila k svojemu možu, ako bi jo maral.
Josipina Hlebajna izpove, da je nekoč Martinjak skrajno grdo govoril o svoji ženi.
Marija Zalokar se je doma nekoč skregala in odšla za tri dni k Martinja-kovim. Pokojna ji je tožila, kako hudo se ji godi pri možu. Nekoč je Martinjakova prišla sama na neko veselico, kjer se je upijanila, začela plesati in objemati ljudi.
Prečita se izpoved Vincenca Terso-glava, ki trdi, da je nekoč našel v postelji z Martinjakovo ženo nekega delavca, takrat je bil Martinjak na Tirolskem, isto izpove Miklavž Hafner. V tem delavcu sta spoznala Tersoglav in Hafner Janeza Družnika, ki trdi, da je bil ta sestanek popolnoma nedolžnega značaja. Martinjak je |bil doslej dvakrat kaznovan in sicer enkrat radi tepeža, drugič radi kaljenja nočnega miru.
Županstvo Šenčur javlja, da je bil obtoženec na docrem glasu.
S tem je dokazovanje končano.
Sodni dvor stavi porotnikom sledeče: I. glavno vprašanje se tiče krivde, ako je obtoženec F. Martinjak kriv, da je proti svoji ženi tako ravnal iz zasede, da je nastopila smrt?
Zastopnik obtožbe dr. Pajnič pove v začetku svojega govora, da so šle nekatere priče v svojih izpovedbah malo predaleč; zato ne more kar apelirati na prosto: obsodite ga! O predživljenju enega ali drugega noče govoriti, prične z dnevom, ko se je našlo truplo umorjene. Vse okolščine dokazujejo, da je samomor izključen, pokojnica je bila umorjena v spanju, storilec je gotovo kak dober znanec Martinjakove, ker ga je ona peljala seboj naravnost na skedenj. Po njegovem mnenju je umor iz pohote popolnoma izključen, ker ni nikakih znakov pohotne podivjanosti! Tudi drugega vzroka ni nikakega za zločin! Edini njen sovražnik je bil današnji obtoženec. Obte-žilno in velike važnosti je dejstvo, da se obtoženec ne spominja ničesar, kje je bil
usodnega dne od pol 9. ure zvečer od Krivca pa do pol 2. ure zjutraj, ko se je vrnil v Tancerjevo gostilno. Ničev je tudi izgovor glede konštatiranih krvavih sledov, ki o njih trdi obtoženec, da se je okrvavel, ko je nekoč padel, kar pa ne ve nikdo. Vsi znaki kažejo, da je bil le on storilec, kot ga je označil ljudski glas.
Zagovornik dr. Emil Stare govori najprej o pokojnici, ki je bila na veliko slabšem glasu nego obtoženec. Morilec je moral popolnoma poznati krajevne razmere, česar pa se o Martinjaku ne more trditi. Ljudski glas je nastal le na podlagi govoric pokojne Martinjakove, ki je vedno črnila svojega moža, to se je pa danes izkazalo kot laž! Iz nejasnosti njegovega zagovora se da sklepati resnica istega, ker bi imel obtoženec pač boljši in priprostejši način zagovora. Dokazi, ki govore proti Martinjaku so le indicijski, a nikakor niso jasni kot to zahteva zakon! Nedvomno dokazano ni, da bi bil Martinjak zločinec, in v tem smislu naj odločijo porotniki.
Predsednik g. Vedrnjak nato resumira porotnikom še enkrat tek razprave v daljšem stvarnem govoru.
Porotniki so stavljeno jim vprašanje enoglasno potrdili.
Na podlagi pravoreka porotnikov obsodi sodni dvor Franca Martinjaka na smrt na vešalih.
Tako se je končala ta žalostna obravnava enako kot ona proti Rejcu, samo s to razliko, da Martinjak svojega zločina ni priznal. Ko se mu objavi smrtna obsodba, mirno reče: Jaz nisem kriv, a zgodi naj se božja volja!
Dnevne vesti.
Slovenčevim se meša. Včerajšni »Slo-venec“ piše konfuzno o Ploju in pravi, da hočejo mladi njegov mandat. Sicer je že jesen in tudi vročine ni več, vendar se Slovenčevim tako krivijo možgani, da slišijo travo rasti in ribe peti.
Slučaj, ki ni slučaj. Nek član ravnateljstva kreditnega društva v Kranju si pusti kot tak od posojil, ki jih dovoljuje zavod, plačevati provizije. Pod takimi razmerami mora iti naše zadružništvo rakovo pot. To se pa ne sme zgoditi. Konstatujemo to lojalno v nadi, da se ljulika iztrebi, ker radi posameznih brezvestnih ljudi ne sme trpeti naše občekoristno zadružništvo. Ako nas nočete razumeti, govorili bomo jasno.
Izvestje „Glasbene Matice" v Ljubljani o 38. društvenem letu. Iz izvestja »Glasbene Matice" v Ljubljani in podružnic v Gorici, Kranju in v Trstu o 38. društvenem letu 1909/10. posnemamo: V glavnem zavodu v Ljubljani je podučevalo 17 učnih moči. Število gojencev začetkom leta je znašalo 504, koncem leta pa 447. Pevski zbor »Glasbene Matice" je priredil 3 koncerte in sicer dne 9. marca, 19. aprila in 5. maja. Na podružnici v Gorici so podu-čevale tri učiteljske moči. Število gojencev je znašalo 129. Društvo je priredilo ‘2 koncerta s sodelovanjem g. Fr. Ondrička in g. Josipa Famere, 1 samostojni koncert, 1 pevski večer in 1 pevski koncert v Pulju.
V	podružnici v Kranju je sodelovalo 6 učiteljskih moči. Število gojencev koncem leta je znašalo 36. V podružnici v Trstu so podučevali 4 učitelji, število gojencev je bilo 40.
Iz zadruge slikarjev in pleskarjev v Ljubljani. Ljubljanski slikarji in pleskarji se sprašujejo, zakaj ni načelnik zadruge razposlal pravočasno okrožnice, s katero bi se pobirali prispevki za venec umrlemu članu g. Makovcu. Pri včerajšnjem pogrebu ni bilo videti običajnega venca, a traka, ki se vedno rabi v vsakein slučaju kot zadružna last, nikjer ni. Čudno je, da se dela sedaj naenkrat drugače; vsaj to bi člani zadruge radi vedeli, če je še trak sploh kje videti. Do sedaj smo vedno radi darovali za svoje umrle tovariše vence, vsak po svojih močeh. Manje od ene krone ni nikdo dal, sedaj pa je pobiranje naenkrat iz neznanega vzroka izostalo. Stvar načelnika je, da pusti tudi za to nabirati, saj se to godi še za manj potrebne,, reči.
Škandalozne razmere v mrtvašnici pri, D. M. v Polju. Naši bralci se gotovo še dobro spominjajo, da smo pod tem naslovom priobčili pred kakimi štirimi tedni notico, v kateri smo bičali škandalozne razmere v mrtvašnici pri D. M. v Polju. Danes samo konstatiramo, da je pokopališče, torej tudi mrtvašnica občinska last in da župni urad nima pri stvari popolnoma nič govoriti. Gospodar pokopališča je župan, upravlja ga pa pokopališki odsek. Gospoda župnika pri D. M. v Polju torej ne zadene nobena krivda, kar tudi rade volje popravljamo, ker ne maramo nikomur prizadejati krivice. Da pa morajo biti v mrtvašnici v resnici naravnost škandalozne razmere, nam spričuje dejstvo, da je g. župnik našo notico v celem obsegu priznal in izjavil, da se javno sramuje, da se občina za red v mrtvašnici popolnoma nič ne briga.
Ko mene več ne bo . . . Prva češka zavarovalnica na življenje v Trstu je po-
slala družbi sv. Cirila in Metoda zopet štiri police štirih rodoljubov, ki so se zavarovali na življenje družbi v korist za vsoto 2500 K. Med temi vnetimi rodoljubi je g. Justin Krizmančič, trgovec v Trstu ulica Nuova 37. Nadejamo se, da vrli slovenski mož dobi posnemovalcev med slovenskimi trgovskimi tovariši, med slovenskim občinstvom pa dejansko priznanje s pomnoženimi naročili po geslu: Svoji k svojim! Prva češka si je pridobila za družbo sv. Cirila in Metoda že lepih zaslug. Hvala jej! Hvala požrtvovalnim rojakom!
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili sledeči p. n. gg. Dr. 1. Lokar, c. kr. profesor v Novem mestu (ob priliki odhodnice po prijateljih) 172 K; Janko Vavken, ravnatelj hranilnice v Celju, 200 K; Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Senožečah, 200 K; Neimenovani iz Ljubljane, 200 K.
Neka tuja zavarovalnica v Ljubljani hoče svoje .nemštvo s tem kazati, da pritiska na najemnike v hiši, da imajo v svojih lokalih dvojezične napise, dasi zahajajo vanjo samo Slovenci in dasi zavarovalnica živi tudi le od slovenskega denarja. Ali je to treba?
Sestanek narodno-radikalnega di-jaštva se je vršil včeraj v veliki dvorani »Mestnega doma". Skromen naslov je dala naša mladina kongresu, katerega se je udeležilo lepo število nadebudnega dijaštva. Sestanek narodno-radikalnega dijaštva je že prvi dan pokazal, da ima narodno-radikalna dijaška struja naraščaj, ki sc lahko kosa z vsemi akademičnimi strujami tudi drugih narodov, slovensko dijaštvo pa, ki ne pripada tej struji, mora pred njo ponižno sneti klobuk globokega spoštovanja. Referati, ki so jih podali posamezni referenti so bili tako dovršeni, da bi jih drugod izdali v posebnih brošurah in ponatisnili v revijah, debata pa tako popolna, da je na večjem shodu boljše nismo slišali. Pod predsedstvom absolv. pravnika Šemrova je refe-riral I. U. C. Krivic o verskem vprašanju. Narodno-radikalna struja naj se postavi na stališče pozivitizma. Direktivo življenja naj daje pozitivna etika, ki temelji na rezultatih vede, ker sicer se z verstvom lahko podira tudi etično prepričanje. Koreferent I. U. C. Uratnik, ki je dopolnjeval referat predgovornika. Debate se je udeležilo 9 govornikov. Cand. phil. Šlibar poroča o narodnostnem vprašanju. Govori o razvoju narodnostne ideje in analizi narodnostnega pojma. I. U. S. Virant je imel koreferat. Absolvi jur. Agneletto govori o gospodarskem vprašanju. Pečal se je podrobneje o produkciji deželnih pridelkov in se opiral na bogate statistične podatke. Po daljši debati se zborovanje ob pol 7. uri zvečer zajdjuči. Danes se kongres nadaljuje. Med. Černič govori o politiškem vprašanju, abs. iur. Šemrov pa o »Organizaciji narodno-radikalne struje." Četrtek dopoldne je zaključno zborovanje in prebranje resolucij.
Griža. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico nam javlja: V občinah Čer-nuče, Ježica in deloma Moste (Šmartno, Obrije) se griža epidemično razširja. Ljudstvo, ki dobiva iz teh občin mleko, se opozarja, da je zaradi okuženja nevarno sirovo mleko ali sploh živila iz omenjenih krajev (zelenjava, sadje) v neprekuhanem stanju uživati.
Črv na Dolenjskem ie vse poljske pridelke uničil, da bodo kmetje ostali to jesen praznih rok. Kmetje, ki so glasovali za klerikalne poslance, se bodo obrnili nanje, da jim izposlujejo podporo.
Blejski grad še vedno v starih rokah. Vse vesti o nakupu blejskega gradu so izmišljene. Deželni odbor ima še vedno priliko, da ga kupi, vpelje vodovod ter električno razsvetljavo in na ta način napravi moderno in udobno letovišče.
Gasilska slavnost na Bledu, ki se je vršila v nedeljo, dne 4. t. m. je kljub slabemu vremenu nad vse pričakovanje dobro uspela. Iz vseh sosednjih vasi so prispeli vrli gasilci k 25 letnici blejske požarne brambe in priredili sprevod po Bledu, ki je bil naravnost impozanten. Tujci kakor domačini so veselo pozdravljali naše gasilce. Veselica se je vršila v »Blejskem domu" in pri »Lovcu" na splošno zadovoljstvo.
Vsled slabega vremena so ta teden zapustili naša letovišča zadnji tujci, ki so bili sicer namenjeni ostati pri nas saj še do srede tekočega meseca. Na Bledu je bilo v pretečeni sezoni čez 7 tisoč tujcev, med njimi nad eno tretjino Čehov.
Nakup konj za vojaštvo In nakup plemenskih kobil	po	ministrstvu	za	do-
mobrambo. Dne	16.	septembra	t. 1.	ob
dveh popoldne bode v	Veliki Loki	na	Dolenjskem in dne	17.	septembra	t. 1.	ob
osmih v Št. Jerneju na Dolenjskem uradovala vojaška komisija, da nakupi za vojaštvo sposobne konje. Na pregled naj se pripeljejo konji ali kobile, kateri so sposobni za vožnjo, ježo in prenašanje tovorov. Za nakupljene konje, katerih rod se dokaže, dobi prodajalec razen remontne cene, še darilo c. kr. ministrstva za kmetijstvo v znesku do 100 K. Dne 17. septembra ob osmih se bodo v Št. Jerneju nakupovale
tudi plemenske kobile, ter oddajale zopet prodajalcem v rejo. Kobile morajo biti v starosti 3 in pol do 7 let, visoke najmanj 161 cm, in morajo po spuščalnem listu imeti dokazan rod po arabskem, angleškem ali lipičanskem žrebcu.
Zakupni razglas. C. kr. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kruha in ovsa za c. kr. domobranstvo za leto 1911. Zakupni razglas, posebna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajah ob določenih dnevih in sicer se bo vršila prva dne 1. oktobra in zadnja dne 15. novembra t. 1.
Razstvva za pisarniško opremo v Berolinu. V času od 16. februarja do 5. marca 1911 se vrši v Berolinu tretja razstava za pisarniško opremo. Podrobneji podatki za to razstavo so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Društvene vesti.
Zlet belokranjskega „Sokola“ na Vinico se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m. Vsa vas je bila v zastavah; ljudstvo je navdušeno pozdravljalo „Sokole“, ki so ponosno pr.korakali v mogočnem broju iz Metlike, Črnomlja in Gradaca. Na vrtu g. Maliča se je vršila javna telovadba, ki je med domačimi vzbujala posebno zanimanje in navdušenje. Po telovadbi se je razvila živahna zabava, pri kateri smo opazili nad 1000 kmetskega ljudstva. Živelo belokranjsko Sokolstvo!
Podružnica družbe sv. Cirila in Ale-toda v Mostah naznanja slav. občinstvu in prijateljem društva, da se je zaradi slabega vremena preložila naznanjena velika vrtna veselica na prostem v četrtek, dne 8. septembra z ravno tistim sporedom v nastopnih prostorih g. Predoviča na Selu. Vstopnina je znižana na 20 vin. Ker ima podružnica ogromne stroške po nedeljskem nalivu, se prosi za tnnogobrojno udeležbo.
Nžpovejša
telefonska in brzojavna poročila,
Železniška nesreča na Uherskem.
Praga, 6. septembra. Železniški asistent Zeis, ki je zakrivil strašno železniško nesrečo na Uherskem, je bil danes pred porotnim sodiškem obsojen na 6 mesecev težke ječe.
Čehi in vprašanje o gradnji vodnih cest.
Praga, 6. septembra. V četrtek se vrši v Podebradu posvetovanje vseh čeških interesentov za zgradbo vodnih cest. Na sestanku bo sprejeta resolucija, v kateri se poživljajo češki poslanci, da ne smejo niti za pičico odstopiti od programa, katerega je sestavila vlada že 1. 1907.
O vzrokih razširjanja kolere.
Sofija, 6. septembra. Tukajšnji bolgarski trgovski list prinaša izpod peresa nekega zdravnika skrajno zanimiv članek o razširjanju kolere. Dotični zdravnik zatrjuje, da so zelo važen vzrok razširjanja kolere železniški kloseti, kajti le na ta način se lahko razlagajo pojavi kolere v popolnoma neokuženih državah. Članek je vzbudil pri vseh zdravnikih občno pozornost.
Napetost med Rusijo in Turčijo.
Petrograd,	6. septembra.	Vesti,	da
bi v	zadnjem času	nastale med	Rusijo	in
Turčijo velike napetosti, se v tukajšnjih dvornih krogih odločno zanikujejo.
Protigrški bojkot na Turškem.
Carigrad, 6. septembra. Grški poslanik v Carigradu Gryparis je predložil ministrskemu predsedniku noto, v kateri zahteva za škodo, katero so trpeli Grki radi protigrškega bojkota na Turškem, odškodnino 20 milijonov frankov.
Razmerje med Bolgarijo In Turčijo.
Berolin, 6.	septembra. Iz	Sofije	se
poroča, da so se	razmere med	Bolgarijo
in Turčijo radi vprašanja o povratku ma-cedonskih beguncev iz Bolgarije v Mace-donijo zopet znatno poslabšale. Turčija zahteva brezpogojno, da izroči Bolgarija orožje vseh beguncev. Begunci so včeraj pred palačo ministrskega predsednika demonstrirali. Ministrski predsednik jim je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil za njih varstvo.
Obglavljenje Albancev.
Carigrad, 6. septembra. V okraju Prisren so bili včeraj obglavljeni trije voditelji albanskih ustašev, med temi voditelja Rustem in Bajram Mamut.
Napad na turško vas.
P. Sofija, 6. septembra. Včeraj so ma-cedonski vstaši napadli turško vas Banja in jo zažgali, vaščane pa masakrirali. Nato so se umaknili zopet v hribe. Dejanje so izvršili iz maščevanja vsled nasilnosti, katere izvršujejo Turki nad begunci.
Odgovor velevlasti na turško noto.
Carigrad, 6. septembra. Poslaniki združenih velevlasti so odposlali odgovor na turško noto radi izvolitve petih krečan-skih poslancev v grško narodno skupščino. Trije Krečani bodo morali položiti svojo demisijo, ako bodo hoteli obdržati svoje mandate. Kar se tiče Venizelosa, se bo Turčija najpreje še informirala o njegovem grškem državljanstvu in 4)0 šele potem ukrenila vse potrebne korake. Minister za zunanje zadeve Riffat paša je pripravljen na vsak način preprečiti imenovanje Venizelosa ministrskim predsednikom.
Stavka v Barceloni končana.
Barcelona, 6. septembra. Stavka rudarskih delavcev je ponehala. Delavci so zopet odšli na delo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
TrV- v za slabokrvne in prebolele
'I Tl Je zdravniško priporočeno črno dal-
■ |J fj matinskovinoKnč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4--.
131’. Novakovič, I ubljana.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne GtSss v Spod. Šiški. Nastop takoj.	222/10—5
Dijak iz boljše rodbine se sprejme. Glasovir na razpolago. Marije Terezije cesta 2./II. nad. 227/3—3
Lepo meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda na Rimski cesti 2, 11. nadstropje.
231/3—3
Učenka se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove inseratni biro »Jutra*.	233/3—2
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 130/6—15
(Jospodižmi, ki je dovršila 8 razredov in je že delj časa doma v mali trgovini, išče kot prodajalka-začetnica mesta na deželi. Cenjene ponudbe sprejema ped šifro »Prodajalka' inseratni biro „Jutra“. 238 1
Išče se neineblovitna soba s štedilnikom ali s kuhinjo. Dopisi na inseratni biro .Jutra" pod šifro .Hiša 1910".	237/2-1
Pozor, brivci! Na Primorskem blizu mesta se proda brivnica brez konkurence s sigurno eksistenco. Sprejme se tudi spreten brivski pomočnik. — Franc Novak, brivec,-Gorica.	239/2—1
Penzljonist, srednje starosti, samostojen, se želi seznaniti z vdovo ali starejšo gospodično. Dopisi pod „Božič“ na inseratni biro .Jutra*.	235/2—1
Mcblovumi soba se odda takoj na Starem trgu
št. 26, I. nadstr.	237/1
Odda se s 1 oktobrom na Emonski cesti št. 10 soba s hrano. Separaten vhod.	236/2—1
Pes bernliardinec, 85 cm visok, 14 meseeev star. se proda pri Franju Šušteršiču, Št. Jakob v Rožu, Koroško.	234/2—1
Tri dijakinje iz I. letnika učiteljišča se sprejmejo na hrano in stanovanje. Kje, pove nseratni biro ,Jutra“.	238/3-1
Pri zgradbi „l]čiteljske tiskarne44
se oddajo takoj
zidarska dela
spretnim in dobrim zidarjem v akord.
Vpraša naj se pri zgradbi v Frančiškanski ulici (Doberletova hiša).
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kabineta in drugih pritiklin se odda za novembrov termin na Tržaški cesti št. 4. — Stanarina znaša K 300-—.
/ti
t
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4
I. nadstropje.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Wolfovih ulicah št. 12.
Kdo bi hotel?
brezobrestno posoditi 500 K mlademu Slovencu, ki bi se rad priučil vseh slovanskih jezikov. — Prijazne ponudbe pod „Slovan 500“ na inseratni biro »Jutra “.
pisarniški uradnik
zmožen slovenske in nemške stenografije ter strojepisja z lepo pisavo. Stalna služba, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati pod „2000“ poste restante Ljubljana.
- - po meri izdeluje povsem pohvalno - -
Josip Ahčin, krojač,
Ljubljana, Vegova ulica 12.
Sprejemajo se tudi v. a v to stroko spadajoča dela.
? hotelu »Tratnik11
Začetek ob 7. ;s?ežer.
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah.
Vi prihranite «1 e n a r!
Automatični namizni pri-
žigalnik
I^ep« darilo!
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER H Ott e Id o rf (fr* t ra s s e 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov
„	100	„	120	n
„	150	„	180	„
„	200	„	250	„
„	250	„	800	,
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Rosner & Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne „Union“.
Edino zastopstvo In zaloga »Prve hrv. tvornice sodov“ v Novski.
? I ? I K O
? O ?
Najboljša um sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
I K O
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
? i ? I K O ? O ?
Dve jako dobro upeljani
93 » II
z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna
Peter Mateliča
Škofja, ulica šte-v. ±o_
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Spored od srede 7. septembra do petka 9. septembra.
Romanje in slavnosti v Montevergine. (Po naravi.)
Huda skrivnost. (Komično.)
Tekme med ognjegasci v Tokiu (Po naravi.) Oba portreta. (Drama.)
Luka zločinec. (Jako komično.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer:
Iščem model. (Komično.)
Jeanne Ejre. (Drama.)
Obsedeni rog. (Komično.)
Vsled praznika se vrše dijaške predstave v petek od 4.—6. popoldne.
Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Sori P1 iz bele£a hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni
o
c
C3
a N
• •» o. o
>t/5
bc ^
O) ^
C
££ Cd “ (/) O >
O)
T3
O
C/)
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 600, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
It. A. Hartiaia naslednik Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
(J)
O
Cu
rt>
< ST n -i o.p 3 g
p 5.
N _ P N
jfg-
aj rt> 7?
Pp«p nizke in solidne V>CIIC točna postrežba
:: Šolske ::
knjige
:: za vse šole ::
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
5-1
Ob pričetku šol priporoča tvrdka
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana,	Prešernova
svojo bogato zalogo izgotovljenih
oblek in konfekcij za dame
hmk po najnižjih cenah. -jmS-
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
m
pi^il Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
^jgiS§ goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh
S
mm
cenah.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
ia šolsko mladino
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Hiša se odda v najem
s februarjem prihodnjega leta.
V hiši se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina s skladišči in kletmi ter prostorno lepo stanovanje. — Proda se tudi uniforma za enoletnika 27. pešpolka, še čisto nova in nerabljena kakor tudi „Waffenrock“ za artilerista. — Natančneje se poizve
na Poljanski cesti št. 7, I. nadstropje.
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
| Angleško skladišče oblek
■	O.'	Berna	to	vic
v Ljubljani, na Mestnem trgu št
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAH, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Boštjančič & Gruden, Stolni trg št. 9.
________________„Glasbena	Matica“	v	Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo
se bo vršilo
v torek 6. in sredo 7. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure; v petek 9. in v soboto 10. septembra popoldne od 4. do 6. ure in v pon-deljek 12., ter v torek 13. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 6. ure.
Vsi vpisani učenci naj pridejo v sredo dne 14. septembra popoldne ob pol 5.
uri k razdelitvi ur. Gojencem šole se podaja umetniška-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji* kontrapunktu in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje, skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo itd.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Na zavodu poučuje M glasbenih učiteljev; med terni: Fr. Gerbič, M. Hubad, Jos. Vedral, Jan Reze kov namestnik, Vida Talich-Prelesnikova, Anton Lajovic, Klotilda Praprotnik, Jara Chlumecka, Josip Pavčič in drugi.
Pri vsprejemu je vplačati društvenino staršev, vpisnino učencev in ukovino za drugo polovico septembra eventuelno, kdor hoče, tudi za oktober.
Ukovino je plačevati en mesec naprej. Višina ukovme v posameznih predmetih je različna in znaša za nekatere predmete od 6 do 8 K na mesec, za nekatere pa po 4 K na pol leta. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov.
-jp—?gg)—
—w
Trgovina s knjigami in muzikalijami
Klemniayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča
popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih
ŠOLSKIH KNJIG
:: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah ::
D B D
Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis.
| Jfc. .	Ah.	Ah
Fran Krapeš.
Franc Souvan sin - Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
lvdCa,xi.vufa,Jst-u.X3n.a, TT-eletrg^ovirisi,-
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 450.000.
Iifublfanska kreditna banka w Ljubljani.
Stritarjevo, ulica štev. S.
 ==:- Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trsta in Sarajevu. ...............................
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4‘|20|o.