VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2022 ......................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2022 ........................................................................................................ 28 Podnebne razmere v Evropi in svetu v decembru in letu 2022 ............................................................. 35 Podnebne značilnosti leta 2022 ............................................................................................................ 42 AGROMETEOROLOGIJA 66 Agrometeorološke razmere v decembru 2022 ...................................................................................... 66 Agrometeorološki pregled leta 2022 ...................................................................................................... 70 HIDROLOGIJA 74 Vodnatost rek v novembru 2022 ........................................................................................................... 74 Vodnatost rek v decembru 2022 ........................................................................................................... 80 Vodnatost rek v letu 2022 ...................................................................................................................... 86 Temperature rek in jezer v decembru 2022 ........................................................................................ 100 Temperature rek in jezer v letu 2022 ................................................................................................... 103 Dinamika in temperatura morja v novembru 2022 .............................................................................. 110 Dinamika in temperatura morja v decembru 2022 .............................................................................. 115 Količine podzemne vode v decembru 2022 ........................................................................................ 120 Količine podzemne vode v letu 2022 ................................................................................................... 126 ONESNAŽENOST ZRAKA 133 Onesnaženost zraka v decembru 2022 ............................................................................................... 133 Onesnaženost zraka v letu 2022 ......................................................................................................... 144 POTRESI 153 Potresi v Sloveniji v decembru 2022 ................................................................................................... 153 Svetovni potresi v decembru 2022 ...................................................................................................... 155 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2022 ........................................................................................... 156 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2022 162 FOTOGRAFIJA MESECA 170 Fotografija z naslovne strani: Po nekaterih nižinah z negativno temperaturo je ob padavinah nastala poledica oz. žled. Slovenske Konjice, 16. december 2022 (foto: Simon Bogatin). Cover photo: In some lowlands with a negative temperature, ice or sleet formed; Slovenske Konjice, 16 December 2022 (Photo: Simon Bogatin). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2022 Climate in December 2022 Tanja Cegnar decembrom se začne meteorološka zima. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povprečjem uporabljamo obdobje 1981–2010. V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,5 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, saj je padlo 153 % običajnih decembrskih padavin, sonce pa je sijalo le 58 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Z Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, December 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje V državnem povprečju je bil December 2022 peti najtoplejši. Približno polovica ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša od normale. Temperaturni odklon je bil na severu države vzdolž meje z Avstrijo med 1 in 2 °C. Na jugu države je bilo več kot 3 °C topleje od normale, na Babnem Polju pa je bil december 2022 celo 4,6 °C toplejši kot običajno. Mesec je močno zaznamovalo nenavadno toplo vreme v zadnji tretjini decembra, ki se je nadaljevalo tudi v prvi tretjini januarja. Največ padavin je bilo na območju Trnovske planote, kjer so padavine presegle 400 mm, na merilnem mestu Črni Vrh nad Idrijo so namerili celo 550 mm padavin. Tudi gore v okolici Bohinjskega jezera so bile med bolj namočenimi. V veliki večini države je padlo od 70 do 210 mm padavin. Najbolj skromne so bile padavine v delu Koroške in na severu Prekmurja, kjer krajevno ni padlo niti 70 mm padavin. Skoraj povsod je bilo več padavin od normale. Le v delu Koroške in Zgornjega Posočja so padavine zaostajale za normalo. V večini države so padavine presegle normalo za 30 do 90 %, še nekoliko večji presežek je bil v delih Notranjske in Dolenjske. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, saj je na državni ravni osončenost zaostajala za normalo za 42 %. V primerjavi z normalo je bilo najslabše osončeno območje, ki je zajemalo Primorsko, Notranjsko in je segalo vse do osrednje Slovenije. Ponekod na tem območju je osončenost dosegla le petino običajne. Na nekaj postajah na Primorskem in Notranjskem je bilo sončnega vremena za tretjino normale. Proti severu in vzhodu je delež osončenosti v primerjavi z normalo naraščal. Nad štiri petine normale je osončenost dosegla v visokogorju Julijcev in Zgornjesavski dolini, na Letališču ER Maribor pa so dolgoletno povprečje osončenosti skoraj dosegli. Razen na Obali in v Biljah so decembra poročali o skromni snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj, v gorah so bile razmere blizu običajnih. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 17. decembra dosegla 190 cm. Po nižinah so bili dnevi v prvi tretjini decembra nadpovprečno topli, v osrednji tretjini meseca so se izmenjevali dnevi z negativnim in pozitivnim temperaturnim odklonom (slika 1), v zadnji tretjini pa so bili dnevi občutno toplejši od normale. Slika 2. Sončni dnevi so bili na Obali redkost. Piran, 19. december 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. On the Coast, the sunny days were rare. Piran, 19 December 2022 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 4,3 °C, kar je 3,0 °C nad normalo; s tem se december 2022 uvršča na tretje mesto najtoplejših decembrov. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledi mu december 2006 (4,6 °C), tretji je tokratni december, sledijo pa decembri 2014 (3,9 °C) 1982, 1985 (3,7 °C) in 2019 (3,6 °C), le za spoznanje hladnejši je bil december 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, 4 Agencija Republike Slovenije za okolje z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa −2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2,5 °C, kar je 3,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ do zdaj. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, druga najtoplejša so bila decembrska jutra leta 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 6,3 °C, kar je 2,4 °C nad normalo. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z 1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −3,6 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povprečna temperatura 0,7 °C, med toplejše v visokogorju se uvrščajo še decembri 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), enaka povprečna temperatura kot 2016 je bila decembra 2013 (−3,3 °C), sledi tokratni december, med toplejše pa se uvrščata tudi decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 8 Ljubljana Temperatura ( C) 6 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Kredarica 2 Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani (zgoraj) in na Kredarici (spodaj) v decembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in December Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici in v Ratečah je bilo 30 takih dni, v Slovenj Gradcu jih je bilo 24, na Vojskem 20, po 19 na Letališču ER Maribor in v Murski Soboti, 18 v Celju, 16 na Babnem Polju, 14 v Novi vasi na Blokah in 13 v Kočevju. V Portorožu so bili taki le trije dnevi, v Biljah pa pet. V Ljubljani je bilo 6 hladnih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, pred tem je bilo najmanj hladnih dni decembra 2020, ko so jih našteli 8. Malo hladnih dni je bilo v Ljubljani tudi v decembrih 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni); največ jih je bilo decembra 2016, in sicer 31, decembra 1969 pa 30. Pod −10 °C se je temperatura na Kredarici spustila v petih dnevih, v Ratečah v treh, na Vojskem, Babnem Polju, Novi vasi na Blokah in Slovenj Gradcu v dveh dnevih. 35 Ljubljana Št. dni 30 Hladni Ledeni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v decembru Figure 4. Number of days with minimum and maximum daily temperature 0 C or below in December Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Na Kredarici je bilo 17 ledenih dni, na Krvavcu 18, drugod pa precej manj. Na Vojskem je bil ta pogoj izpolnjen osem dni, v Ratečah šest, na Babnem Polju pet, v Novi vasi na Blokah in Murski Soboti štiri dni. Tri take dneve so zapisali na Letališču ER Maribor in v Slovenj Gradcu, dva v Postojni, enega pa v Celju. V Ljubljani je bil tokrat en tak dan, največ jih je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 10 decembrov brez ledenih dni. 18 16 Ljubljana Temperatura ( C) 14 12 10 8 6 4 2 Temperatura ( C) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Murska Sobota 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 10 Kredarica Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 5. Najvišja izmerjena temperatura v decembru Figure 5. Absolute maximum air temperature in December 6 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Že 5. decembra je bila najvišja temperatura v decembru 2022 izmerjena v Biljah (13,9 °C) in Portorožu (15,7 °C). Na Kredarici je bilo z 8,2 °C najtopleje 20. decembra. V preteklosti je bilo decembra na tej visokogorski postaji že tudi topleje npr. v decembrih 1993 (10,4 °C), 2015 (10,2 °C) in 1985 (9,8 °C). V Postojni so 27. dne izmerili 12,0 °C. Drugod so najvišjo temperaturo izmerili zadnji dan leta. V Kočevju je bilo 16,5 °C, Na Bizeljskem 17,5 °C, v Novem mestu 17,3 °C, v Črnomlju 18,0 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 15,0 °C, kar je manj od rekordnih 17,0 °C decembra 2019. December 2022 je močno zaznamovalo nenavadno toplo vreme v zadnji tretjini decembra, ki se je nadaljevalo v januar. V jugozahodni, južni in osrednji Sloveniji je bila temperatura zraka skoraj 20 dni neprekinjeno visoko nad normalo, bolj spremenljive pa so bile razmere v zatišnih krajih severne in vzhodne Slovenije in v visokogorju. Temperatura je bila v nižinah z oblačnim ali meglenim vremenom dokaj ustaljena, v krajih z pogostim jasnim vremenom in spreminjajočim se vetrom pa je bila temperatura precej bolj spremenljiva. Najvišja temperatura zraka na večini nižinskih merilnih mest je bila izmerjena zadnji dan leta in 1. januarja. Ponekod od leta 1950 v tem delu leta še ni bilo topleje. Manj izrazit je bil temperaturni višek v jugozahodni Slovenije, hribovitem in goratem svetu. Na teh območjih je bila najvišja temperatura izmerjena tudi v drugih dneh obravnavanega obdobja in za nekaj stopinj Celzija nižja od rekordne vrednosti za ta del leta. Glavna značilnost je bila izjemno visoka povprečna temperatura zraka. Marsikje je bilo 18-dnevno obdobje z naskokom najtoplejše med sredino decembra in sredino januarja od leta 1950, na primer v Babnem Polju, Postojni in Dobličah pri Črnomlju. Doslej je bilo na večini merilnih mest najtoplejše 18-dnevno obdobje na prehodu iz leta 2013 v 2014, v gorah v drugi polovici decembra 2015, ponekod na severovzhodu pa konec leta 1958. Več o tej epizodi nenavadno toplega vremena ob koncu decembra 2022 in začetku januarja 2023 najdete v poročilu »Nenavadno toplo vreme ob koncu decembra 2022 in v začetku januarja 2023« na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo_vreme_dec2022-jan2023.pdf -2 -4 Ljubljana Temperatura ( C) -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -2 Murska Sobota Temperatura ( C) -6 -10 -14 -18 -22 -26 -30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -6 Kredarica Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v decembru Figure 6. Absolute minimum air temperature in December 7 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bilo najhladneje 12. decembra, ko se je temperatura spustila na −18,9 °C, v preteklosti so decembra tam izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. Drugod je bilo najhladnejše jutro 13. decembra. V Ratečah in Babnem Polju se je ohladilo na −17,7 °C, v Novi vasi na Blokah na −17,1 °C, v Slovenj Gradcu na −13,1 °C in v Kočevju na −10,8 °C. V Portorožu so izmerili −2,4 °C, v Biljah −5,4 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −4,0 °C. Temperatura ( C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 10 Portorož 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Temperatura ( C) 2 0 -2 -4 Murska Sobota -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 Novo mesto -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Temperatura ( C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 -10 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 7. Mean air temperature in December 8 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 10 5 0 10 5 0 Bilje Portorož -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 20 10 Kredarica Ljubljana 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 0 -5 -10 -15 10 5 0 -5 -20 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto Celje 15 Temperatura ( C) 15 Temperatura ( C) 7 20 20 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 20 Murska Sobota Let. ER Maribor 15 Temperatura ( C) 15 Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, december 2022 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), December 2022 9 Agencija Republike Slovenije za okolje December 2022 je bil nekoliko toplejši od decembra 2021. V Portorožu je bil december 2022 najtoplejši do zdaj, a le malenkost toplejši od decembra 2000. Tretji najtoplejši je december 2019, četrti pa december 2020. V Murski Soboti je bil december najtoplejši v letih 2019 in 1959. Na Kredarici je izrazito izstopal december 2015 (povprečna decembrska temperatura je bilo 0,7 °C). V preteklosti je odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom, kar je posledica močnih in vztrajnih temperaturnih obratov. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, December 2022 Približno polovica ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša od normale. Temperaturni odklon je bil na severu države vzdolž meje z Avstrijo med 1 in 2 °C, le za 1,1 °C so normalo presegli na Planini pod Golico, v Ratečah in na Krnu je bil presežek 1,3 °C. Na jugu države je bilo za več kot 3 °C topleje kot normalno, na Babnem Polju je bil december 2022 celo 4,6 °C toplejši od normale. Slika 10. Ob koncu leta je bilo vreme skoraj pomladno. Okolica Grosuplja, 26. December 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. On the last few days of December weather felt almost like spring. Grosuplje surrounding, 26 December 2022 (Photo: Iztok Sinjur) V državnem povprečju je december 2022 potrdil trend naraščanja temperature, saj je bil 2,5 ºC toplejši od normale in šesti zapovrstjo s pozitivnim odklonom. Na državni ravni je bil december 2022 peti najtoplejši od leta 1961. V zadnjih šestih desetletjih je bil najtoplejši december 2000, z odklonom 3,0 °C, odklon nad 2,5 °C je bil presežen še v decembrih 1985 in 2019 (oba okrog 2,7 °C) ter 2006 (2,6 °C). Najhladnejši je bil december 1963, z odklonom −4,1 °C, le malo manj mrzla sta bila decembra 1962 (−4,0 °C) in 1969 (−3,9 °C). Po letu 1961 je povprečna decembrska temperatura naraščala do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, do približno leta 2000 se je nekoliko ustalila, po tem letu pa znova 10 Agencija Republike Slovenije za okolje narašča. V tem stoletju je bilo 16 decembrov s pozitivnim in samo šest z negativnim odklonom temperature. December 2022 je šesti nadpovprečno topel december po vrsti. Slika 11. Odklon povprečne decembrske temperature na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 11. December temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za decembre v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, december 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all December months in the period 19612022 Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil december 2022 na državni najbolj podoben decembru 2019, ki pa je bil nekoliko toplejši in z manjšim presežkom padavin. Vremenski potek se je med omenjenima mesecema seveda razlikoval. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 13. Največ padavin je bilo na območju Trnovske planote, kjer so padavine presegle 400 mm, na merilnem mestu Črni Vrh nad Idrijo so namerili 550 mm padavin, na Otlici pa 436 mm. Tudi gore v okolici Bohinjskega jezera so bile med bolj namočenimi. V veliki večini države je padlo od 70 do 210 mm padavin. Najbolj skromne so bile padavine v delu Koroške in na severu Prekmurja, kjer ponekod ni padlo niti 70 mm, na primer v Dravogradu, kjer so namerili le 52 mm padavin, tudi v Cankovi in Podgorju je bilo manj kot 70 mm padavin. Slika 13. Porazdelitev padavin, december 2022 Figure 13. Precipitation, December 2022 V primerjavi z decembrskim povprečjem padavin je bilo decembra 2022 skoraj povsod več padavin od normale. Le v delu Koroške in Zgornjega Posočja so padavine zaostajale za normalo. V večini države so padavine presegle normalo za 30 do 90 %, še nekoliko večji presežek je bil v delih Notranjske in Dolenjske. Tako so na primer v Vinjem Vrhu padavine dosegle 206 % normale, v Razdrtem 201 % v Grmu 198 %, za več kot 90 % so normalo presegli še na nekaj merilnih mestih. Slika 14. Višina padavin decembra 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation amount in December 2022 compared with 1981–2010 normals Po letu 1961 decembrske padavine v državnem povprečju zelo počasi naraščajo, vendar prevladuje velika spremenljivost, zato trend ni statistično značilen. Tokrat so padavine normalo presegle za 53 %. V tem stoletju prevladujejo podpovprečno namočeni decembri. Od leta 1961 sta bila najmanj namočena oz. praktično popolnoma suha december 2015 in izjemno suh december 2016 (s kazalnikom 2 %), naslednji najbolj suh december je bil leta 1991 s kazalnikom 17 %. Najbolj namočen je bil december 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 1976, s kazalnikom 196 %, le nekoliko manj namočen je bil december 2008, s kazalnikom padavin 194 %. Slika 15. Odklon decembrskih padavin na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 15. December precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin navadno veliko ali malo, a podatki teh merilnih mest niso vključeni v preglednico 2. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2022 Table 1. Monthly meteorological data, December 2022 Postaja Črnivec Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Breginj Vojsko Kneške Ravne Bovec Ptuj Lendava Polički Vrh RR RP 191 159 186 205 268 224 278 322 247 110 84 76 136 137 116 111 115 97 110 116 96 151 151 105 Padavine in pojavi SD SSX 14 12 13 11 14 13 16 14 11 13 11 10 9 2 12 2 1 ― 33 3 ― 7 0 2 SS 13 9 16 1 4 ― 20 4 ― 6 0 1 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − number of days with precipitation ≥ 1mm 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Kneške Ravne Bovec Lokve Vojsko Krn Soča Breginj Trenta Logatec Železniki Žiri Zg. Jezersko Babno Polje Razdrto Rakitovec Postojna Črnivec Luče Kredarica Vrhnika Vedrijan Godnje Nova vas na Bl. Gornji Grad Bilje Kočevje Lesce Kozina Let JP Ljubljana Črnomelj Tržič Rateče Ljubljana Krvavec Podpeca Portorož Laško Novo mesto Podčetrtek Celje Bizeljsko Velenje Slovenj Gradec Lisca Ptuj Let. ER Maribor Lendava Murska Sobota Normala Decembra 2022 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm decembra 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in December 2022 and the 1981–2010 normals Količina padavin se iz leta v leto lahko močno razlikuje. Na Kredarici je decembra 2022 padlo 171 mm padavin, kar je 25 % nad normalo. Decembra 2020 je padlo 409 mm, kar je 300 % dolgoletnega povprečja in največ doslej. Decembra 2017 je padlo 314 mm, kar je 230 % dolgoletnega povprečja in druga največja količina decembrskih padavin doslej. Pred tem so veliko padavin namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, obilne so bile padavine tudi decembra 2009 z 274 mm. Skromne so bile padavine decembra 2018, ko je padlo le 18 mm, decembra 2015 je padel en mm, decembra 2016 pa padavin ni bilo. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Padavine (mm) 200 Portorož 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Padavine (mm) 200 Novo mesto 150 100 50 0 Padavine (mm) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 17. Padavine v decembru Figure 17. Precipitation in December V Ratečah je tokrat padlo 131 mm, kar je 18 % nad normalo. Decembra 2020 so namerili kar 395 mm, kar je največ do zdaj. Decembra 2018 so namerili 16 mm, kar je 15 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin, decembra 2017 je padlo 291 mm, kar je 262 % dolgoletnega povprečja, obilne so bile padavine v decembrih 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), nekaj manj kot decembra 2017 je bilo padavin v decembrih 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje V Portorožu je decembra 2022 padlo 136 mm dežja, kar je 55 % nad normalo. Decembra 2020 je padlo 236 mm, kar je 269 % dolgoletnega decembrskega povprečja in tretja najvišja vrednost. Decembra 2017 je padlo 238 mm, kar je 272 % dolgoletnega povprečja, več padavin je bilo le decembra 1981, ko so namerili 241 mm. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin. V Ljubljani je padlo 165 mm, kar je 82 % nad normalo. Decembra 2020 so namerili 183 mm padavin, kar je 71 % nad dolgoletnim povprečjem. Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Decembra 2019 je padlo 216 mm, decembra 2017 pa 218 mm padavin. Decembra 2016 v Ljubljani ni bilo padavin, decembra 2015 je padel le en mm. Decembra 1991 so namerili 9 mm, decembra 2018 je padlo 12 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Slika 18. Na Primorskem je bilo malo sončnega vremena. 4. december 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. In the Primorska region, there was offten cloudy. 4 December 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 20 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra so dnevi najkrajši, oblaki in megla pa tudi pogosto prispevajo k zmanjšanemu trajanju sončnega obsevanja. Zato že razmeroma majhne razlike v osončenosti lahko pomenijo večje odklone od dolgoletnega povprečja. Na karti so prikazani odkloni od povprečja obdobja 1981–2010, slika odraža razmere v večjem merilu, na nekaterih merilnih mestih pa odmik od običajne osončenosti odstopa od prikazanega na karti, ker je odklon zelo občutljiv že na majhne razlike v osončenosti. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno. V primerjavi z normalo je bilo najslabše osončeno območje, ki je zajemalo Primorsko, Notranjsko in je segalo vse do osrednje Slovenije. Sonce je sijalo le okoli petine toliko časa kot običajno na merilnih mestih Šebreljski Vrh in Lavrovec. Okoli tretjina običajne osončenosti je bila zabeležena v Šmarati, Postojni, Biljah in Godnjah. Proti severu in vzhodu je delež osončenosti v primerjavi z normalo naraščal. Nad štiri petine normale je osončenost dosegla v visokogorju Julijcev in Zgornjesavski dolini. Tako so v Ratečah zapisali 81 % običajne osončenosti, v Murski Soboti 86 %, na Sv, Florjanu in Kredarici 89 %. Na Letališču ER Maribor pa so dolgoletno povprečje osončenosti skoraj dosegli. Največ sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je bilo 97 ur sončnega vremena, na Letališču ER Maribor je sonce sijalo 61 ur, na Sv. Florjanu in Sromljah 50 ur, v Ratečah in Murski Soboti 48 ur. Po drugi strani so bile ure sončnega vremena zelo redke v Lavrovcu, kjer jih je bilo le 12, in v Šebreljskem Vrhu, kjer je sonce sijalo le 15 ur. Sonce je v Ljubljani sijalo 23 ur, kar je 37 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen december leta 2016 s 113 urami sončnega vremena. Sledijo 16 Agencija Republike Slovenije za okolje mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur) in 2001 (86 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur) ter 2020 (10 ur). Sončno obsevanje (ura) 120 100 Ljubljana 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 120 Murska Sobota 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Portorož 160 120 80 40 0 1955 1959 1963 1967 Sončno obsevanje (ura) 140 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2001 2005 2007 2011 2015 2019 Novo mesto 120 100 80 60 40 20 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2009 2013 2008 2012 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 200 Kredarica 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja v decembru Figure 19. Sunshine duration in December 17 1992 1996 2000 2004 2016 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 znašal 58 %, kar december 2022 uvršča na peto mesto najmanj sončnih decembrov po letu 1961. V tem obdobju je bil daleč najbolj sončen december 2016, s kazalnikom 202 %, najmanj pa december 1995, s kazalnikom 24 %; sledijo mu decembri 2002 (kazalnik 38 %), 2020 (39 %) in 1964 (51 %). V povprečju je osončenost decembrov od šestdesetih let prejšnjega stoletja naraščala do začetka osemdesetih let, po rahlem padcu pa po letu 2000 spet počasi naraščala, vendar so zadnji trije decembri rast zaustavili. Zaradi velike spremenljivosti linearni trend ni statistično značilen. V tem stoletju je bilo deset decembrov s kazalnikom pod in 12 nad vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in December 2022 compared with 1981–2010 normals Slika 21. Odklon decembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 21. December sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra 2022 so bili taki dnevi zelo redki ali pa jih sploh ni bilo. Na Kredarici, v Ratečah in Murski Soboti so bili trije taki dnevi. Na Obali in v Portorožu sta bila jasna dva dneva. Tako kot tudi marsikje drugje je v Ljubljani december 2022 minil brez jasnega dneva, v dolgoletnem povprečju pa sta decembra dva taka dneva. Od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim kar 26 decembrov brez jasnih dni. Največ jasnih dni je bilo v letih 1991 in 2003, obakrat po 7. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah je decembra tokrat največ prispevala nizka oblačnost. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi so bili decembra 2022 pogosti. Na Koroškem in na severovzhodu Slovenije je bilo 19 ali 20 takih dni. Večina opazovalnih postaj je poročala o 21 do 26 takih dnevih. Najmanj jih je bilo na Kredarici, le 11. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Št. dni 25 Ljubljana Jasni Oblačni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število jasnih in oblačnih dni v decembru Figure 22. Number of clear and cloudy days in December V Ljubljani je bilo 26 oblačnih dni, kar je 7 dni več kot v dolgoletnem povprečju in prav toliko kot decembra 2021. Decembra 2016 je bilo v prestolnici le 8 takih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici v letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6,5 desetin neba. Pod 8 desetin je bila povprečna oblačnost na severovzhodu države. Na Obali in Goriškem je bila povprečna oblačnost med 8,4 desetin, v Postojni pa 9,2 desetin. V Ljubljani so oblaki v povprečju prekrivali 9,1 desetin neba, prav toliko tudi v Kočevju. Na sliki 24 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Novem mestu je močno prevladoval severovzhodni veter, ki je skupaj s sosednjima smerema pihal v 36 % terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 26 % terminov. V Ljubljani je bilo 18 % brezvetrja, severni veter s sosednjima smerema je pihal v 29 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 17 %. V Murski Soboti je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 26 % terminov, enak delež je pripadel tudi jugovzhodniku s sosednjima smerema. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 40 % vseh terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 31 %. Na Letališču Portorož sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupaj pihala v 49 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % terminov. Slika 23. Znatna snežna odeja je bila le v visokogorju. Kamniško-Savinjske Alpe, 7. december 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. There was significant snow cover only in the mountains. Kamnik Savinja Alps, 7 December 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 3 12 6 28 4 21 3 2 14 2 1 7 1 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 36 8 56 7 49 6 30 5 24 4 18 3 12 6 0 1 3 5 7 42 Novo mesto 36 2 14 2 1 7 1 0 0 8 48 7 42 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 7 Celje 6 30 5 24 4 18 3 2 12 2 1 6 1 0 0 6 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 8 Let. ER Maribor 7 42 36 6 36 6 30 5 30 5 24 4 24 4 18 3 18 3 12 2 12 2 6 1 6 1 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 42 3 36 6 12 Murska Sobota 0 1 3 48 6 3 18 7 7 Bilje 21 4 5 8 4 24 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 5 1 7 5 30 0 5 35 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 3 42 Padavine (mm) 42 0 1 Padavine (mm) 7 5 Osončenost (ura) 5 35 Osončenost (ura) 3 6 Osončenost (ura) 4 42 Osončenost (ura) 24 7 Ljubljana Osončenost (ura) 5 8 7 Osončenost (ura) 30 48 Padavine (mm) 49 6 1 Padavine (mm) 7 36 0 Padavine (mm) 56 Osončenost (ura) Padavine (mm) 42 8 Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) 48 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2022 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2022 Table 2. Monthly meteorological data, December 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV TS TOD TX 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 −3,6 −1,6 6,9 4,0 3,0 4,3 3,5 3,7 4,7 3,2 2,1 0,1 2,1 1,9 8,5 3,0 1,3 2,8 3,0 3,0 3,0 2,9 2,8 3,9 2,6 1,7 1,4 2,0 2,5 2,9 −0,7 1,7 9,4 6,1 6,1 6,3 6,7 6,3 7,5 6,2 5,3 3,0 5,3 4,9 11,4 Temperatura TM TAX DT TAM DT SM SX TD −6,7 −4,3 4,3 1,9 0,2 2,5 0,8 1,4 1,8 −0,1 −1,0 −2,4 −0,7 −0,8 6,1 −18,9 −17,7 −5,4 −6,8 −10,8 −4,0 −6,6 −6,0 −6,5 −9,9 −8,8 −13,1 −8,2 −7,9 −2,4 12 13 13 12 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 30 30 5 8 13 6 9 10 8 18 19 24 19 15 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 730 669 407 495 527 478 511 505 466 514 556 616 554 560 336 8,2 8,0 13,9 12,0 16,5 15,0 17,5 17,3 18,0 15,8 16,5 12,7 15,0 13,1 15,7 20 31 5 27 31 31 31 31 31 31 31 31 31 31 5 Sonce OBS RO 97 — 36 26 — 23 — 34 — 56 61 47 55 — 39 93 — 36 37 — 37 — 62 — — 98 73 98 — 41 Oblačnost PO SO SJ RR RP Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT P PP 6,5 — 8,4 9,2 9,1 9,1 8,3 8,5 — — 7,8 8,3 7,6 — 8,4 171 131 175 243 218 195 130 158 214 135 94 106 73 136 136 125 118 135 164 171 182 166 186 192 172 150 137 146 114 155 13 13 14 17 15 14 12 16 16 13 11 14 11 12 16 190 45 0 22 18 1 1 10 9 5 1 6 1 — 0 17 16 744,5 — 1010,4 953,2 — 982,2 — 991,6 999,3 988,7 985,8 — 995,5 956,8 1016,3 3,3 5,2 8,5 7,7 6,7 6,9 7,0 7,4 7,8 7,0 6,4 5,7 6,5 6,3 9,8 11 — 24 26 24 26 21 21 — — 19 19 20 — 25 3 — 3 1 0 0 1 2 — — 1 0 3 — 2 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 18 — — 2 6 0 10 — 3 — 7 — — — 1 31 31 0 9 9 5 3 10 4 9 6 15 5 — 0 Tlak 12 12 12 12 12 12 12 17 12 17 — — LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TS i  12 C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje trna roža hitrost vetra v m/s Slika 25. Vetrne rože, december 2022 22 Figure 25. Wind roses, December 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, december 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some variables from the average values 1981–2010, December 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M I. 2,0 1,6 1,0 3,0 1,5 1,8 2,2 2,7 1,1 1,8 1,0 2,4 1,5 1,9 1,9 Temperatura zraka II. III. −0,1 6,7 −0,2 8,0 −1,3 5,2 0,3 5,1 −0,2 7,3 −0,6 7,5 −0,4 6,6 0,6 8,1 −0,2 6,1 −0,8 7,1 −1,6 4,3 0,2 5,6 −1,3 7,1 −1,3 3,4 −0,9 4,8 M 3,0 3,0 1,7 2,9 3,0 3,0 2,9 3,9 2,5 2,8 1,3 2,8 2,6 1,4 2,0 I. 280 351 302 — 306 316 268 271 278 291 232 276 342 262 303 Padavine II. III. 162 3 208 34 173 3 — — 196 44 195 23 239 3 268 38 101 2 246 15 137 2 127 34 202 1 182 0 180 0 M 137 182 150 155 164 171 166 192 114 186 118 135 172 137 146 −odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) −padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) −tretjine in mesec −mean temperature anomaly ( C) −precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) −thirds and month Prva tretjina je bila toplejša od normale, presežek nad normalo je bilo od 1 do 3 °C. Sončnega vremena je bilo znatno več kot običajno, saj je sonce sijalo od 230 do 350 % toliko časa kot normalno. Osrednja tretjina decembra je bila temperaturno blizu normale. V Črnomlju je bila povprečna temperatura 0,6 °C nad normalo, ponekod v vzhodni polovici države pa 1,3 °C pod normalo. Padavine so povsod dosegle ali presegle normalo, v Črnomlju je padlo 268 % toliko padavin kot običajno. Zadnja tretjina meseca je bila izjemno topla, najmanjši presežek nad normalo je bil s 3,4 °C v Slovenj Gradcu, v Črnomlju pa je bilo za 8,1 °C topleje od normale. Padavin v zadnji tretjini marsikje ni bilo, če pa so že bile, jih je bilo zelo malo, v Postojni so padavine dosegle 44 % normale. Slika 26. Skromno snežno odejo je po nižinah kmalu pobralo. Podgorica pri Šmarju. 15. december 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. In the lowlands, a modest snow cover soon melted. Podgorica near Šmarje. 15 December 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Tokrat so v Ratečah16. decembra namerili 45 cm debelo snežno odejo. Sneg je tla prekrival ves mesec. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989 in 2016. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132cm), med bolj zasnežene spadata tudi decembra 1981 s 118 cm in 2005 s 107cm. V Ratečah v tem stoletju izstopata decembra 2020 in 2021, ko je bila po osmih zaporednih s snežno odejo skromnih decembrih snežna odeja spet obilna. Decembra 2020 je dosegla debelino 95 cm, decembra 2021 pa 86 cm. Debelina snega (cm) 450 400 Kredarica 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Debelina snega (cm) 150 120 Rateče 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Debelina snega (cm) 45 40 35 Ljubljana 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Največja debelina snega v decembru Figure 27. Maximum snow cover depth in December Razen na Obali in v Biljah so decembra poročali o skromni snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. Snežna odeja je bila večinoma najdebelejša 12. decembra; v visokogorju in na severovzhodu države pa 17. dne, v Ratečah je bilo največ snega že dan pred tem. V Ljubljani je bilo 5 dni s snežno odejo, 12. decembra je bila debela en cm. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici snežna odeja ves december prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 17. decembra dosegla 190 cm. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 4m, kar je za december največ, odkar neprekinjeno merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Decembra 2019 je bila največja debelina snega na Kredarici 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka nepretrganih meritev. Decembra 2017 je debelina snežne odeje dosegla 340 cm, kar je tretja največja debelina. Četrta največja debelina je bila s 335 cm dosežena decembra 2020. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), ki je peti po največji 24 Agencija Republike Slovenije za okolje debelini. Omenimo še decembre 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja dosegla le 30 cm, večino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 2018 s 40 cm, decembra 1988 so namerili 50 cm, (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). 50 70 Vogel Rateče Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 60 50 40 30 20 40 30 20 10 10 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Kredarica 35 Vojsko 30 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 3 200 25 20 15 10 160 120 80 40 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje decembra 2022 Figure 28. Daily snow cover depth in December 2022 Št. dni s snežno odejo 35 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni s snežno odejo 35 30 Rateče 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 29. Number of days with snow cover in December 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Decembra 2022 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot skoraj vsak december doslej, z izjemo decembrov 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Decembra so nevihte izjemno redke, tokrat so na več meteoroloških postajah zapisali po en dan z nevihto ali grmenjem. Na Kredarici je bilo 18 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Največ dni z meglo je bilo na Bizeljskem, kjer so jih našteli 10. Na Letališču ER Maribor so meglo opazili sedem dni, v Kočevju šest, v Črnomlju tri dni, v Postojni dva dneva. Žal podatkov o pojavu megle z merilnih postaj, kjer deluje le samodejna meteorološka postaja nimamo. 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Decembrsko število dni z meglo Figure 30. Number of foggy days in December Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišča, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani tokrat niso zabeležili dneva z meglo, saj je prevladovalo oblačno vreme, ki ni bilo naklonjeno nastanku megle. To je prvi december, ko v Ljubljani niso opazili pojava megle. V dolgoletnem povprečju je decembra v Ljubljani osem dni z meglo. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27. V preteklosti je že bilo nekaj decembrov s skromnim število meglenih dni, npr. leta 1995, ko so bili taki le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le 4. 11 1000 10 995 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 Ljubljana 9 8 7 6 5 970 4 965 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2022 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2022 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prve dni meseca je bil zračni tlak dokaj ustaljen, nato pa se je hitro spustil na 965,3 mb 10. decembra, to je bil tudi najnižji zračni tlak v tem mesecu. Po 16. decembru je zračni tlak hitro narasel in 18. decembra dosegel 999,5 mb, kar je največ v tem mesecu. Visok je bil tudi še naslednji dan, nato pa se je spuščal do 978,5 mb 23. decembra. V nadaljevanju je zračni tlak večinoma počasi naraščal vse do konca meseca. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V prvi tretjini meseca je bil delni tlak vodne pare dokaj ustaljen. Nato se je znižal in 13. dne je bil 4,2 mb, po prehodnem porastu je bila najnižja vrednost meseca z 4,0 mb dosežena 18. decembra. V nadaljevanju je vsebnost vlage v zraku večinoma naraščala in predzadnji dan meseca je bila z 10,5 mb najvišja v tem mesecu. SUMMARY At the national level, the last month of the year was 2.5 ºC warmer than normal, 153 % of normal precipitation fell and the sun was shining only 58 % of the normal. At the national average, December 2022 was the fifth warmest ever. About half of the territory was 2 to 3 C warmer than the normal. The temperature anomaly was between 1 and 2 C in the north of the country along the border with Austria. In the south of the country, it was more than 3 C warmer than usual, and in Babno Polje the anomaly was 4.6 C. The month was strongly marked by unusually warm weather in the last third of December, which continued in the first third of January. The most precipitation was in the area of the Trnovska planota, where the precipitation exceeded 400 mm, at the measuring point Črni Vrh nad Idrijo, 550 mm of precipitation was recorded. Also the mountains around Lake Bohinj were among the wettest areas. In the vast majority of the country, 70 to 210 mm of precipitation fell. The most modest precipitation was in the part of Koroška and in the north of Prekmurje, where in some places not even 70 mm of precipitation fell. Compared to the normal, precipitation was above the normal almost everywhere. Precipitation was below the normal only in parts of Koroška and Zgornje Posočje. In most of the country, precipitation exceeded the normal by 30 to 90 %, and there was an even slightly larger anomaly in parts of Notranjska and Dolenjska. At the national level, December 2022 was the fifth less sunny December ever. The sunny weather was less than usual everywhere. The negative anomaly was the most pronounced in the area of Primorska, Notranjska and reached all the way to central Slovenia. In some places in this area, the sunshine duration was only a fifth of the normal. On a few stations in Primorska and Notranjska, the sunny weather was about a third of the normal. Towards the north and east, the share of observed sunshine compared to the normal increased. In the Julian Alps and the Zgornjesavska dolina, the sunshine duration was above four-fifths of the normal, while at the Airport ER Maribor, the sunshine duration was close to the normal. Except on the Coast and in Bilje, a modest snow cover was reported at most lowland observation stations, while the conditions in the mountains were close to the normal. On Kredarica, the maximum thickness of the snow cover reached 190 cm on 17December. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO −altitude above the mean sea level (m) −mean monthly air temperature ( C) −temperature anomaly ( C) −mean daily temperature maximum for a month ( C) −mean daily temperature minimum for a month ( C) −absolute monthly temperature maximum ( C) −day in the month −absolute monthly temperature minimum ( C) −number of days with min. air temperature <0 C −number of days with max. air temperature ≥25 C −number of heating degree days −bright sunshine duration in hours −% of the normal bright sunshine duration 27 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP −mean cloud amount (in tenth) −number of cloudy days −number of clear days −total amount of precipitation (mm) −% of the normal amount of precipitation −number of days with precipitation ≥1mm −number of days with thunder storm and thunder −number of days with fog −number of days with snow cover at 7a. m. −maximum snow cover depth (cm) −average pressure (hPa) −average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2022 Weather development in December 2022 Janez Markošek 1. december Na Primorskem zmerno oblačno, burja, drugod oblačno, sredi dneva in popoldne krajevne padavine Iznad zahodne Rusije je proti Balkanu in zahodni Evropi segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa je bilo nad srednjo Evropo, osrednjim Sredozemljem in Balkanom obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne padavine, ki so se zvečer na zahodu okrepile in se tam nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem od 8 do 12 °C. 2. december Oblačno, povečini brez padavin, šibka burja Naši kraji so bili na jugozahodnem obrobju območja visokega zračnega tlaka, v višinah pa je bilo zahodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. Oblačno je bilo in povečini brez padavin. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem od 6 do 10 °C. 3.–5. december Oblačno, občasno krajevne padavine, prvi dan ponekod poledica in žled, sprva burja, nato jugo Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje. V višinah je od juga pritekal vlažen in postopno toplejši zrak, prvi dan pa je v spodnjih plasteh še ostal hladen zrak s temperaturo pod lediščem (slike 1–3). Oblačno je bilo z občasnimi krajevnimi padavinami. Prvi in del drugega dne je predvsem na Notranjskem in Kočevskem ter tudi ponekod v osrednji Sloveniji v krajih med 500 in 1000 m padal dež, ki je zmrzoval. Zadnji dan zvečer so se padavine okrepile in zajele vso Slovenijo ter do naslednjega jutra povsod ponehale. Po nižinah je vse dni deževalo. Na Primorskem je prvi dan pihala šibka do zmerna burja, ki je zvečer ponehala. Drugi in tretji dan je ob morju pihal jugo. V celotnem obdobju je bilo največ padavin v hribih zahodne Slovenije, ponekod več kot 100 mm. Najtopleje je bilo tretji dan, ko so bile najvišje dnevne temperature od 2 do 7, na Primorskem od 10 do 15 °C. 6. december Delno jasno, po nižinah v notranjosti precej megle ali nizke oblačnosti Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je zapihal zahodni do severozahodni veter. Sprva je bilo pretežno oblačno, dopoldne se je delno zjasnilo, po nižinah pa je marsikje ostala megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9, na Primorskem od 10 do 14 °C. 7. december Ponekod na zahodu in severu delno jasno, drugod pretežno oblačno, šibka burja Nad osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bila nad srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom. Ponekod v zahodni in severni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 9, na Primorskem do 13 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. december Oblačno, v jugozahodni in osrednji Sloveniji zjutraj in dopoldne manjše, krajevne padavine Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, v jugozahodni in osrednji Sloveniji so bile zjutraj in dopoldne manjše, krajevne padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem do 12 °C. 9.–10. december Oblačno s pogostimi padavinami, po nižinah dež, postopno hladneje Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem, Alpami, Panonsko nižino in zahodnim Balkanom je bilo ciklonsko območje, ki se je s svojim središčem pomikalo proti vzhodu. V višinah je bila nad večjim delom Evrope obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 4–6). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Prvi dan je bila meja sneženja med 1300 in 1700 m, le v Zgornjesavski dolini je snežilo do doline. Drugi dan se je hladilo, meja sneženja se je spuščala in zvečer je snežilo že ponekod po nižinah. Drugi dan je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem se je popoldne pričela krepiti burja. Med Julijskimi Alpami in Snežnikom je krajevno padlo več kot 100 mm padavin. 11. december Oblačno, občasno padavine, v notranjosti kot sneg, šibka do zmerna burja Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodno Evropo in Balkan. V spodnjih plasteh je pihal severni do severovzhodni veter, višje jugozahodnik. Oblačno je bilo, po nižinah Primorske je občasno rahlo deževalo, drugod povečini rahlo snežilo. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 4, na Primorskem do 6 °C. 12. december Pretežno jasno, ponekod v notranjosti megla ali nizka oblačnost, ponekod tudi popoldne Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval severozahodnik. Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti je bilo precej megle ali nizke oblačnosti, ki se je ponekod zadržala tudi še popoldne. Jutranje temperature so bile v mraziščih na Notranjskem pod −10 °C, najvišje dnevne pa so bile od −5 do 3, na Primorskem do 7 °C. 13. december Na severu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka se je pomaknilo nad vzhodni Balkan, nad zahodnim Sredozemljem pa se je poglobilo ciklonsko območje. V višinah smo bili v območju močnega zahodnega vetra. V severni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Jutro je bilo najhladnejše na Jezerskem in v Zgornjesavski dolini, kjer so izmerili −17 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od −7 do 0, na Primorskem do 5 °C. 14. december Pretežno oblačno, na jugovzhodu občasno naletava sneg Prek srednje Italije se je ciklonsko območje pomikalo proti vzhodu. V višinah je z zahodnim vetrom pritekal vlažen zrak, v spodnjih plasteh je pihal vzhodnik. Pretežno oblačno je bilo, v jugovzhodni Sloveniji je občasno naletaval sneg. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 2, na Primorskem od 3 do 8 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 15. december Pooblačitve, popoldne od jugozahoda padavine Nad jugozahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, veter v višinah se je obrnil na jugozahodno smer. Zjutraj je bilo na Primorskem pretežno oblačno, drugod še pretežno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se je povsod pooblačilo, popoldne so se od jugozahoda začele pojavljati padavine, ki so v prvem delu noči zajele vso Slovenijo. Po nekaterih nižinah z negativno temperaturo je sprva nastajala poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 5, na Primorskem od 6 do 9 °C. 16.–17. december Oblačno s padavinami, ki drugi dan ponehajo Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem, Panonsko nižino in Balkanom je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ponoči pomikala prek Slovenije. V višinah je prevladoval jugozahodni veter (slike 7–9). Prvi dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, ki so se nadaljevale v noč. Ponoči se je hladilo, meja sneženja se je postopoma spustila do nižin. Na Primorskem je zapihala burja. Drugi dan zjutraj in dopoldne je bilo oblačno, občasno so bile še padavine, po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Popoldne se je od severozahoda pričelo jasniti. Na Primorskem je še pihala šibka do zmerna burja. V severovzhodni Sloveniji in v bližini morja je padlo od 10 do 20 mm padavin, drugod večinoma od 20 do 60 mm. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od −1 do 5, na Primorskem od 6 do 9 °C. 18.–19. december Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod oblačno ali megleno, sprva burja Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan nad srednjo Evropo oslabelo. Prek Alp se je proti vzhodu pomikala topla fronta. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer, v višjih legah je pritekal toplejši zrak. Drugi dan zjutraj je bila močna dvignjena temperaturna inverzija, na 1200 m je bilo −8, na 1600 m pa +4 °C. V višjih legah in na Primorskem je bilo prvi dan pretežno jasno, drugi dan pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. Po nižinah se je zadrževala megla ali nizka oblačnost, ponekod ves dan. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 4, na Primorskem od 6 do 10 °C. 20.–23. december Na vzhodu in severu občasno delno jasno, drugod oblačno, na jugozahodu rahel dež, jugozahodnik Nad severozahodno in severno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad jugozahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal postopno toplejši in vlažen zrak (slike 10–12). Prvi dan zjutraj je bila nad nami še močna dvignjena inverzija, na 700 m je bilo −4, na 1700 m pa +10 °C. V severni in vzhodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno in ponekod na Primorskem megleno vreme. Na Primorskem in Notranjskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Predvsem v višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najtopleje je bilo zadnji dan, ko so bile najvišje dnevne temperature v severni Sloveniji okoli 5, drugod od 7 do 13, v Beli krajini do 16 °C. 24. december Zmerno do pretežno oblačno, na Primorskem in Notranjskem občasno rosenje ali rahel dež, toplo Nad južno Evropo in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnim vetrom pritekal topel zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, na Notranjskem in Primorskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 °C ponekod na Koroškem do 15 °C v jugovzhodni Sloveniji. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 25.–26. december Na vzhodu delno jasno, drugod oblačno, na jugozahodu rahel dež, jugozahodnik Nad severozahodno in zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je segala od južne Skandinavije do Pirenejskega polotoka. Nad naše kraje je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak (slike 13–15). V vzhodni Sloveniji je prevladovalo delno jasno vreme. Drugod je bilo oblačno, ponekod v zahodni in jugozahodni Sloveniji je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Padavin je bilo več drugi dan. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 3 °C ponekod na Koroškem do 16 °C v Beli krajini. 27. december Oblačno, na severovzhodu in ob morju suho, drugod občasno rahel dež Prek srednje Evrope se je ob zahodnem višinskem vetru pomikala vremenska fronta, ki je oplazila tudi naše kraje. Prevladovalo je oblačno vreme. V severovzhodni Sloveniji in ob morju je bilo suho, drugod je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 13 °C. 28. december Na severu in vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki je že popoldne pričelo slabeti. Zjutraj in dopoldne je bilo v večjem delu Slovenije pretežno jasno, več oblačnosti je bilo na jugozahodu. Ponekod po nižinah je bila megla. Popoldne je bilo le še v severni in vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod oblačno in povečini suho. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 °C ponekod na Koroškem do okoli 11 °C v Beli krajini in ob morju. 29.–30. december Oblačno, ponekod dež, sprva na severovzhodu delno jasno, jugozahodnik Nad Evropo je bil v višinah močan zahodni do jugozahodni zračni tok. Atlantski frontalni valovi so se hitro drug za drugim pomikali od zahoda proti vzhodu (slike 16–18). Prvi dan dopoldne je bilo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Sicer je prevladovalo oblačno vreme, občasno je deževalo. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho, največ dežja pa je padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 4 do 13 °C. 31. december Na Primorskem in Notranjskem oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad severno, zahodno in delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, nad jugovzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal prehodno bolj suh zrak. Na Primorskem in Notranjskem je bilo oblačno in povečini suho, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 °C ponekod na Koroškem do 18 °C v Beli krajini. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 4. 12. 2022 Slika 2. Satelitska slika 4. 12. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 4 Dezember 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 4 Dezember 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 12. 2022 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 4 Dezember 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 9. 12. 2022 Slika 5. Satelitska slika 9. 12. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 9 Dezember 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 Dezember 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 12. 2022 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 Dezember 2022 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 12. 2022 Slika 8. Satelitska slika 16. 12. 2022 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 12. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 16 Dezember 2022 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 16 Dezember 2022 at Figure 7. Mean sea level pressure on 16 Dezember 2022 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 12. 2022 Slika 11. Satelitska slika 21. 12. 2022 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 12. 2022 ob 13. ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 21 Dezember 2022 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 21 Dezember 2022 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 21 Dezember 2022 at at 12 GMT 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 12. 2022 Slika 14. Satelitska slika 25. 12. 2022 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 12. 2022 ob 13. ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 Dezember 2022 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 25 Dezember 2022 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 25 Dezember 2022 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 12. 2022 Slika 17. Satelitska slika 29. 12. 2022 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 12. 2022 ob 13. ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 Dezember 2022 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 29 Dezember 2022 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 29 Dezember 2022 at at 12 GMT 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V DECEMBRU IN LETU 2022 Climate in the World and Europe in December and Year 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v decembru in letu 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo zadnje tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature decembra 2022 od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for December 2022 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od januarja 1979 do decembra 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to December 2022. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 35 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi je bila povprečna temperatura decembra 2022 (slika 1) višja od normale, prostorsko pa je bilo opazno veliko nasprotje med južno in večino severne Evrope. Na območju iznad Iberskega polotoka in južne Francije prek Sredozemlja do Italije in Balkana je bilo precej topleje od normale, na severu Evrope pa je bilo hladneje kot običajno. V Združenem kraljestvu je bilo hladneje kot običajno, prav tako v Skandinaviji in na Islandiji, kjer so v Reykjavíku zabeležili najnižjo temperaturo po letu 1918. V večjem delu Evrope je bilo proti koncu meseca za december izjemno toplo. Za december nadpovprečno toplo je bilo na nekaterih območjih v vzhodni Kanadi, severni Afriki, Sibiriji in na Čukotskem polotoku. Hladneje kot običajno je bilo v zahodni Kanadi, severnih delih sosednjih Združenih držav, osrednji Evraziji in vzhodni Avstraliji. Na mesečnih zemljevidih odklona temperature od normale hladnega obdobja, ki je prizadelo vzhod ZDA, večinoma ne opazimo. To je nazorna ponazoritev, da mesečna statistika lahko zabriše posamezne vremenske dogodke. Nadpovprečno toplo je bilo nad Sredozemljem, severnim Tihim oceanom, osrednjim severnim Atlantikom, večjim delom južnega Atlantika, zahodnim južnim Tihim oceanom in nad večino oceana, ki meji na Antarktiko. Hladneje kot običajno je bilo na velikem območju, ki pokriva tropski in južni subtropski vzhodni Tihi ocean, kjer so vztrajale razmere la niña, pa tudi na območju ob obali zahodne Antarktike. Hladneje kot običajno je bilo tudi na severu Atlantika, nad južnim Atlantikom ob Braziliji, nad deli zahodnega Tihega oceana, ob zahodni obali Severne Amerike in nad večjim delom Indijskega oceana, zlasti zahodno od Avstralije. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do decembra 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to December 2022. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura (slika 2) je bolj spremenljiva od svetovne (slika 3) povprečne temperature. V Evropi je bila povprečna decembrska temperatura 0,89 °C nad normalo in osma najvišja do zdaj. Je 1,7 °C nižja od decembrske temperature leta 2019, ki je bila najvišja do zdaj. Na svetovni ravni je bil december 2022:     0,27 °C toplejši od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020; sedmi najtoplejši december v nizu podatkov; 0,27 °C hladnejši od decembra 2019, ki je najtoplejši december; toplejši od vseh decembrov pred letom 2015. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Leto 2022 Slika 4. Odklon povprečne temperature v letu 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the year 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna svetovna temperatura v letu 2022 je bila:         0,30 °C nad normalo; nadpovprečna na številnih kopenskih površinah in večini oceanske površine; nadpovprečna skoraj v vsej Evropi; izrazito nad normalo na Grenlandiji, zahodni Evropi, severozahodni Afriki, severozahodni Sibiriji, osrednji Aziji in večini vzhodne Antarktike; pod normalo na nekaterih kopenskih območjih, vključno z velikimi območji v Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in Antarktiki; precej nad normalo nad morji okoli Antarktike in v evropskem delu Arktike ter nad večjim delom severnega Tihega oceana, delom južnega Tihega oceana, zahodnim severnim Atlantikom in skrajnim južnim Atlantikom; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer je vztrajala niña, ki je dosegla vrhunec v letu 2020, se ponovno okrepila v letu 2021 in se nadaljevala v letu 2022; podpovprečna v več drugih oceanskih območjih, vključno z velikim delom južnega Tihega oceana in zahodnega Indijskega oceana. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, tretje in četrto najtoplejše sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,3 °C), leto 2022 je peto najtoplejše, a le nekoliko toplejše od let 2015, 2018 in 2021. Povprečje dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v letu 2022, je 0,87 °C nad normalo. Najtoplejše je bilo leto 2020 z odklonom 1,2 °C. Leto 2022 je drugo najtoplejše leto v Evropi do zdaj; je le nekoliko toplejše od let 2014, 2015 in 2019. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to December 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Decembra 2022 je bila v Evropi velika prostorska raznolikost v namočenosti, tako kot novembra so izstopali predvsem osrednji in zahodni deli celine. Padavine, vlažnost tal in relativna vlažnost so bile na večini Iberskega polotoka nad povprečjem predvsem zaradi neurja Efrain sredi meseca. Bolj vlažno od povprečja je bilo na območju, ki je segalo iznad severne in osrednje Italije preko severnega Balkana do severa Črnega morja. Obilne padavine so povzročile poplave in škodo na Portugalskem, v Španiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Nadpovprečno veliko padavin je bilo tudi v jugovzhodni Turčiji in v manjši meri tudi na Finskem. Decembra je bilo bolj sušno kot običajno na jugovzhodnem Iberskem polotoku, severni Franciji, delih Skandinavije, alpskem območju, vzhodnem Balkanu, v večjem delu Turčije in na severnem Kavkazu. Leto 2022 je bilo bolj sušno kot normalno v večjem delu zahodne, severovzhodne in južne Evrope. Skupni učinki pomanjkanja padavin in visokih temperatur, vročinskih valov in najbolj vročega poletja do zdaj so povzročili obsežno in dolgotrajno sušo, ki je prizadela številne regije in družbene sektorje. Sušne razmere so botrovale tudi požarom v naravi, zlasti v jugozahodni Evropi. Bolj vlažna jesen od 38 Agencija Republike Slovenije za okolje normale v delih zahodne Evrope ni bistveno ublažila primanjkljaja padavin. Največji primanjkljaj padavin je bil opažen v alpskem območju. Bolj namočeno od normale je bilo v vzhodni Španiji, severni Skandinaviji, delih Poljske, Ukrajine, Rusije, severno od Kaspijskega morja in notranjosti Turčije. Morski led Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov decembra 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega decembrskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na decembrsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for December 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for December for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for December 2022 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za decembre od leta 1979 do 2022 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Decembra je ledeni arktični pokrov v povprečju prekrival 12,2 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 3 %) pod normalo. V razpoložljivem nizu satelitskih podatkov, ki sega v leto 1979, je to osma najmanjša površina in precej nad rekordno majhno površino v decembru 2016 (zaostanek za normalo 7 %). Prostorska razporeditev odklona morskega ledu od normale je bila decembra 2022 podobna novembrski. Negativni odklon je bil predvsem v severnem Barentsovem morju, zahodnem Karskem morju in v manjši meri v Čukotskem morju. Precejšnji deli severnega Barentsovega morja in zahodnega Karskega morja so bili brez ledu. Čeprav je bila temperatura v atlantskem sektorju nadpovprečna, je bila koncentracija morskega ledu na tem območju blizu ali nekoliko nad normalo. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za decembre od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov decembra 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v decembrskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od decembrskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for December 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for December for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for December 2022 relative to the December average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo decembra 2022 v povprečju 9,6 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,4 milijona km2 manj od normale in 13 % manj kot v povprečju obdobja 1991–2020. To je druga najmanjša površina v 44-letnem satelitskem nizu podatkov. Podobne so bile razmere decembra 1979 in 1982. Opazno manj je bilo morskega ledu decembra 2016, ko ga je bilo kar 20 % manj od normale. Z začetkom poletja na južni polobli se morski led na Antarktiki približuje svojemu letnemu minimumu (običajno februarja), zato je postal pokrov morskega ledu precej razdrobljen, le na nekaj območjih mesečna koncentracija presega 90 %. Zemljevid odklonov koncentracije morskega ledu v decembru 2022 kaže razširjene podpovprečne koncentracije v skoraj vseh sektorjih, čeprav pogosto vsebujejo tudi razmeroma majhne zaplate nadpovprečnih koncentracij. Pomembna značilnost v obdobju od avgusta do novembra je bilo veliko območje nadpovprečnih koncentracij v severnem sektorju Amundsen-Rossovega morja ob obali zahodne Antarktike. Nasprotno pa je bila koncentracija morskega ledu v tem sektorju decembra večinoma pod normalo, zlasti v Amundsenovem morju, kjer so bile obalne vode večinoma brez ledu. Tako kot v prejšnjih mesecih je bila koncentracija morskega ledu v Bellingshausnovem morju precej pod povprečjem, pri čemer je bila večina sektorja brez ledu. V primerjavi s položajem povprečnega roba ledu v obdobju 1991–2020 je v Bellingshausnovem morju odsotnost morskega ledu precej nenavadna. Ozonska luknja Ozonska luknja na Antarktiko je bila leta 2022 vztrajna, a vendar manj kot leta 2021. Decembra je ozonska luknja nad Antarktiko počasi izginjala in razmere so se do konca leta vrnile v normalo. Slika 10. Zgornja vrstica: celoten ozon nad Antarktiko v stolpcu zraka v DU; levo 1. decembra in desno 15. decembra 2022. Spodnja vrstica: odklon celotnega ozona v stolpcu zraka od normale v %, levo 1. decembra in desno 15. decembra. Vir: Environment and Climate Change Canada Figure 10. Upper row: total ozone in DU; left on 1 December and right on 15 December 2022. Lower row: ozone deviation; left on 1 December and right on 15 December 2022. Source: Environment and Climate Change Canada 41 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2022 Climatic characteristics of the year 2022 Tanja Cegnar biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2022 v celoti. Vremensko izstopajoči dogodki v letu 2022 so bili opisani sproti v pripadajoči mesečni številki biltena. Povprečna temperatura v letu 2022 je bila na državni ravni 1,8 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010 in najvišja do zdaj. Na državni ravni je bilo padavin le 86 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 14 % več kot normalno. V Povprečna letna temperatura je presegla normalo v vsej državi, v veliki večini Slovenije je bil odklon med 1,5 in 2 °C. Le na severovzhodu in Ratečah je bil odklon nekoliko manjši. Ponekod v hribih zahodne in osrednje Slovenije je odklon nekoliko presegel 2 °C. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka leta 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2022 Slika 2. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2022 od povprečja 1981–2010 na merilnih postajah Figure 2. Mean air temperature anomaly, year 2022 Z redkimi izjemami je povprečna dnevna najnižja temperatura presegla normalo za 1 do 2,5 °C (slika 3). Prav tako z nekaj izjemami je povprečna dnevna najvišja temperatura presegla normalo za 2 do 3 °C (slika 4). Rog. Slatina Lisca Metlika Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Novo mesto Sevno Vrhnika Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Krn Bovec Rateče Pl. pod Golico Boh. Češnjica Portorož Polički Vrh Let. ER Maribor Črnomelj Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Kredarica Let. JP Ljubljana 0 42 0,5 1 1,5 2 2,5 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Ilirska Bistrica Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Krn Bovec Rateče Kredarica Planina pod Gol. Let. JP Ljubljana Rog. Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Bilje Nova Gorica Vedrijan Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljubljana 0 0,5 1 1,5 2 2,5 0 Slika 3. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature zraka leta 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 3. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2022 0,5 1 1,5 2 2,5 3 Slika 4. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature zraka leta 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 4. Mean air maximum daily temperature anomaly, year 2022 Slika 5. Letni odklon temperature zraka v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981– 2010 v C Figure 5. Annual temperature anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 Leto 2022 je bilo na državni ravni z odklonom 1,8 °C najtoplejše do zdaj in s tem potrjuje naraščajoč trend povprečne letne temperature, ki je za obdobje 1961–2022 0,4 °C/desetletje. Leto 2022 je že dvanajsto leto zapored s pozitivnim temperaturnim odklonom od normale (slika 5). Do leta 1990 so bila skoraj vsa leta hladnejša od povprečja obdobja 1981–2010. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so se izmenjevala nadpovprečno topla in hladna leta, v tem stoletju pa so bila le tri leta (2004, 2005 in 2010) s povprečno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši sta bili leti 2014 in 2019, s temperaturnim odklonom okrog 1,7 °C, temperatura leta 2018 pa je normalo presegla za 1,5 °C. Odkar imamo podatke o povprečju na državni ravni, je bilo najhladnejše leto 1962, z odklonom −1,6 °C, leta 1980 je bil odklon −1,5 °C. Na državni ravni sta bila le dva meseca v letu 2022 hladnejša od normale, in sicer marec in april, septembra je bila povprečna temperatura enaka normali, ostalih devet mesec pa je bilo toplejših kot normalno. Izstopala sta do zdaj tretji najtoplejši junij, ki je bil 3,7 °C toplejši od normale, in oktober z odklonom 3,3 °C (slika 33). 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature ter povprečje obdobja 1981–2010 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 6–9). Rekordno visoko ali nizko temperatura v letu 2022 ni segla. Na Kredarici je bila najnižja temperatura izmerjena 12. decembra, ko se je ohladilo na −18,9 °C, najtopleje pa je bilo 27. junija s 17,6 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura izmerjena 13. januarja, bilo je −7,1 °C, najvišje se je temperatura povzpela 23. julija, dosegla je 38,0 °C. 20 15 Temperatura (℃) 10 5 0 -5 Kredarica -10 -15 -20 1 11 21 31 10 20 JAN 2 FEB 12 22 1 MAR 11 21 1 APR 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2022 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2022 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 40 35 30 Temperatura (℃) 25 20 15 10 5 Ljubljana 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN 2 FEB 12 22 1 MAR 11 21 1 APR 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2022 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2022(thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 40 35 30 Temperatura (℃) 25 20 15 10 Portorož 5 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 8. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2022 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 8. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2022 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 44 Agencija Republike Slovenije za okolje V Portorožu je bilo najtopleje 23. julija, ko so izmerili 37,2 °C, najhladneje pa 13. marca, ohladilo se je na −4,0 °C. V Murski Soboti je bilo najhladneje 12. marca, temperatura se je spustila na −10,5 °C, najtopleje je bilo 18. avgusta, izmerili so 36,4 °C. V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura 12,9 ºC, kar je 2,0 ºC nad normalo in največ do zdaj. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je drugo najtoplejše leto 2014 s povprečno temperaturo 12,7 °C, leto 2019 je tretje najtoplejše (12,6 °C), leto 2018 pa se uvršča na četrto mesto s povprečno temperaturo 12,5 ºC. Peto najtoplejše leto v prestolnici je 2000 (12,2 ºC), pridružilo se mu je leto 2015, leta 2007 je bila povprečna temperatura 12,1 °C, kar je toliko kot v letu 2020. Najhladnejše ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. 40 35 30 Temperatura (℃) 25 20 15 10 5 Murska Sobota 0 -5 -10 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 OKT 7 17 27 NOV 7 17 27 DEC Slika 9. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2022 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 9. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2022(thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) V letu 2022 je bila povprečna letna temperatura na Kredarici 0,7 °C, kar je 1,7 °C nad normalo in največ odkar potekajo meritve na tej visokogorski postaji. V letu 2020 je bila povprečna temperatura enaka kot leta 2015, in sicer 0,5 ºC, kar je 1,5 ºC nad normalo in druga najvišja povprečna letna temperatura na tej merilni postaji. Na četrtem mestu je leto 2019 s povprečno temperaturo 0,2 ºC, sledita leti 2018 in 2011 s povprečno temperaturo 0,1 ºC. Tako kot po nižinah je tudi v visokogorju opazen trend naraščanja povprečne letne temperature. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2022 Table 1. Number of days with maximum daily temperature at least 30 C, maximum daily temperature below 0 C and minimum daily temperature below −10 C, year 2022 Kraj Bilje Kredarica Rateče Babno Polje Portorož Vojsko Postojna Kočevje Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 86 0 0 0 119 58 8 13 19 11 10 24 54 0 0 1 20 4 23 4 1 36 5 6 Vroč dan (Tmax ≥ 30 °C) Ljubljana 51 Novo mesto 39 Nova vas 13 Črnomelj 45 Celje 42 Let. Maribor 31 Slovenj Gradec 20 Murska Sobota 30 Kraj Leden dan Mrzel dan (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 2 0 2 0 7 14 0 1 1 1 3 0 5 4 4 1 K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Za Ljubljano smo prikazali število toplih in vročih dni, pri katerih je naraščajoč trend očiten. Toplih dni je bilo 114, kar je največ do zdaj. V letih 2003 in 2018 je bilo 109 toplih dni je bilo, 104 pa leta 2014. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Še več kot v Ljubljani je bilo toplih dni v Biljah, našteli so jih 130, na Letališču Portorož je bilo 125 takih dni, na Bizeljskem pa 115. Vročih dni je bilo v letu 2022 v Ljubljani 51, v letu 2021 jih je bilo 40, v letu 2020 pa 26, leta 2019 pa 37. Rekordno po številu vročih dni je leto 2003 s 54 takimi dnevi. Več vročih dni kot v prestolici je bilo v Biljah, našteli so jih kar 86, precej jih je bilo tudi v Portorožu, in sicer 54. Prikazali smo tudi število hladnih in mrzlih dni, kjer se kaže negativen trend kljub razmeroma velikim medletnim nihanjem. V Ljubljani je bilo 66 hladnih dni in dva ledena. V Babnem Polju je bilo 10 ledenih dni, v Novi vasi sedem, v Postojni in Murski Soboti štirje, v Ratečah 13, v Novem mestu dva ledena dneva. Temperatura (ºC) 13 Ljubljana 12 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (ºC) 1 Kredarica 0 -1 -2 -3 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Temperatura (ºC) Murska Sobota 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Temperatura (ºC) Portorož 14 13 12 11 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 10. Povprečna letna temperatura zraka Figure 10. Mean annual temperature 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 120 Št. toplih in vročih dni 100 Ljubljana Topli Vroči 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 11. Število toplih (oranžno) in vročih dni (rdeče) Figure 11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 C (orange) and 30 C (red) 140 Št. hladnih in ledenih dni 120 Ljubljana Hladni Ledeni 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 12. Število hladnih (svetlo modra) in ledenih (temno modra) dni v Ljubljani Figure 12. Number of days with maximum temperature below 0 C (dark blue) and minimum temperature below 0 C (light blue) Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za leta v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, leto 2022 je označeno z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all the years in the period 19612022 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Po letni statistiki temperature zraka in višine padavin je bilo leto 2022 na ravni države najbolj podobno letoma 2015 in 2018. V obeh je bil temperaturni presežek nad normalo nekoliko manjši, leto 2018 je bilo skoraj običajno namočeno, leto 2015 pa je bilo nekoliko bolj sušno od tokratnega. Seveda so se vremenski potek in krajevne razmere med omenjenimi leti precej razlikovali. V letu 2022 je največ padavin padlo v Julijskih Alpah in na območju Trnovske planote, kjer so padavine ponekod presegle 2100 mm, na primer v Črnem Vrhu nad Idrijo so namerili 2346 mm. V veliki večini države so namerili od 900 do 1500 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na Obali, severovzhodu države, Koroškem in Krško-Brežiškem polju, kjer padavine niso presegle 900 mm. Med postajami z najmanj padavinami omenimo Strunjan s 611 mm, Cankovo s 653 mm, Srednjo Bistrico s 670 mm, Kobilje s 694 mm, Lendavo s 697 mm in Portorož s 699 mm. Slika 14. Padavine, leto 2022 Figure 14. Precipitation, year 2022 Slika 15. Letni odklon padavin v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981– 2010 v C Figure 15. Annual precipitation anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 V veliki večini države je bilo padavin manj kot običajno, je pa bilo tudi nekaj krajev, kjer so padavine presegle normalo, izstopala je predvsem Bela krajina, poleg nje pa še nekaj manjših območjih v osrednjem delu države in na Štajerskem. Tako so letne padavine v Gorenjcih pri Adešičih normalo presegle za 21 %, v Šentjurju za 15 %, v Cerovcu za 10 %, poleg tega je bilo še nekaj merilnih postaj, ki so poročale o manjšem presežku nad normalo. Na večini ozemlja je primanjkovalo do 20 % padavin, večji primanjkljaj je bil ponekod v zahodni in severni Sloveniji ter delu Notranjske. S primanjkljajem so najbolj izstopali Lesce in Strunjan s kazalnikom 66 %, Breg s 67 %, Čolnica-Lig s 68 %, Bilje, Slovenj Gradec in Mežica s 69 %. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje 2000 Padavine (mm) 1800 Ljubljana 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 3000 Kredarica Padavine (mm) 2500 2000 1500 1000 500 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1200 Murska Sobota Padavine (mm) 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1600 Portorož Padavine (mm) 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 16. Letne padavine Figure 16. Annual precipitation V državnem povprečju so padavine v letu 2022 že drugo leto zapored zaostajale za normalo; tokrat je bil primanjkljaj s 14 % še opaznejši in leto 2022 se uvršča na šesto mesto najbolj suhih let. Najbolj suhi sta bili leti 2011 in 2003, obe s kazalnikom 75 %, leto 2003 smo si zapomnili po hudi suši. Najbolj namočeno je bilo leto 2014, s kazalnikom 136 %, s kazalnikom padavin 130 % mu sledi leto 1965. V obdobju po letu 1961 je letna količina padavin počasi upadala do preloma stoletja in se nato ustalila. Medletna spremenljivost padavin je velika. Podpovprečno namočeni so bili zima, pomlad in poletje, slednje je bilo tretje najbolj sušno. Le jesen je bila nadpovprečno namočena. Samo trije meseci v letu 2022 so bili nadpovprečno namočeni, in sicer 49 Agencija Republike Slovenije za okolje april, september in december. Kot najbolj sušen je izstopal marec, močno pa je padavin primanjkovalo tudi oktobra (slika 32). Slika 17. Višina padavin leta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 17. Precipitation in the year 2022 compared with 1981–2010 normals Lisca Metlika Lesce Velenje Mežica Godnje Vedrijan Krn Breginj Bovec Portorož Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Dravograd Let. ER Maribor Podpeca Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Razdrto Postojna Rakitovec Bilje Lokve Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Tržič Zg. Jezersko Železniki Žiri Škofja Loka Knape Črnivec -40 -30 -20 -10 0 Slika 18. Padavine leta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 18. Precipitation in 2022 compared with 1981–2010 normals 10 V državnem povprečju je bilo leto 2022 nadpovprečno sončno in se s kazalnikom 114 % uvršča med najbolj sončna od leta 1961 ter se postavlja ob bok najbolj sončnim letom 2011, 2017 in 2003, le malo manj sončno je bilo leto 2000 (kazalnik 113 %). Najbolj siva so bila leta 1972 (81 %), 1980 (85 %) in 1984 (86 %). V povprečju osončenost na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja narašča. V tem stoletju je bilo 13 let s kazalnikom nad in 9 pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 2400 Ljubljana 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 2400 Kredarica 2000 1600 1200 800 400 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 2400 Murska Sobota 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2800 Portorož Sončno obsevanje (ura) 2400 2000 1600 1200 800 400 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 19. Letno trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Annual sunshine duration Povsod je bilo več sončnega vremena kot normalno. Na veliki večini ozemlja je bila normala presežena za 10 do 20 %. Največji presežek je bil v Postojni, kjer je bilo 22 % več sončnega vremena kot običajno. Manjši presežek osončenosti nad normalo je bil v Pomurju (v Murski Soboti je osončenost normalo presegla za 8 %) in visokogorju (na Kredarici je bilo 6 % več sončnega vremena kot običajno). V letu 2022 so bili le štirje meseci, ki so zaostajali za običajno osončenostjo, to so bili avgust, september, november in december, slednji je najbolj zaostajal za običajnimi razmerami. Ostalih osem mesecev je bilo nadpovprečno sončnih, z velikim odklonom najbolj odstopata januar in marec (slika 34). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Sončno obsevanje leta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Sunshine duration in 2022 compared with 1981–2010 normals Med letnimi časi sta k nadpovprečni osončenosti najbolj prispevala zima (30 % presežek) in pomlad (presežek 26 %), a tudi poleti in jeseni je bilo sončnega vremena več kot običajno, jesen je bila med vsemi letnimi časi v letu 2022 še najbližje normali (2 % presežek). Šebreljski Vrh Let. JP Ljubljana Boh. Češnjica Portorož Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Maribor Sv. Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Rateče Kredarica 0 10 20 Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja leta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in the year 2022 compared with 1981–2010 normals Slika 22. Letni odklon osončenosti v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v C Figure 22. Annual sunshine duration anomaly in Slovenia in C, reference period 1981– 2010 Na Kredarici je bila leta 2022 snežna odeja prisotna 255 dni, 2. maja je dosegla 245 cm. Snežna odeja je v visokogorju skopnela že maja ali v začetku junija. V Ratečah je bilo 130 dni s snežno odejo, največja debelina je bilo 75 cm 6. januarja. Tudi po nižinah so v letu 2022 poročali o snežni odeji. V Ljubljani je bilo 31 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 6 cm 6. januarja. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 250 30 Št. dni s snežno odejo Debelina snežne odeje (cm) 200 150 100 25 20 15 10 50 5 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 23. Največja mesečna debelina snežne odeje (levo) in mesečno število dni s snežno odejo (desno) na Kredarici v letu 2022 Figure 23. Monthly maximum snow cover depth (left) and monthly number of days with snow cover (right) on Kredarica in the year 2022 Debelina snega (cm) 250 200 Kredarica 150 100 50 0 1 11 21 31 10 20 JAN 2 FEB 12 22 1 MAR 11 21 1 APR 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 8 18 28 7 17 27 7 17 27 OKT NOV DEC 8 7 7 Slika 24. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici leta 2022 Figure 24. Daily snow cover depth on Kredarica in the year 2022 1010 1000 Zračni tlak (mb) 990 980 970 Ljubljana 960 950 1 11 21 31 10 20 JAN FEB 2 12 22 MAR 1 11 21 APR 1 11 21 31 10 20 30 10 20 30 MAJ JUN JUL 9 19 29 AVG 8 18 28 SEP 18 28 OKT 17 27 NOV 17 27 DEC Slika 25. Potek dnevnega povprečnega zračnega tlaka v Ljubljani v letu 2022 Figure 25. Daily average air pressure in Ljubljana in the year 2022 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Legenda: m/s Slika 26. Vetrne rože, leto 2022 54 Figure 26. Wind roses, year 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2022 Table 2. Annual meteorological data, year 2022 Postaja postaja Kredarica Rateče nv ts tod Temperatura tx tm tax tam sm sx Sonce obs ro Oblačnost po so sj rr rp Padavine in pojavi sd sn sg ss Tlak ssx p pp 2513 0,7 1,7 3,6 −1,8 17,6 −18,9 202 0 1870 106 5,8 90 49 1719 84 128 37 170 255 245 750,7 5,3 864 7,9 1,4 14,8 2,6 32,8 −17,7 154 66 — — — — — 1158 79 100 44 — 130 75 — — 55 14,3 1,9 20,8 8,7 38,4 −6,9 64 130 2517 114 — — — 946 69 92 50 — 0 0 — 11,7 Postojna 533 11,3 2,1 17,0 5,8 35,6 −12,2 88 96 2297 122 5,5 106 67 1140 76 106 37 30 29 22 955,2 10,4 Kočevje 467 10,3 1,7 17,5 4,7 37,2 −12,1 110 100 — — — — — 1289 89 108 17 78 31 18 — 10,1 Ljubljana 299 12,9 2,0 18,3 8,1 38,0 −7,1 66 114 2216 113 5,7 107 51 1264 93 97 33 56 31 6 983,2 10,9 Bizeljsko 175 12,3 1,8 18,7 6,9 38,8 −9,2 81 115 — — 5,1 89 88 875 85 84 35 90 12 1 — 11,1 Novo mesto 220 12,2 1,8 18,3 7,1 37,8 −7,9 84 112 2126 114 5,1 96 89 1142 98 100 37 — 25 10 992,5 11,4 Črnomelj 157 12,3 1,8 18,8 6,6 39,2 −10,0 87 113 — — — — — 1333 104 101 24 42 13 9 999,9 11,9 Celje 242 11,5 1,7 18,4 5,8 37,3 −10,4 105 108 2208 — — — — 947 85 92 39 — 20 5 — 11,2 Let. ER Maribor 264 11,7 1,7 17,5 6,3 35,7 −9,0 103 97 2316 119 — — — 742 80 85 32 40 14 6 987,0 10,8 Slovenj Gradec 444 10,1 1,6 16,4 4,7 35,2 −13,1 122 84 2144 113 5,6 108 62 837 69 90 32 — 48 6 — 10,1 Murska Sobota 187 11,5 1,5 17,6 6,3 36,4 −10,5 100 99 2140 108 5,1 97 87 704 88 93 27 — 20 1 — 11,1 Lesce 509 10,7 2,1 16,7 5,5 35,2 −9,7 105 88 — — — — — 933 66 87 38 — — — 958,6 10,0 2 14,9 1,7 20,6 9,9 37,2 −4,0 42 125 2655 112 4,4 65 109 699 72 79 32 7 0 0 1017,0 12,5 SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Bilje Portorož LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C 55 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) Slika 27. Sezonski odklon temperature, padavin in osončenosti v letu 2022 Figure 27. Seasonal temperature, precipitation and sunnshine duration annomaly in the year 2022 Zima 2021/22 Slika 28. Odklon povprečne temperature zraka, padavin in osončenosti od normale v zimi 2021/22 Figure 28. Mean air temperature anomaly, precipitation anomaly and sunshine duration anomaly in winter 2021/22 V državnem povprečju je bila zima 2021/22 za 1,7 °C toplejša od normale. Presežek nad normalo je bil v pretežnem delu države od 1 do 2 °C. Večji je bil v pasu, ki se je začenjal v Beli krajini in vzdolž meje s Hrvaško segal v južno Prekmurje. Manjši presežek, in sicer do 1 °C nad normalo, je bil ponekod na severozahodu in jugozahodu Slovenije, na Goriškem in delu Koroške. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Povsod je bilo bolj sončno od normale, najmanjši odklon je bil v visokogorju, največji pa na severovzhodu. V državnem povprečju je bila normala presežena za 30 %. V državnem povprečju je padlo le 74 % toliko padavin kot običajno. Največji primanjkljaj padavin glede na normalo je bil na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske. V veliki večini države je padlo od 60 do 100 % normalnih zimskih padavin. Več padavin kot običajno je bilo le na skrajnem severovzhodu države, predvsem na Goričkem. V Zgornjesavski dolini se je zima začela z obilno snežno odejo, ki je nato kljub skromnim zimskim padavinam vztrajala do konca zime. Pomlad 2022 Slika 29. Odklon povprečne temperature zraka, padavin in osončenosti od normale v pomladi 2022 Figure 29. Mean air temperature anomaly, precipitation anomaly and sunshine duration anomaly in spring 202 Pomlad 2022 je bila na državni ravni 0,5 °C toplejša kot normalno Odklon povprečne pomladne temperature je bil v intervalu od 0 do 1 °C. Na jugovzhodu, severovzhodu, Koroškem, v Zgornjesavski dolini in na Obali so prevladovali odkloni do 0,5 °C. V državnem povprečju je sonce sijalo 126 % toliko časa kot običajno, s tem se je pomlad uvrstila na drugo mesto najbolj sončnih. Najmanjši presežek trajanja sončnega obsevanja je bil na severovzhodu države, kjer je bilo do 15 % več sončnega vremena kot običajno. Večina Slovenije je bila od 15 do 30 % bolj sončna kot običajno, največji presežek je bil v delu Notranjske in na Kočevskem. Na veliki večini ozemlja je padavin primanjkovalo, a v delih Štajerske, na severu Prekmurja in v delih Bele krajine je bilo padavin več kot običajno. Na zahodu je bilo pomanjkanje padavin najbolj opazno, saj je bil kazalnik padavin pod 60 %. V državnem povprečju je padlo 73 % toliko padavin kot normalno. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Poletje 2022 Poletje je bilo na državni ravni 2,8 °C toplejše od normale, s tem se uvršča na drugo mesto najtoplejših poletij vsaj od leta 1961 naprej. Večinoma je bil presežek nad normalo od 2,5 do 3,5 °C, le na Goriškem je bil presežek nekoliko večji. Manjši odklon je bil na severovzhodu države, v Beli krajini in na skrajnem severozahodu države. Slika 30. Odklon povprečne temperature zraka, padavin in osončenosti od normale v poleti 2022 Figure 30. Mean air temperature anomaly, precipitation anomaly and sunshine duration anomaly in summer 202 Padlo je le 59 % toliko dežja kot normalno, kar poletje 2022 uvršča na tretje mesto najbolj sušnih od leta 1961. Padavin je najbolj primanjkovalo v delu Ljubljanske kotline. V približno polovici Slovenije je padlo od 40 do 60 % običajnih padavin. Med 60 do 80 % normale so padavine dosegle v večini Slovenske Istre, na skrajnem severozahodu Slovenije, v Beli krajini, delu Dolenjske in večjem delu Štajerske. Še najbližje normali so bile padavine v Pomurju, kjer so večinoma dosegle vsaj 80 % normale. V državnem povprečju je sonce sijalo 112 % toliko časa kot normalno, k temu je najbolj prispeval junij. Povsod je bilo vsaj 5 % bolj sončno kot običajno. V visokogorju in v pasu iznad Prekmurja vzdolž meje s Hrvaško do Bele krajine je bil presežek do desetine normale, drugod je bilo sončnega vremena od 10 do 20 % več kot običajno. Jesen 2022 V državnem povprečju je bila jesen 2022 za 1,8 °C toplejša od normale. Skoraj povsod je bilo topleje kot normalno. Večinoma je bil odklon med 1,5 in 2 °C, nekoliko manjši je bil le v Pomurju in manjšem delu Posočja ter v visokogorju Julijcev. Na nekaj merilnih mestih je odklon nekoliko presegel 2 °C. V državnem povprečju je padlo 111 % toliko padavin običajno. Padavin je primanjkovalo v širokem pasu vzdolž meje z Avstrijo, na Goriškem, v Slovenski Istri in delu Notranjske. V Prekmurju so padavine ponekod komaj presegle 70 % normale, na Koroškem in Slovenski Istri je marsikje padlo manj padavin kot 80 % normale. Do 30 % več padavin kot normalno je bilo v približno polovici države. Presežek nad 58 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 % je bil na Kočevskem, v Beli krajini, delu spodnje Štajerske, širši Ljubljanski kotlini in hribovju vzhodno od nje. Na državni ravni je osončenost normalo presegla za 2 %. Velika večina Slovenije je bila nadpovprečno osončena s presežkom do desetine normale. Do desetine slabše osončena kot normalno je bila Ljubljanska kotlina, Julijske Alpe in ostalo gorovje. Še nekoliko večji je bil primanjkljaj na severovzhodu Slovenije, v Pomurju je bil primanjkljaj 13 %. Slika 31. Odklon povprečne temperature zraka, padavin in osončenosti od normale v jeseni 2022 Figure 31. Mean air temperature anomaly, precipitation anomaly and sunshine duration anomaly in autumn 202 Januar 2022 V državnem povprečju je bil januar 1,3 ºC toplejši od normale, v veliki večini države je bil odklon pozitiven, le v Biljah je povprečna temperatura nekoliko zaostajala za normalo, na Obali pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežek nad normalo je naraščal od jugozahoda proti severovzhodu države. Na zahodu in jugu države odklon ni presegel 1 °C, v osrednjem delu države je bil med 1 in 1,5 °C, nad 1,5 °C je bil v Pomurju in večjem delu Štajerske. Začetek meseca je bil nenavadno topel. Na državni ravni je padlo le 54 % toliko padavin kot normalno in januar 2022 spada med 15 najbolj suhih po letu 1961. V veliki večini države so padavine zaostajale za normalo, le na severozahodu države in severu Prekmurja je padla normalna količina padavin ali pa je bila normala nekoliko presežena. Največji zaostanek za normalo je bil na jugozahodu, delu osrednje Slovenije in ponekod na jugu, kjer so namerili le od 15 do 35 % normalnih padavin. V državnem povprečju je bilo sončnega vremena 62 % več kot normalno in januar je se uvršča na tretje mesto najbolj sončnih od leta 1961. Na vseh nižinskih merilnih postajah je bilo vsaj za petino več sončnega vremena kot normalno, v visokogorju je bil presežek nekoliko manjši. Največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini, kjer je bilo skoraj dvakrat toliko sončnega vremena kot normalno. Iznad osrednje Slovenije je presežek pojemal proti jugu, zahodu in severu države. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ratečah je sneg prekrival tla vse dni, najdebelejša je bila snežna odeja 6. januarja, ko je dosegla 75 cm. Večina nižinskih merilnih postaj je poročala o tanki snežni odeji. Na Kredarici je debelina snežne odeje 6. januarja dosegla 215 cm. Februar 2022 V državnem povprečju je bil februar 2022 za 2,8 °C toplejši od normale, padlo je le 66 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju, sonce pa je sijalo 123 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. Povprečna temperatura februarja 2022 je povsod presegla normalo, odklon je bil v dobri polovici države med 2 in 3 °C. Območje z odklonom nad 3 °C se je začenjalo v osrednji Sloveniji in se od tam širilo na vzhod in zajemalo večino Dolenjske, spodnje Štajerske in severovzhodne Slovenije. Najmanjši odklon je bil na severozahodu in jugozahodu Slovenije, a tudi tam je bila normala presežena za vsaj 1 °C. V delu Štajerske je padlo le 20 do 40 % normalnih padavin. V dobri polovici Slovenije so padavine presegle tri petine normale. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Beli krajini. Povsod je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena doseženo ali preseženo. V visokogorju in na jugozahodu države je bil presežek najmanjši. Na Kredarici in v Godnjah je bilo toliko sončnega vremena kot običajno. Na Obali in v Šmarati je bil presežek nad normalo manjši od desetine. V Ratečah, Vedrijanu in Biljah so normalo presegli za desetino. Presežek nad normalo je naraščal od jugozahoda proti severovzhodu. Največji presežek nad normalo je bil na severovzhodu države. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 180 cm. Marec 2022 Marec 2022 je bil v državnem povprečju 0,2 °C hladnejši kot normalno, padlo je le 10 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo kar 166 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Marca 2022 je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti in blizu normale, saj so bili skoraj vsi odkloni v intervalu ±1 °C. V pasu iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško so prevladovali pozitivni odkloni, severno in južno od tega pasu pa so prevladovali negativni odkloni. Negativni odklon večji od 1 °C je bil ponekod na severu in jugu države. Marec 2022 je bil izjemno suh in že četrti zaporedni marec s padavinami pod normalo. Najmanjši zaostanek padavin za normalo je bil na jugozahodu države, kjer so padavine na manjšem območju presegle petino normale. V Beli krajini in večini severne polovice države je padla manj kot desetina normalnih padavin. Marec 2022 je bil na državni ravni izjemno sončen. Osončenost je bila v velikem delu države med 160 in 200 % normale, nekoliko nižja je bila v ozkem pasu ob meji z Italijo in v delu severovzhodne Slovenije države, kjer je kazalnik znašal med 136 in 160 %. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je debelina snežne odeje dosegla 184 cm. April 2022 V državnem povprečju je bil april 0,4 °C hladnejši kot normalno, padavin je bilo za 122 % normale, trajanje sončnega vremena pa je normalo preseglo za 20 %. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna aprilska temperatura je bila blizu normale, odkloni so bili večinoma v intervalu ±0,5 °C. Nekoliko večji negativni odklon, in sicer do −1 °C, je bil v Pomurju, na Štajerskem, v večjem delu Dolenjske in Beli krajini. Majhen pozitiven odklon je bil v pasu od Bilj do Postojne in Nove vasi na Blokah, a ni presegel 0,3 °C. Na Obali in v Ratečah je bil april enako topel kot normalno. Slika 32. Padavine po mesecih v letu 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 32. Monthly precipitation in the year 2022 compared with 1981–2010 normals Večina države je bila bolj namočena kot normalno. Največji presežek je bil na severovzhodu države, kjer je ponekod padlo štiri petine več dežja kot normalno, krajevno so poročali celo o dvakratniku normalnih padavin. Približno v polovici države je bil presežek padavin do ene petine normale. Za normalo so padavine zaostajale v zahodnem delu države. Osončenost je povsod presegla normalo. Na večini ozemlja je bil presežek med 10 in 30 %, nekoliko manjši, in sicer do 10 %, je bil ponekod na severovzhodu in v Novem mestu. Največji presežek nad normalo je bil v visokogorju in delu Notranjske, kjer je bilo med 35 in 40 % več sončnega vremena kot običajno. Na Kredarici je bila snežna odeja 10. aprila debela 235 cm. Maj 2022 Na državni ravni je bil maj 2,1 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010 in s tem tretji najtoplejši, v Ljubljani in na Kredarici pa drugi najtoplejši, v Ljubljani skupaj z leti 1985 in 2009. Velika večina ozemlja je bila 2,0 do 2,5 °C toplejša od normale. Nekoliko manjši presežek, in sicer od 1,5 do 2,0 °C, je bil predvsem v severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije ter v Zgornjesavski dolini. V nekaj krajih je najvišja dnevna temperatura že dosegla ali celo nekoliko presegla 30 °C. Na državni ravni je padlo je 81 % toliko padavin kot normalno. Najmanj padavin je bilo na zahodu države, kjer je kazalnik padavin padal od osrednje Slovenije proti zahodu, suh pa je bil maj tudi na severovzhodu in ob meji s Hrvaško. V nekaj krajih je padlo le od 12 do 20 % običajnega dežja. V Beli krajini, na Koroškem, delih Štajerske in na severu Prekmurja je bila namočenost povprečna in celo nadpovprečna. Na nekaj merilnih mestih so padavine dosegle od 150 do 185 % normale. V državnem povprečju je sonce 103 % toliko časa kot normalno. V veliki večini države je bila osončenost nad normalo. Slabše kot običajno so bili osončeni hribi na severu države, na Kredarici je osončenost za desetino zaostajala za normalo. Drugod je bilo sončnega vremena vsaj toliko kot običajno, v veliki večini države je presežek znašal do desetine normale, le na zahodu, jugozahodu in v Beli krajini je bil presežek med 10 in 20 %. Na Kredarici je bila snežna odeja z 245 cm najdebelejša 2. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 33. Mesečni odkloni temperature v letu 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 33. Monthly mean temperature anomaly, year 2022 Junij 2022 Na državni ravni je bil junij 2022 kar 3,7 °C toplejši od normale in s tem tretji najtoplejši junij. V Beli krajini in Prekmurju je bil presežek nad normalo okoli 3 °C, proti zahodu je odklon naraščal in ponekod v osrednji in zahodni Sloveniji presegel 4 °C. Na državni ravni so padavine dosegle le 59 % normale. V primerjavi z normalo je padavin skoraj povsod primanjkovalo. Najbolj suho je bilo v zahodni polovici države, na Kočevskem in v Ljubljanski kotlini. V nekaterih krajih ni padla niti petina normalnih padavin. Naj jugozahodu je bil junij 2022 med tremi najbolj suhimi doslej. Na vzhodu je bil zaradi pogostejših ploh in neviht primanjkljaj padavin v splošnem manjši, na nekaj merilnih postajah so padavine celo presegle normalo. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, na državni ravni je osončenost normalo presegla za 29 %. Najmanjši presežek nad normalo je bil na severovzhodu države; v Prekmurju je trajanje sončnega obsevanja preseglo normalo za 15 %. Največji presežek je bil v večini zahodne polovice države in v osrednji Sloveniji, sončnega vremena je bilo od 30 do 45 % več kot normalno. Nekoliko manjši presežek je bil le na Obali, Vojskem in na skrajnem severozahodu države, kjer so normalo presegli za četrtino. Na Kredarici je bila snežna odeja najvišja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in 6. junija zjutraj je bilo kopno. Julij 2022 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2022 na državni ravni za 2,5 °C toplejši in s tem drugi najtoplejši doslej; padlo je le 62 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 16 % več kot normalno. Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo, večinoma za 2 do 3 °C. Manjši presežek je bil v Beli krajini in na severovzhodu države, a tudi tam so normalo presegli vsaj za eno °C. V Ljubljani in na zahodu države je odklon presegel 3 °C, v Biljah pa je dosegel kar 4,1 °C. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je dežja najbolj primanjkovalo na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske, kjer je padlo od 14 do 40 % običajnih julijskih padavin. V večini Slovenije je padlo od 40 do 80 % običajnih padavin, na nekaj merilnih postajah pa so normalo celo presegli. Povsod je bilo več sončnega vremena kot običajno. V Prekmurju je osončenost presegla normalo za 10 %. Na večini ozemlja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 10 do 20 %. Na Kredarici so poročali o dveh dnevih s sledovi snežne odeje. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Avgust 2022 Avgust 2022 je bil na državni ravni 2,1 °C toplejši od normale. Najmanjši temperaturni presežek je bil v visokogorju, kjer je bil odklon le malo nad 1 °C. V večini države pa je bilo 2 do 2,5 °C topleje od normale. Večji presežek, in sicer do 2,5 °C, je bil na Goriškem in v Postojni. Na državni ravni je padlo 57 % toliko padavin kot normalno. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil v osrednji Sloveniji, ponekod na Štajerskem in Koroškem, kjer je padlo od 20 do 40 % običajnih padavin. Na manjšem delu Pomurja in Goriške so padavine presegle normalo. Bili sta dve epizodi z močnejšimi neurji, ki so povzročala škodo. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. Na državni ravni je sonce sijalo 8 % manj časa kot normalno. Na dobri polovici ozemlja primanjkljaj ni presegel desetine normale, največji je bil na jugovzhodu države in v visokogorju, kjer je bilo skoraj za četrtino manj sončnega vremena kot običajno. Osončenost je presegla normalo na Goriškem, Krasu in Obali, a je bil odklon pod desetino normale. Slika 34. Sončno obsevanje po mesecih leta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 34. Monthly sunshine duration in the year 2022 compared with 1981– 2010 normals September 2022 Na državni ravni je bil september enako topel kot običajno, z redkimi izjemami je bil odklon v intervalu ±0,5 °C. Po večmesečnem primanjkljaju padavin je bil september 2022 obilno namočen, na državni ravni se s kazalnikom 211 % uvršča med tri najbolj namočene v obdobju po letu 1961. Ponekod je padlo od 400 do več kot 700 mm padavin. Najbolj so padavine presegle normalo na manjšem območju zahodno od Ljubljane, kjer je padlo štirikrat toliko dežja kot normalno, v Rovtah so padavine dosegle 402 %, na Vrhniki 407 % in v Žireh 399 % normale. Septembra 2022 je osončenost dosegla normalo v Portorožu in Vedrijanu, drugod je bilo manj sončnega vremena kot normalno. V južni polovici države je bil primanjkljaj glede na normalo večinoma pod desetino, v severni polovici države pa večinoma 10 do 20 %, sončnega vremena je najbolj primanjkovalo v gorah. Na državni ravni je bilo sončnega vremena za 12 % manj kot normalno. Na Kredarici so tokrat snežno odejo opazili v štirinajstih dnevih, zadnji dan meseca je dosegla debelino 47 cm. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktober 2022 Oktober 2022 je bil na državni ravni rekordno topel; temperaturni odklon za območje Slovenije je bil 3,3 °C, v državnem povprečju je padlo le 36 % toliko padavin kot normalno, osončenost je normalo presegla za 32 %. Oktober 2022 je bil na mnogih merilnih mestih rekordno topel, večinoma je bila normala presežena za 3 do 4 °C, največji odklon, in sicer od 4 do 5 °C, pa je bil na merilnih postajah z večjo nadmorsko višino. Najmanjši presežek povprečne temperature nad normalo je bil na jugu in delu severovzhodne Slovenije, tam je bil odklon večinoma od 2 do 3 °C. Mesec je zaznamovalo tudi za konec oktobra nenavadno toplo vreme, zlasti nad okoli 500 metrov nadmorske višine, je bilo za konec oktobra rekordno toplo. Na državni ravni tokratni oktober spada med deseterico najbolj suhih od leta 1961. Padavine so bile najbližje normali na severozahodu države, v Bovcu so normalo celo nekoliko presegle. Drugod je v primerjavi z normalo padavin primanjkovalo, najbolj na severovzhodu države, kjer v več krajih padavine niso dosegle niti 15 % normale. Razen v Pomurju je bil oktober 2022 nadpovprečno osončen, v večini države je osončenost presegla normalo za 20 do 40 %, na nekaj merilnih mestih pa je bil presežek še nekoliko večji. Manjši presežek je bil ponekod na severozahodu in v Ljubljani; v Pomurju pa je bila osončenost enaka normali. Na Kredarici je bila tokrat debelina snežne odeje 1. oktobra 55 cm, a je sneg kmalu skopnel. November 2022 V državnem povprečju je bil november 2022 za 2,1 °C toplejši od normale, padavin je bilo le 82 % toliko kot normalno, sončnega vremena pa je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo, saj je v državnem povprečju sonce sijalo 85 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. November 2022 je bil povsod toplejši kot običajno. Največji temperaturni presežek nad normalo je bil v nižinskem svetu, kjer je bil odklon skoraj povsod med 1,5 in 2,5 °C. V visokogorju je bil odklon manjši, saj je bila normala presežena le za 0,5 do 1,0 °C. Padavin je najbolj primanjkovalo v zgornji severozahodni tretjini Slovenije, kjer je padlo od 45 do 80 % toliko padavin kot normalno. Proti jugovzhodu je delež padavin v primerjavi z normalo naraščal, v Beli krajini so dolgoletno povprečje presegli vsaj za 30 %, ponekod pa celo za tri četrtine. Le na Kredarici in Letališču ER Maribor je osončenost dosegla normalo, v veliki večini nižinskega sveta je bila osončenost od 70 do 90 % normale. Zaostanek za normalo je bil manjši od desetine v Biljah, Sv. Florjanu, Šmarati, Vedrijanu in Ratečah. Na Kredarici je bila snežna odeja 23. novembra 2022 debela 62 cm, v Ratečah pa je dosegla 11 cm. December 2022 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 2,5 ºC toplejši od normale in peti najtoplejši do zdaj. Približno polovica ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša od normale. Temperaturni odklon je bil na severu države vzdolž meje z Avstrijo med 1 in 2 °C. Na jugu države je bilo več kot 3 °C topleje od normale. Mesec je močno zaznamovalo nenavadno toplo vreme v zadnji tretjini decembra, ki se je nadaljevalo tudi v prvi tretjini januarja. V državnem povprečju je padlo 153 % običajnih decembrskih padavin. Normala je bila skoraj povsod presežena, izjema je bil del Koroške in Zgornjega Posočja. V večini države so padavine presegle normalo za 30 do 90 %, še nekoliko večji presežek je bil v delih Notranjske in Dolenjske. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je sonce sijalo le 58 % toliko časa kot običajno. Povsod je bilo sončnega vremena manj kot običajno. Primanjkljaj je bil največji na območju, ki je zajemalo Primorsko, Notranjsko in je segalo vse do osrednje Slovenije, ponekod je osončenost dosegla le petino običajne. Proti severu in vzhodu je delež osončenosti v primerjavi z normalo naraščal. Nad štiri petine normale je osončenost dosegla v visokogorju Julijcev in Zgornjesavski dolini, na Letališču ER Maribor pa so dolgoletno povprečje osončenosti skoraj dosegli. Razen na Obali in v Biljah so decembra poročali o skromni snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj, v gorah so bile razmere blizu običajnih. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 17. decembra dosegla 190 cm. SUMMARY In the year 2022, the average temperature was 1.8 C above the normal at the national level and thus the year 2022 was the warmest ever so far. There was 86 % as much precipitation as the average for the period 1981–2010, and sunny weather was 14 % more than normal. The mean annual temperature exceeded the normal in the entire country, the anomaly was mostly between 1.5 and 2 C. The anomaly was slightly smaller in the northeast of Slovenia and Rateče. In some sites in the hills of western and central Slovenia, the anomaly slightly exceeded 2 C. At the national level, only two months in 2022 were colder than normal, namely March and April, the average temperature in September was equal to normal, and the other nine months were warmer than normal. The third warmest June so far, which was 3.7 C warmer than normal, and October with the anmaly of 3.3 C stood out. All four seasons were warmer than normal. Most of the precipitation fell in the Julian Alps and in the area of the Trnovska planota, where the precipitation in some places exceeded 2100 mm. In the vast majority of the country, between 900 and 1,500 mm of precipitation fell. The least rainfall occurred on the Coast, the north-east of the country, Koroška and Krško-Brežiško polje, where precipitation was less than 900 mm. Precipitation was less than usual in the vast majority of the country, but there were also a few sites where precipitation exceeded the normal, especially in Bela Krajina and a few smaller areas in the central part of the country and in Štajerska. In most of the territory, there was a precipitation deficit of up to 20 %, bigger deficit was in some places in western and northern Slovenia and part of Notranjska. Winter, spring and summer, which was the third driest, were drier than usual. Only autumn was wetter than normal. Only three months in 2022 were wetter than normal, namely April, September and December. March stood out as the driest, and there was also a severe lack of precipitation in October. There was more sunny weather than normal everywhere. In the vast majority of Slovenia, the normal was exceeded by 10 to 20 %. There was a smaller anomaly in Pomurje and in the mountains. Only four months were less sunny than usual, namely August, September, November and December. The other eight months were sunnier than normal, with a large anomaly in January and March. Among the seasons, winter and spring contributed the most to above-average sunshine, but also summer and autumn were sunnier than usual, autumn only slightly. On Kredarica, the snow cover was present for 255 days, on 2 May it reached 245 cm. The snow cover in the highlands has melted in May or at the beginning of June. There were 130 days of snow in Rateče, the maximum thickness was 75 cm observed on 6 January. Modest snow cover was also reported in the lowlands. 65 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU 2022 Agrometeorological conditions in December 2022 Marko Puškarić ecember je bil nadpovprečno topel in moker mesec. Povprečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 2 in 4 °C, na Obali in Goriškem pa med 7 in 9 °C. Odklon od povprečja je na državni ravni znašal okoli 2,5 °C. Odklon je bil največji na jugu države (Portorož 2,8 °C), proti severu pa se je zmanjševal (Slovenj Gradec 1,1 °C). Po nekajdnevnem obdobju hladnega vremena sredi meseca se je v začetku tretje dekade močno otoplilo, takrat so se najvišje dnevne temperature zraka po večjem delu države gibale med 10 in 15 °C, povprečne dnevne temperature zraka pa so za 5 do 8 °C presegle dolgoletno povprečje. Najtopleje je bilo zadnji dan leta, ko se je temperatura ponekod povzpela tudi nad 15 °C (Celje, Maribor, Novo mesto). D Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 0,8 0,3 0,4 0,4 0,3 0,6 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,9 0,7 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,6 0,3 0,4 I. dekada max.  1,3 8 0,4 3 0,4 4 0,4 4 0,4 3 0,8 6 0,8 5 0,4 4 0,4 4 0,4 3 0,4 3 0,4 3 0,4 4 0,4 4 0,4 4 0,4 4 0,4 3 1,7 9 1,3 7 0,5 4 0,4 3 0,4 3 0,4 3 0,4 3 1,1 6 0,4 3 0,4 4 II. dekada max.  0,6 1,3 6 0,2 0,3 2 0,3 0,5 3 0,3 0,4 3 0,2 0,3 2 0,6 0,9 6 0,4 0,7 4 0,3 0,4 3 0,3 0,5 3 0,3 0,5 3 0,3 0,5 3 0,3 0,3 3 0,3 0,4 3 0,3 0,3 3 0,3 0,4 3 0,3 0,3 3 0,3 0,3 3 0,9 1,7 9 0,7 1,1 7 0,4 0,6 4 0,2 0,3 2 0,2 0,3 2 0,3 0,4 3 0,3 0,5 3 0,5 0,9 5 0,3 0,4 3 0,3 0,3 3 pov. 66 III. dekada pov. max.  0,5 0,8 5 0,6 1,3 7 0,7 1,2 7 0,5 0,9 5 0,3 0,6 4 0,4 0,7 5 0,5 0,6 5 0,5 1,1 6 0,4 0,8 5 0,3 0,5 4 0,6 1,1 7 0,4 0,6 5 0,5 0,8 6 0,6 1,2 7 0,3 0,5 4 0,5 0,9 6 0,4 0,6 4 0,5 0,9 6 0,5 0,6 5 0,5 0,6 5 0,6 1,2 7 0,2 0,2 2 0,6 1,2 7 0,2 0,3 2 0,4 0,7 5 0,5 0,6 5 0,6 0,8 6 mesec (M) pov. max. 0,6 1,3 0,4 1,3 0,5 1,2 0,4 0,9 0,3 0,6 0,5 0,9 0,5 0,8 0,4 1,1 0,4 0,8 0,3 0,5 0,4 1,1 0,3 0,6 0,4 0,8 0,4 1,2 0,3 0,5 0,4 0,9 0,3 0,6 0,8 1,7 0,6 1,3 0,4 0,6 0,4 1,2 0,2 0,4 0,4 1,2 0,3 0,5 0,5 1,1 0,4 0,6 0,4 0,8  19 13 14 12 9 17 14 12 11 9 13 11 13 13 10 12 10 23 12 13 12 8 13 8 16 11 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragoma 0 in 5 °C so presegle dolgoletna povprečja, odstopanja pa so bila različna, od komaj nekaj stopinj do nekaj deset stopinj (Ljubljana, Črnomelj, Bilje). Vsote efektivne temperature zraka nad pragom 10 °C pa so bile precej bližje dolgoletnemu povprečju (preglednica 4). December je bil nadpovprečno namočen, na državni ravni je padlo okoli 150 % običajnih količin padavin. V večjem delu države je mesečna vsota padavin znašala od 100 do 170 mm. Največ padavin, več kot 200 mm, je bilo na Bovškem, Notranjskem in Kočevskem, najmanj pa v Pomurju kjer je padlo okoli 70 mm padavin. Večji del padavin je padel v prvi polovici meseca. V drugi dekadi meseca je sneg za kratek čas pobelil zemljo po nižinah. Najdlje se je zadržal na Savinjskem, Koroškem in Dolenjskem (7 do 9 dni), kjer je zapadlo od 5 do 10 cm snega, drugod je zapadli sneg sproti kopnel. Mesečna evapotranspiracija je bila nizka, primerna zimskemu času. Povprečno je izhlapelo od 0,2 do 0,8 mm vode na dan. V celem mesecu je izhlapelo od 8 mm na Koroškem do 23 mmm na Vipavskem. Najvišje vrednosti izhlapele vode so v posameznih dneh, predvsem v tretji dekadi, presegle 1 mm. (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za december 2022 in za obdobje dormance (od 1. oktobra do 31. decembra 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in December 2022 and for the dormation period (from December 1, 2022 to December 31, 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2022 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2022–31. 12. 2022) Bilje 96,3 45,2 12,6 154,0 237,4 Ljubljana 96,9 68,9 7,6 173,4 270,6 Novo mesto 69,6 71,6 −2,6 138,7 222,2 Celje 74,6 49,4 −6,7 117,3 168,3 Šmartno / Slovenj Gradec 56,5 40,8 −2,3 94,9 123,2 Maribor – let. 57,5 35,7 −6,4 86,8 99,5 Murska Sobota 38,6 24,4 −3,6 59,4 57,3 Portorož - let. 72,4 40,8 3,2 116,3 124,8 Vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna s presežki med 60 in 170 mm. Razmere so bile primerljive z letom 2019, le da so bili takrat primanjkljaji nekoliko manjši. Tudi v obdobju mirovanja je bila meteorološka vodna bilanca povsod po državi pozitivna, presežki so se po večjem delu države gibali med 100 in 170 mm, na severovzhodu okoli 60 mm, na Dolenjskem Goriškem in osrednji Sloveniji pa so presegli 200 mm (preglednica 2). Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu decembru gibale med 2 in 6 °C, na Obali in Goriškem pa med 7 in 9 °C, kar je okoli 3 °C več od dolgoletnega povprečja. Minimalna temperatura tal se je v drugi dekadi meseca le v Podravju za kratek čas spustila pod ničlo (preglednica 3). V Ljubljani bi v tem obdobju glede na dolgoletno povprečje pričakovali temperature tal na globini 5 cm okoli 1,5 °C, dejanske temperature pa so se gibale okoli 5,4 °C. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2022 Postaja I. dekada Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Maribor Vrbanski Plato Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 7,4 4,4 6,2 0,0 7,0 3,8 6,6 4,7 4,1 4,5 6,3 3,5 5,0 5,7 9,9 4,5 3,3 7,6 4,6 6,5 0,0 7,4 4,3 6,8 4,8 4,9 4,8 6,6 4,0 5,2 6,3 10,2 4,3 3,7 10,1 5,8 8,4 0,0 7,6 8,7 8,9 5,7 7,4 8,7 7,2 8,7 8,0 9,2 12,1 8,0 6,2 9,9 5,9 8,2 0,0 7,9 6,9 8,7 5,8 7,0 7,1 7,3 7,2 7,5 8,3 11,8 7,2 5,6 4,5 1,8 3,9 0,0 6,1 1,5 4,4 3,8 1,8 1,8 4,9 0,9 3,2 2,4 6,6 2,2 0,8 5,4 2,3 5,1 0,0 6,7 2,8 5,1 3,9 3,5 2,9 5,6 2,2 3,9 4,2 7,7 2,4 1,6 4,8 1,7 3,9 0,0 5,0 0,6 4,8 2,6 1,1 1,0 3,3 0,4 1,8 2,4 7,6 2,4 0,6 5,2 2,0 4,4 0,0 5,4 1,4 5,2 2,7 2,3 1,5 3,8 1,1 2,2 3,3 8,1 2,4 1,1 8,2 4,6 5,7 0,0 6,3 3,9 7,7 4,5 4,6 3,9 5,0 4,8 5,4 4,6 10,7 7,5 3,2 8,0 4,8 5,9 0,0 6,7 3,6 8,0 4,6 4,8 3,3 5,6 4,2 5,3 4,8 10,6 6,3 2,9 1,7 0,5 2,7 0,0 4,1 −0,7 2,4 1,3 0,1 −0,7 2,5 −2,0 0,8 1,1 4,2 0,8 0,2 2,6 0,8 3,1 0,0 4,6 0,6 3,1 1,4 1,3 0,5 3,1 0,2 1,4 2,3 5,6 0,9 0,6 8,2 3,9 5,2 0,0 6,7 2,8 7,6 4,0 3,6 4,9 6,6 3,2 3,3 6,1 9,9 7,4 1,7 8,2 4,0 5,3 0,0 6,9 3,1 7,5 4,1 4,1 4,8 6,6 3,4 3,4 6,3 10,0 6,8 1,9 10,6 6,5 8,3 0,1 8,9 7,9 9,5 5,7 8,7 10,9 8,8 9,9 7,0 11,7 11,6 11,8 6,4 10,3 6,4 7,8 0,2 8,9 5,9 9,1 5,7 7,4 8,8 8,5 7,2 6,3 9,6 11,5 9,7 4,8 4,5 0,4 2,9 0,0 4,1 0,6 3,9 1,9 0,9 0,9 3,7 0,4 1,1 1,2 7,6 2,7 0,2 4,6 0,7 3,4 0,0 4,6 1,2 4,0 2,0 1,8 1,3 3,9 1,0 1,5 2,4 7,9 1,6 0,6 6,9 3,3 5,1 0,0 6,3 2,4 6,4 3,8 2,9 3,5 5,4 2,4 3,4 4,8 9,2 4,8 1,9 7,0 3,0 5,0 0,0 6,0 2,0 6,0 3,0 3,0 3,0 5,0 2,0 3,0 5,0 9,0 4,0 2,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2022 Tef > 0 °C Postaja Portorož - let. Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Ljubljana - let. Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor - let. Murska Sobota Tef > 5 °C Tef > 10 °C I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm 97 77 35 30 0 18 20 29 40 37 47 33 23 31 56 39 14 3 0 3 1 3 10 4 12 3 1 2 109 98 84 76 9 53 12 60 92 81 93 76 53 45 263 215 133 109 9 73 32 93 142 122 153 112 77 79 70 86 65 52 −6 32 3 48 75 58 77 48 20 26 47 27 4 0 0 0 0 0 1 1 2 1 0 0 16 7 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 54 43 29 25 0 7 0 13 38 29 42 30 10 8 117 77 36 25 0 7 0 13 39 30 44 32 10 8 56 46 22 11 −1 1 −4 6 25 15 23 18 −1 −3 I. 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef od 1. 1. 2022 II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 0 1 0 0 0 0 3 0 6 4 0 0 14 2 0 1 0 0 0 0 3 0 6 4 0 0 8 −1 −1 −1 0 0 0 0 1 −2 1 2 −1 −2 5430 5230 4083 3777 3144 3976 3769 4045 4709 4477 4635 4258 4313 4257 3683 3536 2580 2357 1931 2522 2419 2607 3121 2933 3070 2768 2811 2757 2253 2186 1431 1238 978 1421 1350 1491 1876 1711 1811 1590 1642 1595 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 69 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje December je v običajnih razmerah mesec mirovanja oziroma dormance. V tem obdobju rastline ne rastejo ali pa je rast zelo upočasnjena. Pri drevesih čas dormance traja od jeseni, ko odpade listje, pa do brstenja spomladi. Krajšanje dneva in nižje temperature zraka v jesenskih mesecih vzpodbudijo rastline k tvorbi snovi, ki jim omogočajo preživetje zimskih razmer. Tkiva, ki so nastala v spomladanskem in poletnem času otrdijo, hranilne snovi pa se iz nadzemnih prenesejo v podzemne dele. Kako rastline dejansko preživijo zimo, je v veliki meri odvisno od njihove odpornosti na nizke temperature na katero vplivajo številni dejavniki kot so vlaga v tleh, razmere rastišča, prehranjenost in zdravstveno stanje rastline. Letos so nas na pragu zime presenetili cvetovi rastlin, ki jih po fenološkem koledarju uvrščamo med znanilke zgodnje ali prave pomladi. Vzrok za neobičajen čas cvetenja običajno pripišemo vremenskim razmeram. Na neobičajen čas cvetenja pa lahko vplivajo tudi nekateri drugi dejavniki, na primer neustrezno rastišče, premočno obrezovanje ali pa izguba listov zaradi napada škodljivcev. Letos so k neobičajnemu cvetenju prispevali poletna suša, vročinski stres, deževen september ter topla jesen. Rastline spremenljivost vremenskih razmer razumejo po svoje, tako se ob nepravem času prebudijo hormoni, ki so odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki tedaj že zasnovani in pripravljeni čakajo prihodnjo pomlad. Običajno nas presenečajo jesenski ali celo zimski cvetovi sliv, jablan, češenj in okrasnih grmovnic. Letos sta bila med njimi tudi španski bezeg in forzicija, prihod zime pa so ponekod pozdravile tudi cvetoče vijolice, marjetice in regrat. Tovrstno cvetenje na srečo ni množičen pojav, običajno zacvetijo le posamezna sadna drevesa, celo le posamezne veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj se ne oplodijo, uničijo jih jesenske slane, ki so v tem času običajne. Prej kot običajno je na najbolj zgodnjih legah v zadnjih dneh leta zacvetel tudi mali zvonček, pri navadni leski pa so se podaljšale mačice, ki so ponekod tudi že začele izločati cvetni prah. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2022 Agrometeorological conditions in year 2022 Vstop v leto je bil nadpovprečno topel in suh. V prvi dekadi januarja je padlo nekaj snega, ki se je v nižinah obdržal nekje do sredine meseca. Izrazito nadpovprečne temperature ob prehodu iz starega v novo leto so delno prebudile rastlinski in živalski svet. Ob posameznih dneh so dnevne temperature ponekod po državi za več kot 10 °C presegle dolgoletno povprečje. Na najbolj toplih legah so zacveteli prvi zvončki, travna ruša je bila za ta čas pretirano zelena. Toplo vreme ob nepravem času je motilo ustaljen bioritem čebel in dvoživk. Na Primorskem, ponekod v Podravju, Dolenjskem in osrednji Sloveniji je ob koncu januarja začela cveteti tudi navadna leska. Prašenje leske se je začelo približno dva tedna bolj zgodaj od dolgoletnega povprečja. Na državni ravni je bil kazalnik višine padavin v januarju okoli 50 %, v februarju pa 64 %. Suhe vremenske razmere ob koncu januarja in začetku februarja so omogočale delo v vinogradih in sadovnjakih, kjer so pričeli s spomladansko rezjo. Marec in april sta bila edina meseca v letu s podpovprečno temperaturo zraka. Povprečne mesečne temperature v marcu so se po večjem delu države gibale med 4 in 7 °C. Povprečne temperature zraka so v celinskem delu države prešle vegetacijski temperaturni prag 5 °C okoli 23. marca, kar je blizu običajnemu datumu. Na Goriškem pa je bil temperaturni prag 5 °C dosežen že 15. februarja, kar je 7 dni prej od dolgoletnega povprečja. Nizke nočne temperature pod 0 °C so zavirale razvoj prvih koščičarjev ter ostalega sadnega drevja. V začetku marca je ponekod začela cveteti vrba iva, ki označuje čas, ko se začenja zgodnja pomlad ter z njo čas setve jarih žit. Marec ali sušec je upravičil svoje ime, saj je bila skupna mesečna količina padavin izjemno majhna. Padavin smo bili deležni le v zadnjih dveh dneh meseca, ko je padlo med 5 in 10 mm dežja ter nekoliko več na Notranjskem in na severozahodnem delu države. Na državni ravni je bil kazalnik višine padavin v marcu okoli 10 %. Posledice pomanjkanja padavin so bile vidne predvsem na ozimnih žitih na lahkih tleh v severovzhodnem delu države ter na oljni ogrščici in travinju. Dognojevanja posevkov, ki so bili slabše prehranjeni, ni bilo smiselno, saj so sušne razmere preprečevale dostopnost hranil rastlinam. Jeseni orane površine so bile izsušene do te mere, da ni bila mogoča optimalna priprava tal za sadnjo krompirja in setev koruze. Dodatno so bile za 70 Agencija Republike Slovenije za okolje vznik neugodne temperaturne razmere, zlasti nočne ohladitve. V posameznih dneh je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo znašala več kot 28 °C. Najbolj zgodnji koščičarji in hruške so na Primorskem in drugih toplih legah pričeli z brstenjem v drugi dekadi marca. Zaradi suhe podrasti je bila predvsem v drugi polovici meseca velika požarna ogroženost. Zanetili so se številni požari v naravnem okolju, med njimi tudi večji požar na Potoški gori nad Preddvorom. April je bil prvi mesec leta, ko je bilo padavin več kot običajno. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu aprilu gibale med 9 in 11 °C, na Obali in Goriškem pa med 13 in 14 °C. Tla so ob koncu meseca postala dovolj ogreta za setev zahtevnejših vrtnin in koruze. Padavine, ki smo jih bili deležni v začetku aprila, so spodbudile fenološki razvoj tako gojenih kot negojenih rastlin. Nestanovitno vreme je bilo ugodno za razvoj okužb s cvetno monilijo na koščičarjih, ki so bili v fazah cvetenja. Zaradi dolgotrajne omočenosti listne mase so bili kljub nižjim temperaturam izpolnjeni tudi pogoji za začetne okužbe z jablanovim škrlupom, ki velja za najpomembnejšo bolezen jablan. Minimalne temperature, ki so se predvsem v drugi dekadi ponekod spustile pod ledišče, niso pustile večjih posledic na sadnem drevju. Ob koncu meseca so zgodnje sorte vinske trte v toplejših območjih pričele z razpiranjem prvih lističev. Padavine so spodbudile tudi hiter razvoj žit, ki so še v marcu zaradi sušnih razmer in hladnih noči bila počasnejša v razvoju. Ozimna žita so ob koncu aprila prehajala v faze kolenčenja. Aprilu je sledilo večmesečno obdobje suhega in nadpovprečno toplega vremena, ki je trajalo vse do septembra. V prvih dneh maja so breskve in češnje zaključile s cvetenjem in pričele razvijati plodiče. Zgodnje sorte jablan in hrušk so na toplih legah odcvetele, pozne sorte pa so prešle v polno cvetenje. V začetku maja so se pojavile močnejše nevihte s krajevnimi nalivi, močnejšimi sunki vetra in točo, ki so prizadela predvsem predele Koroške, Štajerske in Dolenjske. Toča je ponovno klestila tudi ob koncu meseca. Najhuje je bilo v Pomurju, kjer so bile prizadete tako njivske površine kot trajni nasadi. Najbolj so bile prizadete vrtnine, oljne buče, koruza, žita ter vinogradi. V mesecu maju je obilno cvetoča akacija ponujala bogato pašo za čebele. Okna suhega vremena so omogočala izvedbo prvih košenj. Razvoj trav je bil nekoliko kasnejši kot običajno. Temperature zraka so bile skozi celoten junij nad dolgoletnim povprečjem, le konec prve dekade se je ob neurjih, ki so zajela predvsem vzhodni del države, nekoliko ohladilo. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 3,7 °C višje kot običajno. Temperaturni odklon je bil največji na zahodnem delu države. V Ljubljani so se maksimalne dnevne temperature zraka šestnajstkrat povzpele nad 30 °C, v Biljah pa kar šestindvajsetkrat. Padavin v mesecu juniju je bilo malo. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 58 %. V začetku junija je v osrednji Sloveniji zacvetela lipa. V letošnjem letu sta imela tako lipa kot lipovec obilo cvetnih nastavkov, prav tako kostanj. Neurja z obilnimi padavinami, točo in močnimi sunki vetra so tekom meseca zlasti v občinah vzhodne in osrednje Slovenije povzročale težave in gmotno škodo. Žita je toča ujela v fazah razvoja plodu in dozorevanja. Na nekaterih prizadetih območjih so posevki polegli, na njivskih površinah pa je nekaj škode povzročila tudi vodna erozija. Ob koncu meseca junija se je pričela žetev ječmena. Visoke temperature so zagotavljale suhe posevke in predvsem primerno suho zrnje. Sadno drevje je bilo tekom junija v obdobju naravnega trebljenja plodov, ki je bilo letos nekoliko bolj intenzivno spričo bogatega cvetnega nastavka in ugodnih vremenskih pogojev ob cvetenju. Pregreta tla so doprinesla k izsuševanju površinskega sloja tal in stopnjevanju sušnih razmer. Najbolj so bili na udaru posevki koruze, zelenjadnice in travna ruša. Kjer posevki niso bili namakani, so se začeli pojavljati znaki sušnega stresa, še posebej na plitvih in prodnatih tleh. Sušnemu stresu se je ob koncu meseca pridružil še močan vročinski stres. Tudi v juliju so bile temperature zraka skozi celoten mesec višje kot običajno. Povprečna mesečna temperatura zraka na Goriškem je znašala 26,5 °C, kar je 4,2 °C več od dolgoletnega povprečja. V Biljah je bila najvišja izmerjena dnevna temperatura 38,4 °C (4. julij), temperature pa se le dva dni niso povzpele nad 30 °C. Temperature okoli 38 °C ali malo manj so bile ob koncu meseca izmerjene tudi ponekod drugod po državi (Ljubljana, Novo mesto, Celje). Padavin v mesecu juliju je bilo malo. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 60 %. Večina padavin je padla v obliki ploh, zato je bila njihova razporeditev prostorsko gledano zelo neenakomerna. Vremenske razmere v juliju so stopnjevale vročinski in sušni stres, kar se je odražalo v uvelosti rastlin, moteni rasti in razvoju, 71 Agencija Republike Slovenije za okolje rumenenju listja, v prisilnem dozorevanju, ožigih ali pa celo propadu rastlin. Lokalne padavine so stres ponekod sicer za kratek čas stres omilile, niso pa ga odpravile. V prvi dekadi julija se je postopoma zaključevala žetev žit. V sredini meseca je na Goriškem Krasu vzplamtel največji požar v zgodovini Slovenije, ki je zajel okoli 3.700 ha površin, od tega večino gozda. V avgustu so temperature še vedno vztrajale nad dolgoletnim povprečjem. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 2 °C višje kot običajno. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okoli 58 %. Vodna bilanca vegetacijskega obdobja je bila konec avgusta povsod po državi izrazito negativna. Na Obali je vodni primanjkljaj znašal 515,5 mm, kar je za dobrih 200 mm večji primanjkljaj od običajnega. Zaradi suše in visokih temperatur koruza na najbolj prizadetih območjih ni oblikovala storžev ali pa so bili storži majhni in poškodovani. Letošnja suša ni prizanesla niti trajnim nasadom. Sadno drevje je razvilo drobne plodove, veliko jih je odpadlo, prav tako lahko zaradi pomanjkanja vode pričakujemo motnje pri oblikovanja pridelka za naslednje leto. Na plitvih tleh in v mladih nasadih brez namakanja se je rast ustavila, pojavili so se sončni ožigi tako listja kot plodov. Škoda po suši in vročini se je odražala tudi na posevkih večine poletnih poljščin. Gomolji krompirja so bili drobnejši ter nepravilnih oblik, ob lokalnih padavinah pa je pri nekaterih sortah prišlo do ponovne rasti in kalitve gomoljev. Opaziti je bilo tudi predčasno rumenenje in odmiranjem listov pri gozdnem drevju. Temperaturni vlažnostni indeks se je večji del meseca zadrževal v intervalu, ki označuje veliko tveganje za vročinski stres za govedo na prostem. Nekoliko manjša je bila toplotna obremenitev le na pašnikih v hribovitih predelih. Padavine v drugi polovici avgusta so ponekod izboljšale stanje vegetacije ter omilile sušni in vročinski stres rastlin. September je bil običajno topel in izrazito namočen. Mesec sta zaznamovala dva izrazita padavinska dogodka. Obilne padavine so marsikje povzročile težave ali gmotno škodo. V začetku meseca je bilo še toplo in suho vreme, ki je omogočalo spravilo pridelkov ter pripravo tal za jesensko setev žit. V sadovnjakih je potekalo obiranje jabolk. Letos je bilo zaradi izjemnih vremenskih razmer na posameznih lokacijah oteženo določevanje optimalnih obiralnih oken. Sadjarji so ob koncu septembra obirali sorte kot so idared, zlati delišes in fuji, ki običajno zori v drugi polovici oktobra. Kjer je bil pridelek prizadet zaradi suše, pa so jih obrali že prej. V letošnjem letu je bila rast plodov zaradi suše in visokih temperatur počasnejša, saj so se listne reže zapirale in hranila niso prišla do korenin in listov, tudi če je nasad bil namakan, zato so bila jabolka drobna, vendar z večjo vsebnostjo sladkorja. Vinogradniki so konec septembra večinoma že zaključili trgatev, ki se je začela že v sredini avgusta. Letošnji letnik se bo po času dozorevanja vpisal med najzgodnejše. Padavine v avgustu so pripomogle, da je bil izpad pridelka v vinogradih manjši od prvotnih ocen. Slabši pridelek so imele predvsem zgodnje sorte, medtem ko so rdeče sorte polno dozorele ter dosegle primerno fenolno zrelost. Ob odsotnosti padavin v poletju je bilo tudi manj bolezni, kar pomeni, da je grozdje dočakalo trgatev bolj zdravo. Po mokrem septembru je sledil topel in izjemno suh oktober, ko je padlo le okoli 35 % običajnih količin padavin. Na manjših območjih v severozahodnem delu države je padlo zgolj okoli 10 mm dežja. Suho vreme v mesecu oktobru je omogočalo dobre pogoje za spravilo sadja, koruze ter drugih poljščin, obdelavo zemlje ter setev ozimnih žit, ki so bila lahko posejana v optimalnih rokih. V začetku oktobra so oljkarji odprli sezono obiranja oljk, nekateri najbolj zgodnji pa so pričeli z obiranjem že v drugi polovici septembra. V letošnjem letu se je v gozdovih pojavilo povečano število podlubnikov. Glavni vzroki za povečanje se pripisuje izredno sušnemu in vročemu poletju, zaradi česar so smreke oslabele in bile zato manj odporne. November je bil podobno kot oktober nadpovprečno topel in podpovprečno moker mesec. Najtopleje je bilo v začetku meseca, ko smo ponekod izmerili tudi novembrske rekorde (Dobliče 26,2 °C). Takrat je bil največji tudi dnevni temperaturni hod, ko je razlika med maksimalno in minimalno dnevno temperaturo na večini merilnih mest znašala več kot 15 °C. Ob ohladitvi v prvi dekadi se je minimalna dnevna temperatura zraka ponekod spustila pod 0 °C, zaradi česar je prišlo do pojava slane. Letos so se negativne temperature pojavile kasneje kot običajno. Na Letališču Jožeta Pučnika je temperatura prvič padla pod 0 °C šele 6. novembra, kar je približno 14 dni kasneje od povprečja zadnjih dvajsetih let. Še večja odstopanja pa so bila zaznana v Zgornjesavski dolini in na Koroškem. V začetku tretje dekade novembra je sneg v nekaterih predelih pobelil nižine, vendar se ni nikjer zadržal več kot tri dni. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Vremenske razmere v novembru z nadpovprečnimi temperaturami zraka so pospeševale jesenski razvoj ozimnih posevkov. December je bil nadpovprečno topel in moker mesec. Večji del padavin je padel v prvi polovici meseca. V drugi dekadi meseca je sneg za kratek čas pobelil tla po nižinah. Najdlje se je zadržal na Savinjskem, Koroškem in Dolenjskem (7 do 9 dni), kjer je zapadlo od 5 do 10 cm snega, drugod je zapadli sneg sproti kopnel. Ob koncu leta so nas presenetili cvetovi rastlin, ki jih po fenološkem koledarju uvrščamo med znanilke zgodnje ali prave pomladi. Letos so k neobičajnemu času cvetenju prispevali poletna suša, vročinski stres, deževen september ter topla jesen. Običajno nas presenečajo jesenski ali celo zimski cvetovi sliv, jablan, češenj in okrasnih grmovnic. Letos sta bila med njimi tudi španski bezeg in forzicija, prihod zime pa so ponekod pozdravile tudi cvetoče vijolice, marjetice in regrat. Prej kot običajno je na najbolj zgodnjih legah v zadnjih dneh leta zacvetel tudi mali zvonček, pri navadni leski pa so se podaljšale mačice, ki so ponekod tudi že začele izločati cvetni prah. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY December was 2,5 C warmer than average, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive with the largest surpluses in the central part of Slovenia. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 2 and 6 C and in warmer regions between 7 and 9 C. Snowdrop and hazel start flowering in some parts of the country. The second part of the review presents agrometeorological characteristics of the season 2022. 73 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V NOVEMBRU 2022 Discharges of Slovenian rivers in November 2022 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga odnatost rek se je v novembru zmanjšala glede na predhodni mesec. Skupni kazalec mesečne vodnatosti rek kaže, da se je v povprečju po rekah pretakala le dobra polovica vode, običajne za november. Skupni kazalec mesečne vodnatosti rek je izračunan kot povprečje obteženih razmerij srednjih mesečnih pretokov v tekočem letu in srednjih mesečnih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na merodajnih merilnih postajah, običajno izbranih na iztoku iz porečij. V Glede na povprečje primerjalnega obdobja se je najmanj vode pretakalo po Vipavi in rekah v slovenski Istri, manj kot polovico vode, običajne za ta mesec, pa tudi po Savinji in pritokih Drave. Približno polovica običajne novembrske količine vode se je pretakala po Muri, Dravi, Savi, Ljubljanici in Idrijci. Najbolj vodnate reke glede na primerjalno obdobje so bile Kolpa, Krka in Sotla, ki so ob padavinskih dogodkih v drugi polovici meseca najbolj narasle. Krka se je pri tem za krajši čas celo razlila ob strugi, kljub temu pa je bil njen srednji mesečni pretok podpovprečen zaradi predhodne izrazito male vodnatosti (slika 1). Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v novembru 2022 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between November 2022 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili srednji mesečni pretoki rek uvrščeni med 25. in 50. percentilom novembrskih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020. Manjše srednje mesečne pretoke, pod 25. percentilom, so imele Vipava, Drava, Dravinja in Kolpa v zgornjem toku. Izredno malo vodnata pa je bila Mura, katere srednji mesečni pretok je že od julija pod 5. percentilom (5-odstotna verjetnost pojava v posameznem mesecu). Njen srednji novembrski pretok v Gornji Radgoni je bil tretji najmanjši od leta 1981. Izmed izbranih vodomernih postaj je imela srednji novembrski pretok nekoliko nad 50. percentilom le Sotla v Rakovcu (slika 2). Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek novembra 2022 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. The 2022 mean annual discharges and its percentile classes ranking among the reference period 1991– 2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v novembru 2022 in v novembrih obdobja 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v novembru 2022 in v primerjalnem obdobju. Podobno nizka kot so razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki in pretoki primerjalnega obdobja, ki so jih opisali že zgoraj, so tudi razmerja med malimi pretoki novembra 2022 in ustreznimi povprečnimi pretoki primerjalnega obdobja. Najmanjši srednji dnevni novembrski pretok Mure (Qnp) v letu 2022 je bil manjši od najmanjšega srednjega dnevnega pretoka v vseh novembrih primerjalnega obdobja. Male pretoke (Qnp) blizu najmanjših obdobnih so imele v novembru še Drava v Črnečah, Sotla v Rakovcu in Rižana pri Kubedu. Novembrske visoke konice pretokov (Qvk) na večini rek niso bile tako izrazito majhne kot mali in srednji pretoki. Najmanjšim obdobnim vrednostim so se najbolj približale na Muri, Sori in Idrijci, medtem ko so bile na Krki v Podbočju in na Soči v Kobaridu večje od povprečnih novembrskih konic primerjalnega obdobja. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v novembru 2022 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in November 2022 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Dan/ Day November 2022 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Gornja Radgona 21. 11. 61,3 71,8 130 5. 11. Drava Črneče 27. 11. 102 154 429 2. 11. Dravinja Makole 13. 11. 1,33 2,60 20,2 23. 11. Sava Radovljica 28. 11. 18,1 38,2 208 4. 11. Sava Litija 2. 11. 73,7 129 350 5. 11. Sava Čatež 2. 11. 96,8 230 742 23. 11. Sora Suha 3. 11. 8,22 15,0 54,7 22. 11. Sotla Rakovec 13. 11. 1,07 7,89 51,1 23. 11. Kolpa Metlika 4. 11. 19,7 97,2 384 23. 11. Ljubljanica Moste 3. 11. 15,8 42,3 160 23. 11. Savinja Laško 2. 11. 11,6 24,5 134 23. 11. Krka Podbočje 4. 11. 11,0 54,8 231 23. 11. Soča Kobarid 30. 11. 14,4 31,1 351 4. 11. Soča Solkan 27. 11. 40,3 90,7 713 4. 11. Idrijca Hotešk 3. 11. 7,80 17,5 73,5 4. 11. Vipava Miren 2. 11. 4,02 12,1 50,4 23. 11. Reka Cerkvenikov mlin 2. 11. 1,11 7,95 49,9 4. 11. Rižana Kubed 3. 11. 0,19 4 2,18 14,2 17. 11. Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v November 1991–2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 61,9 68,1 84,5 101 148 337 150 242 966 86,4 124 144 177 298 719 418 635 2570 0,801 1,29 1,93 2,35 6,05 38,7 5,46 15,0 118 10,3 19,9 46,4 24,7 71,2 286 71,0 220 809 39,8 64,0 162 97,2 244 817 262 642 1785 62,3 116 247 145 406 1304 283 1002 3260 3,32 6,38 19,5 8,48 30,9 194 29,7 99,4 435 0,874 1,18 1,97 2,38 11,2 58,1 6,88 42,9 254 8,28 14,9 36,4 24,5 106 494 67,1 214 1018 5,67 13,2 41,5 26,5 85,5 191 97,8 189 332 6,94 12,8 27,6 15,9 55,6 361 34,5 138 1395 7,06 11,6 39,1 20,1 72,1 201 49,6 151 377 8,56 11,2 17,0 17,0 56,6 285 53,1 172 778 19,1 38,5 133 42,3 161 926 134 486 2508 4,13 6,66 13,2 8,91 38,0 304 33,8 116 757 2,08 4,31 8,90 6,02 33,8 175 20,8 106 350 0,546 1,31 3,93 2,15 16,0 107 6,15 56,5 283 0,128 0,215 0,762 0,833 6,04 25,0 3,58 15,3 47,9 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 76 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov [ - ] vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(november)/sQnp SOLKAN HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED KOBARID PODBOČJE SOLKAN nQs/sQs LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQs/sQs SOLKAN razmerje pretokov [ - ] ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qs(november)/sQs razmerje pretokov [ - ] vQvk/sQvk nQvk/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qvk(november)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v novembru 2022 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in November 2022 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na slikah 4 in 5 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v novembru. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. V prvem tednu novembra so narasle predvsem reke v zahodni polovici države, Soča in reke na Gorenjskem do velikih pretokov. Kraška polja so se delno ojezerila. Na vzhodu Slovenije je prevladovala mala vodnatost rek. Do sredine meseca so reke počasi upadale, vse več rek je imelo male pretoke. V drugi polovici so reke še dvakrat narasle do velikih pretokov. Prvič predvsem v južni polovici države, drugič pa v vzhodni. Pri tem se je Krka razlivala v manjšem obsegu, ojezerjenost kraških polj 77 Agencija Republike Slovenije za okolje pa se je povečala. V zadnjem tednu novembra je vodnatost rek upadala. Reke na severu države so imele ob koncu meseca male pretoke, drugod po državi pa večinoma srednje. pretok 140 120 100 80 60 40 20 0 1.11.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok 21.11.22 26.11.22 1.12.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 pretok 1.12.22 500 400 300 200 100 0 1.11.22 250 200 150 100 50 0 1.11.22 600 200 400 100 200 16.11.22 21.11.22 pretok 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok 26.11.22 1.12.22 11.11.22 16.11.22 1.12.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Sava Čatež I 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Sotla Rakovec [ m 3/s] 60 50 40 30 20 10 0 1.11.22 26.11.22 6.11.22 11.11.22 pretok 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Ljubljanica M oste I [ m 3/s] 200 150 100 50 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok 21.11.22 26.11.22 0 1.11.22 1.12.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok Savinja Laško [ m 3/s] 140 120 100 80 60 40 20 0 1.11.22 21.11.22 6.11.22 pretok Kolpa M etlika [ m 3/s] 500 400 300 200 100 0 1.11.22 0 1.11.22 1.12.22 Sora Suha I [ m 3/s] 60 50 40 30 20 10 0 1.11.22 26.11.22 21.11.22 Sava Radovljica [ m 3/s] 800 11.11.22 16.11.22 pretok 300 6.11.22 11.11.22 [ m 3/s] 400 0 1.11.22 6.11.22 pretok Sava Lit ija [ m 3/s] Drava Črneče [ m 3/s] Dravinja M akole [ m 3/s] 25 20 15 10 5 0 1.11.22 pretok M ura Gornja Radgona I [ m 3/s] 26.11.22 1.12.22 Krka Podbočje [ m 3/s] 250 200 150 100 50 0 1.11.22 21.11.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Slika 4. Urni pretoki novembra 2022 na izbranih vodomernih postajah v porečjih Mure, Drave in Save Figure 4. Hourly discharges in November 2022 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava River Basins 78 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok pretok Soča Kobarid I [ m 3/s] 400 800 300 600 200 400 100 200 0 1.11.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok 21.11.22 26.11.22 80 60 40 20 0 1.11.22 6.11.22 11.11.22 pretok 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok 60 50 40 30 20 10 0 1.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Vipava M iren I [ m 3/s] 6.11.22 11.11.22 16.11.22 pretok Reka Cerkvenikov mlin [ m 3/s] 60 50 40 30 20 10 0 1.11.22 0 1.11.22 1.12.22 Idrijca Hotešk [ m 3/s] Soča Solkan [ m 3/s] 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Rižana Kubed II [ m 3/s] 15 10 5 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 0 1.11.22 6.11.22 11.11.22 16.11.22 21.11.22 26.11.22 1.12.22 Slika 5. Urni pretoki v letu 2022 na izbranih vodomernih postajah jadranskega povodja Figure 5. Hourly discharges in 2022 at the selected Adriatic River Basin gauging stations Slika 6. Nizkovodno stanje Mure v Gornji Radgoni z vidnim prodiščem v strugi, 8. november 2022 Figure 6. The Mura River low water conditions at Gornja Radgona with a visible gravel bar in the river channel, 8 November 2022 SUMMARY The water abundance of Slovenian rivers decreased in November compared to the previous month. On the Slovenian average, there was only a good half of the water amount flowing through the rivers compared to the average November discharges in the reference period 1991–2020. Like in previous months, one of the least water-abundant rivers was the Mura River, whose mean monthly discharge in Gornja Radgona was the third lowest in November since 1981. Its mean monthly discharge has been below the 5th percentile since July already. The most water-abundant rivers were the Kolpa, Krka and Sotla, which rose the most during rainfall events in the second half of the month. The Krka River even exceeded the high-water discharge and overflowed the river banks for a short time, but due to the very low discharge in the first half of the month, its mean monthly discharge was still below average. 79 VODNATOST REK V DECEMBRU 2022 Discharges of Slovenian rivers in December 2022 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek adnji mesec leta so bile reke v večjem delu Slovenije nadpovprečno vodnate glede na povprečne decembrske pretoke primerjalnega obdobja 1991–2020. Pri tem so izstopale Kolpa, Krka, Ljubljanica in Vipava, ki so v decembru narasle do visokovodnih pretokov. Povprečno vodnate so bile reke z zaledjem v Julijskih Alpah, reke v slovenski Istri in Reka. Podpovprečno vodnati sta bili Drava in Mura, po katerih se je pretakalo tretjino manj vode kot v povprečno vodnatem decembru primerjalnega obdobja. Skupni kazalnik vodnatosti, prikazan na sliki 1, je izračunan kot povprečje obteženih mesečnih razmerij na merodajnih vodomernih postajah, običajno izbranih na iztoku iz porečij. Z Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v decembru 2022 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between December 2022 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki v decembru so bili na večini merodajnih vodomernih postaj uvrščeni med 75. in 95. percentilom srednjih mesečnih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020. Manjše pretoke, med 50. in 75. percentilom, so imele Soča, povirni del Save, reke v slovenski Istri in reka Reka. Še manjše, pod 25. percentilom srednjih mesečnih pretokov, pa Mura in Drava, kar pomeni, da se tako majhni srednji mesečni pretoki kot letos ali manjši pojavijo v povprečju na vsaka 4 leta. Najbolj vodnata pa je bila Kolpa, katere srednji mesečni pretok je bil večji od 95. percentila srednjih decembrskih pretokov primerjalnega obdobja, kar pomeni, da se enako velik ali večji srednji mesečni pretok na tej vodomerni postaji pojavi v povprečju vsakih 20 let (slika 2). 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek decembra 2022 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. The 2022 mean annual discharges and its percentile classes ranking among the reference period 1991– 2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v decembru 2022 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v decembru 2022 in v primerjalnem obdobju. Prve dni decembra so se v rekah po Sloveniji nadaljevale nizkovodne razmere, ki smo jih lahko spremljali že ves november. Reke v Posočju, v porečjih Vipave in kraške Ljubljanice, ter Sava in njeni pritoki na Gorenjskem so imele najmanjši mesečni pretok prav med prvim in četrtim decembrom. V naslednjih dneh se je ob obilnih padavinah vodnatost rek povečala povsod po državi. Ob visokovodnem dogodku so najbolj narasle Kolpa, Krka in Vipava, ter Logaščica in Gradaščica. Ob hitrem naraščanju so presegle 2. visokovodni pretok in poplavile. V manjšem obsegu so se razlile tudi Dravinja, Oplotnica, Poljanska Sora, Rinža, Lahinja, Ljubljanica s pritoki na Ljubljanskem barju, Cerkniščica, Grosupeljščica, Radešca, Rakitnica, Prečna, Idrijca in Branica. Planinsko in Cerkniško polje sta bili ojezerjeni. Največje mesečne pretoke so reke v večjem delu države dosegle med devetim in enajstim decembrom. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v decembru 2022 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in December 2022 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges December 2022 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 31. 12. 60,7 74,8 117 5. 12. Drava Črneče 25. 12. 95,1 142 383 6. 12. Dravinja Makole 31. 12. 3,23 8,69 61,5 10. 12. Sava Radovljica 2. 12. 25,5 53,0 198 10. 12. Sava Litija 1. 12. 105 285 837 10. 12. Sava Čatež 3. 12. 197 526 1482 10. 12. Sora Suha 1. 12. 10,3 36,5 230 9. 12. Sotla Rakovec 31. 12. 3,84 18,5 56,3 11. 12. Kolpa Metlika 29. 12. 50,5 210 863 10. 12. Ljubljanica Moste 3. 12. 39,7 127 233 10. 12. Savinja Laško 1. 12. 25,8 74,2 444 10. 12. Krka Podbočje 31. 12. 37,6 124 291 11. 12. Soča Kobarid 3. 12. 13,7 37,5 132 10. 12. Soča Solkan 4. 12. 41,9 149 947 10. 12. Idrijca Hotešk 3. 12. 9,36 49,5 470 9. 12. Vipava Miren 3. 12. 5,40 48,9 274 10. 12. Reka Cerkvenikov mlin 3. 12. 2,99 17,1 105 9. 12. Rižana Kubed 3. 12. 1,01 7,53 27,8 10. 12. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v December 1991–2020 Qnp Qs m3/s m3/s 47,5 55,8 85,4 120 129 205 64,9 108 141 215 234 328 1,06 1,81 2,60 6,25 4,72 13,4 9,81 14,0 21,3 46,4 44,3 103 43,8 53,9 101 207 215 418 66,1 103 164 353 325 673 4,53 6,07 9,09 28,3 17,4 65,6 0,955 2,04 3,59 12,0 8,39 35,8 8,24 25,9 28,9 107 51,1 212 8,40 15,8 36,0 82,5 100 160 6,95 10,3 17,4 46,5 33,1 106 6,62 21,5 25,9 72,3 45,7 149 7,17 7,96 13,2 34,3 23,8 87,6 13,2 18,7 37,9 121 80,2 291 4,51 7,28 9,65 34,5 18,9 83,6 2,71 4,66 6,68 30,7 12,2 76,6 0,735 0,977 3,08 15,1 10,4 39,6 0,145 0,427 1,06 6,10 2,59 15,3 Qvk m3/s 69,0 263 777 167 493 1185 2,64 36,4 83,7 32,9 214 745 89,4 674 1809 180 1102 2430 10,2 178 353 3,21 62,7 211 60,6 500 900 28,1 182 270 16,7 273 772 49,1 198 354 8,99 194 759 76,1 811 2287 11,4 298 789 15,1 168 364 1,33 114 259 1,56 27,0 72,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 82 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov [ - ] vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(december)/sQnp SOLKAN HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED KOBARID PODBOČJE SOLKAN nQs/sQs LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQs/sQs SOLKAN razmerje pretokov [ - ] ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qs(december)/sQs 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 razmerje pretokov [ - ] vQvk/sQvk nQvk/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qvk(december)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v decembru 2022 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in December 2022 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na slikah 4 in 5 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v decembru. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok 140 120 100 80 60 40 20 0 1.12.22 300 200 100 6.12.22 6.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Sava Radovljica 250 200 150 100 50 0 1.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 pretok Sava Čatež I [ m 3/s] 2000 1500 1000 500 6.12.22 pretok 0 1.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 6.12.22 pretok 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 6.12.22 pretok 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 60 50 40 30 20 10 0 1.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Sotla Rakovec 6.12.22 pretok 250 200 150 100 50 0 1.12.22 6.12.22 pretok 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Krka Podbočje [ m 3/s] 350 300 250 200 150 100 50 0 1.12.22 11.12.22 Ljubljanica M oste I [ m 3/s] Savinja Laško [ m 3/s] 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 [ m 3/s] Kolpa M etlika [ m 3/s] 6.12.22 pretok Sora Suha I [ m 3/s] 500 400 300 200 100 0 1.12.22 16.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 [ m 3/s] Sava Lit ija [ m 3/s] 1000 800 600 400 200 0 1.12.22 11.12.22 6.12.22 pretok Dravinja M akole pretok 250 200 150 100 50 0 1.12.22 0 1.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 [ m 3/s] 1000 800 600 400 200 0 1.12.22 Drava Črneče [ m 3/s] 400 pretok 70 60 50 40 30 20 10 0 1.12.22 pretok M ura Gornja Radgona I [ m 3/s] 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Slika 4. Urni pretoki v decembru 2022 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 4. Hourly discharges in December 2022 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje Naslednjih nekaj dni so reke upadale, po 15. decembru pa spet narasle do velikih pretokov. Tudi takrat se je povečala vodnatost Kolpe, Krke in Vipave, pa tudi Reke, Ljubljanice in rek slovenske Istre (slika 4). V zadnjih desetih dneh decembra se je vodnatost rek po državi spet zmanjševala. Najbolj opazno je bilo zmanjševanje pretokov rek v Pomurju in Podravju, ki so najmanjše decembrske pretoke dosegle prav v zadnjih dneh leta. Takrat so imele v spodnjem toku najmanjše decembrske pretoke tudi Krka, Savinja in Sotla. Reke jadranskega povodja so leto zaključile z rahlim povečanjem pretokov 30. in 31. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje decembra (slika 5). Mura, ki je bila podpovrečno vodnata vse leto, je zadnje dni leta še nekoliko upadla, Kolpa pa je v naslednje leto vstopila kot najbolj vodnata (slika 6). pretok 140 120 100 80 60 40 20 0 1.12.22 6.12.22 pretok 6.12.22 pretok 1000 800 600 400 200 0 1.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 pretok Vipava M iren I [ m 3/s] 300 250 200 150 100 50 0 1.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 pretok Reka Cerkvenikov mlin [ m 3/s] 120 100 80 60 40 20 0 1.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Soča Solkan [ m 3/s] Idrijca Hotešk [ m 3/s] 500 400 300 200 100 0 1.12.22 pretok Soča Kobarid I [ m 3/s] Rižana Kubed II [ m 3/s] 30 25 20 15 10 5 0 1.12.22 6.12.22 11.12.22 16.12.22 21.12.22 26.12.22 31.12.22 Slika 5. Urni pretoki v decembru 2022 na izbranih vodomernih postajah jadranskega povodja Figure 5. Hourly discharges in December 2022 at the selected Adriatic River Basin gauging stations Slika 6. Tridesetdnevno drseče povprečje pretoka (črna črta) v obdobju od 1. julija 2022 do 31. decembra 2022 v primerjavi s percentilnimi vrednostmi 30-dnevnega drsečega povprečja pretokov v referenčnem obdobju 1991– 2020 za izbrani vodomerni postaji Figure 6. 30-day discharge moving average (black line) between 1 July 2022 and 31 December 2022 compared with the percentile 30-day discharge moving average in the reference period 1991–2020 at selected gauging stations SUMMARY The water abundance of most Slovenian rivers was slightly above the long-term average in December. The most water-abundant rivers in December were Kolpa, Krka, Ljubljanica and Vipava Rivers, because of the high discharges during the flood events in their catchments. The mean monthly discharge of the Mura River was still very low. Its mean monthly discharge has been below the 25th percentile all year already (25 percent probability of occurrence in an individual year). In December, it was just slightly above the 5th percentile. 85 VODNATOST REK V LETU 2022 Discharges of Slovenian Rivers in 2022 Florjana Ulaga, Maja Koprivšek odnatost rek je bila v letu 2022 podpovprečna, saj sta se po rečnih strugah pretakali v povprečju le dobri dve tretjini količine vode glede na primerjalno obdobje 1991–2020. Leto v celoti zato uvrščamo med hidrološko najbolj suha leta na površinskih vodah v zgodovini meritev. Najmanj vodnate so bile reke v slovenski Istri in reka Reka (slika 1). Malo vodnate so bile tudi reke na severovzhodu Slovenije. Vse leto sta bili podpovprečno vodnati Mura in Drava. Povprečno vodnate so bile v letu 2022 glede na primerjalno obdobje le reke v porečju Kolpe, saj so jih dvakrat v septembru in ponovno v decembru zaznamovale poplave. V Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2022 in povprečnimi srednjimi pretoki v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between the 2022 mean annual river discharges and the reference period 1991–2020 mean discharges at the representative gauging stations V povprečju se je po rečnih strugah v letu 2022 največ vode pretakalo septembra, ko smo v južnem delu države zabeležili dva visokovodna dogodka. Iz razmerij med značilnimi vrednostmi pretokov v letu 2022 v primerjavi z obdobnimi vrednostmi je razvidno, da kljub septembrskim visokovodnim dogodkom značilni pretoki rek v naslednjih mesecih niso dosegali dolgoletnih mesečnih povprečij. Običajne hidrološke razmere so se glede na obdobje 1991–2020 tako vzpostavile šele ob visokovodnih dogodkih v decembru (slika 2). 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vodnatost rek v letu 2022 razmerja pretokov [-] Qnp/sQnp 2,5 Qsr/sQsr Qvk/sQvk 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in največjimi (Qvk) mesečnimi pretoki v letu 2022 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja obteženih mesečnih razmerij na 11 merodajnih vodomernih postajah. Figure 2. The ratios between the 2022 low (Qnp), mean (Qsr) and the highest (Qvk) monthly discharges and the reference period 1991–2020 monthly discharges (sQnp, sQsr, sQvk). Ratios are calculated as averages of weighted monthly ratios at 11 gauging stations. Uvrstitev srednjih letnih pretokov leta 2022 v percentilne razrede primerjalnega obdobja 1991–2020 (slika 3) pokaže, da je bil, z izjemo Kolpe, na večini porečij povprečni letni pretok manjši od 25. percentila v obdobju 1991–2020 (25-odstotna verjetnost pojava v posameznem letu). Najmanjše srednje letne pretoke v zgodovini meritev so v letu 2022 dosegle Rižana pri Kubedu, Savinja v Nazarjah in Drava v Črnečah. Zelo majhen pretok je imela tudi Mura, ki je imela manjši srednji pretok le leta 2003. Značilni pretoki rek v letu 2022 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Slika 3. Srednji letni pretoki rek leta 2022 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 3. The 2022 mean annual discharges and its percentile classes ranking among the reference period 1991– 2020 corresponding discharges at the representative gauging stations 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v letu 2022 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in 2022 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Vodotok / River Vodomerna postaja / Gauging station Dan Leto 2022 / Year 2022 Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Dan / Day Qnp Mura Gornja Radgona 14. 2. 55,3 99,5 299 30. 6. Drava Črneče 12. 3. 86,6 172 507 8. 6. Dravinja Makole 18. 8. 0,56 1 3,17 61,5 10. 12. Sava Radovljica 15. 2. 8,44 32,6 265 30. 9. Sava Litija 17. 8. 30,6 113 837 10. 12. Sava Čatež 27. 8. 44,2 188 1496 30. 9. Sora Suha 17. 8. 2,45 13,0 236 16. 9. Sotla Rakovec 19. 8. 0,58 9 5,6 85,1 30. 9. Kolpa Metlika 12. 8. 7,06 67,4 1009 17. 9. Ljubljanica Moste 7. 9. 3,70 38,0 274 17. 9. Savinja Laško 12. 8. 5,43 24,6 444 10. 12. Krka Podbočje 11. 8. 5,82 36,1 291 11. 12. Soča Kobarid 15. 8. 4,86 22,8 409 22. 10. Soča Solkan 28. 7. 15,7 69,8 1088 16. 9. Idrijca Hotešk 16. 8. 3,23 17,6 596 16. 9. Vipava Miren 13. 8. 0,79 5 12,4 274 10. 12. Reka Cerkvenikov mlin 24. 7. 0,37 4 4,46 105 9. 12. Rižana Kubed 12. 8. 0,08 1 1,70 27,8 10. 12. Legenda: letne značilne vrednosti / annual characteristic values Obdobje 1991–2020 / Period 1991–2022 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v 43,1 62 96,3 57,9 91,3 160 0,43 1,04 1,72 5,93 10,9 20,8 28,7 44,7 69,7 48,3 70,4 117 2,14 3,53 5,2 0,337 0,865 1,82 5,94 8,61 14,8 4,39 7,32 12,4 3,74 7,31 11,7 4,44 9,17 18,2 5,41 8,21 12,7 13,2 19,3 30,3 3,6 4,64 6,19 1,2 1,9 5,11 0,252 0,678 1,23 0,07 0,125 0,208 95,4 156 219 196 258 388 2,36 4,79 8,67 29,8 44,5 74,5 94,8 155 253 155 265 421 12,2 18,6 30,4 2,77 7,82 13,2 35,8 67,4 108 30,5 52,5 83 19,3 36,1 57,4 26,4 50,7 80,2 17,5 33,5 56,8 51,7 92,5 161 14,3 22,5 37,3 9,98 17,6 30,2 3,25 7,97 14,3 1,93 3,52 6,61 287 752 1363 687 1235 2570 38,5 81,9 144 224 455 809 749 1232 2087 1248 1998 3811 147 332 567 20,9 119 254 384 753 1018 206 258 355 256 635 1395 145 314 468 140 499 778 485 1404 2508 204 488 789 99,4 271 437 94,4 197 293 24,7 47,9 153 Qnp Qs Qvk najmanjši letni pretok – dnevno povprečje srednji letni pretok največji letni pretok – konica the lowest annual discharge – daily average mean annual discharge the highest annual discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok velik obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge hight periodical discharge – peak v – največji / maximum 88 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov [-] vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(2022)/sQnp 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 CERKVENIKOV MLIN KUBED CERKVENIKOV MLIN KUBED KUBED MIREN MIREN MIREN CERKVENIKOV MLIN HOTEŠK HOTEŠK HOTEŠK SOLKAN KOBARID SOLKAN nQs/sQs PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQs/sQs SOLKAN razmerje pretokov [-] ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qs(2022)/sQs 2,0 1,5 1,0 0,5 razmerje pretokov [-] vQvk/sQvk nQvk/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qvk(2022)/sQvk 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in največjimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v letu 2022 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between annual low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and the highest (Qvk, lower) discharges and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilni pretoki rek v letu 2022 in v primerjalnem obdobju. Srednji dnevni pretoki rek v letu 2022 so predstavljeni na slikah 5, 6 in 7. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok [m3/s] Mura Gornja Radgona I 300 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Drava Črneče 500 400 300 200 100 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Dravinja Makole 50 40 30 20 10 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Sava Radovljica 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Sava Litija 800 600 400 200 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Sava Čatež I 1500 1000 500 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Slika 5. Srednji dnevni pretoki v letu 2022 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju in Podravju ter na reki Savi Figure 5. Mean daily discharges in 2022 at the selected gauging stations in Pomurje and Podravje and at the Sava River 90 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok [m3/s] Sora Suha I 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Sotla Rakovec 80 60 40 20 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Kolpa Metlika 1200 1000 800 600 400 200 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Ljubljanica Moste I 300 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Savinja Laško 400 300 200 100 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Krka Podbočje 300 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 Slika 6. Srednji dnevni pretoki v letu 2022 na izbranih vodomernih postajah na pritokih reke Save Figure 6. Mean daily discharges in 2022 at the selected gauging stations of the Sava River tributaries 91 1.1.2023 Agencija Republike Slovenije za okolje pretok [m3/s] Soča Kobarid I 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Soča Solkan 800 600 400 200 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Idrijca Hotešk 500 400 300 200 100 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Vipava Miren I 300 250 200 150 100 50 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 pretok [m3/s] 1.9.2022 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Reka Cerkvenikov mlin 80 60 40 20 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 pretok [m3/s] 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 1.1.2023 Rižana Kubed II 30 25 20 15 10 5 0 1.1.2022 1.2.2022 1.3.2022 1.4.2022 1.5.2022 1.6.2022 1.7.2022 1.8.2022 1.9.2022 1.10.2022 1.11.2022 1.12.2022 Slika 7. Srednji dnevni pretoki v letu 2022 na izbranih vodomernih postajah jadranskega povodja Figure 7. Mean daily discharges in 2022 at the selected Adriatic River Basin gauging stations 92 1.1.2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Kronološki pregled hidroloških razmer Podpovprečna vodnatost se je v slovenskih rekah vzpostavila že julija 2021 in se nadaljevala do sredine septembra 2022, kar predstavlja eno najdaljših tovrstnih epizod po letu 1961. Skupna vodnatost rek je bila veliko večino leta podpovprečna. Med suho in toplo zimo s skromno snežno odejo so se nizkovodne razmere iz leta 2021 še stopnjevale in tako smo marca na veliko rekah beležili najmanjše srednje mesečne pretoke od leta 1981 dalje. Zaradi nestanovitnega vremena in taljenja snega v visokogorju se je skupna vodnatost slovenskih rek v aprilu nekoliko povečala, a ni dosegla razmer, običajnih za april v preteklosti. Ob suhem in toplem vremenu se je vodnatost rek zmanjševala od maja vse do septembra. Sušne razmere so se že junija pojavile na Primorskem, kjer so bile v poletnih mesecih tudi najbolj izrazite. Na začetku poletja so številna neurja sicer povečala vodnatost manjših rek na severovzhodu Slovenije, hkrati pa povzročila težave z razlivanjem hudournikov. Kazalnik mesečne vodnatosti rek predstavlja razmerje med srednjim mesečnim pretokom in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v referenčnem obdobju 1991–2020 (slika 8). Vrednost kazalnika, manjša od 1, predstavlja podpovprečno vodnatost reke oziroma nizkovodno stanje, vrednost kazalnika okoli 1 predstavlja povprečno vodnatost oziroma običajno hidrološko stanje, vrednost kazalnika nad 1 pa nadpovprečno vodnatost. Skupni kazalnik vodnatosti za posamezne mesece so izračunani kot povprečja obteženih mesečnih razmerij na merodajnih merilnih postajah, običajno izbranih na iztoku iz porečij. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Kazalniki mesečne vodnatosti rek v letu 2022 Figure 8. Monthly water-abundance indicators in 2022 Julija in avgusta so imele reke po vsej državi nizkovodno stanje, v tem času je bil na večini rek zabeležen tudi najmanjši pretok vode v letu. Vodnatost rek v juliju in avgustu je bila v povprečju več kot 60 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nizkovodne razmere so bile primerljive z 94 Agencija Republike Slovenije za okolje najbolj sušnimi razmerami v zadnjih desetletjih ter podobne najbolj sušnim razmeram v letu 2003, ki velja za najbolj sušno leto v obdobju dosedanjih meritev. Zelo sušne razmere so bile v rekah na Bovškem, Goriškem, v slovenski Istri, Ljubljani in okolici ter v spodnjem Posavju. V avgustu se je nizkovodno stanje rek še stopnjevalo. V drugi polovici meseca so bile hidrološke razmere najbolj sušne na Bovškem in Goriškem, kjer je bilo hidrološko stanje v rekah izjemno sušno (slike 9, 10 in 11). Ocena sušnih razmer po državi je podrobneje predstavljena v biltenu Sušomer, na povezavi 6. jan. 13. jan. 20. jan. 27. jan. 3. feb. 10. feb. 17. feb. 24. feb. 3. mar. 10. mar. 17. mar. 24. mar. 31. mar. 7. apr. 14. apr. 21. apr. 28. apr. 5. maj. 12. maj. 19. maj. 26. maj. 2. jun. 9. jun. 16. jun. 23. jun. 30. jun. 7. jul. 14. jul. 21. jul. 28. jul. 4. avg. 11. avg. 18. avg. 25. avg. 1. sep. 8. sep. 15. sep. 22. sep. 29. sep. 6. okt. 13. okt. 20. okt. 27. okt. 3. nov. 10. nov. 17. nov. 24. nov. 1. dec. 8. dec. 15. dec. 22. dec. 29. dec. 2022 https://www.meteo.si/uploads/probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/ Zap. teden 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 Gorenjska Zgornjesavska Bovška Goriška Obala Notranjska LJ okolica Kočevska Belokranjska Dolenjska Spodnjeposavska Savinjska Koroška Podravska Pomurska običajna vodnatost / normal hydrological conditions zelo sušne razmere / severe drought zmerno sušne razmere / moderate drought izjemno sušne razmere / extreme drought Slika 9. Tedenski pregled ocen sušnih razmer vodotokov po regijah v letu 2022 Figure 9. 2022 weekly review of regional drought conditions estimates in the watercourses Slika 10. Nizkovodno stanje Bače v Bači pri Modreju (zgoraj levo) in Tolminke v Tolminu (zgoraj desno) 11. avgusta ter Save v Jesenicah na Dolenjskem, 22. avgusta 2022 (spodaj) Figure 10. Low water conditions of the Bača River at Bača pri Modreju (top left) and the Tolminka River at Tolmin (top right), 11 Avgust and Sava River at Jesenice na Dolenjskem gauging station, 22August, 2022 (bottom) 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Devetdesetdnevno drseče povprečje pretoka (črna črta) v obdobju od 1. aprila 2022 do 15. septembra 2022 v primerjavi z najmanjšim (rdeča črta) ter 5. (rjava črta), 25. (rumena črta) in 50. (zelena črta) percentilom 90dnevnega drsečega povprečja pretokov v referenčnem obdobju 1991–2020 za izbor vodomernih postaj Figure 11. 90-day discharge moving average (black line) between 1 April 2022 and 15 September 2022 compared with the minimum (red line), the 5th (brown line), 25th (yellow line) and the 50th (green line) percentile 90-day discharge moving average in the reference period 1991–2020 at selected gauging stations 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Septembra so obilne padavine vplivale na povečanje vodnatosti rek v večjem delu države. V drugi polovici septembra se je sušno obdobje končalo z dvema zaporednima epizodama poplav, ki so zajele predvsem porečja Kolpe, Krke, Ljubljanice in Sore. Med 15. in 17. septembrom so reke Poljanska Sora, Gradaščica, Logaščica, Ljubljanica, Kolpa in Lahinja presegle 2. visokovodni pretok in ob tem poplavile (sliki 12 in 13). Manjša razlivanja so bila prisotna v porečjih Medije, Grosupeljščice, Idrijce in Hublja. Zadnje dni septembra so vnovič narasle in poplavljale reke v porečjih Kolpe, Ljubljanice in Krke: sprva reka Kolpa, ki je poplavila v največjem obsegu, kasneje pa Gradaščica, Logaščica, Ljubljanica na Ljubljanskem barju, Bistra, Radulja in Krka. V manjšem obsegu so se razlile tudi Dravinja, Poljanska Sora, Mirna, Sotla s pritoki, manjši pritoki Kolpe, pritoki Ljubljanice v kraškem zaledju, Ložnica in manjše reke v porečju Krke. Planinsko in Cerkniško polje sta bili ojezerjeni. S tem se je skupna mesečna vodnatost slovenskih rek po več kot enem letu dvignila nad dolgoletno povprečje. Mura in Drava pa sta še vedno ostali izrazito podpovprečno vodnati. Slika 12. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah med poplavnima dogodkoma od 15. do 18. septembra (levo) in od 28. septembra do 2. oktobra (desno) 2022 Figure 12. Exceedance of the high flow thresholds at the gauging stations between 15 and 18 September (left) and between 28 September and 2 October (right) 2022 flood events 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Hidrogrami z vodomernih postaj, kjer so bile septembra presežene vrednosti 3. visokovodnega pretoka in so reke poplavljale Figure 13. Hydrographs at the gauging stations where in September the 3rd high flow thresholds were exceeded and the rivers flooded V nadaljevanju jeseni so reke upadale, njihova vodnatost je bila podpovprečna. Dva decembrska visokovodna dogodka sta poskrbela, da se je skupna vodnatost slovenskih rek v zadnjem mesecu leta vnovič dvignila nad povprečje (slika 14). Med 9. in 12. decembrom so poplavljale reke v porečjih Ljubljanice, Kolpe, Vipave in Krke. V manjšem obsegu so se razlile tudi Dravinja, Oplotnica, Poljanska Sora, Rinža, Lahinja, Ljubljanica s pritoki na Ljubljanskem barju, Cerkniščica, Grosupeljščica, Radešca, Rakitnica, Prečna, Idrijca in Branica. Planinsko in Cerkniško polje sta bili ojezerjeni. Slika 14. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah med poplavnim dogodkom od 9. do 12. decembra 2022 (levo zgoraj) in hidrogrami z vodomernih postaj, kjer so bile najizraziteje presežene vrednosti 2. visokovodnega pretoka in so reke poplavljale Figure 14. Exceedance of the high flow thresholds at the gauging stations between 9 and 12 December 2022 flood event (top left) and hydrographs from the gauging stations where the 2nd high flow thresholds were significantly exceeded and the rivers flooded 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Vipava v Mirnu pred visokovodnim dogodkom 9. decembra 2022 ob 9.20 (levo) in med dogodkom 10. decembra 2022 ob 8.10 (desno) Figure 15. Vipava at Miren before the flood event, 9 December 2022 at 9:20 (left), and during the flood event, 10 December 2022 at 8:10 (right) Poročila o visokovodnih dogodkih so objavljena na spletni strani https://www.arso.gov.si/ vode/poročila in publikacije/. SUMMARY The water-abundance of the Slovenian rivers in 2022 was significantly below average. Compared to the reference period 1991–2020 there were only two-thirds of the water amount averagely flowing along the riverbeds. The year as a whole is therefore classified as one of the hydrologically driest years on surface waters in the history of the measurements. The least water abundant rivers on an annual basis were rivers in Slovenian Istria, the Reka River and the rivers in the northeast of Slovenia. The only average water abundant was the Kolpa River basin, because of floods in this area in September and December. Water level conditions of Slovenian rivers had been below the reference period average already since July 2021 and persisted such till mid-September 2022, which represents one of the longest episodes of its kind since 1961. In September low water conditions were interrupted by two episodes of floods, mostly in the Kolpa, Krka, Ljubljanica and Sora river basins. Another flood event, mostly in the same river basins, happened in December. It included also the Vipava River basin but was less intensive than the first two. The classification of the 2022 mean annual flows into the percentile classes of the reference period 1991–2020 shows that, with the exception of the Kolpa River, the mean annual discharge at most Slovenian rivers was less than 25th percentile (25 percent probability of occurrence in an individual year). Rivers Rižana in Kubed, Savinja in Nazarje, and Drava in Črneče exceeded the lowest mean annual discharges in the history of measurements. The Mura River had the second-lowest mean annual discharge, it was lower only in 2003. 99 TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila decembra 2022 v povprečju 1,7 °C višja od srednje decembrske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,3 °C višjo, Blejsko jezero pa 1,2 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem decembru 2,8 °C. T Srednja dnevna temperatura večine slovenskih rek je v začetku decembra najprej nekoliko narasla, sredi meseca pa dvakrat padla, a po vsakem padcu se je temperatura rek spet dvignila. Konec decembra je imelo veliko rek višjo temperaturo kot ob začetku decembra. Med izbranimi rekami je bila v povprečju dnevna temperatura zadnjega decembra za 0,6 °C višja kot 1. decembra. Najnižjo temperaturo je imela večina rek 13. ali 15. decembra. Največ rek je imelo najvišjo temperaturo 31. decembra, mnoge pa med 5. in 6. decembrom, 10. decembra ali med 25. in 27. decembrom. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v decembru 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average December 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Drava, Ptuj * Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm Pesnica, Zamušani Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Čatež Sora, Suha Kamniška Bistrica, Kamnik Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Unica, Hasberg Savinja, Laško Dreta, Kraše Paka, Rečica Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Nadiža, Potoki * Reka, Trnovo Rižana, Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero DECEMBER 2022 4,7 4,7 4,4 4,9 5,6 5,1 6,4 7,1 8,7 7,3 7,3 8,8 8,0 7,1 7,0 8,5 6,4 8,7 6,9 8,0 9,1 7,0 8,5 11,0 6,4 8,2 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 100 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 3,8 1,4 3,7 4,0 3,8 3,7 5,1 5,7 6,7 5,2 6,2 6,3 6,7 5,7 4,5 4,8 5,1 6,7 5,7 6,0 6,7 5,7 6,1 10,7 5,1 7,0 0,9 3,3 0,7 0,9 1,8 1,4 1,3 1,4 2,0 2,1 1,1 2,5 1,3 1,4 2,5 3,7 1,3 2,0 1,2 2,0 2,4 1,3 2,4 0,3 1,3 1,2 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona december Drava Ptuj 1. 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 10 5 0 10 5 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Sava Radovljica Sava Šentjakob december Sava Čatež Sora Suha Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 15 Temperatura (°C) 10 Temperatura (°C) Dravinja Videm 0 1. 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december december Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 10 Dreta Kraše Paka Rečica 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) december Pesnica Zamušani 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 5 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Soča Log Čezsoški december Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Bača Bača pri Modreju 101 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 15 10 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v decembru 2022, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in December 2022 in C Blejsko jezero se je v decembru počasi ohlajalo. Od začetka do konca meseca se je srednja dnevna temperatura jezera znižala za 2,5 °C. Najvišjo temperaturo je imelo Blejsko jezero 1. decembra, najnižjo pa 29. decembra. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera se v decembru ni veliko spreminjala. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo je bila 1,7 °C. Najnižjo temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 13. decembra, najvišjo pa 1. decembra. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru 2022, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in December 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in December 2022 was 2.8 C, The average observed river’s temperature was 1.7 C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 C higher and the Bled Lake was 1.2 C higher as a long-term average. 102 TEMPERATURE REK IN JEZER V LETU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in year 2022 Mojca Sušnik rednje letne temperature rek na 24 izbranih opazovalnih postajah so bile v letu 2022 v povprečju za 1,3 °C višje od dolgoletnega obdobnega povprečja (1991–2020). Blejsko jezero je imelo v primerjavi z dolgoletnim obdobjem za 1,0 °C višjo srednjo letno temperaturo in Bohinjsko jezero višjo za 1,9 °C. Temperature za leto 2022, navedene v prispevku, se po končni kontroli lahko še nekoliko spremenijo. S Najnižje temperature je imelo največ rek po Sloveniji 13. januarja in 13. marca. Najvišje temperature pa je imelo največ rek 25. julija, veliko pa tudi 5. avgusta ter ob koncu junija oziroma ob začetku julija. Bohinjsko jezero je imelo najnižjo temperaturo 18. februarja, Blejsko jezero pa 3. februarja. Najvišjo temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 25. julija, Blejsko pa 5. avgusta. Povprečna razlika med najnižjo zimsko in najvišjo poletno temperaturo rek v Sloveniji v letu 2022 je bila 21 °C. Preglednica 1. Povprečne mesečne temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2022, v C. Table 1. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2022 in C. JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Postaja 3,4 5,0 6,9 10,3 14,3 18,5 20,5 20,6 16,2 13,1 8,9 4,7 11,9 3,0 4,8 6,4 11,6 17,8 20,8 22,9 22,5 17,7 13,5 8,8 4,9 12,9 Drava, Ptuj 2,0 3,2 5,9 10,8 15,9 18,8 22,4 — 17,5 13,3 9,6 4,2 — Mislinja, Otiški Vrh 2,9 3,8 5,1 8,7 13,4 16,7 18,5 18,4 14,5 12,4 8,6 4,9 10,7 Dravinja, Videm 3,0 5,0 6,4 10,6 17,0 20,8 22,5 21,7 16,7 13,8 9,1 5,6 12,7 Pesnica, Zamušani 3,6 5,8 7,4 11,7 17,8 20,7 21,0 20,2 16,9 14,1 9,2 5,1 12,8 Sava, Radovljica 4,5 5,2 6,3 8,1 12,1 15,4 16,5 16,0 12,8 10,3 8,1 6,4 10,2 Sava, Šentjakob 4,3 5,1 6,3 9,9 14,8 18,1 19,3 19,1 14,6 11,8 8,8 7,1 11,7 Sava, Čatež 6,4 7,8 9,7 12,8 18,8 23,3 25,8 24,1 18,8 13,6 11,3 8,7 15,1 Sora, Suha 3,9 5,2 6,3 9,7 15,1 19,2 20,7 19,9 14,8 12,2 9,3 7,3 12,0 Kamniška, Bistrica Kamnik 5,5 6,2 6,8 8,3 9,0 11,8 13,8 13,9 10,8 9,6 8,2 7,3 9,3 Kolpa, Metlika 5,8 6,8 8,8 11,2 16,7 20,5 24,5 23,4 15,4 11,9 9,9 8,6 13,7 Ljubljanica, Moste 5,9 6,9 8,0 10,0 13,9 17,7 20,2 19,9 15,3 13,0 11,0 8,0 12,5 Unica, Hasberg 6,5 7,6 7,7 9,4 10,4 9,8 — 9,9 10,1 11,7 9,4 7,1 — Savinja, Laško 4,0 5,6 7,5 10,8 16,3 20,7 21,9 21,8 16,6 13,6 9,7 7,0 13,0 Dreta, Kraše 4,3 5,0 6,0 8,7 12,0 14,7 16,9 16,8 13,3 10,9 8,5 8,4 10,5 Paka, Rečica 3,7 5,3 7,2 10,8 16,2 19,7 21,8 21,4 16,6 13,7 9,9 6,4 12,8 Krka, Podbočje 6,2 7,3 9,0 12,0 17,3 21,8 25,7 24,3 18,0 13,5 11,0 8,7 14,6 Soča Log, Čezsoški 5,6 5,9 6,6 7,7 9,0 11,4 13,0 12,4 9,7 8,7 7,5 6,9 8,7 Bača, Bača pri Modreju 5,5 6,1 6,9 9,2 12,7 16,2 17,9 17,7 14,1 11,8 9,5 8,0 11,3 Vipava, Miren 6,2 7,2 8,5 11,8 18,1 23,2 25,6 24,2 16,7 13,2 10,6 9,1 14,6 Nadiža, Potoki 3,6 4,2 5,4 8,9 14,1 18,3 21,0 20,4 15,7 12,5 9,4 7,0 11,8 Reka, Trnovo 5,4 6,3 7,1 9,9 13,3 14,3 15,7 18,3 15,4 11,6 9,9 8,5 11,3 Rižana, Kubed 10,5 10,6 10,6 11,1 12,3 14,5 16,5 15,8 12,8 11,6 11,2 11,0 12,4 Bohinjsko jezero 4,5 4,0 5,3 7,8 14,1 19,5 23,7 22,6 17,4 12,7 8,9 6,4 12,3 Blejsko jezero 4,9 4,4 6,1 10,1 17,5 21,6 24,2 23,7 20,7 16,9 13,2 8,2 14,4 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja mesečna odstopanja temperature izbranih rek od povprečja v pozitivno smer so bila v poletnih mesecih. V juliju je bila povprečna temperatura izbranih rek za 2,9 °C višja od srednje julijske temperature v obdobju 1991–2020, v juniju 2,5 °C in v avgustu 2,1 °C višja. Največ rek je imelo srednjo mesečno temperaturo nižjo od srednje mesečne v primerjalnem obdobju v marcu in aprilu, v povprečju pa so bile podobne obdobnim marčevskim in aprilskim temperaturam. Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v pozitivno smer je bilo novembra, za 2,3 °C, Bohinjskega pa julija za 4,9 °C. Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v negativno smer je bilo aprila, za 0,1 °C. Bohinjsko jezero v letu 2022 ni imelo srednje mesečne temperature pod obdobno srednjo mesečno temperaturo. Najbližje mesečni obdobni temperaturi je imelo Bohinjsko jezero v aprilu. 6.0 Odstopanje temperature [ C] 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 -1.0 -2.0 -3.0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV Mura, G. Radgona Mislinja, Otiški Vrh Pesnica, Zamušani Sava, Šentjakob Ljubljanica, Moste Savinja, Laško Kolpa, Metlika Krka, Podbočje Soča Log, Čezsoški Vipava, Miren Reka, Trnovo DEC Slika 1. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur nekaterih slovenskih rek v letu 2022 od povprečja (1991–2020 ali krajše), v C Figure 1. Deviation of average monthly temperature of some Slovenian rivers and lakes in year 2022 from long term period (1991–2020 or shorter) in C 6.0 5.0 Odstopanje temperature [ C] 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 -1.0 -2.0 -3.0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN Bohinjsko jezero JUL AVG SEP OKT NOV DEC Blejsko jezero Slika 2. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur slovenskih jezer v letu 2022 od povprečja (1991–2020 ali krajše), v C Figure 2. Deviate of average monthly temperature of Slovenian lakes in year 2022 from long term period (1991– 2020 or shorter) in C 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2022 ter večletnem obdobju (1991–2020 ali krajšem) Table 2. Low, average, high temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2022 and in long-term period (1991–2020 or shorter) leto 2022 vodomerna postaja obdobje / period 1991–2020 Tnk Ts Tvk dan °C °C °C Mura, Gornja Radgona 14. 1. 1,5 11,9 25,1 25. 7. Ledava, Polana 20. 1. 1,6 12,9 26,1 24. 7. Mislinja, Otiški Vrh 12. 3. 0,6 10,7 24,2 25. 7. Dravinja, Videm 14. 1. 0,7 12,7 26,8 1. 7. Pesnica, Zamušani 12. 1. 1,4 12,8 26,4 1. 7. Sava, Radovljica 22. 1. 2,8 10,2 19,0 23. 7. Sava, Šentjakob 13. 3. 1,7 11,7 22,3 5. 8. Sava, Čatež 15. 1. 5,3 15,1 30,6 30. 6. Sora, Suha 13. 1. 1,7 12,0 25,0 25. 7. Kamniška, Bistrica Kamnik 13. 3. 3,7 9,3 16,8 25. 7. Kolpa, Metlika 30. 1. 3,6 13,7 28,6 25. 7. Ljubljanica, Moste 28. 1. 5,0 12,5 23,3 6. 8. Savinja, Laško 13. 1. 1,4 13,0 30,5 27. 8. Dreta, Kraše 13. 3. 1,6 10,5 21,4 25. 7. Paka, Rečica 13. 1. 1,3 12,8 26,9 1. 6. Krka, Podbočje 27. 1. 4,7 14,6 27,9 5. 7. Soča Log, Čezsoški 13. 3. 4,0 8,7 17,6 25. 7. dan Tnk Ts Tvk C C C 0,0 0,5 2,2 0,0 0,0 0,8 0,0 0,6 2,1 0,0 0,3 1,1 0,0 0,5 2,7 0,0 1,8 3,1 0,1 2,6 4,1 0,5 3,1 5,3 0,0 0,6 1,7 1,0 3,0 4,4 0,0 1,6 4,9 2,5 3,8 4,9 0,0 2,2 0,0 0,0 2,6 0,0 0,0 2,9 0,0 0,0 2,4 4,3 0,0 2,6 5,0 9,0 10,4 11,6 7,2 10,3 13,1 7,2 10,0 11,3 10,6 12,1 14,5 9,9 11,0 12,7 7,2 8,6 9,6 8,6 10,2 11,2 11,8 13,3 14,6 8,5 10,2 12,0 6,7 8,2 11,4 11,9 13,2 15,2 10,1 11,2 11,7 9,4 11,1 12,8 6,7 10,0 12,3 10,2 12,0 14,9 10,3 12,8 14,2 6,5 7,7 8,9 18,3 22,0 26,2 21,0 24,1 30,3 15,0 20,9 26,4 23,0 25,1 27,4 17,8 21,8 25,6 13,6 16,5 19,5 15,8 18,4 22,4 21,9 26,0 29,1 16,3 20,2 23,6 10,0 14,2 18,4 24,6 27,7 30,2 17,3 20,2 21,9 20,2 24,4 30,5 13,4 20,3 23,4 20,8 24,4 26,3 21,6 25,3 31,1 9,9 12,9 17,1 TEMPERATURA REK 105 n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Agencija Republike Slovenije za okolje leto 2022 vodomerna postaja obdobje / period 1991–2020 Tnk Ts Tvk dan °C °C °C 13. 3. 3,9 11,3 21,8 25. 7. 3. 2. 4,6 14,6 29,7 21. 6. Nadiža, Potoki * 30. 1. 2,0 11,8 25,3 5. 8. Reka, Trnovo 13. 1. 4,1 11,3 19,8 26. 8. 9. 2. 8,6 12,4 19,3 23. 7. 18. 2. 1,8 12,3 27,6 25. 7. 3. 2. 3,9 14,4 26,5 5. 8. Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Rižana, Kubed * Tnk Ts Tvk C C C n s v n s v n s v n s v n s v 0,0 2,3 4,2 0,6 2,8 4,6 0,0 1,4 3,3 0,0 2,2 4,0 6,5 8,5 9,5 8,6 10,3 12,0 7,0 12,6 15,1 10,9 11,4 12,9 8,9 10,0 11,3 11,5 11,6 11,8 14,6 17,9 22,0 9,0 24,0 28,1 21,2 23,1 24,1 14,8 18,3 21,2 17,1 17,9 20,4 n s v n s v 0,0 1,3 4,0 1,7 3,4 4,7 8,8 10,4 11,7 12,4 13,4 15,4 17,8 22,8 26,6 23,0 24,7 27,1 dan TEMPERATURA JEZER Bohinjsko jezero Blejsko jezero * krajše primerjalno obdobje / shorter comparative period Legenda: Tnk najnižja letna temperatura the lowest annual temperature Ts srednja letna temperatura average annual temperature Tvk najvišja letna temperatura the highest annual temperature najnižja nizka temperatura v obdobju srednja nizka temperatura v obdobju najvišja nizka temperatura v obdobju najnižja srednja temperatura v obdobju srednja temperatura v obdobju najvišja srednja temperatura v obdobju najnižja visoka temperatura v obdobju srednja visoka temperatura v obdobju najvišja visoka temperatura v obdobju obdobne značilne vrednosti period characteristic values: n najnižja / the lowest s srednja / average v najvišja / the highest Mura, Gornja Radgona Pesnica, Zamušani 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC 2022 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 106 AVG 2022 SEP OKT NOV DEC Agencija Republike Slovenije za okolje Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm 20 25 18 16 20 14 12 15 10 10 8 6 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG obdobje 1991-2020 2022 Paka, Rečica SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 2022 Savinja, Laško 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB 2022 MAR APR MAJ JUN JUL AVG obdobje 1991-2020 Sava, Radovljica 2022 Sava, Šentjakob 18 25 16 20 14 12 15 10 8 10 6 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB 2022 MAR APR MAJ JUN JUL AVG obdobje 1991-2020 Sora, Suha 2022 Ljubljanica, Moste 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC 2022 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 107 AVG 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Krka, Podbočje Kolpa, Metlika 30 30 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG obdobje 1991-2020 SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 2022 Soča, Log Čezsoški AVG SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 2022 Vipava, Miren 14 30 12 25 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB 2022 MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 Reka, Trnovo AVG 2022 Rižana, Kubed 20 18 18 16 16 14 14 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 2016-2020 2022 Bohinjsko jezero AVG 2022 Blejsko jezero 25 30 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG SEP OKT NOV DEC 2022 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL obdobje 1991-2020 AVG 2022 Slika 3. Povprečne mesečne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v letu 2022 in v primerjalnem obdobju na izbranih postajah, v C. Figure 3. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2022 and long term period in C. 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Prostorski prikaz povprečne letne temperature rek in jezer leta 2022 na merilnih mestih državnega hidrološkega monitoringa. v C Figure 4. Average yearly temperature of Slovenian rivers and lakes in year 2022 in C SUMMARY The average water temperatures of selected Slovenian rivers in 2022 were 1.3 C higher as compared to the long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of Bled Lake was 1.0 C higher and Bohinj Lake was 1.9 C higher as a long-term average. The greatest monthly deviation of the water temperature of the Slovenian rivers from the average monthly temperature was in July in positive direction and in March in negative scale. 109 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V NOVEMBRU 2022 Sea dynamics and temperature in November 2022 Simona Špehar V remenske razmere so ob hkratnem sovpadanju z visoko astronomsko plimo vplivale na obsežnejše poplavljanje morja. Izmerjena je bila 5. najvišja gladina morja od leta 1961 dalje. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož novembra 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in November 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v novembru 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in November 2022 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Novembra je morje šestkrat poplavilo dele slovenske obale, in sicer 4., 5., 22., 23., 24. in 25. novembra. Najobsežnejše poplave bile 22. novembra, ko je bila na mareografski postaji Koper s 365,1 cm izmerjena peta najvišja gladina morja od leta 1961 dalje. Visoka gladina morja je bila posledica visoke astronomske plime zaradi bližine luninega mlaja, močnega juga vzdolž Jadrana, ki je na odprtem morju pihal s hitrostjo prek 100 km/h ter nizkega zračnega tlaka, kar je skupaj prispevalo k dvigu gladine morja za okoli 80 cm. V naslednjih dneh je sledilo lastno nihanje Jadranskega morja, ki je botrovalo poplavljanju 23. in 24. novembra, ko je v času jutranje plime gladina še presegla 330 cm ter 25. novembra, ko se je morje razlivalo le še po najnižjih delih obale. Srednja mesečna višina morja je bila novembra 15 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990, najnižja višina 13 cm in najvišja višina morja pa 55 cm višja (preglednica 1). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v novembru 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in November 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v novembru 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in November 2022 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja januarja 2023. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso. gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in January 2023. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v novembru 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in November 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper November November 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 238 365 156 208 204 276 120 156 223 310 143 167 237 356 159 197 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja V dneh, ko je pihala burja, so valovi ob slovenski obali večkrat presegali višino 1 metra. Valovanje je bilo najvišje 22. novembra, ko je bila povprečna dnevna višina valov 1,1 m, najvišji val, izmerjen na mareografski boji Vida, je bil visok 3,11 m, kar po Douglasovi lestvici predstavlja stopnjo 5 (razburkano morje). Srednja mesečna višina polurnega valovanja je bila novembra 0,36 m (slika 6). Slika 6. Valovanje morja novembra 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in November 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Temperatura morja se je v novembru postopoma zniževala iz 20,4 °C na 13,8 °C. Srednja mesečna temperatura morja je bila s 17,4 °C za 2,5 °C višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1991–2020 (preglednica 2). Slika 7. Srednje dnevne temperature morja novembra 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in November 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v novembru 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) novembrska temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in November 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper November November 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 13,8 17,4 20,4 11,8 13,9 16,3 12,7 14,9 17,2 14,3 16,0 18,4 SUMMARY Weather conditions, coinciding with a high astronomical tide, led to widespread sea flooding. The 5 th highest sea level since 1961 was measured. 114 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2022 Sea dynamics and temperature in December 2022 Simona Špehar ecembra je morje dvakrat poplavilo nižje dele obale. Srednja mesečna višina morja je bila višja od dolgoletnega povprečja. Burja je večkrat povzročila močnejše vzvalovanje morja. Temperatura morja se je spreminjala skladno s temperaturo zraka, amplituda med najvišjo in najnižjo temperaturo morja je znašala 3,1 °C. D Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož decembra 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in December 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v decembru 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in December 2022 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Decembra se je morje dvakrat razlilo po nižjih delih slovenske obale. Prvi dogodek je bil 4. decembra ob dopoldanski plimi, drugi pa 16. decembra v zgodnjih jutranjih urah, prav tako ob plimi, a v času lune zadnjega krajca, ko nastanejo najmanjše plime. Razlog za poplave so bile vremenske razmere, in sicer padec zračnega tlaka za 16 hPa ter južni veter v Jadranu, ki sta povišala gladino morja za okoli 80 cm. Temu je sledilo lastno nihanje Jadranskega morja s periodo 22 ur v naslednjih dneh, ki pa zaradi poteka v času manjših plim in osek ni vplivalo na dodatno razlivanje morja. Po umiritvi lastnega nihanja je višina morja le malo odstopala od prognoziranih astronomskih višin morja. 22. in 23. decembra je bilo zaradi položaja nebesnih teles ob luni v mlaju zaznano izrazito nihanje morske gladine ob plimi in oseki. Dnevna razlika v višini morja je bila v času plime in v času oseke kar 133 cm. Srednja mesečna višina morja je bila decembra 24 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Višji od dolgoletnega povprečja sta bili tudi najnižja in najvišja višina morja, in sicer za 22 cm oziroma 12 cm (preglednica 1). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v decembru 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in December 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v decembru 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in December 2022 116 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja februarja 2023. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso. gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in February 2023. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 117 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v decembru 2023 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in December 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper December December 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 237 316 155 161 201 242 104 138 213 304 133 171 240 363 166 197 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Srednja mesečna višina polurnega valovanja je znašala 0,27 m. Valovanje je bilo najvišje 1. decembra, ko je bila povprečna dnevna višina valov 0,77 m, najvišji val z višino 1,81 m pa je bil izmerjen 10. decembra. Zaradi močnejših vetrov iz vzhodnega kvadranta so najvišji valovi večkrat presegli višino 1 m (slika 6). Slika 6. Valovanje morja decembra 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in December 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 118 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Skladno z višanjem temperature zraka, se je v prvih dneh decembra zvišala tudi temperatura površinskega sloja morja iz 13,8 °C na 15 °C 10. decembra, kar je tudi najvišja izmerjena temperatura morja v tem mesecu. Sledil je nagel padec temperatur zraka, kar je vplivalo tudi na ohlajanje morja. Najnižja temperatura morja 12 °C je bila izmerjena 26. decembra. Srednja mesečna temperatura v decembru je bila s 13,8 °C za 2,7 °C višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Slika 7. Srednje dnevne temperature morja decembra 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in December 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v decembra 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) decembrska temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in December 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December December 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 12,0 13,8 15,1 8,5 9,5 11,9 9,5 11,1 12,8 11,3 12,6 14,2 SUMMARY This December, the sea flooded the lower parts of the coast twice. The mean monthly sea level was higher than the long-term average. The easterly wind caused the sea to swell more than once. The sea temperature varied according to the air temperature. The amplitude between the highest and the lowest sea temperature was 3.1 C. 119 KOLIČINE PODZEMNE VODE V DECEMBRU 2022 Groundwater quantity in December 2022 Urška Pavlič ecembra so se gladine podzemne vode zvišale tudi v medzrnskih vodonosnikih in povsod po državi prešle iz kritično nizkih vodnih razmer, ki so mestoma v tem letu vztrajale kar osem zaporednih mesecev. Izjemne suše podzemne vode, ki je zaznamovala leto 2022, ko so bile mestoma na Kranjskem in Sorškem polju ter v prodnem zasipu Kamniške Bistrice vodne gladine rekordno nizke, v zadnjem mesecu leta tako nismo več beležili. Gladine nižje od običajnih smo sicer decembra še beležili na celotnem območju Kranjskega polja in prodnega zasipa Kamniške Bistrice ter v osrednjem delu Apaškega in Murskega polja, vendar le-te niso bile nižje od 90. percentila referenčnih obdobnih meritev. Višje gladine od običajnih so prevladovale v Savinjski kotlini, zabeležene pa so bile tudi mestoma na območju Pomurja in Ptujskega polja, v ostalih vodonosnikih pa smo v tem času beležili običajne količine podzemnih voda. Kraški vodonosniki so decembra večinoma izkazovali ugodno stanje količin podzemne vode. Izjema so bili vodni viri na območju Alp, ki so bili zaradi kopičenja snega v visokogorju slabše izdatni. Temperatura vode na območju izvirov je bila decembra ustaljena. D Slika 1. Vodnjak pri cerkvi sv. Jurija v Hočah, 13. december 2022 (foto: D. Šram) Figure 1. Water well at the church of St. Jurij in Hoče; December 13 th 2022 (Photo: D. Šram) Decembra je bilo napajanje vodonosnikov s prenicanjem padavin večje kot je značilno za ta mesec. Presežki so znašali med 35 do 100 odstotkov običajnih količin. Največ padavin so prejeli medzrnski vodonosniki Krške kotline in kraški vodonosniki Bele krajine, kjer je padla dvakratna količina običajnih decembrskih vrednosti. Najmanj padavin so decembra zabeležili na območju medzrnskih vodonosnikov severne Primorske v Biljah, kjer je mesečni presežek znašal približno eno tretjino običajnih količin. Padavine so bile zabeležene v treh izrazitejših dogodkih v prvi polovici decembra, med katerim je količinsko največ padavin padlo med 9. in 10. decembrom. V drugi polovici meseca so se padavine pojavljale le izjemoma v neznatnih količinah. 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Južni del medzrnskega vodonosnika Dravskega polja; december 2022 (foto: D. Šram) Figure 2. Southern part of Dravsko polje alluvial aquifer; December 2022 (Photo: D. Šram) Izdatnost izvirov Dinarskega Krasa je bila v začetku meseca v območju dolgoletnih povprečnih količin. Sledilo je intenzivnejše napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin v treh padavinskih dogodkih, ki so povzročili izrazito zvišanje pretokov izvirov. V drugi polovici so se izdatnosti ponovno postopoma zniževale in ob koncu meseca večinoma dosegle stanje iz začetnih dni decembra (slika 3). V kraških vodonosnikih Kamniških Alp je bilo količinsko stanje podzemnih voda večji del meseca nižje od dolgoletnega povprečja zaradi nižjih temperatur zraka, ki so onemogočale odtok snežnih padavin iz visokogorja. Nad običajno raven so se pretoki izvirov dvignili le prehodno v času padavin. Specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju kraških izvirov je decembra večinoma odražala dinamiko dotoka sveže padavinske vode v vodonosnike. Temperatura vode na območju kraških izvirov se je postopoma zniževala oziroma je bila ustaljena. Količine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so se po dolgem obdobju primanjkljaja vodnih količin zvišale, na kar kaže uvrstitev povprečnih decembrskih gladin podzemne vode v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020 (Slika 6). Ob koncu meseca suše podzemne vode v teh vodonosnikih nismo več beležili. Mestoma v plitvejših vodonosnikih smo v tem času spremljali celo visoke gladine podzemne vode, v ostalih vodonosnikih pa so prevladovale običajno visoke in nizke gladine podzemne vode (slika 6). Kljub izrazitemu splošnemu izboljšanju količinskega stanja podzemne vode glede na pretekle mesece leta 2022 pa sezonske analize stanja kažejo, da so bile decembrske gladine podzemne vode letos v primerjavi z gladinami preteklih decembrov v 30 letnem referenčnem obdobju praviloma še vedno izrazito nizke predvsem v medzrnskih vodonosnikih Ljubljanske, Dravske in Murske kotline (slika 5). Ugodnejše razmere vodnih količin kot je značilno za pretekle decembre smo v tem mesecu spremljali v plitvejših vodonosnikih Savinjske in Krške kotline ter na območju vodonosnikov Vrtojbenskega polja in območja Vipave in Ajdovščine. SUMMARY After long period of dry groundwater conditions in some, mostly deeper alluvial aquifers in Slovenia, favorable conditions prevailed in December due to higher amount of precipitation. Groundwater levels lower than normal prevailed only in Kranjsko polje and Kamniška Bistrica gravel deposit as well as in parts of Dravsko and Apaško polje aquifers (Figure 6). Nevertheless seasonal comparison of groundwater levels still deviated from normal groundwater conditions (Figure 5). Discharges of Dinaric 121 Agencija Republike Slovenije za okolje karstic springs oscillated near to above longterm average, while Alpine karstic springs had low discharges in December due to snow retention in highlands. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih med oktobrom in decembrom 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between October and December 2022 122 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 123 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 124 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; december 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1991–2020; December 2022 125 KOLIČINE PODZEMNE VODE V LETU 2022 Groundwater quantity in year 2022 Urška Pavlič eto 2022 je zaznamovala ena najhujših suš podzemnih voda. Vodne gladine so se konec avgusta mestoma na območju Kranjskega polja in prodnega zasipa Kamniške Bistrice znižale do rekordno nizkih višin podzemnih voda od začetka meritev dalje, ki na nekaterih lokacijah segajo v začetek 70. let. Povprečne višine gladin podzemne vode v letu 2022 so bile v primerjavi z referenčnim obdobjem 1991–2020 v medzrnskih vodonosnikih Sorškega in Čateškega polja ter prodnega zasipa Kamniške Bistrice izjemno nizke, nižje od 95. percentila vrednosti (slika 6). Zelo nizke gladine podzemne vode so bile značilne za vodonosnik Vodiškega polja, Ptujskega polja in dele vodonosnikov Savinjske kotline, Pomurja in Vrtojbenskega polja. Drugje so prevladovale nizke letne višine gladin, ki so se gibale v območju med 75. in 90. percentilom referenčnih vrednosti. Tudi kraški vodonosniki so bili v tem letu ponekod izrazito manj bogati s podzemno vodo kot je običajno, kar je predvsem v juliju in avgustu privedlo do marsikaterih težav z oskrbo s pitno vodo na območju Slovenske Istre ter mestoma na območju Gorenjske. Vrednost povprečnih nizkih mesečnih pretokov (sQnp) leta 2022 nikjer ni doseglo običajnih primerljivih vrednosti, prav tako so bili povprečni letni pretoki vodotokov (Qs) z izjemo Idrijce povsod na območju kraških vodonosnikov nižji od dolgoletnega povprečja (slika 4). L Slika 1. Pogled na suho Cerkniško polje 3. avgusta 2022; foto: V. Strmšek Figure 1. Dry Cerknica polje on 3rd of August 2022; Photo: V. Strmšek Primarni vzrok neugodnega stanja količin podzemne vode v letu 2022 je bila nizka vsebnost napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin ter primanjkljaj snega v visokogorju pozimi 2021/2022. Na letni ravni so najmanj padavin prejeli vodonosniki Vrtojbenskega polja in območja Vipave in Ajdovščine, kjer je padlo za okrog dve petini padavin manj kot je običajno. Za eno četrtino količin so na letni ravni zaostajali tudi medzrnski vodonosniki na območju Podravja ter kraški vodonosniki v zgornjem toku 126 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljanice. Referenčne vrednosti so bile v tem letu presežene le na območju kraških vodonosnikov Bele Krajine, kjer je padlo za okrog 10 % padavin več kot je običajno. Dinamika nihanja hidroloških parametrov na območju kraških izvirov je bila v letu 2022 odraz regionalnih in sezonskih klimatskih značilnosti napajalnega zaledja in fizikalnih razsežnosti vodonosnikov. V splošnem so na območju Dinarskega krasa vse do začetka jeseni prevladovale podpovprečne količine podzemnih voda (slika 3). Primanjkljaj vode v vodonosnikih se je stopnjeval in dosegel največje vrednosti ravno v času največjih potreb po podzemni vodi, to je v juliju in avgustu. Najnižje količine smo tako spremljali ob koncu poletja, kjer so se marsikje po državi, najbolj pereče pa na območju Slovenske Istre in v delih Gorenjske, soočali z nezadostnimi količinami podzemne vode namenjenimi za oskrbo s pitno vodo. To je bil v tem času razlog za marsikatere omejitve rabe vode in druge ukrepe z namenom zagotavljanja zadostnih količin za oskrbo s pitno vodo gospodarskih javnih služb. V začetku jeseni, meseca septembra, sta bila zabeležena dva izrazita padavinska dogodka, ki sta med drugim povzročila obsežnejše poplave po državi. To je bil tudi čas prekinitve dolgega sušnega obdobja v kraških vodonosnikih po državi. Zaradi specifičnega režima iztoka podzemne vode na območju visokogorja, ki je povezan predvsem z odlaganjem snega v prispevnih zaledjih vodnih virov, smo na območju izvirov Kamniških Alp največje izdatnosti izvira Kamniške Bistrice poleg jesenskih viškov spremljali tudi v mesecu maju, ko se je v visokogorju talil sneg. Najnižje izdatnosti smo za razliko od območja Dinarskega krasa na območju Alp beležili v mesecu marcu, ko so nizke temperature zraka preprečevale odtok snežnih padavin v vodonosnike. Vpliv taljenja snega smo posredno beležili tudi s parametrom električne prevodnosti vode (SEP), mestoma pa tudi temperature (T) vode na merilni postaji. Na območju izvirov Alpskega krasa je bil tako zabeležen nižek vrednosti SEP in T ob koncu pomladi oziroma začetku poletja. V vodonosnikih Dinarskega krasa je parameter SEP v letu 2022 nihal v odvisnosti od padavinskih dogodkov v prispevnem zaledju, temperatura vode pa je sledila temperaturi zraka z najnižjimi vrednostmi v zimskih, najvišjimi pa v poletnih mesecih leta (slika 3). Izjema je bilo območje Krasa, kjer so hidrološke meritve v črpališču Klariči v Brestovici pri Komnu odražale napajanje tega vodonosnika povezano s povečanim napajanjem vodonosnika iz reke Soče v času nizkih vodnih razmer. Najnižje vrednosti SEP na tem merilnem mestu smo tako beležili ob koncu poletja pred nastopom septembrskih padavin, ko je bil delež vode iz reke Soče, za katero je značilna nižja vrednost SEP, največji. Povprečni letni pretoki kraških izvirov (Qs) so bili letu 2022 na večini reprezentativnih merilnih postaj za spremljanje količin podzemnih voda, nižji od dolgoletne referenčne vrednosti (slika 4). Izjemo je predstavljal vodotok Idrijce pri Podroteji, kjer se je povprečni letni pretok v letu 2022 približal dolgoletnemu povprečju. Najnižje vrednosti Qs smo v tem letu spremljali v povirju Rižane in Savinje. Odklon je bil izrazit tudi na izvirnem območju Ljubljanice pri Vrhniki ter Bistrice v Bohinjski Bistrici. Povprečni nizki pretoki (sQnp), ki predstavljajo povprečje mesečnih najnižjih dnevnih pretokov, so bili v letu 2022 povsod po državi nižji od referenčnih vrednosti. To kaže na neobičajno dolgo strnjeno obdobje nizkih vodnih razmer povsod po državi. Vrednosti sQnp zaradi umetnega poseganja v vodotok niso reprezentativne na območju Bistrice v Bohinjski Bistrici (mala hidroelektrarna in odvzem za pitno vodo) in na območju Rižane v Kubedu (zagotavljanje biološkega minimuma in odvzem za pitno vodo), ostala merilna mesta pa kažejo na največje odstopanje od referenčnih vrednosti na območju Savinje v Solčavi, Soče v Kršovcu in Krke v Podbukovju. 127 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. V času dolgotrajne suše vodo v vodotoku predstavljajo dotoki iz vodonosnikov; Savinja avgusta 2022; foto: V. Strmšek Figure 2. During dry conditions rivers act as a drainage of groundwater; Savinja river in August 2022; Photo: V. Strmšek V večini prodno peščenih medzrnskih vodonosnikov so bile povprečne gladine podzemne vode v letu 2022 nižje od referenčnega obdobja meritev med leti 1991 in 2020. Najnižje oz. izjemno nizke gladine smo spremljali na območju Sorškega polja, prodnega zasipa Kamniške Bistrice in Čateškega polja, kjer so bile povprečne letne višine gladin nižje od 95. percentila dolgoletnih primerljivih meritev. Zelo nizke gladine podzemne vode so prevladovale v vodonosniku Ptujskega polja ter mestoma v vodonosnikih Pomurja, Spodnjesavinjskega in Vrtojbenskega polja. Drugje po državi smo spremljali nizke povprečne letne gladine podzemne vode, v delih vodonosnikov Pomurja in Podravja ter Krške kotline pa običajne razmere količin podzemnih voda (slika 6). Mesečni pregled stanja količin podzemnih voda kaže, da je suša podzemne vode v letu 2022 najbolj prizadela medzrnske vodonosnike Kranjskega in Sorškega polja ter prodnega zasipa Kamniške Bistrice, občasno pa tudi vodonosnike Savinjske kotline, kar potrjujejo tudi standardizirani indeksi gladin podzemne vode (slika 5). Povprečje SGI reprezentativnih merilnih mest po posameznih mesecih kaže, da je bil leta 2022 najbolj sušen mesec avgust, dosti pa nista zaostajala niti julij in marec. Z vidika količin podzemne vode sta bila v povprečju najbolj ugodna meseca leta januar in december. SUMMARY Mean as well as average low annual discharges from karstic aquifers were low in year 2022 comparable to long-term reference measurements with some exceptions (Figure 4). The lowest groundwater quantity was measured in summer months at Slovenian coast and in some parts of Gorenjska region where water use restrictions were common due to extreme groundwater drought. The groundwater drought also hit parts of Gorenjska region alluvial aquifers in year 2022. In parts of Kranjsko polje and Kamniška Bistrica gravel deposit extremely low groundwater levels were measured in August and at the beginning of September. Mean annually groundwater levels were extremely low in year 2022 compared to reference period in Sorško and Čateško polje and in Kamniška Bistrica gravel 128 Agencija Republike Slovenije za okolje deposit aquifers (Figure 6). In general, groundwater quantity status was highest in January and December while the lowest groundwater level were observed in March, July and August. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih količinskega stanja kraških vodonosnikov v letu 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of quantitative status in karstic aquifers in year 2022 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek srednjih letnih in povprečnih nizkih letnih vrednosti pretokov na merilnih mestih vodotokov in izvirov v obdobju 2011–2022 in primerjava z dolgoletnimi vrednostmi teh količin obdobja 1991–2020 Figure 4. Available average and low annual discharge values in selected gauging measuring stations in period 2011–2022 compared to long-term average 1991–2020 130 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Indeks SGI, standardiziran odklon povprečne mesečne gladine podzemne vode od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981–2022. Preberi več: https://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 5. SGI index, standardized deviation of the average monthly groundwater level from the long-term average in the period 1981–2022. More information: https://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 131 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2022 v večjih medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi obdobja 1991–2020 Figure 6. Average groundwater levels in year 2022 in important alluvial aquifers compared with characteristic longterm percentile values in period 1991–2020 132 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2022 Air pollution in December 2022 Tanja Koleša nesnaženost zunanjega zraka je bila v decembru zaradi pogostih padavin nižja kot bi pričakovali v hladnem obdobju leta, ko zrak dodatno onesnažujejo individualna kurišča. Ravni delcev PM10 so prekoračile mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 na petnajstih merilnih mestih. V celinski Sloveniji je do preseganj prišlo zaradi izrazitega temperaturnega obrata, ki onemogoča razredčevanje izpustov, na Primorskem pa zaradi prenosa onesnaženega zraka iz zelo obremenjene Padske nižine. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 je v letu 2022 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na enem merilnem mestu. 39 preseganj je zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM 2.5 v decembru je bila prav tako zabeležena v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti in je znašala 39 µg/m3. O Onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v decembru nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja urna raven dušikovega dioksida je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 133 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V decembru je bila mejna dnevna vrednost 50 µg/m3 za delce PM10 presežena na petnajstih merilnih mest od petintridesetih. Največ šestkrat na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Tudi vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 je v letu 2022 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na tem merilnem mestu (39). V Kopru je bila v decembru izmerjena najvišja dnevna raven PM10, in sicer 97 µg/m3 27. decembra. V mesecu decembru sta bili dve obdobji s čezmerno onesnaženostjo z delci PM10. Prvo obdobje je trajalo med 12. in 16. decembrom, ko so bili zaradi nizkih temperatur in postopnega dotekanja toplejšega zraka v višinah izraziti temperaturni obrati. Pomanjkanje sončnega vremena je dodatno onemogočalo mešanje zraka v vertikalni smeri, kar je povzročilo postopno akumulacijo oensnaževal v nižjih plasteh ozračja. Najvišje ravni delcev PM10 so bile v tem obdobju izmerjene 15. decembra, ko je bila mejna vrednost delcev PM10 presežena hkrati v petih mestih - v Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Kljub padavinam, ki so v prvem delu noči zajele vso Slovenijo, je inverzija predvsem v vzhodni polovici Slovenije vztrajala tudi večino naslednjega dne (16. december). Kakovost zraka se je v Celju, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju postopno izboljšala šele zvečer, ob prehodu hladne fronte. V drugem obdobju (od 21. decembra do konca leta) je bila kakovost zraka slaba predvsem na Primorskem, ki je bila tem času pod vplivom onesnaženega zraka nad Padsko nižino in severnim Jadranom. S prevladujočimi zahodnimi in jugozahodnimi vetrovi v višinah je pogosto zanašalo oblak onesnaženosti nad Novo Gorico in Koper. Na teh dveh merilnih postajah so bile v tem obdobju večkrat presežne dnevne mejne vrednosti delcev PM10. Najbolj onesnažen je bil zrak 27. decembra, ko nas je oplazila vremenska fronta, ki se je pomikala prek srednje Evrope. Ta dan je bila izmerjena dnevna raven PM10 v Novi Gorici 70 µg/m3, v Kopru pa kar 97 µg/m3. Na sliki 1 je prikazan prostorski potek onesnaženosti z delci PM 10 nad Slovenijo in bližnjo okolico kot ga vidi fotokemični model CAMx za dneve 26., 27. in 28. december. Slika 1. Prikaz modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10. Figure 1. Model forecast of air pollution with PM10 particles. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile decembra na več urbanih merilnih mestih višje od predpisane mejne letne vrednosti 20 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna vrednost delcev PM2,5 39 µg/m3 je bila tako kot pri delcih PM10 zabeležena na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 2, 3 in 4. Ozon V decembru so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja urna (100 µg/m3) in 8-urna vrednost (99 µg/m3) je bila v decembru izmerjena na 134 Agencija Republike Slovenije za okolje višje ležečem merilnem mestu Krvavec. Dovoljeno letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je v tem letu preseženo na osmih merilnih mestih. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 5. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (83 µg/m3). Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven NO2 je bila prav tako zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (39 µg/m3). Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 6. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v decembru na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 30 µg/m3 je bila izmerjena na dveh merilnih mestih v Celju (bolnica in AMP Gaji) . Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 7. Ogljikov monoksid V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom zelo nizka. Ravni ogljikovega monoksida so bile v Ljubljani Bežigrad, na edinem merilnem mestu, kjer potekajo meritve, v decembru nizke in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna vrednost benzena 2,5 µg/m3 je bila v decembru izmerjena na prometnem merilnem mestu Maribor Titova (mejna letna vrednost je 5 µg/m3). Še nekoliko nižje ravni benzena so bile izmerjene v Medvodah in Ljubljani Bežigrad. V Ljubljani Center in na Iskrbi je prišlo do okvare merilnika, zato so zaradi premajhnega izplena veljavnih podatkov le ti informativne narave. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 135 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v decembru 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in December 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 74 100 100 100 100 87 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 77 100 100 100 100 100 99 100 Cp 27 27 17 5 24 21 19 21 21 24 18 43 30 26 30 25 28 20 19 14 19 21 23 23 15 14 15 16 21 26 Cmax 58 58 37 14 97 41 51 48 56 58 46 88 64 58 70 44 71 50 41 36 38 32 61 43 34 30 27 30 46 59 >MV 2 1 0 0 4 0 1 0 1 1 0 6 2 1 4 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 >MV ∑od 1.jan. 13 13 1 0 12 5 11 11 11 3 0 39 10 9 10 0 9 5 8 0 11 2 27 5 0 0 0 0 0 4 TB 94 28 66 2 7 SB RB RB RB 81 100 100 100 33 19 15 17 68 50 36 42 2 0 0 0 17 0 0 2 136 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v decembru 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in December 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska MB Titova Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Solkan Zagorje Trbovlje OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT UT RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UT UB UB SI UT SB UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 81 100 100 100 100 100 100 100 100 84 100 100 100 100 100 100 77 100 100 100 100 23 26 20 5 21 22 16 18 20 20 17 39 30 22 34 26 17 19 20 19 10 13 12 13 53 60 55 17 81 43 42 53 50 55 46 86 74 50 65 68 47 44 45 48 29 27 25 28 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v decembru 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in December 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 99 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 99 100 100 73 98 90 37 14 31 27 73 14 17 14 12 12 54 17 44 18 18 32 13 46 10 72 69 81 100 60 64 65 75 65 90 57 78 66 64 70 63 81 52 137 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 67 65 79 99 53 60 50 62 53 87 53 72 60 57 66 58 77 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23 25 66 71 37 21 24 67 16 75 12 35 22 9 37 10 25 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v decembru 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in December 2022 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor* AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 99 100 100 100 100 100 100 100 100 100 86 100 99 100 100 77 100 91 99 24 19 26 31 27 14 15 28 15 21 39 15 7 12 15 9 21 24 26 61 56 62 63 64 41 47 69 49 44 83 43 33 38 42 25 57 63 68 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 57 29 50 90 74 19 26 76 25 45 119 21 10 15 25 11 41 47 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v decembru 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in December 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna po. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 95 96 100 100 99 100 100 100 100 100 100 77 100 99 3 3 1 1 4 3 5 3 3 6 3 4 4 3 4 3 30 14 6 4 12 9 28 19 9 13 13 12 11 15 30 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 7 3 3 6 5 11 7 4 8 6 6 8 4 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v decembru 2022 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in December 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,5 1,0 0 138 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v decembru 2022 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in December 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba* LJ Bežigrad MB Titova LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 34 91 92 58 100 0,3 2,0 2,5 2,2 2,3 0,3 2,4 2,5 3,8 4,9 0,1 0,5 0,7 0,5 0,8 0,0 0,5 1,9 1,8 0,4 0,0 0,4 0,7 — 0,0 *Zaradi okvare merilnika so podatki informativne narave. Slika 2. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v decembru 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 2. Mean PM10 pollution level in December 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 139 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v decembru 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in December 2022 Slika 4. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v decembru 2022 Figure 4. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in December 2022 140 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v decembru 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022. Figure 5. The number of exceedances of 1-hr information threshold in December 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022. Slika 6. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v decembru 2022 Figure 6. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in December 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences 141 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v decembru 2022 Figure 7. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in December 2022 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 142 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV) 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution was low for December. The heating season started, which caused additional emission of mainly particulate matter from small individual heating devices, but freqent rainfal has reduced the air pollution. The limit daily concentration of PM10 in December was exceeded on 15 urban monitoring sites, maximum 6-times in Murska Sobota Cankarjeva. In 2022 the allowed yearly number of exceedances has been exceeded only at one monitoring site, Murska Sobota Cankarjeva 39. PM2,5 pollution level at nine monitoring sites exceeded annual limit value in December. NO2, NOx, SO2, CO, ozone and benzene pollution level were below the limit values at all stations. The station with highest concentrations nitrogen oxides was in the Ljubljana Center. 143 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2022 Air pollution in year 2022 Tanja Koleša letu 2022 je bila onesnaženost zraka v Sloveniji podobna kot leta 2021. Ravni vseh onesnaževal, razen ozona in delcev PM10, so ustrezale standardom kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja (Preglednica 1). Na posameznih merilnih mestih je drseče povprečje 8-urne ciljne vrednosti v obdobju zadnjih treh let za ozon višje od predpisanega. V letu 2021 na nobenem merilnem mestu ni bilo zabeleženo večje število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od 35 dovoljenih, v letu 2022 pa je število preseganj večje na enem merilnem mestu. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Ravni delcev PM10 so v letu 2022 na enem merilnem mestu presegle predpisane vrednosti. Na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva je vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Zabeleženih je bilo 39 preseganj (Slika 1). Kljub temu, da so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest nižje od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno povsod izmerimo ravni različnih onesnaževal, ki so zdravju škodljive. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2022 je prišlo v januarju in februarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Julija je na Krasu divjal obsežen požar, ki je predvsem na Goriškem več dni čezmerno onesnažil zrak z delci. Dim se je razširil tudi do Obale in v notranjost Slovenije. Do preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10 (50 µg/m3) je v juliju tako prišlo na štirih merilnih mestih: trikrat v Novi Gorici, dvakrat v Solkanu in po enkrat v Gornjem Polju in Kopru. Najvišja dnevna vrednost je bila 19. julija izmerjena v Solkanu (86 µg/m3). Pri gorenju lesne mase je razlika med PM10 in PM2,5 relativno majhna, zato so bile v času požara pričakovano povišane tudi ravni delcev PM2,5. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2022 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (Slika 2). Najvišja povprečna letna vrednost, 26 µg/m3, je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. V letu 2022 so potekale izredne meritve delcev PM10 z mini postajo v Solkanu, kjer so bile podobne ravni delcev kot na merilnih mestih v Novi Gorici. Od leta 2020 je za delce PM2.5 predpisana nova nižja mejna letna vrednost 20 µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub bolj strogemu predpisu, povprečna letna vrednost PM2.5 v letu 2022 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (Slika 3). Najvišja povprečna letna raven 18 µg/m3 je bila med vsemi sedmimi merilnimi mesti, kjer potekajo meritve delcev PM2.5, zabeležena v Ljubljani Center. Do preseganj urne opozorilne vrednosti 180 µg/m3 ozona je v letu 2022 prišlo na treh merilnih mestihv Kopru (11), na Otlici (7) in v Novi Gorici (3) (Slika 4). 8-urna raven je bila v letu 2022 prekoračena povsod, največ 75 krat na Otlici. V poletnem času so bila preseganja 8 urne vrednosti najbolj pogosto zabeležena v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen (Slika 5). Ravni dušikovega dioksida (NO2) v letu 2022 niso presegle mejne letne vrednosti 40 µg/m3 na nobenem merilnem mestu. Najvišje ravni so izmerjene na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. Najvišja povprečna letna vrednost je bila v letu 2022 izmerjena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je znašala 38 µg/m3. Na drugih merilnih mestih so bile izmerjene ravni nižje (Slika 6). 144 Agencija Republike Slovenije za okolje Za dušikove okside (NOx) je zaradi vpliva na rastlinje določena kritična vrednost kot povprečna letna vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih (Murska Sobota Rakičan in Koper), kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod to vrednostjo. Letna in dnevna mejna vrednost za žveplov dioksid (SO2) v letu 2022 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Tudi do preseganj urne mejne vrednosti ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3, ki pa je lahko presežena 24-krat v koledarskem letu. Od začetka meritev so se povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Benzen se meri na štirih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Maribor Center in Medvode. Povprečna letna vrednost benzena je leta 2022 na vseh štirih mestih znašala približno petino letne mejne vrednosti, ki znaša 5 µg/m3. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz podatkov drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2022 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2022, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 145 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m 3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV) 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 146 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2022 Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2022 Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ EIS-TEŠ LJ Center CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik 25* 25* Iskrba Koper Kranj Krvavec LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Otlica Solkan Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje AMP Šoštanj Velenje Graška Gora Pesje Škale 85* Delci PM10 Delci PM2.5 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) 24 ur/ 24hours >MV leto/ year Cp (µg/m3) U/T U/B 26 24 78 71 27 13 18 16 U/T S/B R(REG)/B U/B U/B R(REG)/B U/B U/T U/B U/T U/B U/T R(NC)/B U/B U/T U/B R(REG)/B S/I U/B S/B U/B U/T R/I S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I R/I U/B R(REG)/I S/B S/B 23 19 11 18 20 68 52 41 97 61 13 1 0 12 5 9 21 22 21 23 16 28 21 19 24 19 79 77 88 63 46 93 65 69 74 48 11 11 11 3 0 39 10 9 10 0 19 22 19 16 21 21 14 86 71 69 41 70 56 39 5 9 8 0 11 2 0 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV 45 47 AOT µg/m3·h leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV (µg/m3) Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 2 3 2 4 0 0 0 0 1 1 0 0 Žveplov dioksid SO2 Benzen C6H6 1 ura/ 24 ur/ 1 hour 24hours >MV >MV 23 17264 38 21 0 0 90 39 0 11 25 66 20544 35626 1 15 0 0 19 21 29 0 0 37 65 1,0 1,1 14 0 0* 71 13* 28833 25665* 12 0 21 16721 25 8 0 0 54 11 13 0 3 24 67 18801 35168 9 24 0 0 15 45 0 7 16 75 16886 37578 11 0 15 0 12 13439 18 0 37 2 3 0 0 10 0 14 5 0 6 6 0 8 3 3 3 4 5 4 4 5 4 3 2 4 5 5 5 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 147 leto/ year Cp (µg/m3) 0 77 46 47 16 15 Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 35 17 22 23025 17678 15083 1,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site Občina Miklavž Občina Ruše MO Ptuj MO Maribor MO Maribor MO Maribor MO Celje Občina Medvode EIS TEB EIS ANHOVO Delci PM10 Delci PM2.5 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) 24 ur/ 24hours >MV Miklavž Ruše Spuhlja Krekova/Tyrševa Tezno Pohorje AMP Gaji Medvode Sv. Mohor Morsko R/T R/B S/T U/T U/B R(REG)/B UB S/B R(REG)/B R(REG)/I 22 17 25 22 21 66 50 81 59 70 8 0 17 5 4 22 55 5 15 43 0 Gorenje Polje R(REG)/I 17 62 2 leto/ year Cp (µg/m3) Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV AOT µg/m3·h leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV (µg/m3) Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp (µg/m3) Žveplov dioksid SO2 leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) Benzen C6H6 1 ura/ 24 ur/ 1 hour 24hours >MV >MV leto/ year Cp (µg/m3) 15 0 0 59 25 30721 16101 21 0 39 17 0 39 0 29 2 0 0 0 5 0 6 2 0 0 0 0,9 69 * Podatek je informativen, zaradi premajhne časovne pokritosti meritev v celotnem letu. 148 37 22411 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 1. Average annual pollution level PM10 at some DMKZ monitoring sites Slika 2. Število dni s preseženo mejno vrednostjo 50 µg/m 3 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m3 PM10 (may not be exceeded more than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites. 149 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3 za ozon na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hour information threshold OV 180 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. 150 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m3 za ozon v drsečem povprečju treh let na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 Figure 6. Average annual pollution level NO2 SUMMARY Air pollution except ozone in Slovenia in 2022 was similar to 2021. 151 Agencija Republike Slovenije za okolje Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 in year 2022 at one site: Murska Sobota Cankarjeva (39). The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. Ozone in 2022 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of Slovenia where the climate is sub-mediteranean, and where the transport of polluted air from Italy is also noticeable. There were eleven exceedances in Koper, seven exceedances on Otlica and three exceedances at the site of Nova Gorica (Primorian region). Other pollutants were all below the limit values. 152 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2022 Earthquakes in Slovenia in December 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2022 zapisali 205 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za tri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je decembra 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, December 2022 153 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, December 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2022 12 1 9 17 45,65 14,37 13 1,3 Koritnice 2022 2022 12 12 2 2 13 19 47 22 45,89 46,28 15,98 13,74 6 7 čutili 1,5 1,0 2022 12 4 23 0 45,49 14,28 7 III* 1,1 2022 12 7 8 59 46,78 14,31 0 2022 12 8 8 40 46,13 13,68 15 1,7 Zagreb, Hrvaška Mahavšček Rupa, meja Hrvaška Slovenija Sankt Veit an der Glan (Šentvid ob Glini), Avstrija Volčanski Ruti 2022 12 8 12 24 46,12 14,38 11 1,6 Studenčice 2022 12 8 22 22 46,04 14,95 6 0,3 Zglavnica 2022 2022 12 12 9 9 20 20 3 10 45,89 45,89 15,97 15,97 4 4 1,1 1,2 Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška 2022 12 10 7 17 46,34 13,46 17 III 1,6 Log Čezsoški 2022 12 15 7 19 46,14 14,50 10 IV–V 2,8 Srednje Gameljne 2022 12 17 6 56 45,91 16,01 6 1,6 Zagreb, Hrvaška 2022 12 17 16 32 46,07 14,18 9 1,0 Brebovnica 2022 2022 12 12 20 21 16 1 50 54 45,26 46,40 14,62 14,96 14 16 III 1,0 1,7 Mali Dol, Hrvaška Lepa Njiva 2022 12 21 4 59 45,75 14,08 9 III 1,5 Slavinje 2022 12 21 14 43 46,39 14,97 11 1,1 Lepa Njiva 2022 12 21 16 33 45,84 15,25 8 1,0 Gorenje Kronovo 2022 12 22 11 6 46,15 15,06 12 IV 2,0 Ojstro 2022 2022 12 12 23 24 21 7 35 14 46,15 45,57 14,77 14,42 4 16 III III 0,7 2,2 Limbarska Gora Snežnik 2022 12 24 8 12 45,57 14,42 15 čutili 1,3 Snežnik 2022 12 24 8 43 45,56 14,42 17 1,1 Snežnik 2022 12 24 10 26 45,57 14,42 15 1,6 Snežnik 2022 12 24 11 30 45,57 14,41 13 1,0 Snežnik 2022 2022 12 12 24 24 15 21 40 39 45,56 45,57 14,41 14,42 15 15 1,3 1,0 Snežnik Snežnik 2022 12 25 1 10 45,57 14,43 15 1,4 Snežnik 2022 12 27 4 33 45,61 15,40 8 1,1 Brlog Ozaljski, Hrvaška 2022 12 27 19 15 45,98 14,87 7 III 0,9 Čagošče 2022 12 28 0 50 46,15 15,07 11 IV 1,4 Ojstro 2022 2022 12 12 30 31 6 20 21 45 45,81 45,86 14,75 13,62 4 8 III 1,0 1,0 Četež pri Strugah Lokvica 2022 12 31 20 45 45,86 13,62 9 III 1,3 Lokvica 1,5 III čutili III II Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Decembra 2022 so prebivalci Slovenije čutili 18 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočnejši potres, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 15. decembra ob 7.19 po UTC (8.19 po lokalnem času) v bližini Srednjih Gameljn. Lokalna magnituda potresa je bila 2,8, največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa IV–V EMS-98. Na ARSO smo prejeli 550 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci omenjali predvsem kratkotrajno bobnenje, ki je spremljalo rahlo tresenje tal. Ponekod so zažvenketala stekla, zaškripalo pohištvo in zanihali računalniški zasloni. 154 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2022 World earthquakes in December 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 4. 12. 19.24 15,35 S 172,99 W 6,8 38 20. 12. 10.34 40,53 N 124,42 W 6,4 18 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, območje Tonge 2 pod morskim dnom, blizu mesta Ferndale, Kalifornija, ZDA Vir: USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2022 155 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2022 Earthquakes in Slovenia and world in year 2022 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma pazovalnice državne mreže so leta 2022 zabeležile 1994 lokalne potrese. Najmočnejša dva, z nadžariščem v Sloveniji in lokalno magnitudo 2,8, sta se zgodila 28. marca pri Bavšici (preliminarno ocenjena največja intenziteta je bila IV EMS-98) oz. 15. decembra pri Srednjih Gameljnah (preliminarno ocenjena največja intenziteta je bila IV–V EMS-98). Prebivalci Slovenije so leta 2022 čutili vsaj 182 potresov, od tega 175 z žariščem v Sloveniji ter 7 bolj oddaljenih potresov, in sicer enega z žariščem na Hrvaškem, dva v Bosni in Hercegovini in štiri z žariščem v Italiji. Na svetu je največ žrtev (1163) zahteval potres, ki je 21. junija prizadel Afganistan. Potresi so leta 2022 v svetu zahtevali vsaj 1760 življenj. O Potresi v Sloveniji v letu 2022 Slika 1. Nadžarišča lokalnih potresov, ki so jih v letu 2022 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude. Figure 1. Epicentres of local earthquakes felt in Slovenia in 2022. Coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude. V tem kratkem pregledu so v preglednici 1 podane preliminarne opredelitve osnovnih parametrov o lokalnih potresih (26), ki so jih v letu 2022 čutili prebivalci različnih predelov Slovenije in so imeli največjo intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 18. 1. 2023). Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici (zato so na sliki 1, na kateri so zrisani vsi lokalni potresi, ki so jih prebivalci Slovenije čutili, prikazani tudi tisti, ki so imeli žarišče na Hrvaškem (15), v Italiji (3) oz. v Avstriji (3), in sicer v neposredni bližini slovenske državne meje). V preglednici so podani datum in čas nastanka (UTC – univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v 156 Agencija Republike Slovenije za okolje seizmologiji in se od našega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS-98 lestvice (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2022 prebivalci Slovenije čutili z intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 18. 1. 2023) Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, that were felt in Slovenia in 2022 with intensity ≥ IV EMS98 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2022 1 15 20 12 46,04 15,00 10 IV–V 2,7 Spodnje Jelenje 2022 1 24 22 0 46,02 15,10 14 IV 2,3 Ježevec 2022 1 25 13 48 45,93 14,28 10 IV 1,7 Verd 2022 2 1 22 17 45,59 15,27 6 IV–V 2,4 Prilozje 2022 2 3 17 2 46,03 15,01 9 IV–V 2,6 Bistrica 2022 2 12 8 59 46,08 14,74 8 IV 2,1 Zgornja Jevnica 2022 2 13 15 1 46,23 15,46 12 IV 2,0 Šentvid pri Grobelnem 2022 3 2 2 32 46,02 15,08 11 IV 2,5 Strmec 2022 3 28 9 0 46,39 13,68 13 IV 2,8 Bavšica 2022 4 18 1 26 45,53 15,28 6 IV 1,2 Bedenj 2022 5 2 19 14 46,30 15,04 13 IV 1,7 Male Braslovče 2022 5 26 21 14 46,07 14,86 8 IV 2,0 Breg pri Litiji 2022 5 26 21 52 46,07 14,85 7 IV 1,2 Breg pri Litiji 2022 6 10 16 49 45,60 15,15 5 IV 1,7 Rodine 2022 7 9 20 24 46,19 14,80 15 IV 2,2 Veliki Jelnik 2022 7 14 16 10 45,62 15,32 3 IV* 1,6 Mišinci, Hrvaška 2022 8 3 18 45 46,02 14,26 12 IV 1,9 Vrzdenec 2022 8 11 20 35 45,67 14,85 3 IV 0,8 Gorenje 2022 8 13 19 42 45,91 15,13 10 IV 2,0 Vrh pri Trebelnem 2022 8 16 23 45 45,84 14,85 14 IV–V 2,5 Drašča vas 2022 8 31 11 4 45,52 15,23 6 IV 2,0 Bojanci 2022 9 10 10 7 45,83 14,86 8 IV 1,9 Brezovi Dol 2022 11 1 20 17 46,13 13,42 17 IV* 2,7 Torreano (Tavorjana), Italija 2022 12 15 7 19 46,14 14,50 10 IV–V 2,8 Srednje Gameljne 2022 12 22 11 6 46,15 15,06 12 IV 2,0 Ojstro 2022 12 28 0 50 46,15 15,07 11 IV 1,4 Ojstro Op. Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98) so pridobljene s samodejnim algoritmom; * - največja intenziteta v Sloveniji Leta 2022 sta najmočnejša potresa z nadžariščem v Sloveniji imela lokalno magnitudo 2,8. Prvi se je zgodil 28. marca ob 9.00 po UTC (ob 11.00 po lokalnem času) v bližini Bavšice. Njegova največja preliminarno ocenjena intenziteta je bila IV EMS-98. Na ARSO smo prejeli 247 izpolnjenih 157 Agencija Republike Slovenije za okolje vprašalnikov, predvsem iz Zgornjega Posočja, v katerih so opazovalci iz krajev v bližini nadžarišča omenjali predvsem močen pok in šibko tresenje tal. Drugi se je 15. decembra ob 7.19 po UTC (8.19 po lokalnem času) zgodil v bližini Srednjih Gameljn. Njegova največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa je bila IV–V EMS-98. Na ARSO smo prejeli 550 izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so opazovalci omenjali predvsem kratkotrajno bobnenje, ki je spremljalo rahlo tresenje tal. Ponekod so zažvenketala stekla, zaškripalo pohištvo in zanihali računalniški zasloni. Potres lokalne magnitude 2,9, ki se je zgodil 31. avgusta ob 10.41 po UTC (ob 12.41 po lokalnem času), je imel nadžarišče sicer na Hrvaškem, a ga zaradi bližine državne meje še vedno prištevamo k lokalnim potresom. Zgodil se je v bližini danes opuščenega gozdarskega naselja na Gomancah, njegova največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji pa je bila III EMS-98. Prebivalci Slovenije so leta 2022 čutili tudi 7 bolj oddaljenih potresov, in sicer enega z žariščem na Hrvaškem, dva v Bosni in Hercegovini in štiri z žariščem v Italiji. Najmočneje so čutili tistega, ki se je zgodil 22. 4. ob 7.49 po UTC (9.49 po lokalnem času) z žariščem pri Stolcu, Bosna in Hercegovina. Njegova magnituda je bila 5,7 (vir: USGS), preliminarno ocenjena največja intenziteta potresa v Sloveniji pa je bila IV–V EMS-98. Svetovni potresi v letu 2022 Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2022 Figure 2. The world strongest earthquakes, year 2022 V letu 2022 je bilo 66 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje; vir: USGS) ali so zahtevali človeška življenja. V preglednici so za vsak potres podani datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas), koordinati nadžarišča, globina žarišča, navorna magnituda (Mw), število žrtev in širše območje nastanka potresa. V stolpcu Število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. 158 Agencija Republike Slovenije za okolje Oba najmočnejša potresa leta 2022, Mw = 7,6, sta se zgodila septembra. Prvi je 10. septembra stresel območje Papue Nove Gvineje (ob 23.47 po UTC oz. 11. 9. ob 9.47 po lokalnem času), z žariščem v provinci Marobe na globini 116 km. Nadžarišče potresa je bilo 72 km SZ od obmorskega mesta Lae, glavnega mesta te province. Zahteval je 21 življenj, predvsem zaradi zemeljskih plazov, ki jih je tresenje tal sprožilo. Drugi se je zgodil devet dni kasneje, 19. septembra ob 18.05 po UTC (ob 13.05 po lokalnem času), z žariščem v mehiški Zvezni državi Michoacán. Nadžarišče potresa je bilo 36 km SZ od mesta Aguililla in 420 km JZ od glavnega mesta Ciudad de México. Potres so močno čutili v osrednji Mehiki, največ škode pa je povzročil v Zveznih državah Colima in Michoacán. Zahteval je dve življenji, še tri je zahteval popotres tri dni kasneje (22. 9. ob 6.16 po UTC) z magnitudo 6,8. Največ žrtev je leta 2022 zahteval potres (Mw = 6,0), ki je 21. junija ob 20.54 po UTC (22. junija ob 1.24 po lokalnem času) stresel jugovzhodni Afganistan. Žarišče plitvega potresa (na globini 10 km) je bilo v afganistanski provinci Paktika, blizu afganistanske državne meje s Pakistanom, 164 km JJV od Kabula, glavnega mesta Afganistana. Največ škode (uničene zgradbe in sproženi številni zemeljski plazovi) je povzročil v afganistanskih provincah Paktika in Khost, kjer je zahteval tudi večino življenj. K temu je pripomoglo tudi več tedensko izredno slabo vreme z močnim deževjem, kot tudi čas potresa, ko je večina prebivalcev spala. Nekaj žrtev pa je bilo tudi v provinci Khyber Pakhtunkhwa, Pakistan. (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/June_2022_Afghanistan_earthquake) Najmočnejši potres v Evropi (Mw = 6,6), se je zgodil 11. januarja ob 1.07 po UTC (ob 3.07 po lokalnem času) pod Sredozemskim morjem, v bližini Cipra. Na Cipru je povzročil nekaj manjše škode. Domnevno, se je v Egiptu (v mestu Damietta) zaradi potresa porušila štirinadstropna zgradba in pod seboj pokopala tri ljudi. (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2022_Cyprus_earthquake) Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi v letu 2022; E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Table 2. The world strongest earthquakes, year 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Število žrtev območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 7. 1. 17.45 37,83 N 101,29 E 6,6 13 Jinchang, Kitajska 9. 1. 21.43 40,83 N 21,39 E 5,5 13 Florina, Grčija 11. 1. 1.07 35,23 N 31,94 E 6,6 21 11. 1. 11.35 52,34 N 167,76 W 6,8 20 11. 1. 12.39 52,58 N 168,33 W 6,6 19 17. 1. 11.40 34,92 N 63,59 E 5,3 14 30 Qadis, Afganistan 24. 1. 13.16 18,46 N 73,34 W 5,3 10 2 Anse-á-Veau, Haiti 29. 1. 2.46 29,53 S 176,75 W 6,5 10 pod morskim dnom, otočje Kermadec 3. 2. 15.58 4,47 S 76,93 W 6,5 110 Barranca, Peru 5. 2. 4.16 36,43 N 71,126 E 5,8 212 3 Zebak, Afganistan 16. 2. 7.12 14,18 N 91,37 W 6,2 70 3 Tiquisate, Gvatemala 16. 2. 20.21 23,77 S 179,99 E 6,8 535 25. 2. 1.39 0,21 N 100,09 E 6,1 5 2. 3. 12.52 30,08 S 177,73 W 6,6 24 13. 3. 21.09 0,63 S 98,63 E 6,7 28 159 3 27 pod morskim dnom, v bližini Cipra pod morskim dnom, območje Aljaske pod morskim dnom, območje Aljaske pod morskim dnom, območje Fidžija Salibawan, Zahodna Sumatra, Indonezija pod morskim dnom, območje otočja Kermadec pod morskim dnom, območje Indonezije Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Število žrtev območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 16. 3. 13.35 35,59 N 74,94 E 5,1 10 1 16. 3. 14.36 37,73 N 141,60 E 7,3 60 3 22. 3. 16.35 10,75 N 43,38 W 6,7 10 22. 3. 17.41 23,39 N 121,61 E 6,7 24 30. 3. 20.56 22,67 S 170,38 E 6,9 10 31. 3. 5.44 22,59 S 170,38 E 7,0 10 21. 4. 7.42 11,55 N 86,96 W 6,6 27 22. 4. 21.07 43,07 N 18,18 E 5,7 10 10. 5. 23.06 23,50 S 66,65 W 6,8 220 12. 5. 21.55 12,39 S 76,90 W 5,4 51 19. 5. 10.13 54,13 S 159,06 E 6,9 10 24. 5. 7.11 36,13 N 70,29 E 4,9 107 26. 5. 12.02 14,89 S 70,20 W 7,2 252 Azángaro, Peru 26. 5. 15.37 22,84 S 172,14 E 6,6 15 pod morskim dnom, vzhodno od Nove Kaledonije 1. 6. 9.00 30,40 N 102,96 E 5,8 12 8. 6. 0.55 9,09 S 71,21 W 6,5 609 21. 6. 20.54 33,06 N 69,48 E 6,0 10 1163 24. 6. 1.43 33,01 N 69,54 E 4,2 10 5 Miran Shah, Pakistan 25. 6. 3.37 16,73 N 54,27 E 5,6 10 1 Kīsh, Iran 1. 7. 21.32 26,91 N 55,24 E 6,0 16 7 Bandar-e Lengeh, Iran 12. 7. 19.16 22,59 S 114,26 W 6,8 10 12. 7. 19.17 22,78 S 114,63 W 6,6 33 14. 7. 22.30 2,04 S 79,79 W 5,7 73 1 27. 7. 0.43 17,55 N 120,80 E 7,0 46 11 14. 8. 13.44 32,74 S 179,01 W 6,6 30 4. 9. 9.42 0,93 S 21,72 W 6,9 10 4. 9. 21.57 34,66 N 70,71 E 5,1 10 18 Dara-l-Nur, Afganistan 5. 9. 4.52 29,68 N 102,24 E 6,6 12 93 Sečuan, Kitajska 6. 9. 7.04 36,62 N 70,65 E 4,8 69 6 Jurm, Afganistan 10. 9. 23.47 6,29 S 146,50 E 7,6 116 21 14. 9. 11.04 21,19 S 170,27 E 7,0 137 17. 9. 13.41 23,10 N 121,42 E 6,5 12 18. 9. 6.44 23,16 N 121,36 E 6,9 10 1 Tajvan 19. 9. 18.05 18,50 N 102,98 W 7,6 26 2 Michoacán, Mehika 22. 9. 6.16 18,25 N 102,95 W 6,8 20 3 Michoacán, Mehika 160 1 Hindukuš, Pakistan pod morskim dnom, območje Japonske pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet pod morskim dnom, območje Tajvana pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije pod morskim dnom, blizu obala Nikaragve Stolac, Bosna in Hercegovina San Antonio de los Cobres, Argentina 2 San Bartolo, Peru pod morskim dnom, severno od otoka Macquarie 2 4 Korogah, Afganistan Linqiong, Kitajska Tarauacá, Brazilija Srah Kandah, Afganistan pod morskim dnom, območje Velikonočnih otokov pod morskim dnom, območje Velikonočnih otokov Samborondón, Ekvador Bucay, Filipini pod morskim dnom, območje Nove Zelandije pod morskim dnom, osrednji Srednjeatlantski hrbet Sukurum, Papua Nova Gvineja pod morskim dnom, območje Vanuatov pod Filipinskim morjem, območje Tajvana Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 29. 9. 3.03 60,84 S 20,03 W 6,5 11 30. 9. 19.28 2,11 N 98,92 E 5,9 19 20. 10. 11:57 7,69 N 82,34 W 6,7 20 8. 11. 20.27 29,30 N 81,17 E 5,7 11 9. 11. 6.07 43,93 N 13,32 E 5,5* 6 9. 11. 9.38 26,01 S 178,28 E 6,8 630 9. 11. 9.51 26,10 S 178,34 E 7,0 660 9. 11. 10.14 25,58 S 178,26 E 6,6 625 11. 11. 10.48 19,29 S 172,15 E 7,3 37 12. 11. 7.09 20,09 S 178,34 E 7,0 587 18. 11. 13.37 4,90 S 100,79 E 6,9 25 21. 11. 6.21 6,85 S 107,10 E 5,6 10 22. 11. 2.03 9,81 S 159,59 E 7,0 14 23. 11. 1.08 40,84 N 30,98 E 6,1 10 4. 12. 19.24 15,35 S 172,99 W 6,8 38 20. 12. 10.34 40,53 N 124,42 W 6,4 18 Vir: Število žrtev območje pod morskim dnom, območje Južnih Sandwichevih otokov 2 Severna Sumatra, Indonezija pod morjem, ob panamski obali 6 Nepal pod morskim dnom, Marotta, Italija pod morskim dnom, območje Fidžija pod morskim dnom, območje Fidžija pod morskim dnom, območje Fidžija pod morskim dnom, območje Tonge pod morskim dnom, območje Fidžija pod morskim dnom, območje Indonezije 335 Java, Indonezija pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 2 2 Elmacik, Turčija pod morskim dnom, območje Tonge pod morskim dnom, blizu mesta Ferndale, Kalifornija, ZDA USGS – U. S. Geological Survey; * - INGV Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) SUMMARY In 2022 the inhabitants of Slovenia felt 175 local earthquakes. Two most powerful earthquakes with epicentre in Slovenia occurred on 28 March at 9:00 UTC (11:00 local time) near Bavšica and on 15 December at 7:19 UTC (8:19 local time) near Srednje Gameljne. The local magnitude of both was 2.8. The first was felt with maximum intensity IV EMS-98 and the second with IV–V EMS-98. The inhabitants felt also 7 more distant earthquakes, one with hypocenter in Croatia, 2 in Bosnia and Herzegovina and 4 in Italy. There were 66 earthquakes in the world in year 2022 that either reached magnitude of 6.5 or more (5.5 for Euro-Mediterranean Region) or claimed human lives. The most devastating earthquake in 2022 happened on 21 June in Afghanistan where 1163 people were killed. The 10 September earthquake in Papua New Guinea and the one on 19 September in Mexico ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 7.6. In 2022, earthquakes claimed at least 1760 human lives. 161 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2022 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2022 Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1,Tanja Cegnar letu 2022 smo poročali o dnevni obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Lendavi. Meritve so potekale tudi v Mariboru, vendar končnih rezultatov še ni na razpolago. S te postaje smo vključili le meritve ambrozije. V Vzorčenje in analiza se izvaja po standardu SIST EN 16868:2019 Zunanji zrak – Vzorčenje in analiza cvetnega prahu in trosov gliv v zraku za alergijsko omrežje – Volumetrična Hirstova metoda. Analiza zrn cvetnega prahu pod svetlobnim mikroskopom omogoča determinacijo rastlin do rodu in družine, le redko je možna določitev do vrste. Metoda dela omogoča vpogled v letno in dnevno dinamiko sproščanja cvetnega prahu, izmerjene so bile dvourne obremenitve. 8000 7000 Izola Število zrn/m³ 6000 Lendava Ljubljana 5000 4000 3000 2000 1000 0 Slika 1. Potek povprečne dnevne koncentracije vseh vrst cvetnega prahu od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 1. Average daily pollen counts in the period from 1 January to 31 October 2022 Rezultati merjenj so podani kot povprečna izmerjena dnevna koncentracija (št. zrn/m³ zraka/dan). Teža sezone posamezne vrste cvetnega prahu je izražena z letnim seštevkom (LS), to je vsota povprečnih dnevnih koncentracij izbrane vrste v eni vegetacijski sezoni. Sezona pojavljanja cvetnega prahu je čas leta, v katerem se cvetni prah pojavlja v zraku. Začetek sezone je določen z dnem, ko je presežen 1 % letnega seštevka, zaključek pa, ko je doseženih 95 % LS določene vrste cvetnega prahu. Kategorije obremenitve zraka s cvetnim prahom so: nizka (1–15 zrn/m³ zraka), srednja (16–70 zrn/m³ zraka) in visoka (nad 70 zrn/m³ zraka). Primerjava s povprečnimi vrednostmi parametrov sezone cvetnega prahu v letu 2022 v Ljubljani in Izoli se nanaša na obdobje 2012–2021. V letu 2022 je bil zrak nadpovprečno obremenjen s cvetnim prahom, predvsem v prvi polovici leta, ko so cvetele različne vrste lesnatih rastlin. Primerjava sezone s povprečnimi vrednostmi v Ljubljani in Izoli je pokazala, da smo v letu 2022 zabeležili 1,7 do 2,2-krat več cvetnega prahu leske, jelše, breze, gabrovk in cipresovk/tisovk, v Lendavi smo našteli 4-krat več jelše kot v povprečju meritev v obdobju 2017–2021. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 162 Agencija Republike Slovenije za okolje Primerjava letnega seštevka povprečnih dnevnih obremenitev zraka v letu 2021 in 2022, pokaže, da je bil LS višji od predhodnega leta na vseh merilnih mestih. V Ljubljani je znašal 75.366 zrn oziroma 225 % predhodnega leta, v Lendavi 136.966 zrn oziroma 409 % in v Izoli smo v letu 2022 našteli 61.234 zrn oziroma 154 % predhodnega leta. Začetek sezone cvetnega prahu v letu 2022 je bil zgoden, vremenske razmere v začetku januarja so pospešile cvetenje in sproščanje cvetnega prahu leske in razvoj cvetov jelše. Prvi vrh obremenitve zraka je bil zabeležen v drugi polovici februarja, ko je cvetni prah sproščala poleg leske tudi jelša. Naslednje obdobje visokih obremenitev je bilo med 28. marcem in 16. aprilom z visokimi obremenitvami z brezo in gabrom. Letos sta močno cvetela bor in smreka, v maju smo opazovali sediment njunih zrn v rumenih prevlekah na zgradbah, cestah in vegetaciji. Posebno močno je cvetela tudi bukev, sezona je bila povsod nadpovprečna. V preteklem letu smo v Ljubljani prešteli v celi sezoni 20 zrn bukve, letos nad 4000. Sezona trav, koprivovk in ambrozije je bila podpovprečna. Jelša (Alnus) Glavna sezona jelše se je v Ljubljani začela 15. januarja, začetek je bil v primerjavi s povprečnim za 15 dni zgodnejši, na Obali 30. januarja je zamujal za dva dni. Najkasneje se je sezona začela v Lendavi 2. februarja, in je na vseh merilnih mestih trajala do sredine marca. V Ljubljani smo beležili zgodnejši zaključek od povprečja za 8 dni. Posamezna zrna smo zabeležili še v maju in juniju, takrat cveti na gozdni meji zelena jelša, cvetni prah v manjših količinah v nižine prinašajo vetrovi Sezona je bila intenzivna, v Lendavi je bila dnevna obremenitev kar 10 dni višja od 1.000 zrn/m³ zraka. Letni seštevek je v Ljubljani in v Izoli znašal 2,2 povprečnega. 4500 4000 3500 Število zrn/m³ 3000 Izola 2500 Lendava Ljubljana JELŠA 2000 1500 1000 500 0 Slika 2. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Pelin (Artemisia) Poleg ambrozije je pelin pogost vzrok za poletno-jesenske alergije. Večino cvetnega prahu, ki ga beležimo v zraku, prispeva navadni pelin, najbolj pogosta in splošno razširjena vrsta v Sloveniji. V sezoni pelina in ambrozije je v zraku v manjših količinah tudi alergeni cvetni prah drugih košarnic, na primer sončnic in zlate rozge. Sezona pelina se je najprej začela v Izoli, in sicer 9. julija, 6 dni prej kot je večletno povprečje, v Ljubljani in Lendavi 26. julija. V Ljubljani je začetek zamujal za 9 dni. V Izoli se je sezona podaljšala v oktober, zaključila se je 12. oktobra, v Ljubljani 1. oktobra in Lendavi 27. septembra. Letni seštevek je bil podpovprečen, v Izoli je znašal 0,8, v Ljubljani 0,7 povprečnega. 163 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Število zrn/m³ 15 Izola Lendava Ljubljana 10 PELIN 5 0 Slika 3. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Breza (Betula) Visoko alergeni cvetni prah breze je značilen pomladanski alergen celinske Slovenije. V letu 2022 smo izredno visoke obremenitve z brezo beležili v Lendavi. Sezona je bila tu zelo intenzivna, začela se je 27. marca z visokimi obremenitvami, ki so z nekaj kratkotrajnimi vmesnimi prekinitvami vztrajale do 30. aprila, ko se je po izračunu glavna sezona zaključila. Obremenitev se je znižala na srednje visoke vrednosti šele v prvem tednu maja, po tem datumu je bilo v zraku le občasno nekaj zrn. Vrh sezone z obremenitvijo 6.085 zrn/m³ zraka je bil zabeležen 6. aprila. Letni seštevek je bil v Lendavi trikrat višji v primerjavi z ljubljanskim in kar sedeminpetdesetkrat višji kot v Izoli. V Ljubljani se je sezona začela 28. marca, 3 dni kasneje od 10 letnega povprečja, najvišja obremenitev je bila zabeležena 8. aprila, 1436 zrn, sezona se je zaključila 29. aprila, 10 dni kasneje od povprečja. Na Obali večina izmerjenega cvetnega prahu ni lokalnega izvora, zrna do morja pripotujejo s celine z vetrovi. Začetek sezone 26. marca je bil za 5 dni kasnejši od desetletnega povprečja, zaključek 4. maja pa je za 9 dni zaostajal za povprečjem. Teža sezone v Ljubljani je presegla povprečje, znašala 1,7 povprečne, v Izoli je bila podpovprečna, letni seštevek je znašal le 0,64 povprečnega. 7000 6000 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 5000 4000 BREZA 3000 2000 1000 0 Slika 4. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 4. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Beli/črni gaber (Carpinus/Ostrya) Sezono cvetnega prahu breze s sorodnimi alergeni oteži gaber in jo podaljšuje v maj. Sezona gabra se je v Ljubljani in Izoli začela istočasno z brezo, v Ljubljani 28. marca in v Izoli 25. marca, v Lendavi pa nekoliko pred brezo, 23. marca. Začetek je v Ljubljani kasnil za 1 dan, v Izoli je bil povprečen. Sezona 164 Agencija Republike Slovenije za okolje se je povsod zaključila v prvi dekadi maja, glede na povprečje v Ljubljani z devetdnevno zamudo in osemdnevno v Izoli. Sezona je bila nadpovprečna, letni seštevek je v Izoli znašal 2,1 povprečnega, cvetni prah gabra je v Izoli predstavljal 52,3 % vsega cvetnega prahu v aprilu, v Ljubljani 1,8 povprečnega. 1600 1400 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 1200 1000 BELI/ČRNI GABER 800 600 400 200 0 Slika 5. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in črnega gabra od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Leska (Corylus) Vremenske razmere v začetku januarja so bile ugodne za razvoj cvetov in pospešile sproščanje cvetnega prahu leske. Najbolj zgoden začetek sezone je bil izmerjen v Lendavi, 3. januarja in že 5. januarja smo beležili visoko obremenitev. Tudi zaključek sezone je bil zgoden, zadnji dan februarja. V Izoli in v Ljubljani se je sezona začela razvijati 14. oziroma 15. januarja, v Ljubljani je za 6 dni prehitevala 10letno povprečje, na Obali je za 2 dni kasnila. Zaključek sezone 8. marca je za teden dni prehiteval povprečje, na Obali 17. marca je za 1 dan kasnil. Teža sezone izražena z letnim seštevkom je bila nadpovprečna, v Ljubljani je znašal 2,2 povprečnega seštevka, v Izoli 1,6 povprečnega seštevka. 500 400 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana 300 LESKA 200 100 0 Slika 6. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Jesen (Fraxinus) Glavni vir alergenov iz družine oljkovk je bil cvetni prah jesena. Sezona se je začela s cvetnim prahom velikega jesena, v Izoli in Lendavi 16. in 17. februarja, v Ljubljani 23. februarja. Začetek je bil zgoden in je v Ljubljani za 16 dni prehiteval povprečje, v Izoli za 7 dni. Sezona se je zaključila s cvetnim prahom malega jesena, v Ljubljani 19. maja z 8 dnevno zamudo in v Izoli 17. maja z desetdnevno zamudo glede 165 Agencija Republike Slovenije za okolje na povprečje. V Lendavi je bil zaključek najzgodnejši, 12. maja. Letni seštevek je bil v Ljubljani povprečen, v Izoli nekoliko podpovprečen, znašal je 0,9 povprečnega. 400 350 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 300 250 JESEN 200 150 100 50 0 Slika 7. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 7. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Trave (Poaceae) Sezona cvetnega prahu trav je dolga, traja od pomladi do jeseni. Tekom sezone cvetni prah prispevajo različne vrste trav, razlike nastopajo tudi po stopnji alergenosti. V letu 2022 se je sezona najprej začela v Izoli, 16. aprila, 7 dni kasneje od povprečja. Sledila ji je Lendava, z začetkom 25. aprila. V Ljubljani je bil začetek sezone 4. maja, in je kasnil glede na povprečje za 15 dni. Zaključek sezone je bil različen glede na merilno mesto, najkasneje je bila sezona zaključena v Izoli, podaljšala se je v september. Izračunani zaključek je bil 29. septembra, v Lendavi 18. avgusta, najzgodnejši zaključek smo opazili v Ljubljani, 2. avgusta, kar je tri dni prej kot je za to postajo značilno povprečje. Letni seštevek je bil v Ljubljani in Izoli podpovprečen, znašal je od 0,9 oziroma 0,8 povprečnega. 300 250 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 200 TRAVE 150 100 50 0 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 8. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Koprivovke (Urticaceae) Uporabljena metoda analiz cvetnega prahu ne omogoča ločevanja zrn krišine in koprive, zato zrna obeh rodov vodimo pod imenom družine, koprivovke. V zraku je cvetni prah prisoten v večjih količinah v pozno pomladanskih in poletnih mesecih, v obdobju ko so v polnem cvetenju koprive. V mediteranskem svetu je cvetni prah krišine prepoznan kot visoko alergeni, medtem ko so koprive povsod nizko alergene. V Lendavi je na račun cvetnega prahu kopriv in ambrozije opazen avgustovski dvig obremenitve zraka, ki pa je bil v letu 2022 neizrazit. V Izoli se je sezona začela v začetku zadnje tretjine aprila, za devet dni 166 Agencija Republike Slovenije za okolje je začetek prehitel povprečje. V Lendavi se je sezona začela kasneje, 8. maja in v Ljubljani 4. maja in za tri dni prehitela povprečje. Zaključek sezone je bil na celinskih postajah v prvem tednu septembra, v Izoli 20. septembra, dan kasneje kot znaša povprečje. Letni seštevek je bil podpovprečen in je znašal 0,9 povprečnega, v Ljubljani je bil povprečen. 600 500 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 400 KOPRIVOVKE 300 200 100 0 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 9. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Cipresovke/tisovke (Cupressaceae/Taxaceae) Z uporabljeno metodo dela zrn cipresovk in tise zaradi medsebojne morfološke podobnosti ne moremo natančneje določiti, zato jih obravnavamo kot enotno kategorijo cipresovke/tisovke. Na Obali največ cvetnega prahu prispevajo ciprese, medtem ko so na ostalih celinskih merilnih mestih največje obremenitve zraka, ko sproščajo cvetni prah tise. Na Obali je sezono začel cvetni prah cipres konec januarja, v Ljubljani se je sezona cipresovk in tisovk začela teden dni kasneje. Zaključek sezone je bil v prvem tednu maja, kasnil je za teden dni glede na povprečje. Sezona je bila v Lendavi dolga, razpotegnjena od začetka februarja do konca maja, 6. maja je bila še zadnjič v sezoni dosežena visoka obremenitev, nato je padla na nizke vrednosti. Teža sezone v Izoli je dosegla le 0,5 desetletnega povprečja, v Ljubljani je bila nekoliko nadpovprečna. 1200 1000 Izola Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 800 CIPRESOVKE/TISOVKE 600 400 200 0 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 10. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Ambrozija (Ambrosia) V Sloveniji so nekatera območja visoko obremenjena s cvetnim prahom ambrozije, eno od takih je vzhodni del države, ki ga pokriva merilno mesto v Lendavi. Začetek sezone je v Lendavi in Ljubljani 167 Agencija Republike Slovenije za okolje nastopil 29. julija, v Mariboru dva dni prej in najkasneje v Izoli 3. avgusta. V Ljubljani in Izoli je začetek prehiteval povprečnega za šest dni, v Mariboru za 7 dni. Sezona se je na vseh merilnih mestih iztekla v septembru, najzgodnejši zaključek, 11. septembra, smo zabeležili v Ljubljani, in najkasnejšega 18. septembra v Mariboru. Visoke obremenitve in visok letni seštevek je zaznamoval lendavsko sezono, kjer je od 27. avgusta do 8. septembra trajalo obdobje najvišjih obremenitev. Najvišja dnevna obremenitev 586 zrn/m³ zraka je bila izmerjena 6. septembra in je presegala letni seštevek v Izoli (248 zrn) in Ljubljani (527 zrn). Sezona se je najprej zaključila v Izoli, sredi septembra, v Ljubljani in Mariboru 26. oziroma 27. septembra. Cvetni prah ambrozije smo opazovali še v oktobru in novembru, vendar v premajhnih količinah, da bi vplival na zdravje ljudi. Sezona je bila na vseh merilnih mestih podpovprečna, letni seštevek izolske sezone je znašal 0,4 povprečnega, ljubljanski 0,6 in mariborski 0,8 povprečnega. 600 500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 AMBROZIJA 300 200 100 0 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 11. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in the period from 1 January to 31 October 2022 Preglednica 1. Letni seštevek v letu 2022 v Izoli, Ljubljani in Lendavi Table 1. Annual integral in 2022 of airborne pollen in Izola, Ljubljana and Maribor Letni seštevek Ambrozija Izola Lendava Ljubljana 61234 136966 75366 527 248 7459 Pelin 87 162 104 Breza 473 27285 8843 Beli/črni gaber 16373 10204 11121 Pravi kostanj 1262 1233 3232 Jelša Leska 2756 28755 6999 1649 5233 3728 Cipresovke/tisovke 9589 6488 7725 Bukev 1568 3166 4084 Jesen 5025 2033 2868 Bor 3116 5773 3554 Trpotec 294 757 381 Platana 124 455 2115 3343 Trave 2086 5657 Topol 372 3073 995 Hrast 4874 3593 2941 Kislica 53 206 47 235 2025 655 Koprivovke 3518 15382 4713 Oljka 4245 48 271 Vrba 168 Agencija Republike Slovenije za okolje Oljka (Olea) Sezoni cvetnega prahu oljke sledimo na merilnem mestu v Izoli, v Ljubljani in Lendavi beležimo vsako leto le nekaj zrn, ki jih prinesejo vetrovi. Začetek sezone je bil 13. maja, 2 dneva zgodnejši od povprečja. Sezona se je zaključila 5. junija in je kasnila za 8 dni glede na povprečje. Letni seštevek je bil nadpovprečen, znašal 2,8 povprečnega. Najvišje obremenitve smo izmerili v tretji dekadi maja in prvih dneh junija. V letu 2022 je bil transport zrn z zračnimi masami izrazitejši, v Ljubljani in Lendavi smo v obdobju od 23. maja do 5. junija zaznali cvetni prah oljke, najvišja dnevna obremenitev v Ljubljani je bila 24. maja in sicer 128 zrn na kubični meter zraka. 1400 1200 Število zrn/m³ 1000 OLJKA 800 600 400 200 0 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke v Izoli od 1. januarja do 31. oktobra 2022 Figure 12. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen at the Izola measuring site in the period from 1 January to 31 October 2022 SUMMARY The article presents the main characteristics of the pollen season in the year 2022. The pollen measurements has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in Lendava. Data for measuring site Maribor are not completed yet. 169 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Edini sončen dan v Ljubljani, 12. december 2023