večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Uredništvo ln upravništvo: Kolodvorske ulioo Stov. 15. — Z urednikom bo more govoriti vHak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi bo ne vračajo. — Insoratl: Šoststopna potit-vrgta 4 kr., pri večkratnem ponav I jati ji daje so popust Velja za I*JublJano v upravniStvu: r.a oolo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na me800 60 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja »a celo
leto 10 gl., ata pol lota 6 gld., 7.a četrt leta 2 gld. 50 kr. in y.a jedou moseo 86 kr.
Štev. 185.
V	Ljubljani v ponedeljek, 17. avgusta 1885.
Tečaj II.
V	dan 18. avgusta.
bii na avstro - ogerska država obhajala bodo jutri Šestinpetdeseti rojstni dan preljubljenega nam vladarja Frana Josipa I., iz tisoč in tisoč src dvigala se bode k Večnemu iskrena zahvala, da nam je naklonil toli milega vladarja, a zahvala spojena bode s prošnjo, da nam še mnogo, mnogo let ohrani Nj. Veličaustvo eesarja Frana Josipa. Tudi narod slovenski, čeravno malobrojen v krogu narodov, spojenih pod mogočnim žezlom habsburškim, zjedinil bode, okrepljen in močan v ne-omahljivi zvestobi nasproti svojemu cesarju, vroče želje in molitve svoje z ostalimi zvestimi podaniki Nj. Veličanstva.
Slaveč vsako leto rojstni dan presvitlega cesarja ne izpolnjujejo narodi avstrijski samo to, kar jim veleva srež, vodi jih v isti meri tudi mogočno Politično prepričanje in spoznanje. V drugih državah je suverčn predstavitelj najvišje državne oblasti; pri nas je vladar predstavitelj države aame, njenega jedinstva. Praznovanje rojstnega dneva Nj. Veličanstva je v naši monarhiji državno praznovanje: čuvstvo in politika vjemata se v tem slučaji po polnem. Presvitla krona spaja državo ne samo vsled svojega prava, nego isto tako vsled 'n>sije, katero ima izpolniti ter jo vkljub vsem viharjem in nevarnostim tudi vestno izpolnjuje. Ona feuva državi mir ter jedinstvo med raznimi rodovi, ^esar Fran Josip hotel je biti prvi ustavni l^onarh svoji državi ter je ta svoj smoter dosezal 111 dosegel na isti lojalni in vitežki način, kateri bode zgodovina z zlatimi besedami zabilježila kot Posebnost njegovega bitja. Narodi ne slave v njem satno branitelja proti vnanjim napadom, nego tem bo|j prouzročitelja njihovih svoboščin. Ozirajoč se v Preteklost utrjuje se nam prepričanje, da se bode Nagemu vladarju tudi posrečilo, izvesti zgodovin-
Listek.
P r o k 1 e t a!
(®otuan Spisal Krnilo Ricliobourg; po R Vacannvi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
n ..	(Dalje.)
Proti poludnov..	,
preiakovalni sodnik V™!6 srae™ "i prokurator,
i njimi , (IraStra u*l	“	V“oula!
,J.I ..	.	. 'eSnji zdravnik. Mirovni
•odrnk jim poda svoj *ap,mlki „
v b«» dvoj.t., k« jo »m bi, „„	k ••
%m jim pokflžo pirita amafck	ka'o
*> naSli.
,	^0 je Iehko spoznati, da je ta papjr ^ii
r08^ nekega časopisa. En vogel tega istega je azal, da je papir bil ovit v škernicelj. Nemogoče Je bilo spoznati, čemu je služil ta škernicelj 111 kaj mu je bila vsebina.
Vender bili so vsi menenja instrukcijskega s°dnika, ko je le ta uganjal: „Tobak je bil v
sko tradicijo habsburške hiše, osigurati vsem na-roduostim svoboden razvitek, čuvati v okrilju dvoglavega orla njihove svoboščine in narodne pravice, a ob jednem tudi jedinstvo celokupne države. Težka je sicer ta naloga; vender ako pomislimo, kake težave je svitli naš vladar uže sijajno premagal, okrepljuje se naša nada, da mu bodo nebesa podelila tudi v prihodnje dovoljne moči, da nadaljuje svoje blagoslovljeno početje v prospeh države in narodov njenih.
Osemnajsti dan avgusta, petinpetdeseta obletnica rojstva presvitlega cesarja, napotuje nas tudi, da se ozremo nazaj v preteklost, da si tim ložje predočimo mogočni napredek, katerega je država habsburška dosegla pod žezlom cesarja Frana Josipa. Onemogla trgovina počela je vidno procvitati, ko se je v širni državi začela razpenjati ona silna železna mreža, na kateri se danes v kratkem času prevaža blago od jednega konca monarhije do druzega, ona mreža, katera je danes glavni pogoj svetovni trgovini ter silna poluga narodnega blagostanja. Kmet,, beden in zavisen poprej od grajskih mogočnežev, postal je samostalen, priboril si je za vladanja Frana Josipa ugodnejši položaj in upati je, da bodo stanje kmetovo, ako se modro nadaljuje sedanja gospodarstvena politika, postalo še ugodnejše, da bode kmetijstvo v bližnji bodočnosti stalo na čvrsti in zdravi podlagi. Tudi za druge stanove storilo se je mnogo v duševnem in gmotnem obziru; prebivalstvo mogočne naše države more biti zadovoljno z dosedanjim državnim iu družtvenim razvojem ter mirnim srcem zreti v prihodnjost.
Pač redke so države, v katerih bi se bil v tako kratkem času izvršil toli blagodejen prevrat. S ponosom more cesar Fran Josip ozreti se na sijajno dovršena dela njegovega vladanja, a mi moramo priznavati, da je ta prevrat bil mogoč le
njem.“ — Lebko se je torej mislilo, da je morilec kadilec.
„Pridržujem si natančuišo preiskavo tega papirja," d 6 sodnik. — „Pri natančnem opazovanji bo morda lehko določiti, kateremu časniku je spadal in v kateri lobakarnici je škernicelj bil oddan. Ničesar ni nam zanemarjati, ničesar spregledati; najmanjše podrobnosti lehko nam olajšajo zasledovanje.*
Na to gredo preiskovat mrliča. Tu je imel zdravnik besedo.
On odstrani žrtvi oblačila, odreže kos srajce, katera se je oprijemala telesa ter najde ljuknjo, provzročeno po krogli. Zdravnik pojasni ležo, ki jo je moralo imeti telo v hipu, ko je bilo zadeto ter govori jako znanstveno o hitrih razdevanjih, katere je moral provzročiti projektil v telesu, vsled česar je morala tudi po kratkem času natopiti smrt.
»Zdaj nam je do tega, da se izvleče krogla,“ d6 generalni prokurator.
Zdravnik vzame grezilo (sondo) ter jo porine
vsled izredne požrvovalnosti preblagega vladarja. Da narodi te kreposti vladarjeve tudi spoznavajo, dokaz nam je vseobče spoštovanje in navdušenost, katera se pojavlja o vsaki priliki, posebno pa o rojstnem dnevu Nj. Veličanstva. Ta vernost in lojalnost, avita et auda, pokazala se bode tudi jutrajšnji dan, ko bode premili vladar vedno še v moški kreposti praznoval svoj šestinpetdeseti rojstni dan. Ta dan bode narodu slovenskemu, kateri je pod vladanjem cesarja Frana Josipa dočakal svoj narodni preporod, zahvalni dan. Zvo-njeuje zvonov in pok topov naj se jutri harmonično združita v proslavo njegove slave, srca naša pa naj prosijo blagoslova tudi prihodnjim njegovim delom. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja Frana Josipa!
Mahdijevi ujetniki.
(Konec.)
Ko je Mahdi zagledal pašo, takoj je vsklikuil naj ga držč za roke in jih mu zvežejo, in bil je v resnici skrajni čas, ker uže je Turek potegnil iz nedrij revolver in ne bil bi minol trenotek, da bi ustrelil bil strašnega vodjo upornikov. *Odve-dite psa Turka in prodajte ga na trgu onemu, ki zanj največ ponudi!“ zakričal je Mahdi. Ta njegov ukaz se je brez odloga izvršil. Nek emir, ki je po naključbi prišel po poti in ni vedel, kedoje na prodaj postavljeni mož, vskliknil je: »Prodajalec, za tega tu le rad dam 680 piastrov!" in prodali so mu ga. Ko je Mohamed Ahmed to izvedel, izdal je ukaz, naj se Ahmed paša predenj privede, in privedli so ga nekateri derviši. Ponosno in neboječe se je okolo sebe oziral, ko so derviši izdrli meče, zagrmel je: „Vi ste prišli umorit mene, ka-li ? Prokleti strahopeti psi, jaz se vas ne bojim. Naj se grobi vaših očetov oskru-
v rano. Kmalu na to začuti projektil (zastrelek), kateri je bil tik srčne strani vrinil se. Naredi dve veliki zarezi, da razširi luknjo, potem vzame novo orodje iz svojega etuia (nožnika), in po preteku dveh minut zamogel je uže instrukcijskemu sodniku podati kroglo.
Na to preiščejo žepe mrtvečeve. Iz enega žepa izvlečejo belo žepno ruto, iz druzega peresnik. V telovnikovem žepu je bilo nekaj drobiža, kar je vse skupaj znašalo šest frankov in petdeset centi-mesov.
Moglo se je sklepati, da je imel popotnik veliko večo svoto pri sebi, ravno tako kako dragotino, sicer bi ne bilo za zločin vzroka.
Preiščejo srajco in obujke od cvirna, katere je nosil mrtvec. Bile so, kakor žepna ruta, brez vsakeršnega znamenja. Ničesar nij bilo, kar bi določilo kako identiteto.
Sodišče je imelo pred saboj nepoznanega mrtveca, in nij bilo znakov, po katerih bi se sodilo, kdo je bil. Bilo je to zlodejstvo, katero se je videlo prve hipe pokrito z nepodivuim zastovom.
nijo. Preklinjam vas in tudi vlačuge, ki so vam življenje dale. Jaz preklinjam vaše očete in vaše matere v tretji rod. Jaz preklinjam vas vse, najbolj pa vašega krivega preroka Mohameda Ahmeda!" Zdaj so planili vanj in mu preboli prsi. Umrl je junaški. Besni vsled groznega prokletja so planili derviši na Ali Bei Šerifa ter ga umorili, in z njim vred mnogo častnikov. Ko je Mahdi čul, kaj se se zgodilo, udrle so se mu solze, s pepelom si je potresel glavo ter je žaloval.
Od 30. marcija pater Bononi ni videl nobene sestre več, vender je zvedel, da so strašno z njimi ravnali. Neprestano so jih mučili ter jih tako hoteli primorati, naj pristopijo k mohamedanski veri, a ostale so dolgo stanovitne. Konečno pa so v obupu, da se ognejo večjemu zlu, obljubile, da prestopijo k turški veri. Dali so jih za žene trem Grkom, kateri so jih pomohamedanili. Dnč 4. junija, na dan Bononijevega pobega, bili so v Obeidu: Giuseppe Ohrvvalder, Paolo Rissognolli in Giuseppe Regnotti. V Omdurmanu bili so tedaj misijonski bratje: Domenico Folinari in Isidoro Loca-telli ter šest sester, namreč Tereza Grigolini (predstojnica), Elizabeta Venturini, Katarina Chinca-rini, Concetta Corsi, Marija Caprini in Fortunata Cosce (v Evropi oijgojena zamurka).
Pater Bononi je z Arabcem Mohamedom Mab-mudom, katerega je angleško vojaško oblastvo poslalo v El Obeid in kateri mu je pomogel k pobegu, kakor tudi z nekaterimi drugimi Arabci sklenil pogodbo, s katero so se obvezali, da skušajo rešiti iz ujetništva tudi druge misijonarje. Domneva se, da se je to tudi posrečilo, ko je vsled prerokove smrti nastala zmešnjava v Mahdi-jevem taboru.
Kot naslednik po soglasnih poročilih dne 28. junija za kozami umršemu Mahdiju, razglasil se je Khalifa Abdulai. Po Bononijevem mnenji se vender Mahdizem bliža razpadu, ker nasledniku manjka iste moči, katero je imel Mahdi.
Zanimljivo je poročilo patra Bononija o upravi in o kulturnih razmerah v Sudanu. Uprava je zel6 priprosta, ker obstoji pri rodovih patrijarhalna uprava. Glavno moč imajo v rokah načelniki rodov (šejki). Mesta so pod oblastjo emirov, katere je imenoval Mahdi. Pravosodje imajo v rokah ka-diji, kateri sodijo po določilih korana. Tatovom se odseka jedna roka; kdor ponavlja tatvino, se mu odseka noga. Bononi trdi, da se je za njegovega ujetništva več takih obsodb izvršilo. Oklici in ukazi Mahdijevi so se zbrali v knjigo ter so za pristaše »prorokove" kakor drugi koran. Mahdi je drugovernike silno sovražil in je svojim privržencem večkrat naznanil, da se mora dati nevernikom le dvoje na izvoljo: ali naj se spreobrnejo k mohamedanski veri, ali pa naj umrj6.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
O shoda avstrijskega in ruskega cesarja v Kromeriži poroča se iz zanesljivega vira, da se bode vršil duč 24. t. m. Veličanstva mudila se bodo tam samo dva dneva. Cesar Fran Josip in njegova presvitla soproga prideta v Kromeriž dne 24. t. m. opoludue. Car Aleksander III. in carevna Marija Feodorovna prideta še le nekaj ur pozneje tja. Cesarska veličanstva odpotujejo dnč 25. t. m. zvečer. Naš presvitli cesar poda se k vojaškim vajam v Plzno, kamor dojde dnč 26. t. m. zjutraj. Cesarica Elizabeta odpotuje naravnost v Sclion-brunn ter od tam za več duij zopet, v Išl. Kakor se čuje, poda se ruska carska dvojica dnč 25. avgusta obiskat družino nadvojvode Cuinberland-skega v Gmunden. Nadvojvodova soproga je namreč sestra carevne.
Nekatero države imajo uže vpeljane šolske hranilnice. Ker se je ta naredba po gori omenjenih državah prav vrlo obuesla, nameravajo se tudi v Avstriji vpeljati šolske hranilnice. Izdelal se je baje za to uže načrt, kateri se je predložil naučnemu ministerstvu. Po tem načrtu bi se vpeljale šolske hranilnice samo po onih šolah, kjer bi jih bili učitelji voljni sprejeti. Naučno minister-stvo baje ni nasprotno upeljavi teh hranilnic; in ko hitre izreče to svoje dovoljenje, pričele se bodo uvarjati.
Petakarji v Češki dobili bodo tudi volilno pravico za deželni zbor. Kakor znano, dotični postavni načrt, kateri se je na predlog dr. Herbsta sklenil v češkem deželnem zboru, ni dobil Naj-višjega potrjenja, ker temu ne ugaja liberški občinski red, kjer je nastavljen višji cenzus. Zdaj se poroča iz Liberca, da je mestni odbornik Prade stavil predlog, naj se spremeni občinski red. Predlog se je jednoglasno izročil pravnemu odseku.
Tuje dežele.
Komisije nizozemske druge zbornice so objavile poročila o nameravani reviziji ustave. Toda malo vspeha se obeta. Po teh poročilih se ne bode organizovala niti šola niti ustava. Klerikalci in liberalci se ne morejo zjediniti, kako naj bi se rešilo to vprašanje, kajti nobena stranka ni voljna zapustiti le za korak zdanje svoje stališče.
Angleška vlada baje zopet namerava prirediti egiptovsko ekspedicijo, da se osvobodi Dongala. Koj ko bodo klimatične razmere dopustile zbrale se bodo čete pod poveljništvom nekdanjega mu dirja v Dongoli, Yaverja paše, da se okupira omenjena provincija. Pričakuje se, da bode možno provincijo okupirati brez boja, ker ima Yaver paša mnogo pristašev med rodovi in ker je javno mnenje v Sudanu za mir uneto.
Iz Sudana se poroča: Abesiuci pričeli so akcijo, da se osvobodi posadka v Kazali. Na reki Settima sprijeli so se z Mahdisti, jih pretepli ter
Instrukcijski sodnik je pač koj spoznal velike težave te preiskave. „ Ali nemate v tej zadevi nobene izjave med ljudstvom?" povpraša obrnivši se proti županu. »Ne, moj gospod, nobene." — »Žan-darji naj zajašejo konje ter odidejo v Civry in okolico zasledovat," dč preiskovalni sodnik. »Nij mogoče, da tega mladega človeka tekom včerajšnjega dne nij nihče videl nikjer." Potem se obrne do tajnika: »Izvolite vzeti polo papirja ter osobno popisati umorjenca."
Tajnik, ubogajoč, pripravi se na to.
V	tem trenotku odpre poljski Čuvaj malo duri rekši: „Pred županijo stoji zvonaj mož iz Saint-Iruna, kateri bi rad mrliča videl." — »Naj vstopi," de generalni prokurator povprašavši inštrukcijskega sodnika s pogledom.
Hipec pozneje se pokaže na prag mrtvašnice kratek trščat mož s svetlim obrazom, živimi, meži-kavimi očmi, s klobukom v roci.
Instrukcijski sodnik ide proti njemu ter mu zabrani stopiti naprej.
»Vi ste iz Saint-Iruna?" povpraša ga.
„Da, gospod." — „Kako rokodelstvo imate V"
»Jaz sem gostilničar, moj gospod, vlastnik gostil nice ,Pri dveh belih pseh‘, jaz sem boter Bertaux."
— »Dobro, vi želite videti umorjenca. Zakaj?"
Gostilničar, nekaj zmešan, boječe okrog pogleda.
»Bertaux,“ nadaljuje uradnik, »jaz sem instrukcijski sodnik; odgovorite mi.“
Boter Bertaux stopi korak nazaj ter se globoko priklone.
»Gospod sodnik", dč vzravnavši se zopet, »hočem vam nekaj povedati. Kakor mi je bila uže čast odkriti, sem gostilničar ter prenočujem ljudi
— pešce in jahače. Nu, dva meseca sta menda potekla, da sem v najem dal sobo mlademu tujcu, kateri je moral biti pošten človek, ker me je zmerom točno plačeval ter mi ni nikdar delal sitnosti. To jutro, ob navadni uri, pošljem našo deklo, Luzano, ono debelo z rudečimi vlasmi, v sobo gor povprašat ga, ali želi zajutrek. Luzana potrka Ni odgovoril. Na to se prikopiti rujavka vsa jezna zopet dol rekši, naj brdkega Leona le sam prebudim." »Ah !" vsklikne uradnik. »Se-li zove Leon" ?
— »Da, gospod sodnik, Leon." »Leou . . . dalje!"
potem osvobodili posadko v Ghirri v malem kraji južno od Kasale. Sploh se glasijo vsa poročila zelč vgodno. Dnč 7. t. m. napale so zopet Osman Dig-move tolpe Suakim, a bile so zopet odbite.
Dopisi.
Iz Kadov^jice, 14. avgusta. [Izv. dop.] (Politični obrekovalci) Vrnivši se z malega potovanja v svoje sedanje bivališče dobil sem stoprav danes v roke 180. štev. »Slov. Naroda" z dnč lOega avgusta t. 1., v kateri nek brezimni dopisnik iz Rudolfovega sledeče javlja:
»Kaj pa je g. Šuklje storil, da bi si privabil 104 nemške glasove? On je kar naravnost z Dunaja Charto blanco poslal na nemško stranko v Rudolfovem, „da naj svoje želje na njo napiše, ker obljubi jej uže naprej vse" (!) Kaj pa k temu pravite, gosp. dr. Poznik?“
Odkrito rečem, da se niti zmenil ne bi zato novo izmišljotino, ako bi v tej zadevi engažirana bila le moja oseba. Koliko lažnjivih napadov ,ie uže s Kongresnega trga letelo na mojo pisateljsko in osebno čast! Pričenši z ono slovstveno tico roparico, katera mi je očitala, da sem v svoji ra** pravi, priobčeni v »Matičinem" spomeniku, le L o-renza izpisal, doli do brezmiselnega „tratschft“ o lehkovernem avskultantu, kateremu sem bil baje jaz obljubil službo adjunkta, in do neslanega čvekanja gledč mojega sedanjega razmerja k posameznim slovenskim državnim poslancem — koliko uže se je zavijalo in izmišljalo, lagalo in obrekovalo! Ni čuda tedaj, da sem sčasoma jako hladnokrven postal nasproti takim protivnikom ter da je zaničljivo molčanje jedini moj odgovor bil na ujih navale in naskoke.
Ali sedaj je položaj bistveno različen. Napad, o kojem je »Slov. Narod" počastil mojo osebo, meri ob jednem na vso zmerno narodovo stranko, kateri pripadam, naperjen je proti načelom, katera zastopam a svojimi somišljeniki in sobojevniki. Kaj*' baš v tem obstoji pravica do obstanka naše stranke, da smo „suaviter in modo, for-titer in rcu. Krivice nikomur ne delamo, tuj nam je pretirani in škodljivi narodni chauvinizem, »svetega boja“ proti nemškim sodeželanoin ne pri-digujemo, tembolj pa se oklepamo svojih naravnih in zakonitih pravic ter od njih niti za las ne odstopamo. Po tujem blagu ne hrepenimo, toda domače slovensko ozemli6 branili bodemo vsigdar z odločno vstrajnostjOi svesti si, da se bojujemo za pošteno in pravičn0 stvar iz idealnih razlogov, ne radi samopašiiih nagibov. Če sc tedaj stranki, osnovani na taki podlagi, v obraz meče očitanje, da je jeden njenih zastopnikov „cartc blanchcu podpisal naroduim protivnikom, le zarad tega, da s tem sramotnim činort si pridobi' nekoliko dvojljivih glasov, potem si mora ako je to resnica, vsak poštenjak z opravičeno ne-
—	»Kaj? ... Ah da, jaz urnem. Vi hočete izvedeti njegovo družinsko ime. Tega pa ne poznam', še tega ne vem, če je ima." — „Dalje, dalje."
Nu na to rečem Luzani, da je goska; da, tako sem rekel — oprostite, gospod sodnik. Potem grem sam po stopnicah gor, potrkam, pa ne dobim nobenega odgovora. Ključ je tičal v ključavnici, zavrtim ga, odprem vrata, vstopim, nobenef?*1 tu. . . . Ozrem se okolu sebe, vse v redu v sol>'< postelja ni bila dotaknena. Nu, to pa je šegavo 1 mislim si. In nekaj trenotkov sem Btal glup M pri moji veri, ves glup, kakor tičje strašilo sn1^ polja. Naenkrat mi pride neka ideja in groza obide. . . . Moram vam namreč povedati, gosp°l, sodnik, da sem malo preje bil slišal, da so nekega človeka ubitega na deželni cesti pri Fr6*n<' courtu." — »In tedaj ste mislili, da utegn0 “ človek biti vaš uajemnik. Tako je.“
Instrukcijski sodnik stopi na stran *el pokaže mrtveca na mizi. »Stopite bliže >u P°' glejte," reče.
Gostiluičar naredi par korakov, uprč P0^1 v truplo ter zakriči: »On je!“
mu
jevoljo obrniti od takih političnih brezvestnežev *n stranka je uničena, strmoglavljena v brezdno politične infamije!
Tak sramoten pečat nameraval je „Narodov" sotrudnik v čelo utisniti meni in mojim prijateljem »a Dolenjskem — in znal je, zakaj. Čudne stvari so se razkrile v agitacijski metodi mojih nasprotnikov in marsikedo izmed ,.Narodovega" spremstva majal je otožno svojo glavo, ko je čul o vsem tem, kar je pred kratkim v tem oziru prišlo na dan. In kako sitne so razne govorice o onih obravnavali, koje so tekle v Otočicah med kandidatom izvrševalnega odbora in predsednikom neke »SchuIvereinove“ podružnice, iz kojih se je rodila nenaravna zveza toliko različnih zaveznikov. Urno tedaj na dan s kakim orožjem, da se o pravem času prepreči usodni udarec! Kedo pač
-	tako so umovali — bode propalemu kandidatu zameril »nedolžno pogajanje s protivniki, če je zmagoviti tekmec njegov celo »iu bianco“ podpisal nasprotne terjatve!
Hvala Bogu sedaj, da imam v tej zadevi čisto vest in čiste roke, hvala Bogu, da je vse, kar „Slov. Narod" govoriči o tej »car te blanche", nizko obrekovanje, nesramna laž. Obžalujem, da je »Narodov" dopisnik zamolčal svoje ime; v lice bi mu sicer ponavljal, kar mu sedaj povem na tem mestu, vselej pripravljen, zastopati to, kjer 'n proti komur si bodi, da je namreč on, bodisi Po stanu in socijalnem dostojanstvu, uže kar hoče *e političen obrekovalec in lažnjivec. Evo moj odgovor — prosim pobotnice!
Ali — utegne se mi ugovarjati — nekaj ®ora biti vender le na tem?! Pripravljen sem tudi na jednak ugovor in razkril bodem vso stvar, kakor jo lehko dokažem pred sodiščem s pismi in zanesljivimi, spoštovanja vrednimi pričami.
Bilo je po volilnem shodu na binkoštni ponedeljek, da se mi sua sponte pridruži gosp. plem. Lehman n, bivši župan novomeški, mož, sicer Političen nasprotnik, toda poznat in čislan kot možat, lojalen značaj. Povedal mi je, da prof. Stan-8 e r ni imel pooblastila, govoriti imenom novomeških Nemcev, temveč da bode on, Lehmann, v slučaji ožje volitve mene podpiral, le o nekaterih stvareh se bodeva preje morala dogovoriti. Prišedši na Dunaj pozval sem ga tedaj pismeno, naj mi razodene svoje in svojih somišljenikov osebne želje toda naglašal sem tudi v tem pismu 8v°je slovensko stališče, dostavljajoč, da bodem uv»ževal njegove terjatve, akose strinjajo z mojimi političnimi nazori in mojim pre-? Vanjem. V odgovor na to prejel sem štiri ni Pred ožjo volitvijo obširno pismo, v kojem je omenjeni gospod dve stvari od mene zahteval.
rva ozirala se je na ljudsko šolstvo na Kranjskem *er na njega razmerje do naše duhovščine. Gledč tega sem odgovoril v tem zmislu, da se mi ne Vldi potrebno, baš v tem oziru predrugačiti naše ‘kželne šolske zakone, kateri so sicer in paren-
12.
Na to otidejo v tikoma uahajajočo se sobo, Sadniki se usedejo okrog mize, a iustrukcijski 8<%ik nadalje zaslišuje krčmarja.
»Tedaj ste gotovi, da je umorjenec, ki ste ga ravt)o videli, vaš najemnik?8 — »Po polnoma go-°vi gospod sodnik." — »Pravite, da poznate le njegovo ime Leon.“ _ BTako je.“ — »Tedaj je odveč,
s kii °niega in^\Ali
,Tega ne vem. J« le ,em, „	,
P»pag„e.‘ - .lo JO »50kako oporB{e
"Pod tajnik. Je-li dobival pisma lioter Bertaux zmaje z glavo. BMiaiim, da je pisma pisal, na katera pa m dobival od-r, ?ra“> zavrne. »Sicer eno pismo je vender dobil,
*'!kor iaz vem. Predvčerajšnjim, mislim.« - „Pri
. 8a ni imel. Našli je bomo tedaj gotovo v nje-^0v* sobi«, dč instrukcijski sodnik obrnivši se k generalnemu prokuratorju. Potem nadaljuje pioti
.	. t* m*a^
k
marju: »Ali veste, zakaj je prišel mladi mož Vum Saint-Irun?“ — »Ne, gospod sodnik.* —
thesi bodi povedano sklenene bile po sedanji narodni večini in so itak duhovenskemu vplivu prijazni. Druga želja merila pa je na srednje šole; glede njih stavljal se mi je pogoj, naj se na teli zavodih ohrani status quo glede jezikovne uredbe. V tej zadevi kot sin slovenskega naroda koncesij nisem mogel dati ter jih tudi nikomur dal nisem. Pač sem uverjen, da bi b ila vel ika izguba za našo učečo se mladino, ako se ne privadi nemškemu kulturnemu jeziku ter ne zajema iz njegovih slovstvenih zakladov, ali v ta namen zadostuje po mojem subjektivnem mnenji, da se na čisto slovenski srednji šoli poleg obligatne nemščine še jedeu predmet, najboljši pač zgodovina, uč6 z nemškim učnim jezikom. To so nazori moji, in praksa jih do sedaj še ni ovrgla, O dgovor moj tedaj bil je negativen; utemeljil sem ga s tem, da je preje strokovnjakom izjaviti sodbo o dosedanjih učnih vspebih, stoprav potem bode se dalo določati, ali je treba ohraniti sedanje razmerje, ali raztezati področje slovenskega učnega jezika. Da bi se sedaj dal vezati v tako važnem vprašanji, odbil sem z vso odločnostjo.
Plem. g. Lehmann je tedaj jedini novomeščan nemške stranke, s katerim sem bil v dogovoru zarad svoje volitve. J e din o njemu sem bil pisal, in pismi m oj i, obj a vij e n i od besede do besede, bi pač čudna ilustracija bili k oni »carte blanche", o kateri sanjarijo politični obrekovalci »Slov. Naroda." Baš nasprotno, ne lo, da v ničemur nisem žalil načel, h katerim se priznava narod slovenski, ravno te dve pismi so najboljši dokaz, daje zmerna narodna stranka v svojem domoljubji mnogo bolj odločna in neomahljiva nego kričavi domači protivniki. Posledica mojemu poštenemu odgovoru bil je neovržen factum, da je ogromna večina nemške stranke pri ožji volitvi proti meni glasovala ter da se med 310 glasovi, s kojirni se ponaša moj protivnik, zvijajte se in zavijajte, kolikor vam drago, gospodje na Kongresnem trgu — nič manj ne nahaja nego 110, koje so levičarski Nemci oddali za vašega kandidata.
Toliko v odgovor političnemu nasprotniku novomeškemu ter listu, kateri je sprejel in prijavil v svojilr predalih obrekovalne proizvode njegovega peresa.
V	Radovljici 12. avgusta 1885.
Prof. Fr. Šuklje
državni in dožolni poslanec.
Razne vesti.
—	(Tragična smrt dveh zaljubljencev.) Iz Jičina poroča se z duč 10 avgusta: Danes zjutraj podal se je dvaindvajsetletni podčastnik N. s sedemnajstletno krasno deklico, svojo ljubico, k vojaškemu strelišču, ga je s ključem, katerega jo pri sebi imel,
»S čim se je pa pečal?“ — nZ ničemer. A pač! pisaril je . . . moj Bog, koliko papirja je ta človek počečkal!"
Tajnik se namuzne. Tudi generalni prokurator in inztrukcijski sodnik nista si mogla kaj, da ne bi se nasmehnila.
»Kakor je videti iz njegove vnanjesti, iz njegovega perila in belih rok, moral je biti premožen", nadaljuje instrukcijski sodnik. — »Tega ne vem." — »Pa vender ste sami rekli, da vas je točno plačeval?" — „0, to pa to, vsakih štirinajst dnij do zadnjega vinarja. Pa bil je hranljiv človek, ni po nepotrebnem potrošal." — Je-li imel kaj dragotin? Uro na primer?" — »Nikoli je nisem pri njem videl." — »Tedaj ne verjamete da bi ga bi ga bili oropali?" — »Kako li to morem vedeti?" — »Ali vsaj veste, kam se je napotil včeral?" — »Kratko nikar, gospod sodnik. Po zajutreku je odšel ter prišel domov proti šestim h kosilu, tako, da sem mislil, da ga najdem danes zjutraj v njegovi sobi.
(D#lje prihodnjič.)
odprl in jo z deklico notri stopivši, vrata za sabo zopet zaprl. Zaljubljeni par vračal se je ravno z nekega plesa, ki je trajal celo noč. Tu sleče si mlado dekle jopico ter odloži životek, potem pa se mirno na tla vleže. V jedni roki držala je krčevito od ljubčeka ji podarjeni šopek cvetlic ter pritiskala g,i na prsi. Podčastnik vzame na to puško, pomeri v srce svoje izvoljene in sproži. Zadel je dobro, krogla predrla je ljubeče nje srce in ostala je takoj mrtva na mestu. Na to poravna morilec mrtvo deklico in položivši jo lepo po dolgem, poklekne poleg nje in moli nekoliko časa, potem pa sproži puško tudi v svoje prsi. Sebe ni tako dobro zadel in se je v strašnih mukah točil po tleh sem in tj&. Vse to videla je neka deklica, katera je bila zapazila mladi par in je iz radovednosti šla za njim tor jo gledala skozi ljuknico v ključavnici. Začela jo klicati po ljudeh in kmalu na to so vrne vojak, ki je imel strelišče stražiti, a so je bil r bližnjo vas k zajuterku podal, kar mu jo bilo dovoljeno. Vender njegov prihod ni pomagal mnogo, ker so bila vrata od znotraj zaprta in so ni moglo notri. Nesrečni podčastnik jo brez vso pomoči in po groznih mukah izdihnil dušo Nagib, vsled kojega sta mlada človeka storila konec svojemu življenju, je zelo tragičen. Deklica imela je prej druzega ljubimca, tudi vojaka, kateri je bil prijatelj podčastnikov. Pred tremi tedni moral je 6ni iti na vaje v Kraljevi Gradec in pri odhodu izročil je svojo ljubico prijatelju, proseč ga, naj čuva nad njo. Priložnost pa je ta dva zapeljala in ljubica in prijatelj prelomila sta zvestobo do odsotnega. Vsled tega vzbudil so je v njijinih prsih kes in sklenila sta s krvjo oprati madež in s smrtjo pokoriti se za greli.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Minister za uk in bogočastje imenoval je duhovnika g. dr. Petra Tomazina učite-ljom veronauka na realki v Trstu.
— (Osebno vesti.) Vladnemu svetovalcu pri deželni vladi v Ljubljani, g, Avgustu Wurzbachu pl. Tannonbergu, izrazilo se jo povodom njegovega zaradi bolehnosti izprošenoga umirovljenja Najvišje zadovoljstvo z njegovim mnogoletnim zvostim in izvrstnim službovanjem.
— (Na tukajšnjem glavnem strelišči) pod Rožnikom so bode prihodnjo nedeljo povodom roj-stvenega dneva Nj. Veličanstva cesarja vršilo slovesno streljanje.
— (Toča pobila.) Kakor se nam poroča iz črnomeljskoga okraja pobila je toča po vinogradih okoli Doblič in Mavri ter napravila dokaj škode. Dalje se nam poroča iz novomeškega in logaškega okraja, da je ondi zadnji čas po nekaterih krajih toča uničila mnogo poljskih pridelkov, na Dolenjskem pa posebno tudi po vinogradih napravila veliko škode.
— (V Ljubljanici utonil.) Iz ljubljanske okolice se nam piše: Dne 13. t. m. okolo šeste ure zvečer kopal se je jednajstletni deček Pran Erklavc iz Gornjega Kašlja v Ljubljanici. Iz neprevidnosti zabredel je v preveliko vodo in je utonil. Potegnili so ga mrtvega pri mlinu Prana Vrečarja v Zalogu iz vode.
— (Strela udarila.) Iz Toplic na Dolenjskem se nam piše:	Dno 5. t. m. udarila je strela v hlov posestnika Andreja Pečaverja ter ubila 3 vole, vredne 230 goldinarjev. Iz tega hleva odskočila je v sosedni hlev Josipa Zbašnika tor ondi usmrtila jodnega koštruna.
— (Nesreča pri zapečatenji špirita.) Iz Domžal se nam z dn6 5. avgusta poroča: Včeraj zvečer hotel je upravnik užitninskega davka N. Fran-kel v kleti Tomaža Setnikarja v Stobu zapečatiti sod, napolnjen s sedmimi vedri špirita. Pri tem opravilu se Friinkol ni oziral na obstojoče varstvene predpise, vsled česar se je špirit unel in je eksplodiral s petrolejem vred, ki je bil v zraven stoječem sodu. Setnikar dobil jo po vsem životu strašne opekline. Tudi Frankel se je nekoliko opekel. — Mi upamo, da bodeta po malomarnosti dotičnega upravnika povzročena nezgoda v svarilen izglod vsom njegovim kolegom in da se obstoječi predpisi no bodo več tako prezirali, kakor se je to zgodilo to pot.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Beljak, 17. avgusta. Pri Foderlachu zadela sta včeraj vkup dva tovorna vlaka s štirimi hla-poni. Hlaponi so nepoškodovani; trije prazni vozovi pali so čez nasip. Nihče ni bil poškodovan.
Berolin, 17. avgusta. K&lnoky odpotoval je na Dunaj nazaj.
Celovec, 16. avgusta. Cesar pride sim dne 8. septembra ob 5 uri zjutraj ter bodi*, od 8. do 12. ure dajal avdijence. Popoludne si bode ogle dal razstavo. Dn<5 9. in 10. septembra vršili se bodo manevri.
Kromeriž, 15. avgusta. Danes izdal je župan Bojakovsky do kromeriških Stanovnikov oklic, v katerem se prihod Veličanstev uradno potrjuje ter se prebivalstvo pozivlje, da okrasi mesto z ruskimi in avstrijskimi barvami ter je razsvetli.
Praga, 15. avgusta. Nameščenje nadškofa Schonborna izvršilo se je na posebno slovesen način.
Pariz, IG. avgusta. Včeraj je v Španiji 4652 oseb obolelo in 1704 oseb umrlo na koleri.
Madrid, 16. avgusta. Nemci zaseli so jedno od Karolinških otokov. Ministerski svčt je sklenil včeraj zvečer, zaradi tega do Nemčije reklamo-vati. Vojni ladiji „San Quintino“ in „Manila“ zapustili sta v sredo Manillo ter se podali na Karolinške otoke, da varujete pravice Španije.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 17. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.........................82-90
»	»	»	»	srebru........................88'60
Zlata renta...............................................109-15
b°/„ avstr, renta..........................................99-95
Delnice n&rodne banke.................................. 875- —
Kreditne delnice......................................... 288-10
London 10 lir sterling....................................124-80
20 frankovec............................................... 9-89
Cekini c. kr............................................... 5-90
100 drž. mark............................................. 61-20
Umrli so:
Dnš 13. avgusta Marija Jak, privatnega uradnika hči, 33 1, Vegovo ulico, srčno otrpnenjo
Dn6 14. avg usta. Jovana Piskar, dolavka, 18 lot, Hradeckyjeva Vas št. 29, plučna tuberkuloza.
Dnč 15. avgusta. Alojzij Zorman, mokarjev sin, 5 dni, Plorijanske ulico št. 7, črevesno vnetje. — Viljomina Bartol, učitoljova hči, 3l/» mos., Stari trg št. 17, tuberkuloza.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 14. avgusta.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 8 kr., domače e gld. 50 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; tur-Sica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 54 kr., svinjsko 66 kr., di-obniško po 34 kr, Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 14. avgusta.
Trst:	51	31	14	25	16.
Linec:	88	56	80	51	26.
Meteorologično poročilo.
a Q	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempe- ratura	Vatrovi	NobQ	Mo-krina v mm
14. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738	12 739-16 739	08	17-2 202 160	jzpd. sl. jzvli. sl. vzh. sl.	obl. » jasno	2-60 dež
bi) s >o .H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-38 739-42 739-98	14-4 22-2 15-4	zpd. sl. vzh. sl. »	jasno >	00
Išče se
poštni ekspeditor ali ekspeditorica za horjulsko pošto. Kedor žoli to službo provzoti, oglasi naj so pri gosp Matevžu Šušteriiičn, podjetniku omonjone pošto v Horjulu, do dn£ 2 0. avgusta. Nastop službo s 1. septombrom t. I
(122) 2—2
Vožni red Rudolfove železnice, veljaven od 1. junija 1885. IjjVLToljana-TerToiži.					
			Osobni vlaki		
Postaje		1. 2.3	1.2. 3,	j 1. 2 3.	1.2.3.
		razrod	razred	razred	razrod
		po noči	zjutraj	i dopolud.	•/.veter
Ljubljana, juž. želez	odh.	12.15	6.40	11.40	6.35
Ljubljana, Bud, žoloa	J*	12.19	6 44	11 45	6.39
Vižmarjo		»»	12.29	6 53	11 55	6.48
Medvode			12.41	7 04	12.07	6 59
Loka		11	12 56	7.17	12.21	7.12
Kranj		n	1.12	7.31	12.38	7 26
Podnart-Kropa . . .	11	1.30	7.48	12 56	7.43
				popol.	
Radovljica (m. p.). .	M	1.49	8 05	1 14	8. -
Lesce-Blod		•»	1.55	8.12	1.24	8.08
		zjutruj			
Javornik 		n	2.16	8.29	1.46	8.25
Jesenice 		yf	2.27	8.39	157	8.33
Dovjo		P	2.47	8 56	2 18	8.49
Kranjska Gora . . .	11	3.16	9.21	2.48	9 11
Rateče-Bola Poč . . .		3.31	937	3.03	9 24
Terbiž		prih.	3.48	9.55	3.20	9.38
TerToIž-I-ijtiToljstrLa..					
		po noči	zjutraj	popol.	zvotor
Torbiž		odh.	12 36	7.28	1.10	6.20
Rateče-Bola Peč . . .		1.01	7.44	1.30	639
'Kranjska Gora . . .	n	1 22	7.57	1.46	6.53
Dovje		n	155	8.22	219	7.19
Jesenice 			2.23	8.41	2.43	7.41
		zjutraj			
Javornik 		yy	2.30	8.47	2.50	7.48
Lesce-Blod			2.56	9.06	3.15	8.13
Radovljica (m. p.)	M	3.03	9.12	3.22	8.21
Podnart-Kropa . . .	J*	3.27	9.29	3.44	8.44
Kranj			3.47	9.45	4 02	9.03
Loka		p	4.06	9.59	4.20	9.20
			dopol.		
Modvodo			4.21	10.12	434	9.34
Vižmarjo		11	4,34	10.23	4.46	9.46
Ljubljana, Rud. žel	prih.	4.44	10.81	4.55	9.55
Ljubljana, juž. žel. .	11	4.50	10.35	5 —	10 —
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak {“ istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano	jj|
nniverzalno glicerin-milo	§
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad slane 10 kr., 14 in 20 kr. —
Qj Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pri-stno iz tovarne	(49)	12—12
| H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Cj	Jedina zaloga v Ljubljani pri
jjj K. Karingerji Mestni trg štev. 8.	^
'^5asai,Hsasafa5HsasHS2sasasas«!sasHsasasa5a53^
BSflJ
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isli novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36-15
Dr« Hirscta
dobro znani specijalni zdravnik za aifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	20
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sedla in v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v ZLjU-Tolja/n-i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, 1. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjs*11 deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr.
elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.
vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Thcii sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Totnsid Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar Z.., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Mal ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 86 kr.
Razlag J. R., dr., Posmarina, 60 kr., vez 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 g'('-70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, v vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enketi dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld-Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta lju*>' ljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloi»" kih pri računih z novo mero in vago. 60 k1’-
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo ,[4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačk» (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovo« (Palček) in Robinzonu po 15 ki._________________ ,
ESI
Cf«? P
g
garantovano, prikladno vsakemu životu, v vsak1 velikosti, kakovosti in obliki priporoča
C. J. Hamann
Mestni trg-,
Izdeljuje se perilo tudi natanko po Ple£’ nem vzorci in llustrovani cenilniki razP0 ,Vr\ V ' franko.	('bo)	*•
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata iu zalagata Ig. v. K leinui ay r A Vn d. Ha m bo r k v Ioubli»n‘-