DOMOVINI
T LJubljani, dne 16. junija 103».
»4. štev.
Leto VIII.
Praznik kmetskega dela
Kakor vsako leto, je tudi letos, ln sicer v nedeljo v St. Vidu pri Ljubljani priredila Zveza kmečkih fantov in deklet tekmo koscev za prvenstvo dravske banovine. Prireditev sama, na katero so prihiteli iz najrazličnejših krajev in ki je imela namen pokazati delavnost kmečkih rok, se je izpre-menila v mogočno manifestacijo jugoslovensko misli. Prisotnost gg. ministrov Puclja ln dr. Kramerja in poslancev iz Južnih krajev naše države je dala prireditvi prav posebno obeležje. Kmet Je mogel na lastna ušesa slišati od najvišjih predstavnikov države, da je važen činitelj v naši državi.
Prva slika: na slavnostni tribuni: sredi pred novim praporom kumica gospa Puclje-va, soproga ministra za socialno politiko, poleg nje divizijonar general Bogoljub Ilič, ban dr. Drago Marušič, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, tajnik narodne skupščine poslanec Miloševi<5, komponist g. Pavčič ln Anton Pucelj. Na desni je minister g. Ivan Pucelj. — Slika spodaj: Kosci-tekmovalci v sprevodu. — Slika levoi Zmagovalec v tekmi koscev g. Kajtnar med košnjo.
Počastitev spomina Antona Aškerca
V spomin 201etnlce smrti Antona Aškerca se je na pobudo Zgodovinskega društva iz Maribora vršila v Rimskih Toplicah 12. t. m. prisrčna svečanost. Na hiši v Senožah št. S Je bila odkrita spominska plošča. Na svečanost so prihiteli intelektualci iz Ljubljane, Maribora, Celja, Laškega in bližnje okolice. Univ. prof. dr. Prijatelj je pripeljal iz Ljubljane večjo družbo članov slovanskega seminarja.
Ravnatelj mariborske študijske knjižnice, pesnik Janko Glaser je orisal življenje Antona Aškerca. Po govoru so odkrili spominsko ploščo z napisom: »1856—1912. Tukaj je bil doma Anton Aškerc, pesnik balad in romanc«. — Svečanost so zaključili govori posameznih odposlancev.
Smrt vrlega rojaka v tujini
Jugoslovensko delavsko podporno društvo v Eysdenu v Belgiji žaluje za svojim predsednikom Josipom Pauličem, ki ga je letos 23. maja v najlepši moški dobi 44 let ugrabila po kratkem trpljenju pljučnica. Pokojnik je predsedoval društvu že štiri leta ter si je pridobil zanj in za vse rojake mnogo zaslug. Bil je najboljši tovariš, kot društveni organizator in odbornik pa v največji meri požrtvovalen in delaven. Z njegovo smrtjo je društvo mnogo izgubilo. Josip Paulič je zapustil ženo in, dva nepreskrbljena otroka. Jugoslovensko delavsko podporno društvo je najstarejša organizacija naših rojakov, ima pa v zadnjem času nesrečo, ker je zaporedoma pokopalo tri posebno zveste in vnete člane. O priljubljenosti pokojnega predsednika, Pauliča je najboljše pričal pogreb, katerega so se polnošte-vilno udeležili člani Podpornega društva, potem pevci društva Zvon ln člani Društva sv.. Bar bare. Pogreba so se udeležili tudi mnogoštevilni člani društva češkega delavstva. Blagemu pokojniku in velikemu narodnjaku je izkazal zadnjo čast tudi g. generalni konzul s svojim tajnikom. Pevsko društvo Zvon je pod vodstvom tov. Lojzeta Hribarja zapelo žalostinke, na grob pa so rojaki ln zastopniki društev položili mnoga lepih vencev in cvetja.
Slika desno t
Marica
Vizoviškova
lz Nove vasi pri Mariboru se je smrtno ponesrečila, ko se je vozila s kolesom od svojega doma v Radvanje. Pokojna mladenka, stara komaj 19 let, je bila navdušena Sokolica in vzgledna so-trudnica vseh narodnih prireditev,
Pred par dnevi so z nebotičnikove krone odstranili lesene opaže in ogrodje in v nebesni modrini se je zabliščala svetla stebričasta kupola, ki je vidna po vsem mestu. Tekom gradnje so na nebotičniku preizkusili marsikatero novost. Uporabili so tudi nekatere novosti, ki so se na pravih ameriških niebotičnikih sijajno obnesle. Tudi na našem izolirajo sedaj železobetonske strehe na svojevrsten način, namreč z 1.5 mm debelimi svinčenimi ploščami, ki odgovarjajo za ta namen bolje, kakor bakrene plošče ali katerakoli druga izolacijska tvarina. Domača kleparska tvrdka Peter žiitnik je postavila na dveh nebotičniških traktih tako svinčeno streho v izmeri 700 m2, ki je prva v naši državi. Streha je zložena v obliki pahljače in se plošče pri temperaturnih spremembah v vse smeri lahko svobodno raztezajo ali krčijo. — Na sliki je pogled proti vrhu nebotičnika s strehe tretjega trakta. Spredaj je svinčena streha, katere posamezni deli se v obliki pahljače stekajo k odvodni cevi.
Sliki levo:
Opera »Prodana nevesta" na prostem
Ljubljanska opera je priredila v soboto in v nedeljo na prostem v Tivoliju eno od najslavnejših slovanskih oper, Smetanovo »Prodano nevesto«. Prireditev je imela velik uspeh.
Pogled preko gledalcev na sceno. Zgoraj so igralci zadaj za sceno med odmorom, kjer ni bilo nič manj življenja kakor spredaj.
Ot» slovesu podpolkovnika g. Froftaske
Te dni odhaja lz Slovenske Bistrice komandant mesta in 1, divizije konj, artiljerije g. podpolkovnik Anton Prohaska. V Slovensko Bistrico je prišel o Veliki noči 1. 1929, Takoj je posegel v naše slabotno razgibano društveno in družabno življenje. Neumorno in nesebično je deloval zlasti pri Sokolu ter mu je kot odbornik pripomogel do velikega razmaha z delom v upravi in v telovadnici. Najvidnejše se je udejstvoval pri krajevni organizaciji Rdečega križa, ki je bila ustanovljena po njegovi zaslugi. Dosegel je, da je RK že V prvem letu svojega obstoja podvzel zgraditev letnega kopališča. Vsa dela je vodil sam in prihranil društvu s tem velik del stroškov. Za njegove zasluge mu bo krajevni Odbor RK izročil diplomo častnega članstva. — Slovenska Bistrica bo g. podpolkovnika Prohasko težko pogrešala. —* Na njegovem novem službenem mestu v Skoplju mu želimo mnogo sreče in uspehov!
Počastitev spomina dr. Tyrševe stoletnice: S palmami, cvetjem in trobojnicami okra-Seni podstavek z bronastim likom ustanovitelja Sokolstva s častno sokolsko stražo y Knafljevi ulici. Ob njem je defiliral sprevod, ko je korakal skozi šelenburgovo ulico.
Kako veliko zanimanje je bilo v nedeljo 5. t. m. za sokolski sprevod v Ljubljani, kaže ta slika. Ogromna množica gledalcev na Aleksandrovi cesti hiti po zaključku sprevoda
za Sokoli.
Ljubljanski nebotičnik
Značilna prizora z velike sokolske prireditve
Telovadba ljubljanske srednješolske mladine
Ob zaklučku feoiskega leta Je mladina ljubljanskih srednjih Sol in učiteljišč nastopila f, t, m. popoldne z javno telovadbo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Telo-ffedni nastop srednješolcev je potekel ob velikem zanimanju številnega občinstva, ki M prireditev posetilo. Saj pa je mladina tudi tako strumno nastopila in vzorno izvedla Jtee vaje, čeprav čsta bila za vežbe določena le dva meseca z največ dvema urama
tedensko.
Na slikah je 600 dijakov nižjih razredov srednjih šol pri izvajanju prostih vaj in brhke dijakinje, ki odhajajo po končanih vajah s telovadišča.
Potujoča knjižnica
Slika desno:
100.000
na teden!
Costance Bennett, najbolje plačana filmska zvezdnica V Holljrvvoodu, je izjavila, da se je naveličala burnega
življenja v filmskem mestu in se hoče naseliti v kakšni francoski Vasi skupno s svojim možem marki-zem de la Falai-seom, bivšim tret-tim možem Glorije Swanson
Zanimiva ljubniška jama
Izletnikom,- ki prihajajo na Ljubnik, priporočamo, da si ob tej priliki ogledajo tudi zanimivo, še ne povsem raziskano ljubniško jamo. Dober streljaj od gorske vasice Gabrovo vodi desna pot lia Ljubnik, če krenemo na levo, pa smo v dobrih 10 minutah pri vhodu v ljubniško jamo. Najprej se pride v velik obokan prostor, iz tega pa v čudovito lepo zaseko. Mimo malega podzemskega jezerca in velikih kapnikov se pride v ogromno dvorano z najrazličnejšimi kapniki. V eni izmed stranskih zasek je manjša dvorana, ki ima krasen kapnik v obliki cerkvenega bandera. Nekaj dohodov v zanimiv podzemski svet je že uredila škofjeloška podružnica SPD, ostalo je še potrebno temeljitega raziskovanja. — Ljubniška jama tvori velik kompleks in se vije proti Praprotnem v Selški dolini. Ljudje so dali posameznim oddelkom imena: prižnica, srce, steber itd. V jami je več jezerc, so pa tudi nevarni prepadi. Za ogled jame Služi najboljše acetilenska luč, ker so sveče preslabe in ugašajo, dim od bakelj pa očrni blesteče kapnike.
Spomenik maršalu
Cadorni
fcgoraj: Pogled v notranjost izposojevalne knjižnice mesta Draždan. Spodaj: iAvtobus, ki prevaža knjižnico. V njem je prostora za 300 zvezkov in na vsaki svoji vožnji ustreže željam svojih naročnikov ter izmenja izposojene knjige.
Ob obletnici vstopa Italije v svetovno vojno so v Pallanzi odkrili prekrasen spomenik grofu Cadorni, ki je bil do kobariškega poraza vrhovni poveljnik italijanske vojske. Spomenik je umetniško delo prve vrste, dasi pokojni maršal ni bil ravno uspešen vojskovodja. Italijani vedo veliko povedati o njegovih
zmagah, zgodovina pa bo vedno molčala o njih
Slika desno i
V Ameriki so začeli, da bi omilili bedo brezposelnih, ob reki Colorado poučevati brezposelne moške in ženske v izpiranju zlata. Okolu 1500 ljudi se je lotilo tega dela M najlepšimi upi, da jih nekega dne najde sreča ln se bodo vrnili domov s polnimi žepi denarja. Zaenkrat pa zaslužijo z izpiranjem zlata komaj 1 dolar dnevno
Ameriški udeželencl svetovne vojne na neki postaji blizu St. Louisa, kjer so hoteli rekvirirati železniške vagone za vožnjo v prestolnico. Kakor znano, pritiskajo iz vseh delov Zedinjenih držav bivši bojevniki na Washington, kjer hočejo doseči priznanje svojih zahtev: prosto železniško vožnjo in državno oskrbo. Njih gibanje sliči že uporu.
Brezposelni izpirajo zlato
Središče mehiškega potresnega ozemlja
Slika dcsnoi
Novi predsednik francoskega senata
Jeanneney,
dosedanji predsednik finančne komisije, je izvoljen za predsednika senata
Mehiko Je obiskal močan potres, ki Je po naknadnih ugotovitvah povzročil veliko opustošenja. Število mrtvih znaša okoli 500, nad 20 krajev je v razvalinah. Središč« potresa je bilo okoli ognjenika Colima.
Pohod ameriških bojevnikov na Washington	Nov kosilni stroj
Za nego večjih vrtov ln parkov je bil konstruiran ta kosilnt stroj na motorni pogon, ki se Je prav dobro obnesel, kjer Jq ruša na večjo razdaljo gladka in ravna, da ni treba mnoga
obračati
Modernizirani kitajski zmaji
Kitajci so bili v starih časih nedosegljivi mojstri v izdelovtto nju fantastičnih zmajev. Današnja »stvarna« doba Je tudi njtjj v znatni meri oropala nekdanje fantazijo. Kakor kaže slikaj izdeluje danes kitajska mladina s svojimi učitelji le še »leta« pke« zmaje, kl Jim J« vnanijo podobo posnela po evropskifl
zgledih