dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu '„Rodoljuba" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". 3. štev. V Ljubljani, dne 5. februvarja 1903. Ferjančič v ječi. »Tolovajstvo v Gočah« spada med najznačilnejše epizode v zgodovini političnih bojev na Kranjskem, kajti tu se je pokazal blagoslovljeni agitator v vsi svoji nagoti, tu se je pokazalo, kako hudoben in nasilen hujskač da je in kako mu je dobro tudi najgrje sredstvo samo, da doseže svoj namen. Menimo, da se še vsakdo spd-minja detajlov goške afere, kako je goški kurat Ferjančič iz priž niče in iz spovednice ščuval ljudi proti svojim soobčanom naprednega mišljenja, kako je naprednjake slikal kot zavržena bitja in kako je predstavljal kot dobro in Bogu dopadljivo delo, ako se liberalce pobije Te nečuvene svoje nauke, ki jih je javno, to je s prižnice oznanjal, ne da bi se bila zato zmenila državna oblast in ne da bi se bil zanje zmenil ljubljanski škof, je Ferjančič tudi praktično poskusil izvršiti. Povodom veselice, ki jo je priredilo napredno društvo v hiši sedaj že mrtvega goškega župana g. Žgurja je kurat Ferjančič mobiliziral črnovojskoin vprizoril ž njo tolovajski napad na hišo župana Žgurja ter s farovškega okna podžigal svoje ljudi naj liberalce pobijejo. Ko se je izvedelo za hudodelstvo, je završelo po oeli deželi; vse je bilo skrajno ogorčeno, samo ljubljanski škof se ni ganil inje imel pogum, pustiti tega hudodelca kot dušnega pastirja na Gočah. Prišla je kazenska obravnava. Ko bi bil škof kurata Ferjan-Čiča pravočasno odstranil iz Goč, bi bila obravnava brez posebnega večjega pomena. Krivci bi prijeli zasluženo kazen in stvar bi bila končana. Toda, ker je škof Ferjančiča pustil v Gočah, je imel ta božji namestnik časa in prilike, obdelovati priče in obdolžene in jih učiti, kako naj pred sodiščem govore, da se ne izve resnica. Glede udeležbe pri tolovajskem napadu na županovo hišo se je Ferjančič ves izlizal, dasi ni nobenega dvoma, da je on glavni krivec, obsojeni kmetje pa so njegove žrtve, ali pri vsej svoji hodobnosti in prekanjenosti se je kurat Ferjančič ▼•ndarvjel. Izkazalo se je, da je učil ljudi kako naj po krivem Pričaja, izkazalo se je, da jih je učil, kako naj pod prisego lažejo in obsojen je bil zaradi tega na par mesecev ječe. In zopet je završelo po celi deželi, to pot iz zadoščenja, škof pa *• zopet ni ganil in je duhov-^ika-kri voprisežnika pustil *e nadalje v Gočah. Ko so bile vse pritožbe zaradi obsodbe in kazni odbite, je kurat Ferjančič prosil cesarja za pomiloščenje. To pot pa se je škof ganil in obletal vse mogoče pisarne, da bi izprosil pomiloščenje goškega kurata. Zaman. Prošnja na cesarja za pomiloščenje je bila odbita in kurat Ferjančič je dobil že pozivnico, da nastopi svojo kazen. Odsedeti jo bo mo» ral v kaznilnici Suben na Gorenjem Avstrijskem, kjer imajo poseben oddelek za hudodelce v talarjih. To je zadnji prizor iz žaloigre, imenovane »tolovajstvo na Gočah«. Dejstva, ki smo jih navedli, govore cele knjige in postavljajo v pravo luč vso klerikalno stranko in njeno pravo vodstvo. Duhovnik, ki'organizira tolovajske napade, ki ščuje fana-tizirano ljudstvo na uboj in ki naposled zapeljuje priče h krivi prisegi — to je ilustracija naših raz-mer, to priča, s kako stranko se moramo bojevati. In preti taki bandi naj bi bil boj z glage rokovicami mogoč? Sprememba državno-zborskega poslovnika. Te dni bo avstrijski parlament obračunal s svojim poslovnikom, kate-sega se dolži za vse neuspehe in nerede zadnjih let. Razun predlagateljev tozadevnih nujnih predlogov se bo oglasilo brezdvomno še vse polno novih svetovalcev, kakor so se taki pojavili med izven parlamentarnimi politiki. Eden izmed zadnjih se oglaša v „N. W. Tagblattu", ter nasvetuje, naj bi se prepustilo predsedniku, da začasno, n. pr. za 6 mesecev suspendira one določbe poslovnika, vsled katerih je mogoča nagajiva obstrukcija. Tak načrt je bil baje že izdelan za Badenijeve dobe, a se je v odseku opustil. V ta namen naj bi predsednik po potrebi odločeval, ali se za nekaj časa glasuje po imenih, ali se dovoli 10 minutni odmor pri glasovanju in ali se smejo staviti nujne predloge in interpelacije. Dasi se tedaj peha okoli bolnega poslovnika toliko zdravnikov, vendar ne poznajo prave njegove bolezni. Poslovnik ni provzročitelj nerednosti v parlamentu, temuč nasprotno: ker ni v par-mentu dostojnosti in miru, da bi se ne motilo redno delovanje, pokazal se je poslovnik nezadostnim. Saj tudi v drugih parlamentih nima predsednik večje oblasti, kakor jo določa naš poslovnik, t. j. da pozove govornika k stvari, ali ga ukori, in vendar se niso dogajale v nobenem evropskem parlamentu take nasilnosti, kakor v avstrijskem. Za vse to pa se ne more dolžiti niti pomanjkljivega parlamenta niti neuglajenosti poslancev. Vzroke je iskati temveč v pomanjkljivi ustavi, ki ne skrbi ednako za pravice vseh narodnosti. Česar pa narodnostnim manjšinam ne da ustava, to si izkušajo izsiliti v parlamentu. Ker zlepa ne dosežejo, po-primejo se obstrnkcije. Z obstrukcijo se mora popravljati vse pomanjkljivosti ustavne odredbe: ona je edino varstvo manjšin. Klerikalni nemški poslanci, ki so izdelali nujne predloge o spremembi poslovnika, so posebej povdarjali, da je dosedanji poslovnik pomanjkljiv, ker zamore vsaka manjšina z obstrukcijo zadrževati parlament, ne da bi imel predsednik kako sredstvo v odpomoč. To je sicer res, a ravno tako res ie, da pač ni nobena stranka v parlamentu, vsaj slovanska ne, ki bi se zatekla k obstrukciji brez istinitoga vzroka. Obstrukcija je po poslovniku mogoča tudi v drugih parlamentih. Da pa se drugod le redko ali nikoli dogaja, izvira od tod, ker so drugačne politične razmere, ker navadno ni narodnostnih strank. Obstrukcija je sicer marsikaj koristnega preprečila v Avstriji, a ne da se zanikati, da je potrebno zlo, v gotovih slučajih edina rešiteljica narodnostnih manjšin. Ako se tem manjšinam odvzame to sredstvo glavnega spominjanja, da smo v Avstriji vsi ednako-veljavni, bi pomenilo to zanje popolno razočaranje ter bi bile izročene na milost in nemilost diktaturi večine in vlade. Dokler se tedaj ednakopravnost ne jamči drugim potom, bo pač moralo potrebno zlo obstrukcije ostati v poslovniku. _ Jugoslovani in brambni predlogi. Slovanske stranke drž. zbora, ki niso pri prvem branju brambne predloge podale svojih zahtev, izvolile so si pododsek, ki izdela spomenico, v kateri bodo združene vse njihove zahteve v tej stvari. Spomenico izdela dvorni svetnik dr. P loj. V tej spomenici se zahteva: orožne vaje se ne smejo vršiti ob žetvi in v času, ko so nujna dela v vinogradih; rodbinam rezervistov naj se dovolijo za časa orožne vaje podpore; zastarele kazni, kakor vklepanje v železje in privezovanje naj se odpravijo; predloži naj se takoj novi vojaški kazenski red, ki bo odgovarjal zahtevam pravičnega kazen, postopanja; ravno tako naj se spremeni zakon o vojaških pripregah in o nastanitvi vojaštva v smislu novih razmer in finančnih koristi dežel; za uvrstitev v nadomestno rezervo naj ne odločuje le srečkanje. Dveletno vojaško službovanje se ne zahteva, ker še baje ni pojasnjen finančni učinek take odredbe. Hvaležnost nemškega oesarja. Predsednik pruske zbornice, grof Baliestrem, se je žrtvoval za svojega cesarja. Sicer ni mogel obvarovati cesar ja zaslužene kritike, a storil je vse, Za ozaaLataa.il«, plačuje so od Štiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. Ce se 3krat ali veC-krat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vraCajo. XIII. leto. ^ da bi preprečil razgovor o znani Krup-povi aferi ter prišel pri tem v navskrižje s poslovnikom in z vsemi svobodomiselnimi strankami. A njegov terorizem je obveljal le, dokler je imel pred seboj navadno filistrske govornike. Ko pa je dobil besedo posl. Bebel, mož, ki presega navadne politike, govoril je tako spretno, da ni v celem svojem govoru niti z besedico omenil Kruppa, a pri tem si privoščil cesarja, njegove dinastije in politike na najbrezobzirnejši način. In grof Ballestrem je moral molčati, dasiravno bi se bil tako rad zastavil za cesarja. Zaključek je bil zanj tako poniževalen, da je moral podati odstavko. No cesar ni pozabil svojega zvestega služabnika. Ker se ni moglo z gotovostjo računati, da bo zopet izvoljen za predsednika, poklical ga je cesar za vsak slučaj v gosposko zbornico. In to dostojanstvo ne velja samo zanj, temuč tudi za njegove moške naslednike brez ozira na — sposobnost. Njegov sin je eden najbogatejših mož na Nemškem, vitez maltezarskega reda, papežev komornik itd. tedaj mož popolnoma po okusu nemškega cesarja. Domače in razne novice. — Kaj »Slovenec" vse ve. »Slovenec« poroča te dni, da a o protestantje ponudili Ric-manjcem 280.000 goldinarjev, ako prestopijo t protestantizem. »Slovenec« je sicer pred Bogom in pred ljudmi velik lažnjivec, ali da bi se upal tako oslarijo natveziti svojim bralcem, bi res ne bili verjeli. »Slovenec« pa v6 Se več: da so namreč Ricmanjci to ponudbo odklonili. Že dolgo se nismo tako od srca smejali, kakor pri čitanju te buda-losti škofovega lista. Če bi hoteli protestantje žrtvovati po 280.000 gld., da bi pridobili kakih 500 revnih ljudi, jim ni treba iti v Ricmanje, nego jih dobe" ceneje kolikor jih hočejo, tako da bi lahko izbirali, saj bi še katoliških prelatov lahko dobili dovolj, če bi jim prestop k protestantizmu dobro plačali. — Zopet avdijenca. Ljubljanski škof dr. Jeglič je bil že zopet v avdijenci pri cesarju. Kaj je iskal, nam ni znano, konštatu-jemo pa, da je med vsemi avstrijskimi in ogrskimi škofi dr. Jeglič največkrat cesarja nadlegoval. — Klerikalnaoskrb slabo« umnih duhovnikov. Piše se nam: Kako »krščanska« je cerkev napram svojim lastnim duhovnikom, kadar ji postanejo nadležni, kaže prav drastično postopanje z nesrečnim kaplanom Bezeljakom. Mesto da bi se ga dalo v pokoj, utaknili so ga v prisilno delavnico in ga tako rekoč živega pokopali. »Slovenec« piše, da je škofijstvo preskrbelo Be-zeljaku vso oskrb pri Sv. Križu, kjer pa on ni hotel biti. In ker ravno pri Sv. Križa ni hotel ostati, ga ni pobožna gospođa vedela drugam deti, kakor v prisilno delavnico. To postopanje jepopolnomanezako-nito. Škofijstvo bi bilo slaboumnemu Bezeljaku že davno lahko priskrbelo primerno eksistenco in tako preprečilo mnogo pohujšenja, ako bi bilo hotelo. Dvorni dekret z dne 17. oktobra 1811, ki je še sedaj v veljavi, določa namreč, da pristoja slaboumnim duhovnikom 200 goldinarjev starega denarja za oskrbo v kakem samostanu pri usmiljenih bratih. Ta svota, ki se izplačuje iz verskega zaklada, nekako zadostuje za oskrbo enega človeka v samostanu. Škofijstvo bi torej lahko bilo na d o stoj en način poskrbelo za Beze-Ijaka, in ako ni mogel biti v kriškem samostanu, naj bi se ga bilo poslalo v kak drug samostan, ne pa da ga je bilo treba kot ka-cega cigana zapreti v prisilno delavnico. Seveda pri tem bi trpel verski fond in to bi bilo zopet farški bisagi na škodo! — Alojzij Pogačnik f. V Cerknici je 29. m. m. po dolgi in težki bolezni umrl eden najuglednejših notranjskih rodoljubov, gospod Alojzij Pogačnik. Pokojnik si je s svojo marljivostjo, delavnostjo in razumnostjo vstvaril veliko in cvetočo trgovino, pa je tudi v javnosti vneto de-Itval za občni blagor. Dolgo let je bil župan velike občine cerkniške ter si zanjo pridobil nepozabljivih zaslug. Ko ga je težka bolezen končno prisilila, da se je odpovedal županstvu, ga je cerkniška občina izvolila svojim častnim občanom, da mu tako izrazi svojo hvaležnost. Pokojni Pogačnik je bil mož v naj lepšem pomenu te besede. Miren in prevdaren, a zvest in zanesljiv, energičen in delaven, pri tem pa blagega srca in dčbrih rok. Narodno napredna stranka je ž njim izgubila odličnega somišljenika in zvestega sobojevnika, ki ga bo težko pogrešala, saj je bil Pogačnik znan in spoštovan po vsi .Notranjski tako, kakor malokdo in spoštovali so ga tudi politični nasprotniki, vedoč, da je poštenjak skoz in skoz, mož, ki ima pri vsem svojem delovanju najboljše namene, mož, kateremu sta občna korist in narodov blagor resnično pri srcu. Pokojnik je že pred meseci začel bolehati; iskal je pomoči na Dunaju in v Ljubljani, a ni je našel, ker je bila njegova bolezen neozdravljiva. In tako mora v grob v lepi moški starosti. Pač tužna usoda! — Umrl je v sredo v ljubljanski bolnici po kratki a mučni bolezni občepriljubljeni g. Luka K e n d a, posestnik, trgovec in bivši II. načel nik žebljarski zadrugi v Kropi. Bil je zvest pristaš in somišljenik naše stranke. G. LukaKendajev svoji oporoki volil 40<>/0 vsega svojega premoženja družbi sv. Cirila in Metoda. Kolikor se da danes ceniti premoženje in posestva v Kropi in na ZgoŠah pri Begunjah, dobila bode družba okoli 4000 K. Vrlemu možu-samcu, ki je vsled poštenja in ljubeznjivega značaja užival splošno spoštovanje, bodi trajen spomin in zemljica lahka. — »Sijajni" shod v Mirni peči. Piše se nam iz Mirne peči: Ta »sijajni« shod, ki se je vršil v ponedeljek, je priredil naš kaplan Fr. Majdič v prostorih farškega krčmarja Košaka svojim klavrnim ovčicam. Ker pa se je že naprej nadejal, da bi mu kateri liberalcev resnico v obraz povedal, je za ta shod vse prav skrivaj pripravil in mu je pri tem posebno skušal pomagati farški krčmar Košak, ki je že prej prosil kovača, naj bi mu nalašč za to napravil ključ, da bi lahko sebe in drugo črno vsebino zaklenil v sobo. Ali kovač je nalašč tako dolgo odlašal, da mu ključa le ni napravil, in zaradi tega je kaplanček onim, o katerih je gotovo vedel, da bodejo mirno poslušali klerikalne laži, poslal pismena povabila. Na ta shod so prišli dr. Lampe, šmihelski kaplan in tudi znanega novomeškega podobarja Kust-jana ni manjkalo. Za predsednika tega shoda postavili so si bršlinskega kamnoseka Kokalja, ki se je jako oblastno ponašal s svojim predsedstvom in smo ga že sedaj spoznali, kako bi z nami kruto ravnal, ko bi kakšno oblast nad nami imel. Pred prihodom teh zgoraj imenovanih »gospodov«, položili so bili tukajšnji na prednjaki ožlindrancem na cesto vrečo peskaz napisom 16 °/# ž 1 i n -dra, in ko so se mimo te vreče pri peljali, čuli so se klici: »Živio ožlin-dranci!« Ko so prišleoi čuli ta znameniti pozdrav, zbežali so hitro v farovž, in ker so se ti klici še neka-terikrat ponavljali, je bršlinski kamnosek s pravo katoliško jezo enkrat srdito pogledal na cesti stoječe ljudstvo. Je prava kravica ta kamnosek. Da nimajo ti usiljeni kmetski voditelji nikake sramežljivosti v sebi, pokazal je dr. Lampe s tem, da je takoj v začetku svojega govora povedal, da to njim nič ne stori, ako njim kdo očita, da imajo od žlindre umazane roke, morebiti si svojo sleparijo z žlindro še v čast štejejo. Na tem shodu je dr. Lampe le bolj v prilikah govoril, da smo kmetje le mleko na dnu posode, na vrhu te posode pa je smetana in ta smetana so graščaki, advokati in notarji, in zaradi tega je po njegovem mnenju potrebno, da se to mleko in smetana premeša. Slednjič je začel navzoče kmete prositi, naj se podpišejo, kateri hočejo pristopiti h »Katoliškemu političnemu društvu«, ali teh podpisov je nabral jako malo. Kako malo naše prebivalstvo zaupa duhovščini kaže to, da je na tem shodu celo neki klerikalec očitno povedal, da »Domoljub« in »Slovenec« same laži prinašata. Da sta ta dva lista res lažnjiva, potrdil je tudi dr. Lampe, ker je v svojem govoru povedal, da vsakdo mora vsaj nekoliko lagati, samo Bog da je pravičen in resničen O vsem tem shodu bodi ob kratkem povedano, da je bil kapelan Majdič vratar, farovški hlapec pa je bil prevzel vlogo policaja, da je branil vstop onim, ki nočejo trobiti v klerikalni rog. Kapelan je pri tem toliko trpel, da je bil ves moker od potu, ker je z vso močjo vrata tiščal, da ne bi kateri brezverec vstopil v sobo, ali enemu se je bilo vendar-le posrečilo, da je bil prišel brez povabila v sobo in potem ni hotel ven iti, če tudi ga je kapelan vedno ven gonil in še celo farovškega hlapca na pomoč poklical, da bi ga z njegovo pomočjo iztiral ven. Ali vse to ni nič pomagalo. Dr. Lampe je tudi govoril, da on in nobeden duhovnikov nima od tega nobenega zaslužka, ali mi ne verjamemo, da bi bil farški krčmar Košak samo zavoljo kaplanove rado darnosti prodal toliko vina, kolikor se ga je ta dan pretočilo po vedno žejnih grlih klerikalnih ovčic. Bahal se je dr. Lampe tudi, da je bil šel s škofom na Dunaj, ni pa povedal po kaj, ker se mu je že naprej do zdevalo, da bi bil utegnil kdo vprašati ga, kdaj bode šel ričet jest. Ko pa sta se dr. Lampe in šmihelski kapelan odpeljala iz Mirnepeči, čuli so se na cesti klici: »Živio«, in ona dva sta to z veseljem pozdravila, misleča, da to njima velja, ali začudeno sta pogledala, ko sta čula glasove: Živio dr. Tavčar, fej Žlindra! — Dogodki v Ricmanjih. V ponedeljek dne 2. t. m., na praznik svečnice, so Ricmanjci imeli delavski dan, ker so povsem uvedli iztočni cerkveni koledar. Dne 3 t. m. ob 10. uri zjutraj je prišel v Ric-manje žandarmerijski odposlanec v spremstvu 25 orožnikov, ki so zopet obkolili vas in zaprli vsa pota. Omenjeni žandarmerijski odposlanec je prišel z 10 orožniki pred hišo vaškega župana Iv. Ber-dana, katerega pa ni našel doma. Na to so se žandarji razkropili na vse strani in ga iskali. Mož je bil po svojih opravilih v Borštu in se je med tem časom vrnil domov. Takoj je prišel zopet pred hišo c. kr. žandarmerijski odposlanec z 10 orožniki in je vročil vaškemu županu nastopni ukaz: Nr. 24/Pr. Gospodu Ivanu Berdan, Ricmanje. Vsled odloka c. kr. namestništva od 30. janu-varja t. L, št. 259/Pr. zahtevam od Vas izročitev ključev kaplanijskega poslopja v Ricmanjih, Vam predane od kapelana dr. Požarja. V ta namen nalagal sem c. in kr. žandarmerij-skemu poverjeniku, da iste ključe od Vas prevzame. Naročujem Vam torej, da jih precej istemu izročite. C. kr. okrajno glavarstvo. V Kopru, dne 1. februvarja 1903. C. kr. na-mestniški svetnik: Schaffenhauser s/r. Na to je župan protestiral proti takemu postopanju, pesebno še, ker je hiša izključno lastnina ob čine Ricmanje-Log. Proti sili da se ne more upirati ter izroča s protestom ključe. C. kr. orožniški odposlanec je vzel županu ključe. Ljudje so bili, kakor navadno, mirni in se ni nikdo niti ozrl ni na o rož nike ni na njihovega komisarja. S tem korakom je posegla državna oblast v lastninsko pravico občina rjev iz Ric-manj in Loga. Zato so vaški poglavarji odločili, da nastopijo civilno-pravdno pot. Obe cerkvi in zvoniki so 89 vedno zaprti, na vratih so povsod še angleške žabnice. — Tako poroča »Edinost«. Mi pa dostavljamo: Če je kapelanija res izključno last nina občine Ricmanje Log, naj vloži županstvo pri državnem pravdni s t v u kazensko ovadbo. — Suh ofer ¥ Sežani! Na božični dan je po deželi navada, da priredijo g župniki »ofer«. Ta dan je tudi g. župnik sežanski priredil »ofer« — ali »ofer« je bil — suh. Čakal je in čakal, da kaj priberači, ali ko je videl, da se živa duša ne zmeni za take radovoljne davke, zapre »ofer«. Samo trije gospodje to mu hoteli darovati nekaj kronic. Ko je bil »ofer« končan, morali so itti » Elij .«.• ' j I.uoJh'] ju i XM 30 ili gospodje za altarjem do dokončane službe božje čakati. Bolje bi bilo, da so iste kronce, ki so jih nameravali darovati g. župniku, darovali za uboge v Sežani, kajti g. župnik ni potreben milodarov. Ljudstvo je vendar enkrat spregledalo, da je g. župnik dobro plačan in vsled tega tudi nobeden k »ofru« ni šel. In tako je tudi prav! Opazovalec. — Iz klerikalne gospodarske organizacije. Svoj čas so klerikalci v Kamniku ustanovili »kmetijsko društvo«. Tudi kaplan Kalan, ki hoče sedaj ljubljanskim deklam pozobati njihove prihranke, je bil pri tem društvu udeležen, Ob ustanovitvi tega »Kmetijskega društva« so klerikaloi bobnali, kar se je dalo in se silno bahali, kako ogromne koristi postane stvar za kmetski stan. Prvo, kar so storili, je bilo to/da so v Volčjem potoku kupili veliko kmetijo. A že pri tem prvem koraku so storili veliko neumnost, preplačali so namreč kmetijo tako, da se je vse čudilo. Seveda ni moglo društvo s tako kmetijo izhajati, tem manj, ker se je tudi slabo gospodarilo. Konec je bil, da je »kmetijsko društvo« začelo misliti, kako se te kmetije iznebi. V nedeljo teden so jo prodajali, pa je za noben denar niso mogli prodati. Sedaj mislijo te blage duše kmetijo — parcelirati. V časih, ko se delajo zakoni o zlaganju zemljišč, pa začno klerikalci razkosa vati celo navadne kmetije, začno delati to, kar se v raznih državah kaznuje z ječo. Tako je narodno gospodarsko delo klerikalne stranke! — Konsum v Tuhinju j« poginil, kakor je razvidno iz uradnega lista, ki je objavil naznanilo, da je društvo sklenilo likvidirati. — K občinskim Molitvam v Žireh. Kakor je že znano, so pri volitvah v I. razredu zmagali klerikalci z enim glasom večine. Kdor je pa videl klerikalno agitacijo, začuden povprašuje: »Samo en glas večine?« Opravičeno je to čudenje, saj je bila agitacija od klerikalne strani taka, kakršne ne pomnijo ljudje še pri nobenih volitvah. Klerikalci so v trumah hodili agitirat, ko so grozili s peklom in hudičem, vlačili ljudi s silo na volišče. Posebno so se pa potrudili klerikalci za I. razred. Tako so v Ledinah kmeta Trepala oblegali tri dni podnevu in ponoči. Bil je prej zanesljiv narodnjak, zato se jim ni hotel z lepo udati. Mož je že nekaj dni bolan ležal, a tudi to ni oviralo katoliških agitatorjev, da bi ga pustili v miru. Da bi se jih odkrižal, jim je obljubil, da nikamor ne voli. A tudi to ni izdalo. Zapustili ga niso skoraj za trenotek. Dan pred volitvami so bili pri njem pozno v noč. Ko so odšli, ga je žena zaklenila v izbo (manjšo sobo). Drugi dan se je pri* vlekla klerikalna sodrga že ob 6. uri zjutraj k Trepalu. Brojila je okrog 15 mož — pardon pobalinov. Ker jim gospodinja ni hotela odpreti, so razbijali in bi gotovo s silo ulomili, če bi se jim končno ne odprlo. Zdaj se je pričel pravi semenj. Razgrajali in upili so drug čez druzega. Eni to kmeta prosili, drugi bo mu grozili, tretji so popadali na kolena predenj, četrti so ga vlekli vun. To je trajalo do poldne. Ubogi kmet si ni mogel pomagati drugače, da je šel iz sobe. A kakor gladni volkovi na svoj plen, so planili ti »ugledni« katoličani na kmeta in v bipu je bil na pripravljenem vozu. Tako in slično so delali povsod. Lažje jim je bilo delo pri ženskah. Tako so si n. pr. v Peč-niku osvojili slavno Uršo in še neko drugo ženšče, oziroma njih pooblastili že s tem, da jima je dal »ta mu štafasti Tonček« na izber nebesa ali pekel. Seveda sta pobožni ženiei segli po nebesah. »Če hočeta nebesa, dajta sem pooblastili,« je govoril pooblaščenec sv. Petra. To se je zgodilo; Tonček je pa, ponosno si brke vihajoč, odkorakal. Sploh je pa Tonček (kdor ga ne pozna, naj ve, da je mežnar, menestront, organist, cerkveni pevec, trompetist, mesogledeo, brivec, zobo-derec, krojač, kmet in — predsednik družbe zoper pijančevanje), jako važna oseba. Stare ženice si celo šepetajo, »da se mu gospud silno bojijo zameriti, ker, če mu kaj napak rečejo, se Tonček maščuje ob prvi priložnosti. Ta priložnost je pač tedaj kadar je Tonček nakurjen! No, te prilike ni treba dolgo čakati, zakaj Tonček je »nakurjen« vsak dan trikrat, če ima kaj okroglega v žepu, Maščuje se pa baje s tem, da gre v farovž ter pove »gospudu«, kar jim gre. Kaj mu takrat pove, o tem si pa ženice še niso na jasnem. Kako silo eo delali klerikalci, kaže tudi sledeči slučaj: Nekega kmeta, ki je sicer zelo pobožen, a vendar ni hotel klerikalno voliti, so zadeli s silo na voz. Pripeljali so ga do »Petrons« v Ž Teh. Tam Bog roko ven moli, in tega božjega migljaja niso smeli ti »vzorni« katoličani ignorirati. Zato so voz - ustavili in stopili v gostilno, da se pokrepčajo po tolikem trudu in izpi jejo kozarec vinca v božjo čast. Na pripeljanega kmeta pa niso toliko pazili, misleč si, da je sedaj itak njihov. Ali kmet je bil drugih misli. Ko so šli drugi v gostilno, je šel on za hišo. Misleč, da pride za njim, se agitatorji niso več brigali zanj. A ko ga le ni, ga gredo iskat; seveda zaman. Kdor bi jih opazoval, ko so šli od »Petrona«, videl bi, da imajo ne navadno dolge in kisle obraze. Ali morda od Petronovega vina ali pa .....? Takih epizod izza teh volitev bi se dalo še mnogo napisati, pa bodi dovolj. — Ulom. V času od 20. na 24 t. m. ulomili so tatovi v mlin posestnika Antona Žitka v Stranjah pri Hrenovici in so pokradli iz mlina več obleke, denarja, perila in drugih reči, v vrednosti okoli 180 kron. Ta tovom so prišli na sled in imajo enega že zaprtega. — Umor. V Ivanjskem vrhu v Slov. Goricah v neki koči je bil že 61 let neki 88 let stari Hvalic, vini Čar. Mož je bil jako delaven in je še sedaj v skrajni starosti vedno delal. Ena njegova hči je omožena v Ku-novi, hči Roza Hvalic pa je bila doma ter vestno skrbela za onemoglega očeta. Roza je bila stara 56 let. Tako sta živela srečno skupaj starec in njegova hči. 28 t. m. okoli sedme ure, ko je Roza zunaj v kuhinji in v hlevu opravljala, je prišel v sobo, kjer je ležal stari Hvalic v postelji, neki umazan mož. Stopil je k postelji z dolgim nožem, grozeč starcu: »Denar, ali boš mrtev.« Hvalic mu je pravil svojo revščino itd. Mož, videč, da ne opravi nič, začne stikati po sobi ter res najde okoli 9 gld. Ko je bil v drugi sobi, mislil je starec vstati, da bi poklical Rozo, * tat ga jo prijel, položil r posteljo ter mu zagrozil, da bo mrtev, če se gane. Ko je ropar vse preiskal, se najedel in napil žganja, je oblekel Hvaličevo obleko in škornje, prinesel si iz kuhinje vode ter se pred Hvalicem popolnoma urnil po obrazu, vratu in povsod, kakor biti mora. Še celo Hvaličevo milo si je posodil. Ko je bil umit, se ni več tako obrnil, da bi ga HvaliČ videl v obraz. Vse to je trajalo blizu dve uri. Ko je bil tat tako praznično oblečen, je zapu stil Hvalica, odšel iz sobe v kuhinjo in na prosto. Šele sedaj je vstal Hvalič in šel gledat, kje je Roza. Našel jo je v kuhinji obešeno. Morilec jo je zadavil in potem ne prav obesil, temveč le privezal. Starec je potem zlezel na prosto, ali do soseda )e potreboval pol ure, čeravno je le nekaj korakov. Sedaj šele so tekli ljudje in našli Rozo mrtvo. Popoldan so prišli orožniki preiskavat. Imenske so povedale, da so v peči neke zgorele cunje. Previdno bo jemali pepel iz peči in končno dobili tudi na pol zgorelo vojaško knjižico Mihaela Waidingerja, skoraj sosedovega sina, kateremu je Roza mnogokrat kruha dala, ko je bil še majhen. Kakor kaže že ime morilčevo, ni on naš. Njegovega očeta so prinesli kot majhnega otroka iz Gradca iz najdenih niče, mater pa so pustili tukaj potujoči Kočevarji. Morileo Waidinger je tedaj po obeh straneh nemškega po kolenja. Miha Waidinger je bil že večkrat zaprt radi tatvine. Streljal je že na lastnega očeta in ker ga ni dobro zadel, je sebi z velikim no žem na grlu puščal, a bolelo ga je morda, zato ni tiral do skrajnosti. 6. t. m. med prvo božjo službo je prišel z roparskim namenom v neko krčmo. Krčmaričina sestra je bila sama doma in imela vrata zaklenjena. Ko je slišala po vratih trkati, je vzela luč in š'a odpirat. Waidinger je vstopil in ona mu je posvetila pod nos, katerega je skrival pod klobuk, ter mu rekla: »A ti, Miha, si!« Ona je vrata zopet zaklenila in to je menda vzelo Mihu pogum. Š'a sta v sobo in dobil je naročeni šnops. V nedeljo pred je prišel popoldne k neki vdovici z nožem v roki in brez klobuka v sobo. Vdovica je še pa čvrsta in napodila ga je, da je moral bežati bos in brez klobuka v šumo. Vendar nima vdovica od čevljev in klobuka nobenega haska, ker so ji vse odnesli sedaj žendarmi. Morilca še niso dobili. —- Umor in samomor. Iz neke, na korzu v Pulju ležeče hiše je bilo predvčerajšnjim popoldne na-krat slišati streljanje iz revolverja in obupno klicanje na pomoč. Ne-katerniki so pohiteli v hišo, vlomili vrata in našli neko žensko in nekega moškega v krvi. Oba sta bila mrtva. Ustreljena ženska je bila pevka, ki je nastopala v neki puljski gostilni, moški pa neki pevec z Reke; on je njo ljubil, ona pa njega ni marala. Pevec je prišel skrivaj z Reke v Pulj, se vtihotapil v njeno sobo in tam ustrelil njo in sebe. — Samomor v ječi. Porotno sodišče v Trstu je meseca septembra obsodilo Janeza Škrka iz okolice Sežane na smrt na vešalih, ker je umoril svojo sinaho. Kasacijski dvor je na ničnostno pritožbo dr. Gregorina to razsodbo razveljavil in je odredil novo obravnavo in sicer pred porotniki v Gorici. Ta obravnava je bila določena na 7. t. m. Po razsodbi ka-sacijskega dvora je bilo skoro gotovo, da bo Škrk obsojen le radi uboja, ne radi umorr, a Škrk se je tako bal smrtne obsodbe, da se je v ječi sam z dvema robcema obesil. — Pomočnik ustrelil deklo. 18 letni pomočnik T. Gaggl pri trgovcu Spilerju v Celovcu je imel iz neke sobe prinesti nekaj jabolk. V sobi je bil tudi samokres. Gaggl ga je vzel, in ne vedoč, da je nabasan, je nameril na kuharico A. Hameršal, ki je bila tudi v sobi. Pritisnil je dvakrat. Samokres bo je Bproiil in smrtno ranjena bo je ku u J • harica zgrudila na tla. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Doma je bila iz Radiš. Zadeta je bila v prsi. — Redar po nesreči pre-etrelil dečka. Redarja Fran Le-skovič in Ivan Damiani sta bila v soboto od polunoči do 4 ure zjutraj v službi na istrski cesti v Trstu. Pred krčmo Josipa Grižona sta ob 3. uri zjutraj zapazila mali plamen-ček, na kar je Damian ostal na licu mesta, Leskovič pa je šel okoli na ogled, da vidi, kdo je v obližju zapalit ogenj. Leskovič je kmalu na to videl, kako sta dva moška pritekla iz nekega dvorišča ter z največjo brzino tekla po cesti proti Skednju. V istem hipu pa je svojega tovariša slišal od zadej klicati, naj ulovi bežeča. Leskovič je stekel za onima dvema, a ju ni mogel uloviti; ustrelil je tudi enkrat v zrak, a tudi to ni pomagalo, ker ona dva sta se vedno bolj oddaljevala v divjem begu; Leskovič se je na to vrnil k drugemu redarju Damianu, ki je držal za roko nekega dečka, kateri je pozneje izjavil, da se imenuje Brandolin. Leskovič je na to spravljal revolver v futeral, a v tem se mu je revolver slučajno sprožil in se je krogla zarila dečku v trebuh. Deček je takoj zavpil, ker ga je, kakor je pozneje pripovedoval, nekaj zbodlo, a niti sanjalo se mu ni, da ima kroglo v trebuhu Pozneje ni čutil več nikakih bolečin in se je po potu še pogovarjal z redarjema, vsled česar tudi ona dva nista mogla misliti, da je krogla iz revolverja zadela dečka. Ko pa so tako prehodili kakih 500 korakov, se je deček ustavil in ni mogel več naprej, ker je čutil velike bolečine v trebuhu. Redarja sta ga hitro pregledala in zapazila z grozo, da je deček prestreljen. — Nesreča. Veletržec v Trstu gosp. Maukoč se je v nedeljo popoldne s tremi damami, mej katerimi je bila tudi njegova svakinja, gospa Ana Križaj, iz Št. Petra peljal po cesti iz Trsta v Miramar. Voz ekvipaže je prišel v tir električne Železnice — zajedno pa se je približal električni voz. KoČijaš je bil vržen z voza, konji pa 80 se splašili in so zdirjali kar so mogli. Gosp. Maukoč je v tem velekritičnem trenutku vspel na kočijažev sedež, vlo-vil vajeti in poskušal dobiti konje v oblast. Gospa Križajeva pa se je tako bala, da je odprla vratca in vzlic hranitvi svojih spremljevalk skočila iz ekvipaže. Padla je skrajno nesrečno. Zadela je z glavo ob tla tako, da se ji je koj vlila kri iz ust, iz nosa in ušes. Kočijaž, ki je bil vržen z voza, je prvi našel gospo Križajevo brez zavesti. Mej tem so se konji ukrotili in g. Maukoč je vzel nesrečno svojo svakinjo na voz ter jo peljal v bolnico, kjer je pa zdra-nik le mogel konstatirati, da je gospa Križajeva mrtva. Pri padcu si je razbila lobanjo in je umrla, ne da bi bila mogla kako besedo izpregovoriti. Gospa Križajeva je bila prišla Šele nekaj dni popreje v Trst k svojim sorodnikom. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje. — Nesreča. Iz Maribora se nam piše: Včeraj 4. t. m. okolu petih popoldan se je raznesla vest, da sta utonila pri drsanju na ledu dva sina g. Kr\žeka, prejšnjega trgovca, sedaj glavnega zastopnika »Dunajske zavarovalne družbe«. Ta popoldan se je šlo več mladine drsat na mestni ribnik; led spran od dežja in juga je bil na več mestih nevaren. Kar se udere led pod 11 let starim Kri žekom, kateri zgine pod ledom. 14 let stari brat, ki je priskočil mlajšemu na pomoč je jednako prvemu našel smrt v vodi. Iskanje požarne brambe po truplih je bilo brezvspešno. Ob 8. uri vstavili so gasilci delo. Danes 5. t. m. se bo voda ribnika izpustila, da se najdejo trupli. Mati je baje dovolila otrokoma se drsati. — Redek slučaj. Posestniku Piberou na Polšioi pri Podnartu ■kotila je svinja 18 mladičev, kateri ■O čvrsti in zdravi. — V svarilo izseljencem. Pretečeni teden klatil se je neki agent z Reke po ilirsko bistriškem okraju in je nagovarjal ljudi, naj se po znanem agentu Mislerju čez Bremen izselijo v Ameriko. Posebno jim je obljuboval nizke cene in jih nagovarjal, naj mu izroče potne liste in vsak po 20 K are, da bi jih tako lažje vjel in zvabil na Reko ter potem odposlal Mislerju v Bremen. * Očetovo maščevanje. V Koloniji v Italiji je bil zelo premožen meščan Luigi Manara, ki se je vedno prepiral b svojim sinom. Zaklel se je, da ne bo sin za njim podedoval niti krajcarja. V ta namen je prodal vsa svoja posestva in hiše ter kupil za ves skupiček vrednostnih papirjev — v vrednosti 1 milijona lir. Vse te papirje je stlačil v posteljo, se v njo vlegel ter zažgal. Zjutraj je bilo od njega in njegovega premoženja le kup pepela. * Žene v Avstraliji bo dobile splošno volilno pravico. Že pri prihodnjih splošnih volitvah zna to postati usodno za moške. Ako se bodo namreč ženske polnoštevilno udeležile volitev, dobijo v glavnem mestu skoraj 20000 glasov večine. Volilni imenik v Melboume pa izkazuje celo 26000 večine ženskih glasov. Dobro, da se avstralske žene še ne zavedajo splošno svojih političnih pravic, sicer bi prav lahko dospele na krmilo — potem pa gorje moškim! ' Za ženske sodne priče. Kolikokrat se zgodi, da ženske za priče zaslišane pri sodniji ne povedo natančne starosti. Seveda ne povedo večjo starost, a kažnjiva je tudi taka napoved, ki izvira iz sramežljivosti. Te dni je bila na Dunaju zaslišana za pričo ltfletna šiviina Ana Peter. Ker pa se ji je reklo, da bo njena izpoved več veljala, ako reče, da je starejša, napovedala je svojo starost z 20 leti. Ženska pa, proti kateri je pričala, jo je ovadila vsled tega in sodišče jo je moralo po zakonu zaradi goljufije obsoditi v 1 4 dnevni zapor. ' Zoper alkohol se deluje najvspešneje v Švediji. Dočim je leta 1830. še prišlo na osebo 23 litrov alkohola, ne pridejo sedaj niti 4 litri več, dočim se na Nemškem popije 112 litrov na osebo. Zato pa potujejo po Švedskem možje in žene, ki pridigujejo zdržavanje pred opojnimi pijačami, a tudi v državnem zboru je 50 mož močna stranka obstinen-clerjev. * Pretendent zaprt. V Tan gerju se oficiozno zatrjuje, daje sultan vjel pretendenta Bu Hamara, ga zaprl v kletko in ga tako pustil v Pez prepeljati. Ta vest pa ni popolnoma verjetna, ker se od druge strani zopet zatrjuje, da je pretendent na prostem in da je sultan vjel samo pretendentu sličnega vstaša. Celjska kri. V Curihu so po dolgem iskanju prijeli nevarnega sleparja Gabrijela.Kraitschirja, rodom Celjana. Mož je 40 let star, oženjen toda ločen od žene, bivši privatni uradnik, ki je bil zaradi goljufije že kaznovan z več mesečno ječo. Zadnjih 10 let je živel le od sleparij. Vozil se je po večjih inozemskih mestih ter nastopal zelo elegantno kot grof Alfred L a-z a n s k y, kot huzarski ritraojster, kot baron Fiirth in B rever. Lovil je postame, a bogate vdove, jih spravil v sramoto zaročivši se z njimi. A ko jim je izvabil še denar, se je odpeljal na nove love v druga mesta. Na ta način je pripravil ob Čast in denar celo vrsto zaljubljenih vdov iz aristokratičnih krogov. Na Dunaju je imel elegantno in obvezno stanovanje ter dve pomočnici, bivši svoji zapeljanki. Vse hudobije se seveda ne bodo zvedele, ker večina osramočenih in osleparjenih vdov se ne bo oglasilo. * Židovski zamorci. Londonski r.fcwish Chronicleu glasilo angleških Židov poroča, da je trgovec Siđnev Klein našel v notranjih pokrajinah zapadne Avstralije zamorsko židovsko pleme. Razne šege teh zamorcev so židovskim povsem podobne in tudi — obrezovanje njihov običaj. Zamorci imajo leseno svetišče, v katerem je našel Kclin Mojzesove zapovedi. V svetišču darujejo črni zidovi ptice in koze svojemu Jehovu. Sobota jim je praznik in ob sobotah molijo ter darujejo svoje kozle. Dasiravno je v njihovih gozdih vse polno divjih prašičev, novi zidovi vendar le ne jedo prešičje meso, ker slednje ni „košer". Klein jim je pokazal hebrejski molitvenik, toda oni so razumeli le par besed. Neki star mož mu je zatrdil, da je he-brejščina izumrli jezik, katerega so govorili njegovi pradedje. Možje se po-roče le z dekleti njihovega rodu. Klein je prepričan, da so tamošnji zamorci pravi zidovi, dasiravno ne ve, poznajo li oni Mojzesa in Abrahama. * Prijeten gost. Neki rej eni gospodar je vprašal svojega gosta po obedu: „Ali veste kaj o literaturi?" — „Ne." — „Veste kaj o umetnosti?" — „Nič." — „Ali ste muzikaličen?" — „Prav nič." — „Hvala Bogu, da sem dobil enkrat pravega človeka. Pojdite z menoj v kabinet, kjer imam smodke. Tam se hočeva prijetno razgovarjati*" _ * Dvojčka ki nista rojena v jednem letu. Gospa Štifto v a v Chicagi porodila je v novoletni noči dvojčke. Porod je trajal tri ure in tako je prišlo, da je bil prvi otrok rojen dne 31. decembra 1902 in drugi l.ja-nuvarja 1903. * Srečni kaznjenec- John Ynung iz Noxubel Countvja dosedaj še ni dobro živel. Zamorec je delal na neki farmi in njegovo najdaljše potovanje je bilo 10 milj daleč od farme. Zielezničnega vlaka še v svojem življenju ni videl in tega tudi ne bi dočakal, ako ne bi bil obsojen v dvoletno ječo. Young se je nepopisno veselil, ko se je moral z železnico peljati v ječo. Vozovi so mu mnogo bolj ugajali, nego njegova uborna koča, in ko so mu dali novo obleko kaznjencev, ni vedel kaj bi počel radi veselja. IiOterijsfce srečke. Brno, 4. februvarja. 4, 66, 71, 10, 32. DnaaJ, 31. januvarja. Trat, 24. januvarja. OraAto, 31. januvarja Fragra, 28 januvarja. Uno, 24. januvarja. 69, 42, 6, 20, 37 68, 1, 38, 86, 68. 29, 35, 42, 18, 17. 51, 54, 24, 85, 50. 41, 55, 20, 60, 30 Tržne cene v Ljubljani. (Sov. meso I. kg » » II. „ n n HI. „ Telečje.....; Prašičje m. bv.„ „ » » Pr<» Kostrun.meso „ Maslo.....„ Surovo maslo „ Mast prašičja „ Slanina sveža „ prek. „ Salo.....„ Jajce...... Mleko, liter . . Smetana si. lit. „ kisla „ Med.....kg Piščanec..... Golob...... Raca....... Zajec....... K h 0 c« pgenič. 100 kg n o koruzna J2 ajdova Fižol, liter . . . Grah, „ . . . Leča, „ . . . Kaša, „ . . . Ricet, „ Pšenica 100 kg Rž.... „ „ 17C« Ječmen. „ „ Oves . . „ „ Ajda . . „ „ Proso, bel. „ „ 18 „ nav. „ „ 80|Koruza. „ „ Krompir „ „ Drva, trda m8 meh. „ Seno . . 100 kg Slama . „ „ Stelja. . n „ KTh 27 40 19 — 35 — — 20 — 40 — 25 20 18 40 15 — 15 60 15 40 19 60 18 — 16 — 16 80 5 60 7 fcO ! 660 7 60 7 — _ in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše ali pni v prid družbe sv. Cirila in Metoda iz L jugoslov. tovarne za kavine surogate —v Ljubljani. ■ m\ Zahtevajte jo povsod!! ,SKRAT' najcenejši slovenski šaljivi list izhaja v Trstu vsako soboto ter prinaša lepe izvirne slike. Cena za celo leto 14 ©•— pol leta 9\ 3*—• Posamezne številke po 10 stot. Maslov i Uprava lista „Škrat" v Trstu* Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Basinaro v Ljubljani, Hilšar jeve ulice št. 10. P28T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Red Star Line, Antwerpen Odlikovan ■ kolajno na pariški razstavi leta 1BOO. Vso vrsto 2409-4 priporoča tvrdka J. Stjepušin Ha HmtsLem. Ilustr. cenik mm po-itlje na vunje franko. \ Odlikovan w kolajno na bu-9~dape«tanskl razstavi 1.18»©. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo v Ameriko. Hamhurg-New York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila toCno in brezplačno oblastveno juotrjena Hamburg-Ameriške linije Ljubljana Dunajska cesta it. 31 od južnega kolodvora tako] na desno. v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, VViedener Gfirtel, na Dunaju ali (2073—23) Anton Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. « 0 s i i 5 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preoble kev^-