44 P o l e t j e Zclaj pa zdaj! Res hvalijo pomlad, saj sem jo jaz tudi! Toda tako brž sc ospč to cvetje, in ta dei in ta jug se vedno robkata gori v skrivnostnem ozračji. Letos sta se celo tako lasala, da so snežene cunjice letele m mater zemljo in cnkrat je celo slana pokazala svqj( jesensko jezo. In pa še ta nezdrava sapa, ki mi tako kašelj napravi, ako se le vležem v to nilado travo Nič mi ni torej za spomlad, za letošnjo že celo ne! Polctje pa, poletje! Kako je to prijetno! riolnct oblastno gospodari na nebu in pošilja svojc bn.onog€ sluge, svoje žarke, na vse kraje sveta. Res dobri ii spretni in zvedavi so ti žarčki. Vsako luknjico ovohajc in v vsako špranjo pokukajo. No. pa saj so dobrobotn in radodarno delijo dobrotc svojega mogočncga jospo darja, ki mu plemenito srce gori za vesoljni svet Takq se oživi človek po teh žarčkih, celo črviček v prašn zemlji se vcselo zvija in telovadi. Kadar pa je b pro več in ti solnčni oprode postanejo nadležni, takrat pa prisopibajo težki oblaki in te škratlje tako pokrope 2 deževnico, da so takoj zopct pohlevnejši. In zunaj, na polji. kako se vse žari in bliščil Rumene pšenice zrnati klasovi se upogibajo pred že njičinim srpom, rclo6egla\a detclja zori se v solnčnih žarkih in zeljnate glave trde se ljudem na veselje. Žolt koren leze iz zemlje, belkasta repa obeta biti debela priljubljeni krompir kuka iz prsti, listnata pcsa rase da je veselje, debcljača se maje ocl rejenih storžev, po hlcvni fižol poka radi premajhnega stročja . . . Pi rec kdo, da to ni prijetno, šc bolj pa dobro! Pomlad e i*e« lepa reč, poletje pa je dobra roč. Pa mi no zameri, da opravljam pomlad. 'lorda se v jeseni tudi poletju prigodi kaj tacega. Pod solncerfi ni nič stalnega. Vidiš me, da sem deklica in takim očita svet, da so premenljive. In slovnica še to otrokorn pri povcdujc, da letni časi so vsi ženskega spola razin po lctja. Pa še poletje je nckaj polovičarskoga, srcdujega Lctni časi se res hitro sprerainjajo, štirikrat na leio. Ii ta sprememba menda vplhra tudi na človeka ali kali' Ako na vsc, ne vcm; na tncne hržkone. f Le poglejte me, kako sedim na pšeničnem snopu! okrog mene je živo, dozorelo. In ta vetriček, Bog /ivi! Kar sproti mi suši na čelu kapljice, ki mi jih jo solnčni žarki. Vse okrog mene se giblje in vrti: -'ivje, trava in cvetice; veterc pa piše na svojo veliko ilko in kakor zapiska, bolj ali manj, tako se zamaje okrog mene bolj ali manj. Res spreten igralec, ta r! Cclo moji kodrasti lasci ubogajo ga, kolikor jih ¦ Irži trinoški glavnik in trak. Tudi čopasta koklja r ikokotala je na njivo s svojo družinico. Tako po konci II drži glavo kakor petelin in gleda ponosno na piščance, \or bi liotela reči: »Naši so. ti-le-le, vsi, kar jih je !« ¦ napuha. se ve, jej ne more oditi, kakor meni. Pa se še nekakšno poda, ker nima pameti; meni so /c večkrat mama rekli, da se mi kar ni6 ne poda, -em napubnena ali nečimerna. K^ Poleti je. Le poglejte me! Glave in vratu mi ni treba ovijati /. volnenim ali kockastim robcem, čižmici ok-sn^ donia na polici, nogaviee lepo zravnanc v skrinji. sanii šolnički mi zakrivajo nog-i, da se ne uboclem. Zhn-U krik-e je v materinem postavci, kočomajka se tuili iuvi sprijazniti z bolimi rokavci, le na vratu svetinjica. i me razodeva »Marijinega otroka«, ta se nikdar ne \oi od mene, na vso moo jo imam rada. 0, dratra nii sve tinjica, sj)oštljivo te poljubim! 0 Marija, varuj me, < Marija, vodi mc po pravi poti v svcti raj — po prav poti v sveti raj! . . . Nekaj rož sem nabmla po travniku. da bi sivone • spletla. Po imenih vem jili precej našteti. a to je križ ker no vem, katera je ta pa ona. Kislico poznam dobroi ker scm jo že večkrat imela v ustih. Tistn že bolj< poznam, kar je precej za usta; sicer mc pa sponin ra< kaj eoljuia! Oni dan me je brat poprašal za neko žit< na njivi, kako se imenuje? In odgovorila sem rnu, di je pšcnica. Pozne]e pa so očo povedali bratu,