iurja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1~50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9‘—, četrtletna K 4‘50. — Za Inozemstvo K 30~—. — Naslov: Upravnlžtvo „Zarje“ i Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	n
H
Fmamezna številka vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uretlnlSk rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Šelenhurgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od	6.—1 /2 7.	zv.— Reklamacije poštnine proste
štev. 159.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	13.	decembra	1911.
Leto I.
Grob padlih italijanskih vojakov pred Tripolisom.
boljinbolj se k zločinu nagibajoč razvoj tega etično defVktuega, ali inteligentnega človeka jušen; temveč soduozdravniška preit kava tudi ni dognala izvzeiuši onedegenerativno zločinske sposobnosti nobenih znakov kakšne otemntd0sti uma. Vsi ostali^gori navedeni momenti govore kakor rečeuo, tudi proti zmedenosti Nieguša ob času dejanja, tembolj ker Njeguš nikakor ni posebno alkoholno nestrpen in je pred zločinom popil samo pol litra piva, zaradi česar se z ozirom na ujegovo naravo in na njegov zločin z dne 5. oktobra 1911 pripravljajočega delanja, z gotovostjo lahko izključi vsak vpliv alkohola nanj. Nadalje pa je Še od zavžitja pol litra piva od strani Njeguša v patlamentu do atentata preteklo več ur, mala množina alkohola torej ni mogla več učinkovati in sam je ponovno dejal, da je bil ob času zločina popolnoma trezen.
Resimirati je torej, da je Njeguš sicer vsled dedne obremenitve in vsega miljeja, iz katerega je izšel, etično defekten in nagnjen k nasilstvom, da pa v nobeni smeri ni bil in ni trajno otemuelega uma, to izvira iz navedenega defekta njegovo nagnjenje k zločinu, katerega notranji motivi so bili politične narave, da koučno ob času zločina ni bil nikakor zmeden ali pa popolnoma pijan in da celo v mali meri ni bil pijan.
Dr. Probst I. r.	Dr.	Hoevel I. r.
Nam je pač že na podlagi tega nezaslišanega „znanstveuega“ spisa popolnoma jisno, da imata tudi gospod Hoevel in Probst svoje defekte, zaradi katerih bi morala znanost gledati. da se ju čimprej iznebi. Strašno je po
Kako je bil Njeguš obsojen.
Socialno-demokratični poslanci Volkert, Sever in sodrugi so vložili v državnem zboru do justičnega ministra interpelacijo, ki se bavi z muenjem „izvedencev“ v procesu proti Njegošu Interpelacija, ki obsega kritiko tega famoznega ^izvedeniškega" umevanja, je tako zunimiva, da bi bil greh, če je ne bi podali svojim čita-teljem. Ker pa nam tega zaradi ujeue obšir nosti ne pripušča prostor, objavljamo najprej čudežno izvedeuiško mnenje. Naši čitatelji, ki so po naših poročilih lahko zasledovali proces in po njih spozuali, kaj se je na razpravi dokazalo, kaj pa ne, si bodo lahko napravili mnenje o tem mnenju.
Sledeče sta izvajala zaprisežena sodna psihiatra :
-Po vsem stvarnem položaju, oziroma po predležečem spisnera materialu gre v Njeguše-vem slučaju za atentat na njega ekscelenco justičnega ministra von Hocbenburgerja, ki je bil izvršen dne 5. oktobra 1911. Ves študij spisov je predvsem pokazal, da so bili motivi tega atentata politične naravi. Iz prejšnjega življenja Njeguševega je zadostno razvidno, da je, izzačetka pripadajoč demokratični stranki/ v teku tretjega vojaškega leta postal socialist in si pozneje deloma v občevanju z ekstrem nimi somišljeniki, deloma s čitanjem letakov puntarske vsebine, primernih časopisov ter spisov Lassalla, Tolstega, Engelsa itd. napravljal vedno radikalnejše politične nazore, kar kuže med drugim zlasti tudi njegov način življenja, njegova nezadovoljnost z razmerami in mnogo njegovih pismenih izjav. Znano je po izkušnjah, da je to neredek razvoj, ki ga kažejo indivi duji Njeguševe naravi. Naloga izvedencev ne more biti, da se spuščajo v razglabauja kakršnihkoli političnih političnih strankarskih programov. Zadostuje naj, da se tukaj pokazuioč gornje momente razkrijejo notranji momenti inkriminiranega zločina.
Kar se tiče Njeguševe osebnosti, so podali o njem predvsem njegovi prijatelji izjave v tem zmislu, da je vsled dedne obremenitve in pijančevanja norec, zmedenec, na drugi strani pa zopet jako inteligenten, dobrosrčen in velik idealist in junak.
V nasprotju s prvimi navedbami je dejstvo, da so ga v stranki trpeli, da so ga rabili za razširjanje letakov in za voditelja pri demonstracijah in klicali na shode, kjer je v nasprotju s pretvezeuo mu nestaluostjo zastopal svoje ekstremne nazore s tako trdovratnostjo, da so treznejši sodrugi večkrat zapuščali shode zaradi tega. Nezdružljivo z mnenjem, da je zmeden, je tudi dejstvo, da so ljudje od njega jemali denar, si dali plačevati v gostilni in
ANTON CEHOV:
Iz dnevnika davčnega ad-junkta.
11. tnaja 1863. Naš šestdesetletni davkar Goltnik je pil proti kašlju mleko s konjakom in si pri tem nakopal delirij. Zdravniki zatrjujejo s samozaupanjem, da jutrišnjega dne ne preživi. Končno torej postanem davkar! To mesto mi je že davno obljubljeno.
Tajnik Kleščev pride pred sodnijo, ker je naklestil prosilca, kateri ga je zmerjal za »birokrata«; stvar je toliko kot gotova.
Začel sem s čajem proti želodčnemu katarju.
3.	avgusta 1865. Davkarja Goltnika zopet bole prsi. Pokašljuje in pije mleko s konjakom. Ce umre pripade meni njegovo mesto. Upanje imam, ampak šibko, ker	delirij	menda ne	konča vselej s
smrtjo.
Kleščev je iztrgal	Armencu	menico
iz rok in jo uničil. Nemara vzame sodnija zadevo v pretres.
Starka	Gurjevna mi je dejala	včeraj,
da	nimam	želodčnega	katarja,	temveč
zlato žilo. Prav lahko mogoče!
30. junija 1867. Časopisi poročajo, da razsaja v Arabiji kolera. Morda ob-
sprejemali dobrote od njega ter ga prikazovali kot zelo inteligentnega, poštenega človeka. Ali njegovo junaštvo in njegov idealizem se stegneta na najmanjšo mero, če se pomisli, da je bilo že zgodaj precej težko izhajati z njim, da je bil zaradi nasilnosti 'predkaznovau, da se je večkrat ekscesivuo pouašal in v nasprotju z vsakim idealnim svetovnim nazorom in z vsakim junaštvom zapravil svojo dedščiuo v Zadru, Zagrebu, Belgradu, uganjal zakouolomstvo in v Zadru prebil skoraj eno celo noč v bordelu ter se tedaj večkrat najintimneje spečal s prostitutkami in pri tem zavžil precejšnje množine alkohola, kar pač govori proti zuatui alkoholui nestrpnosti Njeguša, Po doslej rečeuem ni ne junak ne idealist, temveč samo polagoma bolj-inbolj deloinržen fanatiziran nezadovoljnež in pristaš prekucije, ki si je najbolj gotovo, kakor je rečeno na nekem drugem mestu spisa, hotel po zapravljanju svoje dedščine euostavno napraviti ime s senzacionalnim atentatom. Njegovi napisi na posameznih razglednicah govore dosti jasuo za to mnenje, ravno tako njegova neodkritosrčnost v nekaterih ozirih. Mogoče da je učinkoval kot zaduii odločilni moment od njega in od mnogo drugih napačno umevani smehljaj njegove ekscelence justičuega ministra med znanim govorom, podpisanima pa se zdi, da so bili politični motivi atentata za Njeguša bolj odločilui.
Resnično je, da se opaža na Njegušu neka dedua obremenitev. On izhaja iz pijan-čujočih, zelo razdražljivih, k nasilnosti nagnjenih staršev, ki so imeli večalimanj razupito mornarsko beznico v Šibeniku. Tam so zrasli on in bratje v malo - prikladni okolici. Njih vzgoja se je zlasti po očetovi siniti zelo zanemarjala in vsa diužina ni bila na dobrem glasu. V zapuščinskem opisu po njegovem očetu se nahajajo dokazila tega neugodnega miljeja v katerem je Njeguš prež vel svojo mladost. Da se je kljub temu intelektualno razvil, kakor kažejo navedbe njegovih prija teljev, njegova pisma, njegova naravnost, odlična vojaška koudvita. njegov avanzma za korporala, znanje razuih jezikov iu ujegovo za lesnega delavca nenavadno stremljenje po izobrazbi, dokazuje njegovo v tej smeri pravzaprav vendar dobro sposobnost in zmožnost prilagoditve, četudi je kazal vsled izhajanja od nasilnih prednikov že dolgo neko nagnjenje za zločinska dejanja. Po tem se lahko sklepa na etične defekte, ki se pogostoma nahajalo pri zločincih. Ta zločinska narav je prihajala pri ujem vedno vnovič in močneje na dau in ga je očividuo pod pritiskom polagoma vse sanih vedno ekstremnejših radikalnih nazorov in vsled tega pogojene notranje nezadovoljnosti gnala k iukrimiranemu zločinu.
Vpraša se, če imamo v tem slučaju po posameznih izjavah gori navedenih prič opraviti z
išče tudi Rusijo in tedaj se izprazni mnogo mest. Morda umre tudi Goltnik in jaz postanem davkar. Trdoživ človek! Tako dolgo živeti je po mojem mnenju nespodobno.
Le s čim naj zdravim svoj želodčni katar? Ali naj poskusim z glistnikom?
2. januarja 1870. Na Goltnikovem dvorišču je vso noč tulil pes. Moja kuharica Pelageja mi zatrjuje, da je to zanesljivo znamenje, in do dveh čez polnoč sva se razgovarjala ž njo o tem, da si kot davkar kupim kožuh in močno haljo. Morda se še oženim. Seveda ne z mladim dekletom — nisem več teh let — temveč z vdovo . . .
Včeraj je bil Kleščev izključen iz kluba, ker je glasno pripovedoval nespodobno storijo in se norčeval iz patriotizma gospoda Poduhova, člana trgovske zbornice. Kakor pripovedujejo, ga poslednji pozove pred sodnijo na odgovor.
S svojim katarjem pojdem k doktorju Botkinu. Pravijo, da dobro zdravi . . .
4.	junija 1878. Časopisi pišejo, da divja v Vetljanki kuga; trupla leže kar kupoma. Goltnik pije vsled tega poprovec. Ali takemu^ starcu težko da bi pomagal poprovec. Če se razširi kuga, potem postanem gotovo davkar.
4 junija 1883. Goltnik umira. Pri njem sem bil in ves solzan sem ga prosil odpuščanja, da sem tako nepotrpežljivo čakal njegove smrti. S solzami v očeh mi je ve-
dejanjeni umoboluega ali momentano zmedenega človeka ali ne. Doslej opisani razvoj Njeguša kakor tudi tukaj najtočueje izvedena soduozdravniška preiskava se naravnost upirajo prvemu mnenju Pokazal se je tukaj mirnega, treznega svoj položaj popolnoma pregledujočega in intelektualno nikakor ne opešanega moža brez vsakega znamenja kakršnekoli otem-nelosti uma, ki je brez obotavljanja priznal svoj zločin, se spominjal na vse posameznosti, pouovno priznaval namen usmrtitve iu tudi s svojim zagovornikom, kakor kaže eno njegovih pisem, stopil na tak način v zvezo, da se opazi, da je znal prav dobro spoznavati svoje interese. Vsi ti momenti govore, kakor rečeuo, kljub njegovi v uekaterih smereh drgenera-tivni sposobnosti, oziroma dedni obremenitvi proti obstoiu trajne umne otemnelosti,
Ali tudi o mimoidoči zmedenosti ob času dejanja ne more biti govora, kajti kakor se razvidi iz raznih njegovih pismenih in ustmenih izjav, iz zamenjave revolverja v Spljitu iu iz njegovega natančnega pi izvedovauja po prodajalcu zamenjanega revolverja in po kalibru, iz uakupa primernih patrou pri dotičuem pro dajalcu, iz hitrega pota na Dunaj, iz odpo-šiljatve njegovih fotografij s slovesom v Spljetu, iz njegovega uspešnega stremljenja, da bi prišel s pomočjo somišljenika oborožen v parla-lament iu potem tam izza eovora, ki ga je razburil, z druge galerije z veliko sigurnostjo oddal štiri strele proti primeroma daleč sedečemu justičueuiu ministru, pa se potem mir • no dal razorožiti iu aretirati, je svoje dejanje očitno dobro pripravil iu na smotreu način izvršil.
V tem slučaju torej ni le ves p dagon a
likodušno odpustil in mi svetoval, da naj pijem zoper katar želodovo kavo.
A Kleščev toliko, da je ušel sodniji: zastavil je židu izposojen klavir. In ne glede na vse to ima Stanislava in značaj svetnika. Čudne reči se gode na tem svetu!
Vzemi dve unči ingverja, poldrugo unčo kalgana, eno unčo solitrne kisline in pet unč kozje krvi; vse skupaj dobro premešaj in namoči v enm poliču žganja in izpij zoper katar po en kozarček vsako jutro na tešče.
7. junija t. 1. Včeraj smo pokopali Goltnika. O joj! Smrt tega starca mi ni v korist! Po noči se mi prikazuje v sanjah, ogrnjen v belo haljo in mi miga s prstom. In gorje mi, gorje nesrečniku: davkar nisem postal jaz, temveč Čalikov. Tega mesta nisem dobil jaz, temveč mlad človek po protekciji svoje tetke, generalice. Vse moje nade so šle po vodi!
10. junija 1886. Davkarju Čalikovu je ušla žena. Revež žaluje. Mogoče seže vsled bridkosti po svojem življenju. Če se konča, postanem davkar. Taka je splošna govorica. Torej vsega upanja še ni konec; nemara še doživim — in sicer prav kmalu — kožuh. In tudi ženitvi nisem neprijazen. Čemu se ne bi oženil, če se ponudi lepa priložnost; ampak posvetovati se moram prej s kom, zakaj korak je da-lekosežen.
Kleščev je vedoma zamenjal svoje galoše
z galošami tajnega svetnika Lirmansa. bkandal!
Vratar Paisij mi je svetoval, da vzamem proti katarju kalomel. Poskusimo!
Slovensko gledališče.
Pod vodstvomi g. Talicha je prišel iz lanske sezone znani »Grof Luksemburški« snoči vnovič na oder. Kaj pomaga, da je to že slišati kakor fraza, ko je pa vendar resnično, da dobivajo stari znanci pod Ta-Iichovo taktirko popolnoma novo življenje. Lani je bilo za tega Grofa Luksemburškega več priprav kakor za kakšno veliko opero. Pela je primadona. Tudi ga Polakova iz Zagreba je gostovala. Kljub temu je bila vprizoritev medla in slišali smo ljudi, katerim absolutno ni odrekati muzikalne izobrazbe in muzikalnega smisla, pa so dejali: »En šmorn«. Pa tudi nas ni mogla stvar nikakor navdušiti in včasi nas je grabila prav poštena jeza.
Letos je »Grof Luksemburški« nanovo naštudiran in uprizorjen, kakor pravi gledališki listek; in v tem se listek ne laže. Grof Luksemburški je imel snoči novo lice v vsakem oziru in včasi bi bil človek dejal, da ima novo partituro. Valčki in drugi komadi v plesnem taktu se niso igrali kakor za ples ob dveh popolnoči, temveč tako, kakor se mora igrati v gledališču. Vsak detajl je bil izdelan, vsak instrument
misliti, da jp lahko življenje obtožencev odvisno od ,, izvedenosti* takih ljudi, če jim pridejo v pest! Sicer pa se bo o tem nečuveuem škandalu še govorilo- Jutri objavimo pred vsem omenjeno interpelacijo.
*
* *
Njeguš je preklical ničnostno pritožbo, katero je bil vložil njegov zagovornik iu je prosil da ga prepeljejo v Koper, ker zuajo tam hrvaško. Zagovornik ga je skušal odvrniti od tega, da prekliče ničnostno pritožbo, ali N|eguš je drfjat. da rajši odsedi sedem let, kakor da bi 8^ enkrat prestal muke take obravnave kakršna je bil* njegova. O ka*ui pa bo imelo še odločat« višie sodišče.
Tržaška deželna konferenca.
Trst, 11. decembra.
V nadaljevanju svojega poročila pravi sodrug Regent: Politični odbor je priredil v organizacijske namene celo vrsto shodov, o katerih se pa ne more trditi, da bi bili najbolje obiskani. Bila je to posledica pomanjkanja političnega zanimanja in izobrazbe sploh. Pri svojem delu smo konštatirali, da zlasti v okolici pomanj-kuje znanje slovenščine. Zlasti v spodnji in nekaterih krajih zgornje okolice se niti ne more govoriti v dobri slovenščini, ker je ljudje ne razumejo, kakor tudi ne razumejo italijanščine. To je tudi vzrok, da se tudi naše časopisje ne more širiti tako, kakor bi bilo želeti. Ustrezajoč tej pomanjkljivosti, je politični odbor na željo sodrugov začel ustanavljati delavska izobraževalna društva, katerih naloga bo posredovati ljudstvu vsaj prva sredstva izobrazbe. Iz teh vzrokov je politični odbor otvoril agitatorsko šolo, ki se je sicer dobro obnesla, nikakor pa ne tako, Kakor je bilo želeti. Ni pa mogel izvršiti sklece zadnje konference, ki nam je naložila ustanovitev mladinske organizacije.
Priznati se mora vsekakor, da smo z našim delom oživeli močno agitacijo, ki je bila precej ponehala in da smo doprinesli stranki mnogo še vedno zelo potrebnega revolucionarnega duha in ji vr-, riili nekdanji vpliv.
Toda bodoči politični odbor čakajo še velike naloge. In težavne so te naloge iz več vzrokov. Zakaj pozabiti ne moremo, da smo stranka, katere gospodarska in socialna načela so v diametralnem nasprotju z obstoječimi razmerami. Da bo ljudstvo ta načela razumelo, je treba postaviti skoro na glavo sedanje etične nazore, na katerih temelji vsa sedanja socialna narodna in verska ideologija ljudstva, s katerim moramo občevati. Iz političnega odbora bo treba enkrat za vselej izobčiti osebne malenkosti in mu napraviti 'iot " resno politično življenje. Treba bo, da se napravi iz njega vodstvo vsega političnega in socialističnega gibanja med tržaškimi Slovenci. Njegov vpliv mora segati preko vseh socialno - demokratičnih institucij. Da se vse to zgodi, se mora bodočemu političnemu odboru priporočati, naj se pri svojem delu nikakor ne zanaša na slučajno navdušen'0 marveč naj trezno računa in jemlje v poštev v prvi vrsti moči, s katerimi razpolaga. Treba bo, da na-stO": energično in odločno proti vsem
vzorna. Res da ni bilo tiste osladnosti, ki je prišel do veljave in harmonija je bib le prerada zanuhti iz dunajskih valčkov in iz sentimentalnih motivov; ali hvalabogu da je ni bilo; namesto tega zopernega sirupa je bila čuvstvenost, ki je prijetna, tudi če ne kipi iz nedosežne globočine. Le-harjevemu delu se je snoči poznalo, da je prišlo iz peresa modernega glasbenika, ki ima bogato zalogo glasov v sebi in ki zna z njimi res kaj napraviti. Ob tej glasbi tembolj vzplamteva želja, da bi konponist-umetnik dobil tudi libretno snov od umetnika, ki ne bi ovirala, temveč pospeševala njegovo moč.
Snoči se je tudi pokazalo, kaj pomeni tempo v opereti. Saj ni treba, da bi orkester od prve do zadnje note vihral kakor splašen konj in pevci prišli ob sapo. Ali razumnemu ravnanju je pripisati, da so izginile puščave, ki so se lani širile kakor Sahara brez oaze, pa je bil Largo tembolj učinkujoč in figuracije tem živejše. To je pospešilo tudi svežost petja in igro, iz katere so izginile razne grobosti, ugodne grobim željam, ali od nobenega z okusom nadarjenega gledalca ne pogrešane. Sploh se je režija potrudila z boljšo opremo in z gibčnejšim ansamblom.
Vlogo Angele Didier je imela ga. Foe-'dransperpova. Zdi se nam, da je to doslej
škodljivcem stranke ter da po sklepih današnje konference dela, da postanemo poleg italijanske močna slovenska soci-alno-demokratična stranka z vsemi ideali in z vsem neustrašenim stremljenjem. Da se to z^odi, stopimo na delo vsi, ki smo za delo sposobni«.
Ker priobčimo poročilo blagajnika in tajnika v eni prihodnjih številk, podajamo tukaj v ekscerptu poročilo mestnih poslancev, za katere je referiral sodrug dr. Pnecher.
V glavnih potezah je dejal: V mestnem svetu smo dve leti in pol. Z našim vstopom se je izpremenilo marsikaj. Dosegli smo, da se sme svobodno govoriti, kar se pred našim vstopom v mestni svet ni smelo. Slovenski narodni poslanci lahko povedo, kako se je ravnalo z njimi preje. S početka nas je italijanska meščanska večina ignorirala. Trdo je bilo naše delo, da smo se uveljavili in prisilili upoštevati naše predloge, ki so se dosledno vsi odklanjali in omalovaževali. In vendar se sedaj vrti skoro vse občinsko delo okoli naših predlogov bodisi administrativnega bodisi politično socialnega ali strogo delavskega značaja. Tega seveda nočejo priznati. Res je pa vendarle.
Prva naša naloga v mestnem svetu je bila, da smo predložili popoln delavski administrativni program. Bili smo seveda zasmehovani. Čutili so se močne napram nam, ki smo sicer manjšina, ki pa zastopamo interese večine tržaškega prebivalstva Zato je tudi naša politika strogo delavska in socialna, ki pa ne zanemarja kolektivnih interesov. Pri vsem našem delu pa ne moremo trditi, da bi bili imeli veliko srečo. Narobe. Sedanja občinska uprava se ne vodi v nikakršnem demokratičnem duhu. Tam prevladujejo nazori meščanstva, ki ima delavstvu nasprotne interese. Zato smo tudi v večnem boju z obema narodnima strankama. Toda vsi naši predlogi, ki so pahnjeni iz mestnega sveta skozi vrata, se vrnejo skozi okno, vsled naše eneržije, naše volje. Čutimo se dolžne napeti vse sile, da vrinemo v občinsko upravo vsaj nekoliko socialističnega duha, da skušamo to upravo podemokratizirati, da vsiljujemo idejo municipalizacije.
Socialisti delajo na to, da naj k občinskim dohodkom prispevajo največ imoviti bogati sloji. Seveda se je in se temu vedno oporeka, češ da ni mogoče. S številkami v roki smo dokazali, koliko je v Trstu od občine še ne izkoriščanega bogastva. Tja naj občina seže s svojo roko. V tem smo vendar imeli nekoliko uspeha. Predlogi za pokritje deficita za l. 1912. so — čeravno se to negira — vsi socialno-demokratični. Branili so se teh predlogov oboji narodni zastopniki. Hoteli so zopet obdačiti revne sloje. Toda vendar je zmagal kos našega dela v toliko, da se bo pustilo revno ljudstvo pri miru.	(Dalje	prih.)
NOVICE.
* Naša slika. Tripolitansko bojišče je prostrano grobišče, ki je požrlo cele hekatombe ar »bskih in italijauskih trupel. Naša slika kaže skupen grob pred Tripolisom, v katerega so pokopali italijanske vojake, ki so padli kot nedolžne žrtve roparskega vloma italijanskih burk — za domovino, kakor se reče v jeziku patriotov ua dividende.
njena najboljša partija, njenemu glasovnemu materijalu in njenemu nastopu jako primerna. Absolvirala jo je v vsakem oziru odlično, s finim imetjem iu z decentno igro, v kateri je našla prav lepe nianse. Nov je bil tudi r>. Horsky kot slikar Bris-sard; dober pevec je, tudi dober igralec, kar smo že nekolikokrat opazili; prav tako pa tudi opažamo, da mu nastajajo težave, kadar mora govoriti prozo. Treba bo pač nekoliko časa, da se to premaga. G. Iličič je pel naslovno partijo; višji nivo cele uprizoritve je dvignil tudi njegov del. Gdčna. Thalerjeva je bila zopet odlična Juliette, g. Povhe mnogo boljši knez Bazil kakor lani. Omeniti je treba trio Križaj-Bukšek-Razberger in zbor, ki je bil celoma, prav dober.
Zakaj mora imeti menager v Grand hotelu netelinov glas, nam ni popolnoma razumljivo, liftboy bi se pa tudi lahko naučil svojih par besed. Te malenkosti se pač nopravijo.
Kar se pa tiče klake, ki jo opazujemo samo pri operetah, kjer se javlja prav vsi-!j'vo, pravimo za enkrat le to, da so take razvade v našem gledališču zelo nepotrebne. Končno je tudi opereta, če je kaj vredna, enotno delo, ne pa zbirka varie-tetnih točk.
* Protlruske demonstracije t Ltovu.
V Lvovu so bile v nedeljo dne 10. t. m. velike protirnske demonstracije. Zastopniki vseh poljskih političnih strank so sklicali veliko zborovanje, da protestirajo proti nameravani izločitvi bjolmske gubernije iz finske Poljske. Shod je sprejel z velikim odobravanjem re-olucijo, ki pozivlje avstrijsko vlado, naj posreduje v tem zmislu pri ruski vladi. Po zborovanju je šla tropa poljskih tehnikov pred ruski konzulat. Eden hmed demonstrantov je vrgel kamen in razbil okno. Drugi demonstranti so metali tintnike in pomazali s tinto ruskega orla. Policija je aretirala enega tehnika. Ogromna množica demonstrantov se je med tem nabrala in razvrstila v sprevod. Imeli so zastavo z napisom: „Živela neodvisna Poljska 1“ Hoteli so pred ruski konzulat, pri čemer je prišlo do hudega spopada s policijo. Policija je potegnila sablje in ranila več oseb. Demonstracija je zbudila po Lvovu veliko pozornosti. Vsi dohodi do ruskega konzulata so zaprti.
* Proti Jažnotirolskim Italijanom. Inomoško namestništvo je zabranilo nabiranje prispevkov za svojce v Tripolisu padlih italijanskih vojakov. Tridentsko okrajno glavarstvo je pozvalo iz bližnjih občin več oseb, ki so nabirale prispevke.
* Samomor t cerkvi. V redemptori-stovski cerkvi v Krakovu se je v petek med mašo ustrelil iz revolverja tvorniški delavec Josip Flinta. Več oseb se je onesvestilo vsled silne panike, ki so jo povzročili streli iz revolverja. Vse je drlo proti izhodu. Flinta je izvršil samomor v hipni blaznosti. Popreje je bil pri pogrebnem zavodu, kjer je naročil zase pogreb in plačal pristojbine. Potem je šel v cerkev, kjer se je dal izpovedati in obhajati. Smrtnonevarno ranjenega samomorilca so prenesli v bolnico, kjer je kmalu izdihnil.
* Rop v vlaku. Temešvarski trgovec Tillich je bil med postajama Dombovar in Ka-pošvar, ko se je peljal v Zagreb, žrtev drznega ropa. Roparji so odprli vrata kupeja, kjer je bil Tillich sam, omamili so ga s kloroformom in mu vzeli 800 kron gotovine, več srečk in za 500 kron zastavnih listkov. Sprevodnik trdi, da je videl v bližini kupeja moža in žensko, ki sta potem izstopila v Kapošvaru. Policijk pozveduje po roparjih v Temešvaru in Kapošvaru.
* Poraz črnogorske vlade. Dne 11. t.
m. je bila volitev predsednika črnogorske skupine v Cetinju. Vlada je kandidirala Gojniča, ki pa je ostal s 30 glasovi v manjšini. Izvoljen je opozicionalec Plamenac s 33 glasovi. Kabinet poda vsled tega poraza demisijo.
* Rudniška katastrofa pri Knoks-villu. Poročali smo že na kratko o strahoviti rudniški katastrofi v ameriškem premogovniku v Knoksvillu. V naslednjem podajamo nekaj natančnejših podatkov. Vsled eksplozije jamskih plinov se je rov zasul in zaprl pot 200 rudarjem. Eksplozija je zanetila hud ogenj, ki divja po jami. Zaprti rudarji so se zadušili ali pa so zgoreli v plamenih. Iz rova se dvigajo gosti oblaki dima, obžarjeni od švigajočih pla menov in zavirajo, da rešilno moštvo ne more v rudnik. Z največjim trudom so zabranili obupanim rudarskim ženam, da niso skočile v rov. Doslej reševalno moštvo ni moglo v rov. Eksplozija je daleč naokoli pretresla zemljo. Strahovito grm«nje so spremljali plameni, ki so švigali iz rova. V sosednem rudniku Fra-tervillu je bilo vsled eksplozije leta 1902 tudi 200 rudarjev mrtvih.
* Nobloro mirovno nagrado sta dobila Alfred Fried na Dunaju in mestni svetnik Asser v Haagu.
Ljubljana In Kranjsko.
— 8 svojim avstriakantovstvom hočejo imponirati klerikalci. Vprašanje je le, komu naj imponira to afektirano patriotardovstvo, ki diši veliko bolj po Loyoli kakor po lojaluosti. Avstrijski državljan je Avstrijaneo; to je tako samo ob sebi razumljivo, da morajo biti sum ljivi nameni tistega, ki še vBako uro posebej naglaša to dejstvo. Ce mislijo klerikalni špeku-lauti na bodočnost, da je zasluga, biti Avstiri-janec, si morajo izposoditi na luni tiste norce, ki jim bodo to verjeli; saj tndi najbolj črno-rumeni veterajnar ni mogel vplivati na to, da je* prišel ravno v Avstriji na svet. Ce bi res bilo vredno posebnega ponosa, da je človek Avstrijanec, tedaj bi se moral človek tudi posebno ponašati s plavimi očmi ali pa z velikim noBom; navadno pa take slučajnosti ne opravičujejo ošabnosti. In komu pripovedujejo klerikalci tako vsiljivo, da so Avstrijanci? Nam? Od nas ne morejo za to pričakovati nobene nagrade. Mi jih zaradi tega ne bomo nič bolj spoštovali. Nam se vsled tega ne bodo zdeli nič bolj imenitni. Tam, kjer tako prilizovanje kaj izda, pa menda ne bero ..Slovenca* in ..Domoljuba" in kar je še takega „patriotič-nega listja*. Zato se nam zdi, da je ves ta ,lojalni* trud zelo brezuspešen, pa ni vredno, da se gospodje zastonj tako ešofirajo.
— Preobrat ▼ češki politiki imenu* jejo liberalci Kramar - Ravniharjev okret v
Stiigkhovo vojsko. Nekoliko več natančnosti bi bilo pa vendar priporočati. Preobrat v m 1 a -d o č e š k i politiki in preobrat v češki politiki. V vladno šotorišče je pač odkorakal Kra-mafev bataljon, ali to še nikakor niso Cehi. Ce bi nSlovenec“ zapisal, da delajo Slovenci politiko proste roke. bi dr. Ravnihar po pravici protestiral in dejal, da slovenski klerikalci še niso Slovenci sploh in da on, ki ne dela politike »proste roke“, ker si je dal vidoma zvezati roke, tudi se kaj šteje v Slovencih. In vendar so slovenski klerikalci med Slovenci razmeroma močnejši kakor mladočehi med Cehi, in vendar ne šteje n. pr. Masaryk manj od Ravniharja. Proti takim legendam je treba pravočasno nastopiti, ker dobe prelahko korenine; to vidimo že v zgodbah svetnikov in svetnic božjih Ostanimo torej rajši pri resnici: Izvršil se je preobrat v mladočeški klavrnosti. Diferencirati pa je treba že zaradi tega, ker je mladočeška stranka doma najbolj brezpomembna kotenja brez ugleda; če ne bi bil Kramar mi-lionar in če ne bi bil mogel kupiti „Narodnich Listu", bi bili mladočehi le še historičen spomin.
— Nečedne knpčijske mani palacije.
Piše nam čitatelj nršega lista : Kupil sem od firme C. K 1 e m t s posredovanjem njenega agenta P. rulete za okna. Plačilni pogoj je bil : plačati v 6 mesecih po prejemu blaga. Prejel sem blago iu ručun. Na računu pod vsoto je bil rdeč listek prilepljen, ua katerem je bilo zapisauo, naj se le firmi naravnost pošilja denar itd. Račun sem spravil. Kar dobim čez mesec dni opomin: da naj takoj poravnam račun. Odpišem firmi, da bo plačan, kadar bo termin, to je po preteku šestih mesecev. Firma C. Klemt mi odgovori, da je na fakturi zapisano, da je v enem mesecu plačljiva. Pogledam fakturo, nikjer nič — odtrgam rdeči listek, in glej, pod njem res to opombo. Firma jo je skrila, češ opazila se ne bo in — rekla-masije ne bo. Take firme ne priporočamo !
— Iz Šiške. V sedanjem dežju se čuti nujna potreba boljšega oskrbovanja cest in potov v naši občini. Pred občin sko hišo sta kar dva „bajerja“, eden na levi, • drugi na desni.
— Sleparka. Pred tremi tedni je prišla k vdovi v Spodnji Šiški ženska in ji izvabila več moških in ženskih oblek ter perila in čevljev v skupni vrednosti 72 kron 40 vinarjev pod pretvezo, da bo te stvari tekom treh dni poprodala in ji prinesla skupiček, za kar dobi lOodstotno nagrado. Ali o prodajalki ni bilo odtlej ne duha ne sluha. Sleparska ženska je stara okolo 50 let, srednje velika, debela, ima nenavadno velik trebuh, zaripljeno obličje in na desni nosni strani črno piko. Oblečena je bila v črno obleko.
— Roparski napad na Dolenjski cesti. V nedeljo okoli 6. ure zvečer je bil na Dolenjski cesti pri kostanjih ob poti, ki zavije z državne ceste v Rakovnik, napaden in vropan 66 letni dninar Jožef Erbežnik. Poleg male vsote denarja mu je ropar odnesel tudi bel žepni robec s črkama S. D. Možu je po izvršenem zločinu pomagala vstati neka gospa, ki je šla v smeri od Plankarja proti mestu. Dotičnica naj se izvoli čimpreje zglasiti v mestnem po licijskem uradu. Napadalec, najbrž tujec, visoke rasti, okolo 40 let star, s črno brado, sivo oblečen in s črnim klobukom, je zbežal po izvršenem dejanju proti mestu. Vsi, ki so opazili takega človeka na Dolenjski cesti ali v kaki gostilni, naj se čimpreje zglase v mestnem policijskem uradu.
— Vlom. V noči na 28. t. m. se je iz-višil v trgovino Valentina Kranjca v Kranju vlom. Vlomilec je vzel iz kontrolne blagajne 212 kron. Nadalje je ukradel tat dvoje velikih tirolskih klobas, steklenico likerja in okoli 200 kron.
— Požar. V Rakuliku pri Postojni je izbruhnil pri posestniku Ivanu Šabcu ogenj in je upepelil gospodarsko poslopje s krmo in tremi prešiči. Škode je 2a 6000 kron, z zavarovalnino je pokritih 4000 kron.
— Preplašena volovska tatova. Dne 25. nov. sta skušala dva neznana tatova izpeljati posestniku Pangercu v Gaberčah pri Senožečah par volov vrednih 1100 kron. Imela sta vola že pred vratmi in sta ju hotela odgnati. V tem trenutku pa je prišla dkkla 8 svetilko molst krave, nakar sta tatova pobegnila. Tatova sta imela na nogah opanke in sta bila najbrže iz Istre.
_ „ Vzajemnost* v Zagorja ob Sari. Delavce in delavke opozarjamo na ustanovni shod za podružnico „Vzajemnosti“, ki bo v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. popoldne v dvo* rani g. R. Mihelčiča v Toplicah. Na shodu bo govoril poročevalec iz Ljubljane.
— Zagorje ob Savi. Vsi oni delavci, ki plačujejo naročnino za »Zarjo“ vsakega 15. v mesecu, naj 15. plačajo še za pol meseca naprej, da bo koncem leta vse v redu, kar je i ozirom na letni računski zaključek neobhodno potrebno.
— Zabavni večer t Zagorja ob Sari.
V nedeljo, dne 17. t. m. ob 5. popoldne pri-
CVA!p 7 H rovi P zadobite! Vasa slabotnost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerje
z znamko „Elsafluid“. Tucat za poskušnjo 5 kron frauko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stnbici, Elsin trg št. 252 (Hrvaško).
redi Daša mladinska organizacija zabaven večer z dramatično predstavo in plesom. Dolžnost vseh zavednih sodrugov je, da podpirajo stremljenja naše mladine. Veselico poseti kakih 100 trboveljskih sodrugov in sodružic s svojim pevskim zborom.
— Utopljenec. V soboto popoldne so potegnili v Zgošah pri Radovljici 20letnega Janeza Pogačarja mrtvega iz Zgoškega potoka. Najbrž je padel pijan v vodo in utonil.
— Mlada samomorilka. Deklica ki je skočila pri Tomačevem v Savo, je doma iz Ljubljane in je hči umrlega kurjača v deželni bolnici, Alojzija Japlja. Hodila je še v šolo in je bila stara komaj 15 let. Vzrok samomora ni dognan, vendar je najverjetnejše, da se je mlademu dekletu omračil um.
Jesenice.
— Občinske volitve. Zakaj so klerikalci zmagali na Jesenicah pri občinskih volitvah, naj služi javnosti v pojasnilo sledeče : Liberalni prvaki, kateri so poprej vodili politiko na Jesenicah, so se zvezali s klerikalci, drugi so držali roke križem. Izvzemši hotelirja Humra sploh ni delal nobeden nič. Nastopili pa so šele zadnje dni pred volitvijo, takrat pa je bilo že vse prepozno, ker so imeli klerikalci že toliko glasovnic popisanih, kolikor so jih mogli izsiliti od volilcev. Da je postala stvar še bolj kritična za vse napredne elemente, so sklenili tudi Jugoslovani" kompromis s klerikalci, za odškodnino so jim postavili na kandidatno listo premikača Pengala in žel. čuvaja Rubina, ki sta bila seveda oba izvoljena. Čeprav prvi vedno naglasa, da je „socialistič-nega“ mišljenja, drugi pa je fanatik, da je težko dobiti enakega med železničarji, so ju klerikalci vendar vzeli brez pomisleka. Da bi se glasovi še bolj razcepili pri železničarjih, je nastopil Sešek kot kandidat ^Gospodarske savske stranke", katero je poklical zadnji čas v življenje g. Pongrac na Savi. Dočim se je poprej mislilo, da bosta resno nastopali pri volitvah samo dve stranki, se jih je zadnji čas pred volitvijo pojavilo kar pet, in sicer : Soc. demokratična, klerikalna, liberalna, Sav-sko-jeseniška gospodarska zveza in tudi Nemci so volili na svojo pest. Socialni demokratje nimajo sredstev in časa, da bi razvili tako močno agitacijo kakor so jo druge stranke, tudi niso tako nizkotni in brezznačajni, da bi se posluževali takih nečednih sredstev, kakršnih se je klerikalna stranka. Pa tudi gospodarska je precej riskirala, na stotine pisem se je razposlalo med volilce, pa vse to ni izdalo nič, g. Pongracevi kandidati so ostali povsod v manjšini. Pa povejmo natančnejše, kako so klerikalci prišli do večine. Približno štirinajst dni so hodili klerikalni agitatorji : Čebulj, (sedanji gerent). Tauzer, kaplan Kogoj in drugi po Savi, Hrušici in Jesenicah in so popisovali glasovnice. Da so pri tem z^lo terorizirali in izsiljevali, dokazujejo priče, ki so na razpolago. Nadalje se je uganjala sleparija, kar se s pričami lahko potrdi. Volilci, kateri so bili svoj čas*, ko je bil imenik razpoložen, med temi več železničarjev, vpisani, niso prejeli glasovnic, nasprotno pa so volili taki, kateri ne bivajo predpisani čas v občini. Pooblastila socialnih demokratov so se pri komisiji odklanjala, druga klerikalna pa so se sprejemala.
Da ne bodo klerikalci rekli, da nam manjka k temu dokazov in da obrekujemo, hočemo tukaj nekaj slučajev z imeni navesti. Smrekar, železničar, je bil opravičen volilec, ker biva v občini že nad 3 leta in ker plačuje že 4 leta davek, pa ni dobil glasovnice in ni volil, fiopač, železničar, stanuje že štiri leta v občini, ima vse pravice kot volilec, ni dobil glasovnice in ni mogel voliti. (Seve socialni demokrat.) Roblek Ivan, čuvaj pri železnici, je bil tudi vpisan v volilni imenik, ker ima vse pravice kot volilec, ni pa dobil glasovnice in je šel vprašat gerenta, ta pa mu je rekel: „G. okrajni glavar Vas je prečrtal in ste že opravili." Nasprotno pa je Zupan Ivan, železničar, stanujoč v hiši gerenta na Jesenicah, prišel šele 1. avgusta 1909 v jeseniško občino, dobil glasovnico in pravico, da voli. Ob času, ko je bil volilni imenik razpoložen, je bil Zupan komaj poldrugo leto v občini in tudi ne plačuje nikakega davka. Gresl, žel. čuvaj na Hrušici, ni dobil glasovnice, čeravno že 5 let biva v občini in je opravičen volilec Pri volilni komisiji pa se je zgodilo sledeče: Smolej Marija, trgovka z Jesenic, j« pooblastila g. Rajhmana, da bi bil zanjo volil. Komisija je odklonila, ker stoji dotičnica sedaj v konkurzu. Ko je bil imenik razpoložen, še ni bila v konkurzu. Josef Bernard je na orožnih vajah, njegov pooblaščenec je bil Torkar (klerikalec), komisija ga je sprejela in volil je. Trevn Anton je imel pravico voliti za šolo in komisija ga je odvrgla, imel je oddati tri glasove. Ziglarca s Save je imela volilno pravico, ker pa nje mož po zakonih ni smel voliti, je pooblastila druzega, kateri pa je bil od komisije odklonjen. Uradnik c. kr. drž. železnice g. Dovžan je prinesel pooblastilo za načelnika g. Grtinnwalda, kateri ni mogel biti navzoč in komisija ga je sprejela. Železničar Kožar je prišel s pravilno podpisanim pooblastilom za železničarja Rakovca in železničar Pilwaehs s pooblastilom za strojevodjo Petrika, pa sta
bila oba zavrnjena (seve sta oba soc. demo-k rata).
— Na Javornik in Koroško Belo. V
nedeljo 17. dec. popoldne ob 3. bo pri Hkavcu na Javorniku shod konzumentov, ki (ra sklicuje ..Konzumno društvo za Ljubljano in okolico". Poročal bo ravnatelj sodrug Ant. Kristan iz Ljubljane o važnosti organizacije konzumentov. Na shodu se bo zlasti razprav-lialo o otvoritvi prodajalne vKoroški Beli. — Agitirajte za obilno udeležbo.
Idrija.
Čegava bo zasluga? (Dopis iz I d r i -j e.) Delavcem c. kr. eiaričnega rudnika v Idriji se v kratkem naznani zboljšanje njih plač. Namesto dragiujske doklade bo zvišana temeljna plača, in sicer v primeri z drugimi državnimi rudniki, kar je tudi naibolj pravično. Dosedaj je bil naš delavec vedno zapostavljen za drugim delavstvom v rudnikih in tovarnah. Da si je v zadnjih desetih letih naš idrijski delavec plačo izboljšal več kot za polovico, je zasluga edino socialno demokratične stranke, ki je stopila na čelo trdim delavskim bojem v Idriji Do leta 1900 je imel idrijski delavec minimalno plačo 1 K 04 za osemurno in 1 K 20 za deseturno delo. Razume se samo po sebi, da so bile provizije rudarjev, vdov in sirot, kar nam še danes pritožbe teh, pričajo na podlagi teh ptač tako sramotne, da si sramot-nejših ni misliti. Prvi mezdni boj idrijskega delavstva se je izvršil pod rdečo socialistično zastavo 1. 1900. Boj je bil Ijut, v najhujši zimi in sredi najhujših sovražnikov, ki so se bili zakleli poraziti delavstvo in socialno demokratično stranko. Ko je bil odločilen trenotek za stavko, so sklicevali klerikalci nasprotne shode, na katerih so delavstvo odvračali od discipline in kazili stavko, ki je imela namen strmoglaviti večstoletno suženjstvo idrijskega delavstvaj Strašili so ljudi in celo žene so hujskali, češ, da bodo vsi tisti, ki bodo štrajkali, odpuščeui iz službe, vrženi iz stanovanja in odgnani, pa ravnateljstvu so sporočili, da katoliške ovčice ne bodo štrajkale. Vse je šlo takrat zoper ubogega idrijskega delavca: glavnemu nasprotniku erarju in katoliški stranki se je pridružila liberalna inteligenca. Politično društvo „Jednakopravnost“ je bilo s socialno demokratično stranko boj na nož. Liberalna gospoda, ki je gospodarila tedaj v mestni občini, je kljubovala delavstvu, kjer je le mogla. Pod temi razmerami so se delavski voditelji odločili, da preprečijo stavko, ker so se očitno vzgajali od strani nasprotnikov že vnaprej stavkokazi. Posledica tega boja pa je bila, da je erar pri pogajanju obljubil in tudi povišal minimalne plače za 60 vin. na dan. Te plače so se v poprejšnjih letih zlasti 1. 1907 zopet zvišale. Seveda le z vstrajnim bojem strokovne organizacije. Z vspehom pa so se po zmagi vsakokrat bahali seveda klerikalci. To skušajo dopovedati tudi sedaj, dasi še niti tega ne vedo, koliko se bodo temeljne plače povišale..Mi se kot stranka nič ne hvalimo, kajti vsak pošten delavec ve, da pred nastopom socialno demokratične stranke v Idriji ni bilo za delavca nobene brige. Nič se ne hvalimo, da smo že 1. 1909, lani in letos na javnih shodih zahtevali povišanje plač in draginjske doklade ter pošiljali sklepe ministrstvu, socialno demokratičnim zastopnikom na Dunaj ter unijskemu vodstvu v Turn, od koder smo bili tudi obveščeni, da je upati na splošno zboljšanje plač v vseh državnih rudnikih. Dostavljamo samo to, da je povrh vsega tega največ merodajno glede regulacije delavskih plač to, če se zastopniki delavstva z rudniškim predstojništvom v Idriji zavzamejo za to, kajti od rudniškega vodstva je mnogo odvisno. Kakor izgleda poročijo ravnateljstva na ministrstvo, taki so vspehi zboljšanja. Dosedaj smemo reči. da se pod sedanjim rudniškim predstojnikom že marsikaj mirno doseglo, za kar mu gre vsa čast. Pozabiti pa pri tem ne smemo, da razmere vstvarja vedno ljudstvo samo.
— J ar na občinska seja r Idriji bo v petek dne 15. decembra 1.1. ob (5. zvečer. Na dnevnem redu je proračun mestne občine za leto 1912.
Če kašljate, če ste hripavi, če težko dihate, če se pouoči potite, če ste zasližen, če ste nahoden, če čutite bolečine v prsih, potem je to to znak, da ste se prehladili ali si nakopali influenco, vendar je to lahko tudi resnejšega pomena. Pripoiroča se torej, da se take pojave pravočasno omeji. V to svrho se rabi od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilo Oerkenyev sirup iz lipovega medu. Steklenica Oerkenyevega sirupa iz lipovega medu za pobkušnjo stane K 8—, velika steklenica K 5-—, 3 steklenice se dobi za K 16'— franko po povzetju samo od glavne zaloge: Hugo Oerkeny-s Apotheke, Budapest, Thflk5ly-Btrasse 28- Depot 46.
Štajersko.
— Življenje Je rešil. V Slovenski Bistrici je šel petletni Fran Kandler v četrtek zvečer po mleko; pri tvorniškem potoku v Zg. Bistriei pa mu je izpodrsnilo in dečko je padel v vodo. Delovodja Beguš je prišel mimo, zagledal je nekaj nenavadnega v potoku in z
grozo opazil dečka, ki je bil že nezavesten. Pričel je z umetnim dihanjem in drugimi potrebnimi poskusi za oživljenje, ki so mu popolnoma uspeli, tako da je deček lahko ostal v domači oskrbi.
— Nesreča vgled zarjavele puške. Iz Brežic poročajo: V bližnji vasi je dal posestnik Fran Zgalin sinu Martinu staro, nabito puško, katere cev je bila že zarjavela, z naročilom, naj z njo ustreli. Ko je strel počil, se je puška razletela in na vse strani so leteli posamezni kosci. Mladeniču je zletel naboj v prsi in 8 krvjo oblit se je smrtnonevarno ra njen zgrudil pred očmi svojega očeta. Prepeljali so ga takoj v breško bolnico.
— Z nožem. V Radgoni se je vračal Edvin Bouvier, sin lastnika šampanjske tovarne, v nedeljo dne 3 t. m. domov. Medpotoma se je sprl z vrtnarskim pomočnikom, ki ga je petkrat zabodel z nožem in ga težko poškodoval. Bouvier je imel še toliko moči, da se je mukoma privlekel do doma. Drugi dan so ga prepeljali v graško splošno bolnico, kjer je v noči na soboto umrl.
— Kdo Je jetnik? Pri okrajnem sodišču v Konjicah imajo zaprtega vsled vagabundstva in napačnega javljenja Josipa Barisiča, ki pravi, da je rojen v Banjaluki in pristojen v Vrliko v Dalmaciji. Ti podatki so se izkazali za neresnične, zategadelj slutijo, da je jetnik že dolgo časa iskani zločinec.
Koroško.
— Izkoriščanje vajencev. Iz Spod. Dravograda poročajo: Kleparski mojster Jagorc, ki se je preselil semkaj s Sp. Štajerskega, izkorišča vajence do skrajnosti. Vajenci mu morajo opravljati od ranega jutra do poznega večera navadna dela; celo do 11 ponoči mu morajo cepiti drva. Prav tako tudi ob nedeljah in praznikih ni izjeme in morajo ubogi vajenci delati v delavnici. Jagorc je prezidaval lansko leto hišo in mu je moral vajenec celo leto nositi pesek, apno, opeko in cement, kar je gotovo prenaporno za mladega človeka. Sploh sme vajenec delati samo ob praznikih in nedeljah v delavnici. Tudi hrana je nezadostna. Okleke, ki jih mojster ne mara več nositi, se uporabijo za vajence; lahko si mislimo, kako izgleda v tako obleki vajenec. Jagorc je sicer slovenske matere sin, a se šteje za čistokrvnega nemškega nacionalca in je zaklet sovražuik socialistov, kar 8mo opa/ili zlasti pri zadnjih državnozborskih volitvah. Nič boljši ni njegov kolega mizarski mojster Lesjak. Tudi njemu morajo opravljati vajenci težka dela; spravljati morajo na primer pohištva v sosednje kraje. Ceste pri nas pa nikakor niso lepo ravne, ampak se vijejo s klanca v klanec in tako se često dogodi, da obstane ubogi fant siedi ceste S' tovorom. IVlo bi 7e!o potrebno, ako bi se obrtno nadzorstvo iu, obrtna oblast pobrigala za te razmere in obadva mojstra poučila, da se naj )'rigata za pouk vnvncev, ce pa da jih nečloveško izkoriščata!
— Izpred celovške?« porotnrgn sodišča. Celovško porotno sodišče j« oi>scdilo dne 11. dec. Franceta Koširja zaradi ponarejanja denarja na trimesečno težko ječo. Njegovo soobtoženo soprogo Jožefo je oprostilo. Zaradi tatvine je dobil hlapec Valentin Kašol-nik pet dni zApora.	4
Goriško
— Grozna nesreča. Minoli pondeljek zvečer okolo 8. je peljal dvouprežno hlapec A. Jakila v Rupi, France Pelicon, star 35 let, iz Sovodenj sod. Padel je z voza na tla blizu ru-penske šole. Konji so ga vlekli naprej kakih 100 metrov, ker je imel konjske vajeti opasane okoli trebuha. Nedaleč od rupenske šole pa mu je prišel obraz pod kolo, ki mu je odneslo nos, eno lice itd. V groznem stanu so ga domačini mrtvega izvlekli izpod voza. Obraz je imel popolnoma spačen Prenesli so ga v mrtvaško kapelo v Rupi, odkoder 80 ga potem drugi dan prenesli na sovodenjsko pokopališče, kjer so ga pokopali. Zapustil je vdovo z enim otrokom.
— Nesreča. V sredo zjutraj je dospela v Štandrež brzojavka, da se je 19letni zidarski pomočnik Otilij Nanut v Pulju smrtno ponesrečil. Delala sta skupaj brata Angelj in Otilij, ki sta se že v 16. letu podala v svet za de-tom S prislužkom sta pomagala staršem, bra-lom in sestram. Pred par meseci jima je umrla v Štandrežu mati.
Strankin vestnik.
V Postojni je danes zvečer ob 7. v Baragovi gostilni volilni shod, na katerem poroča sodrug Etbin Kristan.
VZagorju ob Savi je v nedeljo popoldne ustanovni občni zbor podružnice »Vzajemnosti".
■ .
Državni zbor.
Dunaj, 12. dec.
Danes je zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju in o naredbah po § 14. Kot prvi govornik je povzel besedo finančni minister vitez Z a 1 e s k i, ki pravi da mu pogled na
položaj naših financ
dela črne skrbi. Izdatki naraščajo rapidno in gredo že v tretjo miljardo. L. 1907 so narasli kar za 262 miljonov, dalje za 257, za 174 in 100 miljonov, dočim se moramo letos zadovoljiti s poviškom 35 miljonov. Minister pravi da smo
v marsičem zaostalI,
posebno glede na visoko in srednje Šolstvo, na železnice, ceste in mostove, regulacijo rek, glede na pošto in brzojav in javno zdravstvo. Ogromna bremena nam nalagajo uradniška predloga, zgradba vodnih cest in pa pomnožitev lokalnih železnic. Naše gospodarske sile so dobre ; naše finančno gospodarstvo mora biti tako, da s pametno gospodarsko politiko še pomnožimo te naše sile. Za nobeno cenopa ne smemo zmotiti razvoja z vojnimi slučaji in riskirati ne smemo, da se vse delo uniči v silnih katastrofah.
S predlogi proračunskega odseka je minister splošno zadovoljen, ne sklada pa se vlada s poedinimi predlogi manjšine. O predlogih
za zvišanje učiteljskih plač
izjavlja finančni minister, da popolnoma razume uvaževanja vredno tendenco Seitzovega, Waldnerjevega in Pacherjevega predloga o zvišanju učiteljskih plač. Ampak po naši ustavi pripada ta naloga ne državnemu, temveč deželnim zborom.
Stališče socialnih demokratov.
Posl. H i 11 e b r a n d (soc. dem.) pravi da imajo socialni demokratje še posebne razloge, da odklonijo Sturgkhovi vladi proračunski provizorij. Grof StUrgkh se je že privadil ogrskega jarma in odobril izdajstvo prejšnjih vlad. Stališče grofa Sttirgkha na-pram svobodni šoli gotovo ni oLjektivno in ta »objektivnost" se nadaljuje v sedanjem naučnem ministru Hussareku. Odločbe najvišjega sodišča, ki je razveljavilo sramotne sodbe dunajskega senata, so zaušnice pravosodnemu ministru.
Stranska vlada prestolonaslednika.
Nato se je govornik pečal s stransko vlado prestolonaslednika. Prvič smo čuli oficiozno poročilo, da se je zbrala okolo prestolonaslednika majhna, ampak mogočna stranka, ki hoče razbiti trozvezo in vdreti v Italijo. Vsa zbornica naj prestolonasledniku pojasni, da parlament in ljudstvo to politiko odklanjajo. Ampak vladnim strankam manjka poguma. Vso skrb obrača sedanja vlada kapitalizmu. Za delavce nima denarja, nima postav, nima dobre volje. Poleg tega je sposobna, da zagreši z zlorabo § 14 državni zločin, socialni demokratje vidijo v sedanji vladi in v njeni večini delavske sovražnike in zategadelj bodo glasovali proti proračunu. (Živahno odobravanje.)
Prihodnja seja jutri.
*
Delovni program.
Jutri se začne podrobna razprava o proračunu, pojutrišnjem zvečer bodo volitve v delegacije. V petek zvečer bo debata o železničarskih zahtevah in se stranke omeje na kratke izjave. Prihodnji teden bo prvo branje finančnih predlog, čemur so pa socialni demokratje ugovarjali. Potem pride na vrsto poročilo dra-ginjskega odseka. Med strankami se vrše pogajanja, da se tudi italijanska pravna fakulteta reši pred božičem.
Učiteljske plače.
Z ozirom na jutrišnje glasovanje o proračunskem provizoriju se vrše med strankami pogajanja o Seitzovem predlogu. Deželam naj država nakaže leta 1912 20 miljonov kron, ki naj se razdele po številu definitivno nastavljenih ljudsko šolskih in meščanskih učiteljev. Vsem brez izjeme, definitivnim in provizornim, je zvišati plače z veljavnostjo od 1. janu-arja 1912 za najmanj 240 kron._____________
!!! železničarji, pozor! !!
Pri nakupu sukna in roanufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenasst & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št 4.
Delavsko gibanje.
— Odborova seja lesnih delavcev se
vrši v četrtek 14. decembra takoj po delu v društvenem lokalu.	B a b š e k.
= Lesni delavci v LJublJaniimajo t nedeljo dopoldne „pri Levu" na Marije Terezije cesti društven shod, ki se ima baviti 8 prihodnjo »Silvestrovo* veselico. Tovariši 1 Naša dolžnost je, da poskrbimo, da bo imela ta veselica za nas ugoden uspeh, zato pričakujemo, da se vsi udeležite tega važnega shoda.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Bojeviti Arabci.
Tripolis, 13. dec. (Uradno) Iz turškega tabora prihajajo vesti, da hočejo arabski poglavarji prisiliti Turke k nadaljevanju vojne. Poglavarji se hočejo boriti v prvih vrstah in dolže Turke, da so jih izdali. Turkom prete, da jih zapuste, ako ne nadaljujejo vojne.
Boj pred Bengazljem.
B e n g a z i , 13. dec. V noči od 10. na 11. dec. so napadli Italijane Turki v jako srditem napadu Po kratkem živahnem boju so potisnili Italijani sovražnika nazaj. Turki so pustili za sabo 36 mrtvih, veliko ranjencev in mrtvih pa so oduesli pod varstvom noči. Italijani so imeli tri mrtve in 12 ranjencev.
Velika bitka pred Beruo ?
Milan, 13. decembra. „Avanti“ poroča, da je razširjena v rimskih vojaških krogih vest o veliki bitki pred Derno, ki se je bila dne 11. decembra. Italijani so baje izgubili 500 mož.
Dardanele.
London, 13. dec. Daily Telegraph poroča, da se nadaljujejo med ruskim poslanikom C a r i k o v i m in turškim vnanjim ministrom razgovori, ki naj bi bili uvod do poznejših pogajanj. Rusija ponuja Turčiji, da se odreče svojih pogodbeno zavarovanih predpravic za gradbo železnic ob Črnem morju. Nadalje ponuja Rusija Turčiji, da se sklenejo turške proge ob črnem morju s kavkaškimi železnicami in še druge ugodnosti. Zato pa zahteva Rusija otvoritev morskih ožin za svoje vojne ladje. Rusija bi se eventualno zadovoljila tudi s tem, da plovejo njene ladje posamezno skozi Dardanele v spremstvu turških bojnih ladij. Po zgledu zadnjih nemško-fran-coskih pogajanj misli Rusija najprvo na rusko-turško pogodbo, ki bi se dala potrditi velevlastim. Rusija računa pri tem na podporo Angleške in Francoske in na to, da se je izjavila Nemčija za neiuteresirano.
Izgon smlrnsklh Italijanov preklican.
Carigrad, 13. decembra. Poročila iz Smirne potrjujejo, da so oblasti preklicale izgon Italijanov iz Smirne.
Preveliko Število letalcev.
Berolin, 13. dec. „Vossische Ztg.u poroča iz P a r i z a , da novi poklic zračnih letalcev tudi trpi vsled prenapolnje-n j a. Na poziv Turčije, naj se oglasijo letalci za afričansko bojišče, se je ponudilo posredovalnici 70 odlikovanih letalcev, med njimi jih je bilo veliko, ki so pri svetovnih poletih dobili nagrade, zlasti iz Bero-lina, Devina in Dunaja. Ponudila sta se tudi Kitajec in znana letalka Ana Pascal.	___________
Iz državnega železniškega sveta.
Dunaj, 12. dec. Državni železniški svet je sprejel z 30 proti 29 glasovom resolucijo o novi razdelbi državnih železnic na jugu in ustanovitvi železniškega ravnateljstva v Ljub ljani.
Nikola Njegnš je nastopil kazen.
Dunaj, 12. dec. „Neue Freie Presse" poroča, da je Nikolaj Njeguš nastopil včeraj svojo kazen.
Brzojav Siczynskega.
Stanislava, 12. dec. Tukajšnja policija je dobila včeraj iz Novega Torka naslednji brzojav od Siczynskega; „V veliko zadovoljstvo mi je, ko lahko obvestim domače oblasti, da se mi je posrečilo srečno stopiti na amerikanska tla kljub velikim detektivuim in policijskim pripravam. Krenem v Kanado. Zdaj še ne vem, kje se naselim Na večno ločitev! Miroslav Siczynski.“ Policiji misli, daje brzojav ponarejen.
•Hrvaške volitve.
Zagreb, 13. dec. Z dežele prihajajo neprenehoma poročila o nasilnem postopanju oblastev proti opozicio-nalnim kandidatom, ki jih takoj ob prihodu v svo.je volilne okraje obkolijo orožniki in ženejo od ene orožniške postaje do druge. Najuglednejše opozicionalne voditelje so vrgli v zapor in jih obsodili na večdnevni zapor. Oborožena sila preprečuje slehern stik opozi-cionalnega kandidata z volilci. Kljub temu še ni prišlo do nikakih nemirov, ker pozivajo opozicičnalni listi volilce, naj ohranijo mirno kri spričo nezaslišanih provokacij oblastev. Bivši ban R a u c h , ki je nanj računal ban dr. Tomašič, izjavlja v „Agramer Tag-blattu1*, da odločno odklanja sleherno podpiranja Tomažičevega sistema.
Izjemen zakon proti soeialnim demokratom.
D r a ž d a n i, 13. dec. Saška vlada bo pričela iniciativo, da bo n postavnimu potom ovirala razvoj socialne demokracije.
Črnogorski kabinet ostane.
Cetinje, 13. dec. Kralj ni sprejel demisijc kabineta. Ker je tudi skupščina izjavila. da bo podpirala kabinet, kabinet ostane.
Krcčansko honiatije.
Kaneja, 13. dec. Revolucionarna s k u p s č i n a je odposlala 16 članov kot zastopnike Krete v grški parlament. Angleške in francoskd ladje so pred Kaneo, da preprečijo odhod zastopnikov. .
Velik« železniška nezgoda na Portugalskem.
O p o r t o , 13. dec. Vlak električno cestne ž‘leznice je skočil s tira in planil v valove. Doslej so potegnili iz valov 14 mrtvih trupel in 30 ranjencev.
Rudniška nesreča pri Knoksvillu.
Novi J o r k , 13. decembra. Rešili so tri zasute rudarje. Upajo, da jih rešijo še več. Rešeni rudarji so razmeroma v dobrem stanju. Pri katastrofi so zgradili okop,ki jih je obvaroval pred prahom. Tri dni in dve noči so živeli od zajutrka. Doslej so spravili na dan 22 mrtvih trupel.
Cesar Indije.
Delhi, 12. dec. Z velikimi ceremonijami je bil kronan aneleški kralj Juri za oesarja Indije. Sedež indske vlade se premakne iz Kalkute v Delhi.
Revolucija na Kitajskem.
Uspelil cesarskih.
Peking, 13. dec. Kljub premirju so bili v bližini Šikiačvanga novi boji, ki so končali z zmago cesarskih. Cangčunove zadnje čete so ce-8'irski blizu P u k a v a skoro popolnoma uničili.
Protirevolucionarna zarota.
London, 13 dec. Iz Tientsina poročajo, da so ustanovili tam bogati M a n Id ž r i društvo, ki šteje že 700 Članov in ima namen pomoriti na j pomen b-nejše voditelje revolucije, Morilcem obetajo nagrade po 20.000 funtov šterlingov. Po 6000 in 2000 funtov nagrade dobe tisti, ki pomore manj pomembne voditelje. Za usmrtitev J u a n š i k -j a je namenilo društvo 200.000 funtov nagrade, hočejo pa počakati tako dolgo, da napravi red in spravi zopet Mand-žure h krmilu. Princ regent in princ Cini vesta za društvo. Člani društva so porazdeljeni po 18 pokrajinah.;
Ltstnii^r urednlštvH. J. J. v M. p. 8.: Va&ejga dopisa ne moderno objaviti, ker naš list naAeloipa izključuje vse osebnosti; pač pa želimo, da najn Vaše spretno pero od časa do časa poroča o lokalnih dogodkih in
zanimivostih.
.) ,   , —
Tiskovni sklad Zarje. Fr. Puh nabral pri Ani na Viču in pri Oblaku na Glincah K 3 28. — Delavsko izobraževalno društvo v Škednju K 5-—
Odgovorni uredniK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
za slabokrvne in prebolele je
zdravniško priporočeno črno dal-matiusko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana,
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FLORlAN-a!“
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
J
Postavno varovano.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzela gostilno	P	671
• V 44
na Tržaški cesti št. 13.
Skrbela bom vedno za sveže pivo, pristno vinsko kapljico ter dobro kuhinjo.
Za obilen poset se priporoča z odličnim spoštovanjem
Marija Ivančič,
gostilničarka.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da prodajam
galoše
vseli vrst in velikosti po izredno nizkih cenah, ker nameravam svojo veliko zalogo opustiti.
Jožef Kerševan,
čevljar v Idriji.
Češke salonske brikete, kosovni in orehovnt
premog*,
obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni
J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3.
Lepa bukova drva
po K 6 — meter (Kašta).
cilindre
in čepice
v najnovejših fasonah in v v elii izberi
priporoCa
IVAN SOKLIČ, Ljubljana
Pod Trančo št. 3.
■ ■■
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in gotka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino ..Brioni". Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro-znani kuhar gospod Sornato. Sprejema se abonente na hrano in deklice v pouk. Na novo urejeni prostori. — Slavnemu občinstvu se najvljudneje priporoča
Ljudevit Haidinger.
B
I
a
i
B
B
B
B
I
I
I
I
h>
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jernej Bahovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(Palača Assicurazione Generali). Tovarniška zaloga pisemskega papirja in Šolskih zrezkov.— Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo nastensklh slik za Černivčevo računieo. — Slikarske potrebščine-barvice, čopiče itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spominske knjige.
čl
^ Naša Ančka. &
Mična povest v lični obliki, ki ne sme j j manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobiva v vseh večjih knjigarnah. A
£^====»==^£7
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kave v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot naibolj ugajajoča, njegova zdatnost kot najkrepkejša izkazala.	----
L Jax & sin
Ljubljana Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastoni in franko.
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
•tf*
IV«
-sp' / Ijubljana Stari trg fit. 1
(prej Bazar)
postaja elektr. železnice
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernato
er^~.	Ljubljana,	Mestni
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nacf 5000 Rom. naj finejših oBlek za gospode od I{ 8'— naprej.
2000	„	najhnejsih	površnikov,	športnih	in	zimskih sukenj od fC 16'— naprej,
pelerin od I{ 4'— naprej.
posamezn. hlač in telovnikov od 4'-— naprej, ohlek za dečke in otroke od I{ 4'— naprej.
najmodernejše konfekcije za dame in deklice, jope in dolge paletot za« dame od f{ 8'— naprej, krila in Bluze od f{ 2'— naprej.
Priznano nizke cene-
2000
2000
2000
15000
Solidna postrežba l