Dofclo 2 3.IV, _-- Poštnina plačana v gotovini LK I O LX V Ljubljani, v soboto 23. aprila 1932 Štev. 9" a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, zb inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/Ill Telefoni uredništva: dnevni služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Cak. rtčnn: LJubljana št. 10.650 10.349 za inserate; Sarajevo itv.7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka io dneva po prazniku Zaradi dolarja Ko je lansko leto Hoover iznenadil svet s svojim načrtom o enoletnem moratoriju nemških reparacij, so ameriški papirji na newv,irski borzi silno poskočili. Amerika in Anglija sta investirali v Nemčiji ogromne vsote denarja, ki je tamkaj radi gospodar, iu finančne krize »zmrznil ;; če je ves ta denar res samo zmrznil v investicijah, ki jih ni mogoče realizirati, ali pa je sploh spuhtel v žepih ne preveč tenko vestni h velebankirjev v Nemčiji, jo dnujo vprašanje. Dejstvo je, da so Američani in tudi Angleži — tik pred Hooverjevo akcijo za moratorij se je mudil v Ameriki ravnatelj Angleške banke! — pričakovali, da l>odo Nemci po uveljavljeuju Hooverjevega moratorija z denarjem, ki so ga doslej pošiljali v inozemstvo na račun reparacij, stopili njihove zmrznjene kre dite in jih pričeli vračati. Francijo in njene zaveznice je Hooverjev nastop po pravici razburil. Saj bi morala iti v zadevi reparacij prva beseda državam, ki so pri tem vprašanju neposredno prizadete, posebno Franciji, ki ima največji delež na nemški vojni odškodnini. Francozi so dvignili glave in se pričeli upirati Hooverjevi akciji. V prvi vrsti zato, da demonstrirajo in pokažejo svetu, da si ite dajo poveljevati od Amerike v vprašanju, ki zadeva predvsem nje in Evropo samo; saj si Amerika sicer tako rada umije roke, ko je treba Evropi pomagati. Na uevvvorški borzi so tedaj pričeli papirji zopet padati in. kakor poroča neki časnikar, je prišla takrat v Ameriki v modo prislovica »France to hell!« (v pekei). Francija naj gre k vragu, ker skrbi za svoje franke in ne za naše dolarje ... Francozi so seveda pristali na Hooverjev moratorij, ker so uvideli, da Nemčija trenutno ne more plačevati, toda v istem času so pričeli dvigati svoje zlato iz podzemeljskih zakladnic ameriških bank in ga naglo prevažati v Pariz, da bi dali Američanom čutiti svojo moč in jih opozorili, naj nikar ne poskušajo zopet s takšnimi senzacijami kakor je bil Hooverjev načrt. Dolar se je pričel nekam čudno tresti, to gotovo tudi radi izrednega primanjkljaja v državnem gospodarstvu (65 miljard dinarjev), in v Ameriki so gotovo še bolj glasno vpili »France to hell!«. Na poti v Ženevo se je Stimson ustavil v Parizu in splošno trdijo, da je Francozom sicer bolj na tiho, po diplomatsko, prišepnil »France to hell!«. In kaj mu je Tardieu ined dolgimi razgovori povedal? G. Stimson, vi bi radi rešili svoje dolarje, naložene v Evropi, radi bi oživili Evropo, da bi zagotovili ta trg svojemu izvozu, ki je padel za polovico; zato zahtevate od nas, da se odpovemo reparacijam in da se razorožimo. Dobro. Mi smo pripravljeni odreči se tolikšnemu delu nemških reparacij, kolikor vi našim vojnim dolgovom napram vam, in odložili bomo toliko orožja, kolikor mislimo, da bi odtehtalo vaše jamstvo za »status quo« v Evropi, pa naj ga daste v katerikoli obliki, ali s tem, da pristopite k Zvezi narodov, ki naj se po francoskem razorožitvenem načrtu obda z mednarodno policijo, ali s kakršnimkoli drugim paktom. Stimson se je skril za ameriško javnost, ki se boji novih davkov, ki bi jih bilo treba uvesti, ako bi Amerika pristala na znižanje ali odlog svojih evropskih terjatev zato, da omogoči znižanje, oziroma odlog reparacij; Stimson je odkimal. Da hi si evropske dr/ave glede medzavezniških dolgov ne ustvarjale nikakih praznih upov, je Hooverjeva vlada poslala svojim dolž-niram opomin, naj nikar ne pozabijo obnoviti plačevanja svojih dolgov, kakor hitro poteče Hooverjev moratorij za reparacije in medzavez-niške dolgove. To se bo zgodilo 30. junija. Evropa, oziroma bivše zavezniške države danes vedo, da bo treba Ameriki zopet plačevati, ne vedo pa, kje bodo ta denar vzele, ker bo Nem-Jija zahtevala podaljšanje Hooverjevega načrta in ne bo hotela plačevati reparacij. In medza-vezniški dolgovi gredo v miljarde. Anuiteta, ki je bila odložena radi Hooverjevega moratorija, je znašala za Jugoslavijo 250.000 dolarjev, za Češkoslovaško 3 milijone, za Poljsko 7,486.000, sa Francijo 50 milijonov, Belgijo 7,050.000, Anglijo 159,320.000, za Italijo 14,700.000 in Romunijo 800.000. Skupno 243,712.000 dolarjev. Sir Drumniond je sinoči povabil na večerjo predstavnike evropskih velesil Tardieua, Mac-Donalda, Briininga, Grandijn in Stimsona. O namenu sestanka prihajajo iz Ženeve prav sen-zacionelna poročila. Na dnevnem redu je bilo baje tudi vprašanje medzavezniških dolgov in reparacij. Kaj bo storila Amerika? Ali bo vztrajala pri zahtevi po denarju? Iz Washingtona se rezko oglašajo senatorji in stavijo za ameriško pomoč, to je za odložitev plačila medzavezniških dolgov, trde pogoje, kakor so razorožitev in revizijo mirovnih pogodb, čeprav se zavedajo, da so danes za evropske države neizvedljivi, ako tudi Amerika ne prevzame del jamstva in s tem tudi odgovornost za mir v Evropi. Amerika se te odgovornosti brani, kakor se brani vstopa v Zvezo narodov, čeprav je ta \Vilsonovo dete. Ne samo njeno sodelovanje v svetovni vojni, Amerika je torej tudi soodgovorna za evropski položaj po vojni, temveč spe-cieluo njena intervencija s Hooverjevim korakom, ki je silovito zadela posebno male države, ji nalagajo dolžnost, da revidira svoje stališče naprav Evropi. Hoover je s svojim načrtom slavil male države pred dovršeno dejstvo, ne da bi poskrbel za nadomestilo reparacij. Kako naj plačujemo Ameriki dolgove, ako ne prejemamo več reparacij? Jasno je, da se uačelno ne Reparacijska konferenca - 16. VI. Pariz, 22. aprila, ž. »Exrel*ior« javlja it Ženeve, da je nh priliki včerajšnjega sestanka med Stimsonom, MacDonaldom. Briiningom, Orandijem in Tardicujem bilo sklenjeno, da se reparacijska konfcrenca sestane 16. junija t l^izani. Predsedstvo te konference bo ponujeno bivšemu belgijskemu ministrskemu predsedniku Thcunisii. Konferenca se bo vršila v dvorcu Onschy, ki je najet za mesec dni. S čim mora računali Francija l'ariz. 22. aprila, ž, Po informacijah pariške »Chicago Tribune' se v ameriških krogih priznava, da se je Stimson razgovarjal v Ženevi tudi o reparacijah in medzavezniških vojnih dolgovih. Do sedaj so bila ta pogajanja izključno le informativnega značaja. V »Echo de Pariš« piše Pertinax, ki se nahaja v Ženevi, da se po vseh dosedanjih dogodkih v Ženevi nc more nihče otresti vtisov, da t vprašanju reparacijskcga problema, kakor tudi podonavskega problema, brez ozira na razorožit-veno vprašanje. Združene države, Velika Britanija, Nemčija in Italija zagovarjajo skoraj isto stališče. S to okolnostjo mora računati francoska diplomacija v bodočnosti. V ostalem ima Francija v svojih rokah močno orožje proti Ameriki ▼ tem. da lahko odbije svoj pristanek za londonski pomorski pakt. Tukaj bo pač morala popustiti Amerika. Gospodarska posvetovanja v Ženevi Ženeva, 22. aprila, ž. Danes ni nobenega dvo-dva več, da zasedanja, ki se vršijo v Ženevi, niso omejena samo na vprašanja razorožitvene konference, ampak tudi na druge svetovne probleme. Težkoče, ki še obstojijo, bo skušala ta konferenca odstraniti. Na sestankih med Stimsonom, Tardieu-jem in MacDonaldom, kakor ludi na sestankih, ki se bodo vršili danes meri omenjenimi državniki in nemškim kanclerjem dr. Briiningom ter italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. se bo najbrže razpravljalo vprašanje medzavezniških vojnih dolgov kakor tudi italijansko francoski pomorski spor. Državni kancler dr. Brtining je že izjavil, da je na nekem sestanku s Stimsonom razpravljal vprašanja, ki so zelo velike važnosti za predstoječo finančno konferenco v Lausanni. Dr. Brtining je naglasil, da bodo na vsak način na lausannski konferenci energično vzeli v pretres vsa gospodarska vprašanja in ne samo ona, ki se tičejo medzavezniških vojnih dolgov in reparacij. Proti Franciji . . . Pariz, 22. apr. ž. Celokupen tisk priznava. Ha se je Francija po ameriškem in britanskem predlogu ta razorožitveno konlcrenco r Ženevi nenadoma znašla izolirana. Posebno ženevski dopisnik »Petit Parisiena« piše, da Amerika pripravlja ponoven predlog za ureditev obstoječih kopnih sil, ; kateri predlog pa je še mnogo bolj nevaren kakor i predlog o kvalitativni razorožitvi. Zatrjujejo celo, da je Stimson ob priliki svojih pogajanj z Briiningom popolnoma osvojil nemško stališče o načeto absolutno pravne enakosti, ki je bila do sedaj aa-mo nemška težnja. List je prepričan, da bo Tar-dieuju uspelo, da prepriča Stimsona o veliki nevarnosti, ki bi nastala, če bi Amerika stavila na konferenci predlog, ki bi ga morala Francija še bolj energično zavrniti, kakor je dozdaj odbijala Gibbsonov načrt. Strokovnjaki se posvetujejo o Podonavju Ženeva, 22. npr. ž. Jutri se bo sestal r Ženevi odbor finančnih strokovnjakov evropskih velesil. Ta odbor bi se, kakor znano, moral sestati v Londonu, čemur pa je nasprotoval generalni tajnik Zveze narodov sir Eric Drum-mond. ki je predložil, da se vrši sestanek odbora, kateremu jc na konferenci velesil v Londonu bila stavljenu naloga, da « tehnične strani prouči vsa vprašanja, od knterih je odvisna obnova podonavskih držav, v Ženevi, du bodo finančni strokovnjaki Francijc, Italije, Veliike Britanije in Nemčije luhko v stalnem kontaktu s člani finančne komisije Zveze narodov. S tem se prično pripravljalna dela za konfercnco predstavnikov evropskih velesil, na kateri se bodo nadaljevala pogajunja. ki so bila prekinjena na zadnji konfercnci v Londonu. Pričakuje se, da se bo ta druga konferenca predstavnikov Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije vršilu v prvi polovici meseca maja r Ženevi. Angleški posredovalni predlog na razorožitveni konferenci Gotove vrste orožja naj se stavijo na razpolago Zvezi narodov smislu je bil končno sprejot skupni predlog Anglije in Amerike. Prihodnja seja glavne komisije je določena na ponedeljek popoldne. Predsedniki tehničnih odborov se bodo sestali v ponedeljek dopoldne, da se bodo nadalje havih z včerajšnjimi sklepi glavne komisije. Ženeva, 22. aprila, tg. Raooroiitvena konferenca je sprejela danes kompromisni predlog, ki ga je stavil sir John Simon. Novi predlog spreminja pomen prvotnega angleškega predloga s tem, da dostavlja alternativo internacionalizacije težkega napadalnega orožja in se začenja sedaj takole; »Konferenca izjavlja, da r pridržkom drugih predlogov, o katerih se ima razpravljati v prvi točki dnevnega reda, izreka načelo kvalitativne razorožitve, t. j., da se izbira gotovih kategorij ali gotovih tipov orožja, posedanje ali raba a I i vsem državam popolnoma prepove, ali pa infer-nacionalizira s splošno konvencijo. Titulescu in Tardien sta čestitala konferenci, da je soglasno sprejela ta predlog. Tardieu je rekel o tem predlogu, da kaže sedaj konfercnci oba pota, med katerima mora izbirati. Sir John Simon jc vložil še nadaljni predlog, da naj se med tremi vrstami orožja, na suhem, na rodi in v zraku določijo one vrste orožja, ki so posebno napadalnega značaja in najbolj ogrožajo civilno prebivalstvo. Gibson jc izrazil željo, da se določijo tudi one vrste orožja, ki so najučinkovitejša za narodno ubrani bo. V tem Zmaga francoskega stališča Pariz, 22. aprila, tg. Tardieu je izjavil v »In-transigeanti'.«, da je s svojimi razpravami v Ženevi izredno zadovoljen. Položaj se je jiopolnoina previgel in Francija ni več izolirana. Predvsem pričakuje velikih uspehov od današnjih razgovorov z dr. Briiningom in Bitlowom. Posebno pa jc Tardieu zadovoljen, ker sc je sporazumel z Anglijo o odpravi gotovih ka!egorij orožja. Kakor kaže že izprememba Simonovega predloga, ne gre sedaj nič vež za enostavno uničenje gotovih vrst orožja, kakor se jo to nameravalo prvotno, temveč samo ta to, da se prepove raba tega orožja. Zalo je ostal popolnoma nedotaknjen francoski predlnjr. ki hoče, da se tako orožje Ha na razpolago Zvezi narodov. Pred pruskimi volitvami Dosedanja sestava zbornice Berlin, 22. apr. A A. Pruski deželni zbor, ki mu poteče z nedeljskimi volitvami njegova doba, je bil izvoljen 28. maja 1928. Volitev se je takrat udeležilo 19.265.818 volivcev izmed 25,210.676 volivnih upravičencev. Pruski deželni zbor, izvoljen 28. maja 1928, šteje 150 poslancev. Od takrat je prišlo do nekaterih iz-prememb pri posameznih skupinah in se je konec legislature pruski deželni zbor sestavljal takole: Socialisti 137 mandatov, nacionalisti 71 manda-datov, center 71 mandatov, komunisti 48 mandatov, ljudska stranka 40 mandatov, nemška skupina 19 mandalov, državna stranka 22 mandatov, gospodarska stranka 16 mandatov, nacionalni socialisti 9 mandatov, krščanski socialisti 4 mandate, komunistična opozicija 1 mandat, komunistična levica 1 mandat, srednji radikalni razred 1 mandat, socialistična delavska stranka 3 mandate, in 7 poslancev ki niso spadali v nikako skupino. Na Pruskem se vrše parlamentarne volitve kakor v vsej Nemčiji 7. glasovanjem volivne liste, nu kateri je toliko kandidatov, kolikor je treba voliti poslancev, iu sicer po proporcionalnem volivnem redu. Aktivno volivno pravico ima vsak nemški državljan, ki ie izpolnil 20 let in ki prebiva v Prusiji. Pasivno pravico ima vsak nemški državljan, ki je izpolnil 25 let, ki je deležen vseh državljanskih pravic in stalno biva na Pruskem. Uradni bulletin priohčuje popolno listo vseh strank, ki se udeleže volitev. Na tei listi so strank*- more odpovedati reparacijam in ludi nu njih odlog ne moremo pristali, ako se za našo dr žavo ne najde primerna kompenzacija v k.: kršnikoli obliki. Za časa pogajanj glede Hom m -jevega načrta, h katerim nismo bili niti povnl ljeni, so tresli obljube kar iz rokava, obljubljali so posojila malodane brezobrestna v nadomestilo za reparacije, nazadnje je moralo naše ljudstvo, v prvi vrsti uradništvo, plačati Hoo verjev moratorij s svojim denarjem. I č naštete po vrsti, in sicer na podlagi števila dobljenih glasov pri zadnjih volitvah. Zdaj zavzema prvo mesto na tej listi socialistična stranka. Nacionalni socialisti so na 8. mestu, toda pri teh volitvah bodo zanesljivo dobili dosti večje število glasov. Medtem ko je za volitve narodnega poslanca v državni zbor potreben količnik 60.000 oddanih glasov, znaša količnik za pruski deželni zbor 50.000 glasov za vsakega poslanca. Tako se bo število poslancev v prihodnjem pruskem parlamentu znatno zmanjšalo in ho štel komaj 400 poslancev. Hindenburg zahteva razpust Reichsbannerja? Berlin, 22. apr. ž. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila vest, da namerava notranji minister, genoral Gronner preko nedelje odpotovati v južno Nemčijo ter se sestati z dr. Briiningom, ki bo prišel tjakaj iz Ženeve, da glasuje pri volitvah za prusko zbornico, veliko senzacijo. Pri teh pogajanjih gre v prvi vrsti za zahtevo predsednika Hin-denburga. da se prepove republikanska organizacija Reichb"banner (socialistična), kar se smatra za desničarsko akcijo zn obrambo Brtlningove vlade. Kakor so č.iije, se bo Brtining upiral izpolnitvi te želje nemškega državnega predsednika, radi česar bo med njima prišlo najbrže do odkritega j sporu, zaradi katerega obstoji nevarnost, da demi-sionini vsa drž.-.vna vlada. Če popusti dr. Brtining Hindenburgu, bodo socialni demokrati moralno prisiljeni, da vržejo vlado. Ob priliki pogovora med generalom Gronntrjem in državnim kanclerjem dr. Briiningom se bo skušala najti formula, da se prepriča predsednik Hindenburg. da vlada prepoved Rcichsbannerja nc moro izvesti niti pravno niti politično. Dunajska vremneska napoved: Lepo vreme nam bo začasno motilo prehodno večje poobla-čenje. Kardinal Pilil na mrtvaškem odru Dunaj, 22. aprila, tg. Potem, ko so balzami-rali truplo pokojnega kardinala dr. Piffla, so ga položili na oder v kardinulskem ornatu z niiiro in škofovskim križem v ministrski dvorani škofijske palače. Častno stražo tvorijo člani ka-pitla. Pred krsto so razstavljene knrdinalske insignije pokojnika in blazinica z odlikovanji visokega cerkvenega kneza. Pokojnikovo lice kaže mir in pokoj kot du bi spal. Danes je bivši državni kancler prelat dr. Sieipel po svojem povratku iz Orienta prišel pokropit |>okoj-nika i.n opravil tam daljšo molitev. Papež je poslal so žalno brzojavko, ravno tako tudi bivša cesarica ( itn in mnogi kardinali in cerkveni knezi z vsega vsetu. Pričakuje se. da bo prišel no pogreb vratislavski kardinal Bertrnm, ki bo tudi opravil pogrebne ceremonije. Napovedan je pa tudi kardinal mad jurski prinias dr. Szeredy iz Budimpešte. Zvezni kancler je dane« osebno izročil naslovnemu škofu dr. Kampratu sožalje avstrijske vlade. Dunajski kapitel je danes imenoval naslovnega škofa <1 r. Kamprata za kapiteljskega vikarja, za provikarja pa dr. Hlawalyju i/, Gradiščanskega. Budimpešta, 22. apr. ž. Primas M ud ju reke S/.credy je odpotoval na Dunaj, da prisostvuje l>ogrebu kardinala dr. Piffla. Papežev legat za Dublin Rim. 22. apr. Veliki penitencijur, kardinal Lo renzi l.aiiri je od Pija XI. imenovan za papeževega delegata na mednarodnem evharističnem kongresu v Dublinu. Sirošcn požar na Japonskem London, 22. aprila, tg. Na Japonskem je na vznožju gore Fuji-Oniija izbruhnil strašen požar, ki je uničil 1300 hiš. Število mrtvih in ranjenih se do sedaj ni moglo ugotoviti, gotovo pa je, da j« število zelo visoko. Skoda znaša več milijonov. Sporazum med Poljsko in Romunijo Varšavn, 22. aprila, tg. O razgovorih maršala Pilsudskega z romunskim ministrskim predsednikom, zunanjim in finančnim ministrom izjavlja uradni komunike, da sc je doseglo v vseh političnih vprašanjih popolno soglasje in da se bo politika obeh zavezniških držav še nadalje vodila v skupnem sporazumu. Roparski napad na pošto Marseille, 22. aprila. AA. Glede snočnjega napada na poštni urad v predmestju Marseilla, o katerem se jc iz početka mislilo, da ga je izvršil neki Italijan, se naknadno doznava, da so ga izvršili štirje napadalci, ki so se pojavili na poštnem uradu tik pred koncem uradnih ur pod pretvezo, da bi dobili neka pojasnila. Toda v poštnem uradu so bili takrat skriti trije stražniki, ki so že prej dobili poročilo, da se pripravlja neki napad. Ko so zagledali razbojnike, so stražniki sklenili takoj intervenirati, toda napadalci so jih prehiteli in začeli streljati nanje iz revolverjev večjega kalibra. Presenečeni stražniki se jih niso mogli ubraniti in tako so roparji enega izmed njih na mestu ubili, druga dva pa smrtno ranili, Dva roparja sta nato pobegnila z avtomobilom, druga dva pa so začeli zasledovati in »o res enega dohiteli in aretirali. Belgrad. 22. apr. I. Premeščen jc Ivan Vrbun. postajni načelnik v Fcričanici, na po-stajo Osijck, glavni kolodvor. s»LOVii:\i'X' , dno -7>. »tpriin 1932. Vode upadajo Ministrska komisija v poplavljenem ozemlju Bosanski Sahae, 22. upr. I. Davi so prispeli »eni* kuj prometni minister Radivo|avič; socialni minister Pucelj in. vojni minister, general Stojadinovič, kale re jo ininisirski svel jsislal v poplavljene pokrajine, »lit iui, lini iiicslii zaslišijo žulje ponesrečencev m poročajo ministrskemu svetu, kje mora najnujnejše. izvesti a kri lo v prilog poplHVljeiiefcm, Ministre je spremljal načelnik zn .javno varnost v notranjem ministrstvu dr. Sinjonovič. Komisija je- začela delo v Bosanskem Šabcu ler'bo nadaljevala inšpekcijo postopoma preko Brekega v-Senibfrijei Mačvo in v Srem. Ministri so ilunes zjutraj najprej 'obiskrji začasna zavetišča, kamor so bili poneB ečencl «r>rt»v-1 jeni. Razpoložerijo ljudstva jo '•ollšc. *jei se povsod vidi, da je voda začela upadati. Nadalje pa so s strani kmetskega prebivalstva samoga dobili ponesrečenci toliko dokazov sočustvovanja, da se ne bojijo več toliko pritiodnjosti. Kmetje dovažajo na čolnih živež za ljudi in za živino, tako da do sedaj v pogledu prehrane ni ničesar primanjkovalo. Začasna zavetišča v šolah In po vagonih sp primitivna ju ljudstvo je stisnjeno v majhne prostore, ki so še poleg tega do vrhu prenapolnjeni z razno šaro, kalem so obupanci v zadnjem trenutku rešili i? po-lapljajočiil se domov. Živina je biki v veliki večini i rešena in nameščena mj splavih, kjer s» dobro pre-j hranjuje s strani skrbnega kmetskega prebivalstva, j Samo otroci se nahajajo v nekoliko slabšem polo-) žaju in ua iniciativo ministrov so jo posrečilo, da hoilo sedaj prevzeti od družin ali pa evakuirani In spravljeni v razno zavode za dobo poplave. Ministri so se razgovarjali z narodom in delili podporo, katere je vlada namenila za prvo silo. Zanimivi so bili podatki, katere je davi v Društvenem doniu v prisotnosti časnikarjev izročil ministrom okrajni na- , relnik Petrovič. Po njegovih navedbah je v drinski | banovini sumi poplavljenih 170.000 ho rodovitno zemlje, to se pravi, polovico ozemlja, ki bi imeln biti zaščitena po savskih nasipih in ki mufi -850.000 ha, Evakuira pili je bilo lokom nasilnega prodiranja Save vsega iiO.-iHi oseb. Živine je bilo rešene vsega "iS,000 gliiv. Ostalo živino, ki jo bila za času najhujšega navala vode prepuščena sama sebi v hlevih, rešujejo sedaj s čolni in s splavi, :tli jih ji dovažajo polrebno hrano. Od Ihiriiiiskega Siinica dalje so spremljali časnikarji ministre proti Orašju, ki je istotako -poplavljeno in kjer so se ministrski komisiji nudile enako žalostne1 slike j evakuirano ljudstvo, nagro- maileiio po začiisnih vavoljičiji, podrle ali že porušene li i se ter vsi moški ha nasipih, kjer nadaljujejo obrambna dela. Od Orešja jc komisija nadaljevala pol do Brokejfii jih posebnem jetnorker-ju ter iij tiied potjo ogledala raznu obrambna dela ob savski strugi. Ravno v tem sektorju še vedno mrgoli itjošHili po nusipiji, ki trdovratno kljubujejo pritisku vode. Ministri šo se lahko prepričali, dn je nasip pri Županji vzdržal le radi -'Iritedenskili naporov ljudstva. Ministri so bodrili narod in so se tnu zahvalili za njegovo požrtvovalnost, Delili »o ludi podpore najsiroinušnejšjni družinam. Pol do llrčkaga ni nudila nikakjh senzacij, oko vidi vodo iu zope! vodo, tu in tam skupine hiš, ki izgledajo, kakor da bi plavale na površju vode. Toda človek ne se more ubranili vtisa, da se jo na tem .mestu vršila junaška borba s silo narave, ki je bila strašno, ki pa ni mogla popolnoma • uklonili odpora iuneUkeca prebivalstva, ki so sp kol levi borili za svoje domove. V Hrškeni bo komisija nocojšnjo noč prenočila sredi vode, kajti domala vse hišo so poplavljene. Uredila bo ves zbrani materija! ler /»slišala posebne zastopnike občin in državnih oblasti glede najnujnejše odpoihoči. Ministrska komisija jo imela priliko razumeli lainosl tega lihega junaštva, ki se je odigravalo tekom zadnjih treh tednov sredi valov razburkane Save. Kjerkoli se je kak minister obrnil na kmeta ali kmetsko ženico z. vprašanjem o njegovem jiolo- 1 žaju, vedno so se slišali isti odgovori, tipični za vernega Kremen: Hvaljen Jezus, prešlo je! Ko se vode umaknejo, liotein bomo šli zopet v imenu i Jezusovem in Marijinem na delo! Človek šele i zdaj razume, da so poleg umetnih, v prvi vrsti | moralni v živi veri zgrajeni našim ukrotili raz- ! divjauo vodo. V sektorju pri Belgradu je danes voda še nekoliko naraščala. Bel grajami hodijo sedaj v solne-nein vremenu v tisočih ua Knlimegdon ter gledajo, kako divja Sava, ki se zaganja v Donavo, katero je potisnila i/, njene struge proti biinatskiin ravninam. Poplava pa so ne more nič več razširiti, razen v Paričevu, kjer je voda pregrifcla manjši nasip. Pančevo zre sedaj s svojima dvema stolpoma iz daljave preko enega samega velikanskega jezera proli mostu, ki jo nekako opešal ua četrtino poti. V prosloliri sami ni nobene spremembo, Tudi Morava pada. zelo hitro in sc vrača nazaj v svojo strugo. Krvava voMm kampanja v Avstriji Boji med socialisti in fašisii StiiJj 2i) Ljubezen in sovraštvo Manili dve duhovni sili Mit nit svetu: luč in tema; samo dve globoki morji: ljubezn in sui-vruStvo; vse, kar je vmes, so lo pritoki, ki teko v prvo ali drugo, oziroma i/.toki, ki izvirajo i/ ljubc/ui ali iz sovraštva. Vse človeško mišljenje iu ftivstvovaijje, vse naiSe življenji' in gibanje vodi ljubezen ali sovraštvo: ludi smrt nastopu \ znamenju ljubi/ni «!i sovraštva. /vc/doslovej ličo, da so solnčno sile, čepra\ \ neznatni meri, vsako lelo manjšo in kadar ne bo \ee dovolj solncne loploti', bo mortilo znmretl vse žlvllettjc nit zemlji. Kdove. ee ni tako (udi z diihoMio šolnino silo: če ni vedno mul! j I j lilijo i na svelu? Kadar so bo široko naokrog ohladila ljubezen mnogih, bo zavladala krivica \ šiiokih slojih iu no bo več mogoče družubuo življenje mod ljudmi; /nkflj ljubezen združuje, sovraštvo razdvaja. K«j je vzrok, du se javlja že vsepovsod krivil«, krivica med podlimi, krivica med dnui-uitini, krivica med strankami, kiivica med narodi in liržnvaini? rudno so sliši. u je resnična: ker se vsijk preveč ozira iu sklicuje ua svojo pravico, Na pročelju uuše pravicoljubnosli sloji napis: lusiiiia ieguortt|ii luniklineiiluin. (Pravičnost ie temelj \ ladui stvoiu.) Od logu načela iu napisa nočemo odstopili za nobeno ceno ne. Prav. samo ko bi bilo našo gledanje in spoznanje pnivjco pravilno in popolno. Ko bi Bog pravico tako gledal kakor mi, Id bilo že davno po nau. Miseiioordia Domini. <|iiiti niiu sumus consuinpti! (Ratli božje usmiljenosti še nismo pokiiočuni). Mi gledamo pravico kakor človek z navzkrižnim pogledom: smer očesa ln obraza se ne vjcmula. človek z. navzkrižnim dultovnlm pogledom vidi prav ico samo napol iu površno; sodi torej krivično, čeprav misli, tla sodi pravično, Vitli lo svojo praviio. ne vidi »u pravice svojega sosedo. M«',/križni duhov ni pogled se m n d I lo ob napakah iu poereških bližnjega, "c more pa prodreti do zadnjih razlogov teli po-jjrošUov iu uiip; sl|'d tudi do dobrih strani, ki so v bližnjem, mnogokrat še bolj skrile nego njegovo slabe lastnosti, človek človeku ne moreš pogledali v diišt-. pravi celo judovski Toliuud, »zalo nad človekom ne izreči obsodbe, preden nisi prišel v njegov položaj! Ljudje svojo pravico površno gledajo iu predrzno zahtevajo: (ako gledanje in iskanje pravjce jo naposled lo skrit pritok v duhovno morje sovraštva. Bog dela s človekom drugače. On preiskuje srca in obisti ter najde v slehernem človeku nekaj trdnega, na kar nasloni svojo inilrsl; le ua grešniku jo ledaj ležeče, da božje roke no pahne od sebe, Ku 1)1 ne Idlo tal o, bi nas Bog * stanu greha ne mogel rešiti iu zveličati, N-i sliki ?>i;zjo milosti s človeško dušo so naposled io skriti pritoki v duhovno morje ljnliez.nl. Dokler so duhovnu oko ne navadi prav gledati pravico, toliko časa no more prav sodili; ne >:uu prizanašati in odpuščali: no more reševati in rešiti. Človeška družba .je vedno bolj nasičena s krivicami ter razžaljen ji. pa tako malo je v nji resničnih sprav in globokega odpuščanja. Itazžu! jiv ec iu lizal jeuee. vs«k gio svojo pot naprej z. užaljenim ponosom človeka, ki ve. kaj iu kje jo njegova pravica. Kaj če jo pohodil bližnjega, da je le sani vstal ob njem! Drug razlog, da jo vedno manj ljubezni med ljudmi, pa jo ta: da so sovraštvo, povzročeno in prevzeto po enem. prenaša na drugega, ml drugega na tretjega iu tako naprej. Vsak. kdor hoče bili naš prijatelj, tako so zdi sebični ljubezni, mora pravico in krivico glodati loko. knkor jo gledamo mi. Tako so vedno manjši loki. ki leko v morje ljubezni: pa vedno večji listi, ki se iztekajo v morje sovraštva. Od sla-lišov se prenaša sovraštvo na olroke, od soseda na soseda, od *tisi do vtisi, od dežele do dežele, od države do države. Samo ena sila bi se. mogla uspešno ustavili temu strašnemu loku. Samo ljubezen hi mogla pomiriti vihar sovraštva: ni niidkni, utihni! S tem smo prišli ični enostavnosti, ne v krivični razdeljenosti v pretekli, sedanji ter prihodnji čas. Prav zato idorctu bili (»ri Bogu vsiik čas pravica in sprava v objemu: iuslitin el pn\ osni la I ne sinit. Ozdraviti je treba duhovno oko, da no bo škililo v pra' ico. Kadar jo tvoje oko zdravo, bo vse I v oje telo svetlo, če pa jo pokvarjeno, bo ludi tvoje telo v temi (Lk II. 74). V Kristusu |in smo vsi eno Ido. Ako človeštvo nn splošno no gleda v družabno skupnost z zdravim očesom, ni čuda, da se svet niraoi v sovraštvu. Glej torej, do luč, ki je v tebi, ne bo tema (Lk II. v*). Karihis v Zagrebu Zagreb. apr. /. V Zagrebu je bila ec/. ' i m o razvita velika ziin4;a karitulivna akcija diklii<\ni.y|\a. la akcija jc olvorila štiri kuhinje /a siromašno ter je bilo v vseli štirih kuhinjah izdanih TI.(KH) kosil. S lo akcijo jo bilo /olo poniaguno zagrebškim revežem, iki so osla 1 i če/, zimo brc/ dela in bili jkiIiiijeni \ veliko bodo. Dunaj, apr. ž. Pa primeru Nemčije jo pri- | slo tudi v Avstriji včeraj do težkih spopadov med j I narodnimi socialipti iu sunalnimi demokrati, V : i Liesingu pri Dunaju so napovedali narodni socia-I listi zborovanje, na katerega so prišli tudi nekateri oddelki z Dunaja. Socialni demokroli so se j /brali in insultirnli nekoliko narodnih socialistov, ! ki so prišli povečini v uniformah« počnejo, pu so j nanje pričeli metati tudi kamenje. Narodni socia-I listi so nato napadli dolavca ter je pri lem en , delavec, zadet od noža v srce, na mestu ujnrl. Neki drugi delavec pa je bil težko ranjen ter prepeljan ; v bolnišnico. Orožniki so bili preslabi, da bi mogli I v/Jržati red, in jo zato prihitela z avtomobilom j policija z Dunaja, ki je s puškami v postavila rod, | Med tem pa je razburjenje v Liesingu vedno bolj , naraščalo, tako da je morala policija v svojih avto-. mobilih odpeljali oddelke narodnih socialistov. Istočasno, ko go se vršili na Dunaju spopadi, je | prišlo tudi v Kammrathu in Judenburgu do spo-■ patov, kjer je bilo istotako precej ranjenih. V • Judenburgu so socialni demokrati in narodni socialisti streljali drug nn drugega i/, revolverjev. Dunaj, 22. aprila. AA. V nedeljo 24. t. m. bodo volitve v petih avstrijskih pokrajinah, in sicer: v Spodnji Avstriji, lia Solnograškeni. na Dunaju, na Klajc.rskeni jii ,na Koroškem. Le v Celovcu in v Gradcu , ta dan ne bo volitev. Te volitve so velikega pomena, ker bodo merilo za moč raznih političnih strank po volitvah, kj so bilo novembra 1890. Občinski svet na Dunaju jo obenem pokrajinski svet. Dunajski občinski svet je sedaj sestavljen takole: 78 socijalnih demokratov, 40 krščanskih socijaleev in dva Vele-neinca. Pri državnozborskih volitvah novembra meseca 1030 so prejeli socijaliett 703.418 glasov, krščanski socijalci 282.879, Velenemci 121.375, nacijcmnlni socijalisti 27.540, komunisti 10.601. . Ste v. 03. Imenovanje novih ministrov Belgrad, 32. aprila. 1. Ministrska krila se je danes popoldne končala s svečano prisugo novih ministrov, ki so zjutraj prispeli v Belgrad. Zagrebški župan dr. Štefan Srkulj prevzame gradbeno ministrstvo, Viktor Pogačnik pa ministrstvo za gozdove iu nidike, Časnikarji' so obiskali oba ministru, ko slu so pojavila na u|i,i po prisegi, .jijUerp sla položila pred stolnim kanonikom in etuluiin deleguloin konference jugoslovanskega episkopala 'Avguštinom Jurellčem. Časnikarji so si dovolili nekaj dovlipov na račun novega gradbenega ministra, katerim se je dr. Srkulj prisrčno smejal. Rekli so mu namreč, da bi njegova zunanjost, posebno njegovi patriarhalni brki, njega mnogo boli indicirale ?.a ministrstvo 'za gozdove. Dr, Srkulj ni član narodnega predstavništva in bo edini član kabinela v takem položaju. Za senatorja ni bil imenovan, kakor je danes sam izjavil. Dr. Srkulj je bil rojen leia 1869 v Vuntždinu in je bil leta 1917 prvič .župan mosta Zagreba, Leta 1918 je bil član narodnega sveta ter se je v poznejših letih priključil disjdentom srbsko-hrvatske koalicija, katero sta ledaj vodila dr. Lorkovlč in Šuporina. Dr. Srkulj je 1'llolog in je napisal že več znanstvenih del svoje stroke, kakor -Uvod v slovansko fjlologijo<, /Zgodovinski atlas hrvatski iu /Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev . Bil je dolga leta predsednik Zveze hrvatskih srednješolskih profesorjev ju si je s lem kuj lak pridobil zasluge, da le dajal pobude za študij hrvatsko zgodovine. Odlikovan je bil z najvišjim papeškim redom Sv, Gregorja. Viktor Pogačnik, ki gro v gozdove in rudnike, jo bil rojen letu 1874 v Gjurgjevcu. Tudi on so je posvetil profesorski kajueri ter je bil lela 1912 ravnatelj učiteljišča v Sarajevu. Od leta 191H do 1915 je bil inšpektor za srednje šole, Od let« 1919 do 1921 je bil jioverjetiik za socialno politiko v tedanji pokrajinski vladi v Sarajevu. Viktor Pogačnik je prepričan kalolik in ima na prosvetnem polju velike zasluge. Politično ]e pripadal bivši F?s-dičevi stranki. Poročen je s hčerko rajnega poslanca dr. Basarjčka. r,--,----p........ ■ ......., ii^..., taktike v .svrho. da rusko ljudstvo vzpodbujajo k še večjim žrtvam za Izvršitev pjatiljetke. Japonci nameravajo zasesti Peking Rusi so tem bolj nervozni, ker napadi japonskih listov na bivšega kitajskega guvernerja Mandžurije, Čansuljana, kažejo na to, da imajo Japonci namen »v slnčaju jiotrolie« korakati proti Pekingu, ki je le malo oddaljen od kitajskega zida, ob katerem stoje japonske okupacijske j>osadke. V Pekingu se nahaja več tisoč bivših funkcionarjev in drugih emigrantov iz Mandžurije, ki delajo iredentiatifino propagando, katera je Japoncem trn v peti. Japonci nameravajo Peking napasti tako s kopnega preko mongolske provinco Džehol, ki je v njihovih rokah, kakor z morja, kjer v zalivu čili itak stražijo japonske ladje. Da bi to vedlo do enako hudih mednarodnih komplikacij kakors-ne ho nastale spričo ekspedicije v šanghaj, je samo po sebi umevno, vendar je japonskim milita-risftom tudi kaj takega zaupati. Smrtna kosa Na Dunaju jo te dni umrla gospa Josipina Besednjak, mati jjoslancu dr. Kngelbrrta Besednjaka, ki živi tamkaj kot primorski izseljenec, ter Petra Besednjaka, konzularnega svetnika pri jugoslovanskem poslaništvu na. Dunaju. Rajnka je ibila blaga mati svojim otrokom, ki jih jc i>o zgodnji smrti njihovega očeta, zredila /. lastnim delom. Smrt jo je dohitela v 62. letu. Pokopali so jo iui pokopališču v Hčr-nnl.su ob prisotnosti ožjega ikroga sorodnikov in znancev. Naj počivu v miru! Drnžini naše sožalje! Zagrebške vesti Split, 22. apr. ž. Letošnja tujska sezona bo nli j« brže zelo slaba. Prihodnjo dni pride 100 češkoslovaških olrok, nato pa prideta še dva češkoslovaška pevska društva, ki bodo vnesli vsaj nekoliko življenja v Split. Zagreb, 22. apr. ž. Mrtvo truplo insgr. dr. Oceana, bivšega generalnega vikarja bolgrajske nadškofi,jo, so prepeljali v mrtvašnico ua Mdrogoju. Dr. Gecon bo j »okopa u v svojem rojstnem mestu v Hreljinu. Zagreb, 22. apr. ž. Davi je s splitskim brzo-vlakom prispel v Zagreb nadškof dr. Bauer v spremstvu svojega tajnika dr. Slamiča. Hrvatski metropolit, ki se je preteklo zimo slabo počutil, je na nasvet zdravnikov odšel za mesec dni na morje ter se je sedaj vrnil. Varaždin, 22. apr. ž. čazmanski kaptol v Va-raždinu bo proslavil K. maja 700letnico svojega obstanka. Ta kapitel.i jo bil ustanovljen v Čazmi 1. 1232, pa so je pozneje preselil v Varaždin. Proslave se. Jk> udeležil med drugimi predstavniki cerkvenih oblasti tudi hrvatski melropolil dr. Bauer. Dalje bodo sodelovala pri proslavi vsa hrvatska katoliška društva kakor tudi številno meščanstvo. B«l^ra«'sfce vesti Belgrad, 2, aprila. I. V donavsko poštno ravnateljstvo v Novem Sadu je premeščen Vladimir Ua j nk. oniloii. 22. aprila. Odnošaji med Rusijo in Japonsko se menjajo kakor aprilsko vreme. Kljub temu, da je napetost med obojna državama vsaj na vitez nekoliko odjenjala, se v Mandžuriji počasi ustvarja isti kaos, na katerega se Japonci vedno sklicujejo, predno njihove čete intervenirajo. Zalo vlada splošno prepričanje, da je Japonska sama najela znanega kitajskega generala Ma, da je v severni Mandžuriji zanetil gverilsko vojno proti japonofilski inandžutski vladi. Kakor ziiiuio, so Japonci nedavno aretirali 40 ruskih in kitajskih uradnikov vzhodnokitajske železnice, češ, da so aranžirali atentat proli japonskemu vojaškemu transportu, pri katerem je bilo ubitih 11 oficirjev in vojakov, 93 pa ranjenih. Posledica tega jo bila, da je vse osebje vzhodnokitajske železnice sklenilo stavko. Začuda bi ta stavka imela jako prijetne posledice za Japonce ki so te dni na ljubo Rusom sklenili, da se druga divizija, ki se nahaja v llarbjnu. zopet umakne v južno Mandžurijo. Zaradi te stavke bi namreč bil odhod .japonske divizije onemogočen. Kaj boljšega bi si Japonci ne mogli želeti! Vendar pa je treba z obžalovanjem konstatirati, da stavka do sedaj še ni izbruhnila. Ali bodo Japonci sednj mogli efektu-irali svojo obljubo, da Harbin zapustijo, na to bo treba še čakati... „Ciščenje" dežele se zopet začne Ikijio-eu lislih. ki so prepričani, da Japonci iz severne Mandžurije ne bodo odšli, se zdi precej opravičena, zakaj iz severovzhodnega kola Mandžurije, kjer se pri mestecu Inienpo nahaja ruska obmejna postaja Pograuičnaja, odkoder vzhoduo-kila.jska železnica leče po ruskem ozemlju do Vla-divosloka, prihajajo neprestana poročila o ropih in plenilvah, ki jih uprizarjajo kitajski dobrovoljci, kateri so se u pri i vladi Mančukoa (tako je namreč oficiolno ime nove mandžur&ke države). Ti nemiri se pojavljajo /, matematično točnostjo vsakokrat. kadar Japonci, nameravajo kakšno vojaško akcijo, ki se začenja s čiščenjem dežele mj roparjev., neha pa /. zasedbo.. Nemiri v-"tem kolu so baje dosegli že lake dimenzije, du se japonski podaniki v severnih u.mndžurskili- inesircib ob mejni reki Ainur podajajo beie nn' ruski' Icriloi "J seveda /. dovoljenjem ruskih CblfrMi. 1'ib ,'ki ' < J f. I brovoljci so baie nov/.rOfiil že ■ nad 5 milijonov škode in v Tokiju trdijo, da jih plačuje, bivši kitajski diktator v Mandžuriji, maršal Čansulian, kt se s svojimi nagrabljenimi milijardami in haremom nahaja sedaj v Pekingu, četo nove mandžurske vlade se seveda kitajskim dobrovoljskim četam ne j upirajo in vstaši se zopet polaščajo mest, iz ka-| terih so jih Japonci še nedavno pregnali. Zalo že i izjavlja generalni štab japonske vojske v Mukde-nit, da Im> prisiljen poslati na sever ojačenja. če hi se položaj tamkaj ne izboljšal. Japonski gene-rallssimus pripravlja javnost ludi na lo. da s« japonski general Tamon. ki so nahaja na čelu druge divizije v Harbinu, ne ho mogel vrniti na jug. kakor jo japonska vlada obljubila. Rusiji, ki japonske čete na severu zelo nerada vidi. Sicer pa se bodo — tako zagotavlja japonski generalni štab v Mukdenu — Japonci, ako bodo primorani »Čistiti deželo ob vzhodnokitajski železniški progi, obnašali jako previdno, da se ne izzove kak neljub incident z, rdečo armado, ki straži rusko mejo ob toku Amurja. Evropska protiruska intervencija? Kljub tem zatrdilom Japonske pa so v Moskvi prejkoslej zelo nervozni. Zadnje dni je sovjetsko časopisje celo pisalo, da stoji vojna pred durmi. Ion oficioznih komunikejev pa je zadnjo dni 'poslal nekoliko milejši in mirnejši iu v vladnih izjavah ni več brati obdolžilev proti japonski vladi kol taki; kljub temu, tla so Rusi še nedavno pisali, da liodo imele aretacije ruskih uradnikov vshodnokilajske železnice najresnejše posledice. Toda sovjetski funkcionarji se v svojih govorih na ] raznih sejali izražajo slejkopiej jako krepko, kar ' se tiče Japoncev, in predsednik sveta ljudskih ko-' misarjev Mololov je prod nekaj dnevi v javnem govoru dejal, da dobro pozna načrt, ki so ga zamislile izvestne evropske države v tajnem sporazumu z Japonsko, dn napadejo URSS. S pomočjo r irskih emigrantov bi velesile rade -ustvarile, ua Daljnem V/I i orlu i/, dela sedanjega ruskega Icriio-rija Neodvisno d.iljnevžhodno rusko republiko , ki. naj bi služila kol izliodtia točka Velike vojaško akcije proti Ult^H. V leni smislu je .iti d i centralni sov.iel komunistične., stranko poslal okrožnico komur.'tom v fivropi, Itnlore poživlja, naj z general-einii .-tivkaml in nemiri preprečijo Intervencijsko ti- i;;ene ovr(ir.-l:;h držav. K lemu pa jo'treba pri-, pomniti, da .-•<• Sovjcti že dolgo poslužujejo le Štev. 93. /SLOVENEC«, dne 23. aprila 1932. Stran L 3. [ f Biseromašnih Janez Lenart Slovenjgradec, 22. aprila. Danes je umrl v 00. letu starosti častni kanonik in biseromašnik, upokojeni dekan in nadžitp-nik Janez Lenart v Šmartnem pri Slovenjgrjid-cu. Pogreb bo v nedeljo ob 10 dopoldne. Blagopokojni gospod biseromašnik je bil rojen 27. maja 1842 v župniji Cirkovco pri Pragerskem; v mašnika je bil posvečen 19. julija 1868, nakar je služboval po raznih farah slovenskega Štajerja, dokler ni leta 1900 bil imenovan za nadžupnika v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Tu je vneto podpiral katoliško izobrazno in gospodarsko delo ter bil pri svojih župljanih zelo priljubljen. Leta 1910 je bil imenovan za dekana v Šmartnem; leta 1927 pa je bil zaradi velikih dušnopastirskih zaslug imenovan za častnega kanonika. Naj mu sveti večna luč! Eksplozija v rudniku Belgrad. 22. aprila. AA. V preniogokopu Vrski Čuki pri Znječarju je eksplodiraj metan, pri čemer je ubilo dva cielavca, 3 pa ranilo. Na kraj nesreče sta prišla preiskovalni sodnik in drža v n- tožilec iz Zu je-čirja. Strokovni komisav rudarskega oddelka mi.iistrstva za gozdove in rudnike odpotuje s prvm vlakom v rudnik, da do/.ene, zakaj jc l>r.šlo do eksplozije. Sijajen uspeh slovenskega pevca v Ameriki Glasilo KSK .lednote poroča: Anton Subelj, koncertni in operni pevec, je imel prošle tedne v raznih krajih na vzhodu vzlic slabim razmeram mnogo koncertnih nastopov. Dne 18. januarja je imel koncert v Roerich Museum Hali. Dvorana je bila nabito polna, največ ameriške publike. Predsednik družbe Roerich Museum, katera je Šublja angažirala za ta koncert, se je pevcu na odru pred občinstvom javno zahvalil. Pel je skupino hrvatskih, srbskih in črnogorskih pesmi, nato skupino otroških pesmi v angleščini, v zadnjem delu pa zbirko slovenskih pesmi. Te so poslušalci najbolj navdušeno sprejeli. Dne 20. januarja je pel v dvorani American Women's Association (Ameriška ženska zveza). Predsednica te zveze je Miss Anne Morgan, sestra znanega finančnika J. P. Morgana. Tudi v tej družbi je bilo njegovo interpretiranje slovenske pesmi navdušeno sprejeto. Dne 28. januarja je pel v High avditoriju, Great Neck, L. I. Ravno tam je imela tri tedne prej koncert Lilly Pons, znana pevka newyorške Metropolitan opere. Ko so ljudje po koncertu pevcu čestitali, so mu rekli, da je imel celo večji aplavz ko imenovana primadona. Dne 29. januarja je Šubelj pel v Todd Ilunter Šchool. Za omenjeni koncert ga je angažirala Mrs. F. D. Rooswelt, žena newyorškega guvernerja. Dne 5. februarja je pel v velikem Grassland Hospi-talu, Valhala, N. I. Poslušalstva je bilo ogromno in jako pestrega. — Zdravniki, bolniki, strežnice, uradniki itd. so bili med udeleženci. »Slovenska pesem je povsod navdušeno sprejeta«, pravi Šubelj in on ima skušnje. Dne 16. febr. je zopet pel v Radiju. Svoji pianistki, Miss R u t h I. Hali, ki ga spremlja pri petju, je dal ime Ljubljana. Tako je označena tudi v sporedih. Šubelj pravi, da je storil to zato, da se Amerikanci navadijo pravilno izgovarjati to ime. Dne 27. februarja je igrala Miss Ruth Julia Hali na orgije slovenske narodne pesmi na radio postaji WRNY. Za program si je izbrala: »Zagorski zvonovi«, »V dolini prijetni je ljubi moj dom« itd. To je bilo prvič, da so se slovenske narodne pesmi igrale na krasne Acolian orgije. Dne 5. marca je bil Šubelj angažiran v Pliades-klubu, (Jreenwich Village v Newyorku. Pel bo tudi v Bostonu itd. Elks Magazine je priobčil Šubljevo sliko v narodni noši z opisom, v katerem mu pravi »Chalia-plin of the Air« (Zračni Šaljapin). Tako ga imenuje zaradi prenosov njegovega petja po zračnih radio valovih. S poplavljenega Posavja „Jezik očistite peg.'" Preveč tujk je zabredlo v naš jezik. Saj prav brez vseh ne moremo biti; toda vsaj 99% od teh, ki jih moramo dannadan brati in si glavo beliti, kaj je pisavec z njimi hotel točno povedati, bi lahko pogrešali. Tako bi ljudje, ki nimajo klasične izobrazbe, in ti, ki ne znajo tujih jezikov, marsikaj brž razumeli, česar zdaj sploh jasno ne morejo. Kako naj n. pr. naš kmet razume tak članek, kakor ga je imel zadnje dni Domoljub«? Ce ni imel petdeset nepotrebnih in nerazumljivih tujk, jih je imel pa sto. Preprost človek sicer meni, da je tako pisanje hudo učeno, ker ga nič ne razume; pa se moti. Premalo premišljeno je; pisavec prav pogosto tujke zato rabi, ker mu mi6el ni toliko jasna, da bi jo znal po domače povedati; ali pn se mu ne ljubi toliko misliti, da bi to, kar je v tujem jeziku bral, v lepo slovensko besedo prevedel. Marsikdo tudi misli, da se s tujko kak pojem točneje označi. Pa je to le redko. Navadno tujka pojmovno jasnost samo zamegli. Nemci, ki so imeli jezik tako poln tuje navlake, jo po vojski z vso vnomo preganjajo; Srbi, ki Nemce morda še prekašajo, so jo v časnikarstvu začeli zatirati. Pravijo, da so vodilni članki že nekaj časa pisani v zgledni srbščini. Zakaj bi jo mi trpeli? V četrtek smo n. pr. koj na prvi strani — med drugimi nepotrebnimi brali tele tujke: simplon — znak; manipulirati. — ravnati; efemeren = enodneven; afera ^ zadeva, dogodek, posel; ti piten — značilen; center — središče; interes = korist, skrb, briga; interes na tem imajo — gre jim za to; za-drianje — Verhallen .-= ravnanje, vedenje; milicu — ozračje, okolje; markanten = izrazit, jasen, odločen; porostasen (brv.) :- velikanski; intimen — tesen, zaupen, prisrčen; sistem — ustroj, sestav; moralen — nravon; avtoriteta = oblast (veljava, moč, ugled); Karakteritirali — označiti, opisati, razložiti; nekontrolirana oblast = neodgovorna, o.; osporavaii tajiti, izpodbijati; absoluten gospodar s= popoln, neomejen, neoviran; karakteristika — označba, opis, oris; nemoralnost = nenravnost; koneern — (trgovska) družba, (trgovsko) podjetje; lekcija — nauk; dividende akeionarjev = delničarski deleži; element — livelj. Za danes toliko. Za jutri boste pa že zopet poskrbeli. Bosanski šamac, 22. aprila. AA. Na podlagi včerajšnjega sklepa ministrskega sveta so obiskali minister za soc. politiko in nar. zdravje Ivan Pucelj, prometni minister Lazar Radivojevič in vojni minister Drugomir Sto-jnnovič poplavljene kraje in prispeli davi v Bosanski šamac, v čigar okolici so evakuirali okoli 6000 ljudi. V samem Samcu je nad 300 je odvrnil. Stric je večkrat možu grozil, češ: «Ce te drug ne bo spravil stran, te bom jazb Mož tisto jutro ni imel nobenega orožja.« Priča orožn. narednik Fran Dolžina : »Javil se je sam okoli poldne. Bil je razburjen in prestrašen. Prinesel je seboj revolver, ki je bil izstreljen.« Nadaljne priče so opisale nebistvene podrobnosti. Ker je očividec France Bešler med tem časom umrl, je predsednik prečital njegovo izjavo v preiskavi. Rešter je dogodek tako-le opisal: ;Okoli devetih sem srečal Bernika v smeri iz vasi proti Rovniku. Zadaj za njim kake I kornke sem opazil Megušarja. Oba sta bila razburjena in glasno vpila drug na drugega. Ta je dejal: Bernik je odvrnil: «Kaj laziš za menoj s to flinto? Meni ni za življenje, kar sunih Pognal sem konja, ker nisem hotel biti priča nadaljnjemu dogodku. Ko sem se oddaljil kakih 370 korakov, sem začul on sam glasen strel. Takoj sem si mislil, da se je moralo nekaj zgoditi. Čez dobro uro sem se vrnil in videl Bernika mrtvega. Pri Berniku nisem videl nobenega orožja. Lopato sem poprej videl n« saneh. (Po dogodku pa so lopato našli pri Rernflrn v levi roki.) Po končanih ostalih formalnostih ili govoriti zastopnika javne obtožbe iu branilca je predsednik razglasil sodbo: France Megušar je kriv, da je ustrelil Mihaela Bernika, ravnal pa je v silohranu. katerega meje pa jc prekoračil, in se zato obsoja na 10 mesecev strogepa zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 25. januarja naprej. V razlogih navaja sodba, da smatra sodišče za ugotovljeno, da je obtoženec videl v Bernikovih j rokah nek revolver, da je Bernik dvignil revolver, , smatra pa sodišče, da ta okolnost ni dala obto-| žencu pravice za tako postopanje, da je pomeril dvocevko na 10 Vorakov na Bernika in ga na ta način tako ustrelil, da se je takoj zgrudil. Način obrambe ni bil pravilen z ozirom na posle/lice, zato je bil silobran prekoračen. France Megušar je sprejel sodl>o in prosil za odlog kazni do jeseni. Sodišče je tej njegovi prošnji ugodilo. Megušar je bil popoldne izpuščen. Kazino Bled vabi izletnike na „čajanko s koncertom' Važno za avtomobiliste! Cesta Ljublja na - Bled na novo urejena Dve posebnostiiz Središča Mnogo se zgodi novega v Središču, a redko se dobi kdo, ki bi to spravil v svet. Toda pred kratkim sta se izvršila dva dogodka, ki zaslužita, da za nju izve tudi širša javnost. Prva posebnost je bila nova mita g. p. Joieta fiavore, a druga lil. prosvetna akademija. Niso redke nove maše v Središču, saj je bila zadnja komaj pred dvema letoma, a sedanja je zanimiva zato, ker se je vršila v času, ko v Prlekiji ni navada obhajati nove maše. Pa tudi sedaj je bila polila središka cerkev vernikov, ko je vstopil v njo v slovesnem sprevodu g. novomašnik. Prav primerno in navdušeno mu je govoril za la slovesni dan domači g. kaplan Andrej Stakne. In po končani cerkveni slovesnosti se je razvila intimna proslava nove maše na novomašnikovem domu. Še časti naš človek duhovnika, ga spoštuje in mu zaupa, to je pokazala primicija g. p. Jožeta. Bil je pač čas, ko se je nn prosvetnem polju začelo Središče komaj prebujati. In že takrat so nasprotniki napeli vse sile, da bi poskuse katoliške prosvete zatrli v kali. Središka mladina pa je zmagala in danes stoji na braniku katoliške prosveta »Središka prosveta« je falanga, ob kateri se razbije orožje nasprotnikov. To je zlasti pokazala 111. prosvetna akademija preteklo nedeljo. Že sam spored je bil srečno izbran. Saj pa so Makabejski bratje odločno razvili svoj program takoj v začetku. Kol kladivo je padala vsaka njihova beseda v srca navzočih in jih osvajala. Sledil je igrokaz »Demon«, ki prav dobro predstavlja propast človeka po alkoholu. G. štamberger pa je govoril vsem iz srca. ko je navajal zgodovino bojev in temnih oblakov, ki so se vedno zbirali in se še zbirajo nad katoliškim domom v Središču. Pevska ločka. ki je sledila, pa radi odra. ki je zgoraj odprl, ni prišla do pravega izraza, dasi je bila z razume vanjem naštudirana. Sledile so športne točke fan tovskega in dekliškega krožka spremljane od sve-tinjske godbe. Vse točke so bile do potankosti dobro priučene in izvedene, a med vsemi je najbolj ugajalo rajanje. Pn je tudi vzeto iz življenja naroda. K III. prosvetni akademiji pač zasluži »Središka prosveta« vse priznanje. Upamo, da Jo bo In samo podžgalo k novemu delu in napredku, da bo tem večji trn v Deti nasDrotnikom. airan »SLOVENEC«, d nc 23. U,m!u 1932. .štev. 93. Ljubljana Vzorec iz Ljubljana, 22. aprila. Naša javnost si še vedno ni na jasnem, kakšue so liste skrivnosti na magistratu, ki se ne smejo po novem pravilniku o tiskovnem referentu izdati časnikarjem brez dovoljenja samega g. župana. Saj tisto, kar ne pride v časopis, tudi ni lako malo znano, da ne bi ljudje govorili o tem. Izve se vse, i pa če je komu na magistratu ljubo ali ne. Že vsa lela gleda ljubljansko občinstvo z začudenjem, ko vse večje vožnje za mestna podjetja opravljajo zasebna podjetja, medtem ko ima mestna občina sama svojo lastno pristavo, ki bi lahko snma vse te vožnje opravljala. Nikakor ni res, da so vožnje mestne pristave dražje, kakor pa zasebnih podjetij, temveč so celo cenejše. Ce bi bila mestna pristava dražja, naj bi jo mestna občina kratkomalo likvidirala. Da tega ne sme, je jasno. Da jo mestna pristava zmožna konkurence, naj navedemo primer, ki ga sicer naše občinstvo že pozna, ki pa še ni bil obravnavan v časopisju, namreč vožnje premoga s kolodvora v plinarno. Mestna plinarna je zgrajena tako nesrečno, da nima posebnega tira s kolodvora do lastnih skladisc, kar bi prav lahko imela. Zato morajo premog na kolodvoru prekladati na voze in v plinarni zopet z voz. To stane seveda lep denar. Ta denar bi prav lahko zaslužila mestna pristava, ki je turlt mestno podjetje, kakor plinarna, pa ga ne! Zasluzi ga podjetje g. Rajka Turka. . . Decembra meseca so bile razpisane vožnje za mestno plinarno. Podjetje Hajka Turka se je domenilo z mestno pristavo, da bosta obe ponudili mestni plinarni vožnje po 110 Din za 10 ton premoga. Mestna pristava je upala, da bo imela vzpri-čo enakih ponudb vsekakor prednost, ker je mestno podjetje in ker se že tolikokrat poudarja, da morajo vsa mestna podjetja tvoriti enotno gospodarsko celoto. Pri končni ponudbi pa je Rajko Turk znižal svojo ponudbo nu 107 Din. mestna pristava pa, nepoučena o Turkovi ponudbi, je ponudila tako, kakor je obljubila, namreč po 110 Din. Čeprav je šlo za malenkostno razliko 3 Din pri 10 tonah, je upravni odbor mestne plinarne oddal vožnje premoga seveda g. Rajku Turku. Župan je lo razveljavil. V drugič je mestna pristava ponudila, da sprejme vožnje tudi po 105 Din za 10 ton, ker bi tudi pri tem znesku še vedno zaslužila. Toda upravni odbor mestne plinarne je to ponudbo odklonil, češ, da je že oddal Turku vožnje po 107 Din in mu jo težko to preklicevati. Ostalo je torej Kaj bo dane*? Drama: Ob 15: »Zdravnik nn razpotju«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Ob 20: Turandot?. Premijera. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 20 veseloigra Gospa s cvetličarne . (Renato Miiller). Ljudski kino Vič-Glince: Ob osmih veledrama :>Josephita . Nočno sluibi) i maji. lekarno: mr. Baliovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 12 in mr. Hočevar, Celovška c. 31 (Lj. V M). Ilentist F. Palorcr Kongresni trg 14 ne sprejema od 25. aprila do !). maja. 0 Pregled motornih vozil. Uprava policije objavlja. da .. poslednji naknadni redni letni pregled motorni* «>!til zn LJubljano in vso dravsko banovino n<."pre!:Hc-tto dno 28. aprila 1932-ob !> in 14 v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Tri-umph-Auto) ]+ običajnem vrstnem redu. Uprava policije poziv,- nstnike motornih vozil, ki tih do-Plej iz kateregauol? vzroka še niso pripeljali h komisijskemu prehodu, naj jih pripravijo in pripeljejo' gotovo .Jne 28. aprila 1032 k pregledu, kjer jim bodo obenem tudi zamenjali in plombirali evidenčne tablice. Uprava policije opozarja, da je to poslednji l.-tni redni pregled za 1932 leto. Po tem pregledu, to je od dne 28. aprila 1932 dalje bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz leta 1931. prepovedana. l'roli krivcem se bo postopalo po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih. Ur. list št. 273/64 iz leta 1929. Motorno vozilo, ki ga bodo zalotili v prometu po 29. aprilu 1932 brez pravilnih evidenčnih tablic za 1. 1932, bodo nadzorovalni'organi (polic, varnostna slraža in orožniki) ustavili. Ostalo bo na licu mesta toliko časa, dokler ga bo komisija pregledata. SI roški komisi jo za tak pregled gredo v breme lastnika dotičnega motor, vozila. Lastniki vozil, ki bi event. prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banovinskili predpisov dvojno takso za pregled gospodarstva pri starem. Mesto, da bi mestna pristava vozila premog po 105 Din, ga vozi g. Rajkp Turk po 107 Din! Mestni pristavi pa je plinarna velikodušno poklonila razne druge male vožnje, vsega skupaj za par voz letno. Za te vožnje jo namreč mestna pristava zahtevala tako mulo, da niti g. Turk ni mogel prevzeti teh voženj, če bi se mu tudi izplačalo. Mestna pristava je namreč računala, da bo krila izgubo pri teh malih vožnjah pri zaslužku pri premogu. Zgodilo pa se je tako, da Turk zasluži pri vožnjah premoga za mestno plinarno, mestna pristava pa mora voziti v lastno izgubo. Neki drugi podjetnik, ki je obenem konkuriral za vožnje premoga, je dobil prav tako nekaj malih voženj. Seveda je te vožnje ogorčeno odklonil, češ, kdor vozi premog s kolodvora, naj vozi pa še drugo! Mestni pristavi očitajo, da je pasivna in da ne more konkurirati z zasebnimi podjetji. Ni čudno, če je pa tako! Dajle mestni pristavi vse tiste mestne vožnje pod enakimi pogoji, kakor jih dajete zasebnikom, pa boste videli, če bo aktivna ali ne! Samo za odvažanje snega v najhujši sili pa ni treba mestne pristave uporabljati! Pomislili je treba tudi, da je pristava kol mestno podjetje obvezano dajati razno socialne dajatve, prav tako, kakor druga mestna podjetja, ki imajo v Ljubljani monopolni položaj. POleg tega ima mestna pristava za svoje delavce uveden osemurni delavnik, ki ga zasebna podjetja nimajo, in vendar je še zmožna konkurence z zasebniki. Kaj bi gospodje na magistratu le rekli, če bi mestna pristava naročila cenejši električni tok pri »Elektric namesto pri mestni elektrarni, ki je dražja! Nad postopanjem niestne plinarne se pa nihče ne zgraža. Mestna plinarna potrebuje letno 250 do 300 vagonov premoga. Koliko je izgubila pri tem mestna pristava zaslužka, si vsakdo lahko izračuna. So več premoga kot mestna plinarna pa potrebuje mestna elektrarna. Pri tej sploh ni bilo licitacije za vožnje, temveč so pred tremi leti kar lepo oddali vse vožnje Rajku Turku, mestne pristave pa niti obvestili niso. Letos poteče ta pogodba med mestno elektrarno in Rajkom Turkom; ali pride prihodnje leto pri vožnjah na vrsto vendar enkrat mestna pristava, pa seveda ne moremo prerokovati. Gospodje na magistratu pa se zelo motijo, če mislijo, da njihovo delo ni pod kontrolo javnosti, ki sicer navadno k vsemu molči; kadar pa je preveč, pa le tudi ljudstvo izpregovori tehtno besedo. 2 X 60 Din za vsak avtomobil odn. 2 X 80 Din za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge event. stroške komisije, ki bi se na poziv stranke morala sestati. Posebna povabila (pozivnice) na ta pregled se> ne bodo razpošiljala. 0 V splošni bolnišnici pravijo, da ni nič novega. © Varujte javne nasade! Mestna občimi ureja razne javne nasade v mestu, tako v Tivoliju in v drugih drevoredih. Pred kratkim je dala mestna občina zasaditi prostor pred Glasbeno Matico. Prešerna mladina pa je že pričela z neumnim početjem škodovati tem svežim nasadom. Pa ne samo tam, tudi drugje v mestnih nasadih se pojavljajo take škodljive posledice predivje razposajenosti. Ker se drugače ne da prav nič pomagati proti takim škodljivcem, je policija uvedla sedaj posebni! patruljo v civilni obleki, ki bodo varovalo javne nasade. Prav gotovo je, da jih bo nekaj teh mladostnih raz|iosajencev izkupilo, ker jih bodo le patrulje zasačile. Globe in druge kazni za take prestopko niso majhne in bo »e marsikomu žal, da je v Tivoliju in drugje lomil klopi ter ruval rastlinje! 0 Prijet goljuf. Ljubljanska policija je prijela nekega 1. D„ ki je navedel, da je po |>oklicu trgovski zastopnik. Pred časom je izvabil od dveh strank v Mariboru nekaj srečk vojne škode. Izdajal se je namreč zu državnega revizorja vojno škode, ki ima nalog, da pri lastnikih vojnih srečk pregleda, katere so izžrebnne. Pri mentalnosti našega ljudstva, ki mu tako »visoke javne funkcije-: zelo imponirajo, je imel res uspeh. Odnesel jo več srečk, ki jih je prodal, denar pa porabil in zapravil. Sedaj se izgovarja na denarno stisko, v kateri je bil tedaj. Ta izgovor mu seve ne bo pomagal, zakaj kaj bi bilo, če bi vsak sleparil, kdor je dandanes v denarni stiski? Nase diiašlvo Akademiki in akademičarke. Jutri 23. t. m. ob pol 7 se vrši na univerzi soba št. 77/1 informativni sestanek, radi obnovitve Akademskega društva »Treznost«-. Maribor Ustanovitev • v • ntzte obrtne šote v Mariboru Maribor, _>2. aprila. I Ve čeraj in danes se je mudil v Mariboru načelnik strokovnega šolskega oddelku v ministrstvu zu trgovino in industrijo g. D. Korenič, ki si je ogledal tukajšnjo trgovsko akademijo ter obiskal v spremstvu obrtno-zadružnoga nadzornika Založnika tudi pletarsko šolo v Ptuju. To priliko so izkoristili gospodarski krogi in sklicali konferenco interesentov rudi posvetovanju o pospeševanju strokovnega šolstva v Mariboru. Konference, katero je vodil mostni načelnik dr. Franjo Lipold, so se udeležili zastopniki raznih uradov, strokovnih šol in gospodarskih korporncij. Uvod v razpravo stu podala mestni načelnik dr. Franjo Lipokl in Ignacij Založnik, v debato pa so med drugimi posegli ga. Ašičevu, ravnatelj Krejči in Grčar. (Komunike mestnega nučelstvu.) Nato je načelnik korenič izčrpno ruztolmačil svoje mnenje o pospeševanju strokov, šolstvu. Po njegovem nasvetu naj bi se spopoluilu se-dun.pi ženska obrtna šolu v Vesni« v samostojen zavod, ki se nuj podredi trgovinskemu ministrstvu ter vzgaja ženski rokodelski naraščaj. To bi se lahko izvedlo že početkom bodočega šolskega leta. Načelnik Korenič je nato še podal razne koristne nasvete za ustanovitev moške obrtne strokovne šole in je bilo sklenjeno, da pripravi potrebne predloge za ustanovitev te šole s šolskim letom 1932-33 uprava poslovalnice zborničnega Obrtno-pospešcvalnega zavodu, ki se razširi s pritegnitvijo raznih šolskih strokovnjakov skupno z mestnim iiučelslvoin. Dragocena je bilu tudi izjava načelniku Koreni ča. da jo nevarnost tukajšnje trgovske akademije odstranjena. □ Iz policijske službe. G. Luvoslav Lipovž, upravni pisarniški uradnik mariborske mestne, policije, jo napredoval v 8. čin. razred. □ Smrtna kosa. V starosti 68 let je umrl v Studencih v Aleksandrovi št. 1 ključavničar drž. žel. Franc štcrbenc. Pokopali gu bodo v nedeljo ob 16 na »tudenškem pokopališču. Svetila mu večna luč, žalujočim nuše sožalje! □ Lepa bilanca okoliškega prosvetnega dela. Ljudska univerza v Studencih je te dni zaključila svojo letošnjo predavalno sezono, ki je bila zelo bogata in plodonosna. Vsega skupaj je bilo 18 predavanj, o katerih smo sproti poročali. Predavanj se je udeležilo v tej sezoni 2460 poslušalcev. S pomočjo skioptičnih slik so je vršilo troje predavanj, s filmom pa pet. Predavali so prof. Baš, Hočevar. Hren, dr. Jehart, Lintner, dr. Marin. Robnik. Strašni!,. Silili, škof, dr. Travner, dr. Vari in Vrane. □ Pobiranje občinske davščine nn vozila. Mestno načelstvo razglaša: -Vsi lastniki kočij, osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnih vozov in motociklov se pozivajo, da prijavijo najpozneje do 15. maja t. 1. svoja vozilu mestnemu knjigovodstvu. Vsn vozilu, izvzemši kočije, morajo biti od mestne občinske tehtnice uradno stehtana ter je predložiti dotično potrdilo o čisti teži kakor tudi certifikat o tipi vozila. Za čisto težo je razumeti težo vozila v običajnem in vožnje zmožnem stanju. Proti lustni-kom vozil, ki ne bodo v določenem roku svojih vozil prijavili, se bo postopalo po tozadevnem členu uredbe o občinski davščini na vozila..« □ Odbor Mariborskega smučarskega kluba so je konstituiral na svoji prvi seji, ki se je vršila v sredo, sledeče: Predsednik Bruno Parma, podpredsednik Miloš Gnus, tajnica Ferenčeva, blagajnik Ornlg Janko, odborniki lleinrieh, Žunkovič, Če-rin, Kunst, poročnik Tonkovič in Gorup. Vodje odsekov: Vetrih za tehnični, Forslnerič za tečajni in Kraut za foto-odsek. □ Obilje morskega blagra. Včerajšnji ribji Irg je bil obilo založen z ribjimi dobrotami. Izostale so pa tokrat žo žabe, za katere se sedaj pričenja že doba, ko bodo varne pred neusmiljenimi preganjalci. Nn trgu je bilo 22 kg očad po 28 Din, 15 kg molov po 30 Din. 15 kg morskih rakov po 28 Din, 15 kg sip po 16 Din. 10 kg ribo-nov po 28 Din. □ Vulkansko bobnenje se sliši tudi v Mariboru. Poročilo graškega časopisja o podzemnem bobnenju v Kaiblngbergu pri Gradcu je povzročilo tudi v Mariboru dokaj pozornosti. Culo se je namreč tudi v Mariboru od zime sem ob določenih dneh daljno bobnenje, kakor da bi streljala artiljerija. Ljudje so si lo bobnenje ludi razlagali z artilerijskimi strelnimi vajami, kar pa gotovo no odgovarja, tembolj, ker se čuje to zagonetno bobnenje žo vso zimo. čisto gotovo je, da prihaja bobnenje iz zemlje, toda nihče nI postal pozoren na ta pojav, dokler ga niso pogruntali v okolici Gradca. Q Ponovna licitacija za zgradbo carinske pošte. Finančno ministrstvo je razveljavilo svoječasno licitacijo za zgradbo poslopja carinske pošte ter : obvestilo mesto občino, da mora razpisati ponovno licitacijo. V prihodnjih dneh bo najbrže razpis izvrfien. Potemtakem bomo imeli letos same licitacije, gradbe bo treba odložiti -za bodoče čase. ^ □ Pred samokresom imajo tudi roparji rc-] špekt. Že parkrat se je moglo konstatirati, da so si izbrali v zadnjem času Maribor razni nevarni elementi, ki ogrožajo javno varnost. Tozadevne slabe izkušnje je napravil v četrtek zvečer tudi , železniški uradnik Jakob M., ki stanuje v Kopitarjevi ulici. Ko se je vračal v poznejši nočni uri domov iz Kožakov ler stopil k vežnini vratom, j< skočil proti njemu mlad, 18—20leten fant ter gi zaprosil za 10 Din. Komaj mu je odvrnil, da ninu denarja, že je dobil močan udarec v obraz, da jt padel na tla. V tem hipu so navalili iz teme š< trije drugi napadalci enake starosti ter padli pc ležečem, očividno hotež ga oropati. Srečen sluča; jo hotel, da je imel napadeni pri sebi samokres, katerega se mu je posrečilo izvleči ter oddati več strelov v zrak. Napadalci so sc razkropili ter izginili v temi. Policija, ki je takoj napadalce zasledovala, je dobila o njih že točne podatke tor jo upati, da bodo kmalu v njenih rokah. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden od 24. do 30. aprila lekarna P. Albnneže pri sv. Antonu na Frankopanski cesii. □ Boben v mariborski okolici. Dno 13. unija t, I. bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Sp. Hoče, vi. št. 100 s pričo t kom ob devetih dopoldne. Gonilna vrednost Din 30.000. najmanjši ponudek Din 20.000. Q Potrditev poravnave. Med tvornico perilu v Mariboru, registrirano pod firmo Franc IV-kič 8; Poluk, ter njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 2i. marca t. 1. sklenjena prisilna poravnava sc je potrdila proti 40 odst. odplačilu terjatev. □ Svedrovci strašijo tudi v okolici. V Do-brovcih so imeli v pretekli noči neljub obisk. V šolsko poslopje so vlomili svedrovci ter si privoščili učiteljevo kolo, ker jim ni nič drugega boljšega padlo v roko. V noslopjc s<> prišli na ta način, do so nnvrtali okno ier skozi le odprtino z žico odprli kljuko. Vlom je prijavil šolski vodja mariborski policiji ter v predloženih fotografijah takih specijulistov prepoznal enega, ki je prejšnjega dne hodil po Dobrovcih tor se oglasil tudi v šoli. proseč kot brezposeln podpore. Ker je zelo mogoče, da si jo pri tej priliki napravil načrt za vlom. je policija moža uretirala. □ Slovenci imajo dobro srce.: Na policiji so imeli včeraj pohabljenega revežu, ki so je pripeljal iz Sinederevn v Slovenijo beračit.''ti^ javil je, da jc čili, kako dobro srce imajo venci in tudi njegovi someščani so mU našteto-vali, naj gre v Slovenijo, kjer sc mu ne bo slabo godilo. Ilevež po ni računal s strogostjo naše policije, ki ga bo odpravila nazaj nn jug. □ Nedolžen kakor golohček... Anton S., po poklicu trgovski potnik neko zagrebške trgovino s šivalnimi stroji, je nekje v okolici Celja iiikasir.il brez, dovoljenju svojo tvrdke večje vsote ter jih obdržal zase. V Mariboru so gu nn prijavo iz Zagreba izsledili ter zaprli. Oddan je bil sodišču kljub zatrjevanju, du jc jKivseni nedolžen kakor golobček ... □ Roka. prst, glava, oko... V bolnišnico so pripeljali 71 letno delavko Marijo Juršič iz Cir-Kovcev: pri rezanju slanine s strojem je prišla z roko v stroj ter ji jc odtrgalo j>ri tem prst. — Desno roko v zapestju si jo poškodovala pri delu 17 letna dekla Ano Kukovič iz Sv. Miklavža nu Dravskem |>olju. l udi njo so morali prepeljati v splošno bolnišnico. — Otroci so so igrali nu domačem dvorišču. Pri tem jc eden izmed igrajočib otrok prišel 11 letni železničar-jevi hčerki Anici Živko po nesrečnem naključju z roko v oko. Poškodbe na očesu so tolike, dn. so dekletec morali odpremiti v splošno bolnišnico. — Iz Zbelovu pu so pripeljali v bolnišnico poljskega delavca Karla Kobaleta, ki ga je posestniški sin E. V. udaril v prepiru z motiko po glavi ter mu povzročil precej težke poškodbe. uamkrc««* . -... *.#tm .■iv. .. lj - maun-.*MJlMMi/imu?* v:.-m' , Kulturni obzornik DR. FRANC JAKLIČ: PUŠČAVNIK V OSRČJU SAHARE. Založila Unio cleri, tisk Misijonske tiskarne, Knjižica prinaša na 68 straneh ilustriran življenjepis Karla de Foucauida (Fukčja), ki je poznan najbrž že pri vseh katoliških narodih in mu je opisal življenje tudi znani francoski pisatelj Rene Bazin, Na treh delih sveta se je to čudno življenje odigravalo. Ta izredni mož je bil vzgojen v katoliški veri, a jo je že na srednji šoli izgubil z nravnostjo vred; postal je huzarski častnik, po nekaj letih pa raziskovalec dotlej še nepoznane dežele Maroka in zaslovel med učenjaškimi krogi; nato se je zresnil, poiskal izgubljeno vero in poštenje ter vstopil kot preprost brat v trapistovski red; pa ludi to mu ni bilo zadosli: šel je v Sveto deželo, >lužit za hlapca, potem je sprejel mašniško posve-cenje in se odpravil v žollo saharsko puščavo, kjer je 15 lel /ivel med muslimanskimi Arabci in Tua-regi ter jim s svetostjo, samoodpovedjo in neizmerno ljubeznijo pripravljal srca, da bodo čez dol-ya desetletja sprejeli Kristusovo blagovest; ha-posled se mu je pa izpolnila vroča želja, da je sredi svetovne vojne — t. decembra I. 1916 — izkrvavel kot tiha žrtev za njih duše. Na njegov samotni ;;rob na izžganem saharskem gorovju Hogar še danes hodijo muslimanski Tuaregi, kakor prihajajo otroci na grob očeta, ki je toliko let le zanje živci. (Iz uvodnega poglavja knjižico.) že zunanji potek tega življenja je zanimiv; še holj po vzbuja pozornost njegov notranji razvoj iz propalosli k poštenju, k popolnosti in k svelništvu. 7. zunanjo uskezo, s katero se človek nehote vpraša, kako je zmogei toliko junaških žrtev, je Karel de Foucauld čudovito družil najnežneišo Ijudomilost Ui ljubezen do blodečega in trpečega bliznjegn. Sveta stolica mu v kratkem namerava prisoditi ,'ast oltarja. Knjižica ima razen njegovega uvodnega portre- ta še zemljevid Sahare in potem še 10 drugih zanimivih slik iz njegovega življenja. Oprema je zelo lična in okusna. Knjižica se bo zaradi svoje raznolike privlačne in zanimive vsebine gotovo vsakomur priljubila in se hitro razširila med izobražence in med ljudstvo, Unio cleri je nastavila tako nizko ceno, da si jo lahko vsakdo nabavi. Stane samo 5 Din. Toplo jo priporočamo. A. CERKVENIKOVO DEIX) V LUČI PR0LETAR-SKE KRITIKE. V belgrajski reviji »Stožer« čitamo pod naslovom »O nekoj vrsti proietarske literature kot nas« kritiko obeh povesti Angela Cerkvenika, ki ju je izdala »Cankarjeva družba«; -Daj nam danes naš vsakdanji kruh..,« in »Orači*. Kritiko je napisal znani proletarski pesnik in publicist Mile Klopčič, kakor je razvidno iz opombe, prvotno za ljubljansko »Svobodo«, ki jo je pa odklonila iz znanega razloga, da »resnica v oči bode«. Klopčičeve ocene žal ne moremo priobčili v celoti, dasi vsebuje mnogo prav zanimivih misli, zadostuje naj pa, da navedemo vsaj nekaj značilnih odlomkov: »Junaci tih romana ne postaju buntovnici, (ni ne rade) kao članovi jedne klase. Te osobe postaju buntovnici radi kakve nezgode, koja ih je pogodila osobno, iz osobnog bijesa iii uvrijedjenosti, i upravo tako uzvračuje sve udarce, koje primaju. Dokaz: (Daj nam danes naš . . .:) Marti nakon smrti njenog z-aručnika zavirača pripadnu 53.000 dinara(l), koji su uloženi u banci. Banka propadne, Marta izgubi sav novac. Taj momenat stvara kulminaeiju Mar-tinog sazrijevanja za borca, — Drugi: (Orači:) Marko crpe svoje herojstvo za dugih godina svoje borbe iz činjenice, da mu je zaručnicu oskrnuo i spolno zarazio njen šef. Djevojče — naravno — zanosi i baci se očajno u Ljubljanicu ... I da se Marko otputi šefu sa namierom da ga ubije i lako da valjda izravna račun, da odsjedi radi toga više godine tamnice — to je onaj lieroizam, iz kojeg se razvija veliki borac Marko i s kojim riješava ta-kodjer i nutarnje sporove u zadruzi i s kojim se dapače proslavljuje i na zadružnoj proslavi.. . Time smo zapravo pokazali, kako u Cerkveni- kovim djelima nastaju socijalni konflikti... A kako riješava autor te konflikte? Cerkvenik ima jednostavno oružje: revolver, zaušnice iii tračeve. rrimjer: Marta ide sa revolverom na bankovnog direktora Zlatnika. I upravo kao u »wild-west« romanima, čitamo o junakinji Marti: — Sjednite, uzviknula je i uperila na nj revolver. Sjednite i ne mičite se! Ako čete viknuti, pokušati maknuti se iii ako se tko pojavi na vralima, ustrijelit ču vas, kao što se strijelja bijesno pseto! (str. 97) Zatim tjera Marta, neko djevojče sa Divljeg zapada, ravnatelja sa naperenim revolverom na hodnik, ta-mo se pograbe i rvaju po tlu. Pobijedjuje naravno Marta: — Ugrizla ga za prst... Neopisivo ga je zaboljelo... Za tren ie zaboravio na sve i taj kratek tren je izrabila, udarila ga revolverom upravo žesloko po nosu . .. Srozao se poledjice i ostao ležeči kao mrtav. Strijelovito mu je gurnula rubac u usta, svezala mu ruke, te počela prekapati po pretincima. U maloj napola pritvorenoj željez-noj blagajni našla je oko dvadeset hiljada dinara. Novac je turila u džep i naglo otišla iz palače. (Citirao sam opširnije ovaj odlomak zalo, jer ta-kovih prizora ima u obim Cerkvenikovim djelima dosta... 0 tučnjavaina, zaušnicama, fakinskim grožnjama, tračevima i sličnim slvarima gledaj stranice 7, 19, 50, 76, 83, 91, 102, 104, 121, 123, itd. »Orača«. A takodjer u »Daj nam.. .« ima toga dovoljno.) —« Po knrakteriziranju junaka Marka iz 'Oračev«, piše Klopčič: >Nišla bolje nijesu očrtani ni drugi junaci. Učiteljica Eda kao za momenat zavoli Marka i njegovu ideju, postane borac, a često zasanjari o — .šampanjcu, zaokupi je strastvena želja »da bi se oboje prodalo« i »da bi samo jednu noč spavalo ispod svilenih pokrivača." (Marko: »Samo još ne sada, Eda .,str. 123). — Glavna je karakteristika tih junaka da uopče nemuju karaktera, ne takovog, ne drugačjeg. Autor ne traži u svojim junacima živog čovjeka, več daje samo šemu iz kojih govori novinski uvodnik pokriven skupicom romantičnih (raza. Stoga se očito vidi kako iza sviju osoba stoji autor, te ih po miloj i slučajnoj volji šalje sadu amo sada lamo, sada u drtigačije situacije. I lo oduztmlje djelu istinitost i iskrenost, A to dvoje i svakako je prvo što možemo zahlijevati od knjige, koja reierira! A Don Franc Bulič: Povodom pedesetgodišnjice »Vjesnika za arheologiji! i historiju Dalmatinsku« ' (Bullelin d'archeo!ogie et d'histoire dalmatej 1878 —1928. Split. 1931, — Starosta jugoslovanskih arheologov, priznani bivši dalmatinski konservator in ustanovitelj in ravnatelj drž. arheološkega muzeja v Splitu, don Frane Bulič je izdal povodom 501etnice muzejskega glasila »Vjesnika za arheolo-giju i historiju dalmatinsku« pričujoči, 132 strani obsegajoči zvezek, s katerim se poslavlja od svojega uredniškega delovanja in svojih sotrudnikov. Zvezek prinaša njegovo slovo od sotrudnikov ia čitateljev v treh jezikih. Sledi tekst listine, s katero je ob svoji 84. življenjski obletnici ustanovil študijski fond dona Frana Buliča in pozdrav, ki ga je ob petdesetletnici naslovil drušvu Collegium Martyrum v Rimu. Nato je nanizana cela vrsla manjših znanstvenih prispevkov, nanašajočih se na krščansko arheologijo Dalmacije, ki so jih poleg Buliča samega prispevali H. Delehaye, M. Polonio, J. Maračič, M. Bnrada, J. Zeiller in S. Reinach. Na koncu napoveduje Bulič za 1. 1932 izdanje zgodovine drž. arheološkega muzeja v Splitu, Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti za godinu 1930-31. Svezak 44. U Zagrebu 1932. Nadbiskupska liskara. — l.ietopis je, kakor običajno, službeno poročilo o delovanju in razvoju Jugoslovanske akademije za eno leto. Za podatki o upravi, zavodih, odboru, članih in pokojnikih akademije sledi poročilo o sejah razredov odborov, glavni skupščini in svečani seji dne 27. junija 1931, Med novimi člani se nahaja profesor ljubljanske univerze dr. Rajko Nolitigal. Med poročili o raziskavanjih, izvršenih po nalogu akademije in tičočih se v prvi vrsti naravoslovskih ved, nas zanima poročilo prof, Schneidcrj« o popisovanju, proučevanju in fotografiranju starin v Hrv. Primorju in Dalmaciji, prof. Ivekoviča raziskavama v Blogradu na moru in okolici ler o Čil, sestanku Mednarodne unije akademij v Bruslju, Sledi obširna študija o Vergilu pri Hrvatih od Vladoj,-. Dukata, poročilo o biblioteki in izdajah akademije. Štev, 93. »SLOVENEC-, rine 23. aprila 1932. Dnevna Kaj pravite? Nedavno smo brali nekje v dnevnih poročilih oceno o novem slovenskem delu in njegovi predstavi v gledališču. V primeroma kratki oceni smo srečali nič manj nego 00 tujk, katerih mnoge bi sc mogle brez škode nadomestili s slovenskimi besedami. Gotovo so včasih izposojene besede tako tehtne po svojem izrazu, da bi slovensko ime zanje prineslo le šibkost ali celo netočnost, in nejasnost v izražanju. Kdor pa, nam brez potrebe kopiči tuje besede, kaže premalo spoštovanja ali površno znanje svojega jezika. V strokovnih glasilih še prenesemo kopico tujk, v dnevnikih, ki so namenjeni našemu ljudstvu in svetu, pa bodimo previdnejši, u-mljivejši, bolj slovenski. Izgovor, dn tudi inozemski časopisi ne delajo drugače, pove le lo, da jc naša graja Ioliko bolj potrebna, v kolikor je nevarnost nepriličnega posnemanja, večja. Poleg tega se v omenjeni oceni, kakor sploh v podobnih pogreških prenašajo večinoma tuji samostalniki, ki jih naša. materinščina, katere moč jc v nje glagolu, težje prenaša in prenese. Kako mučno mora. bili čitalelju, ki mu jc ludi pri srcu slovenska glasba, če mora pri njeni ocenitvi zadeti sleorej pri vsaki vrsti ob kamen spotike. Prosim, podajte mi. roko in napravite samo kratek Itod z menoj, da pozdravimo avtorja z mogočnim aplavzom.. Naj sc vam dinamika< ne zdi. »pre-baročna . Imejte v »evidenci tudi . dekorucijalen« . r spri j fabule.; velikega »formata:. Pri tem, prosim, ne forsirujtec krivičnega, »generuliziranja:. Varujte se . geslikeneprevidnega, impulza.<, dn ve nastane kakšen neljub intermezzo:. Vedite, da se karikiranje.: »komičnih prizorov posreči te >■kongenijalnemu- kuralorju - z navadno »kvaliteto*. Maska-, mimika in muzika - vse mora bili ^motivno in .muzikalno . Partija in pro-filiranjc<: posameznega parla bodi dobro na. študirano:. Ueiher• in ritem-■■■ je rekviziU, ki ga ne more pogrešali noben »operetarski* oder. »Sektiet'- v nekaterih lalen -sceničnih« in lepih ■. scenah ni. bil siguren':. Saš .Aradicionalen . teater« in >te matičen* »temperament je splošno priljubljen. Iz teh ponovno rabljenih tujk je sestavljena. lista lujskoprometno ocena, seveda, v drugačni stavkovni zvezi kol. v pričujočem »karikiranju z opominom: Piši ler povej, kolikor moreš, slovensko! Koledar Sobot«. 28. aprila: Vojteh (Ad.tlbert), škof; Egidij. Novi grobovi -f- V Ljubljani je v splošni bolnišnici umrl gospod Anton Rozman, železniški vpokojenec, star 70 let. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče Sv. Križa. — Včeraj opoldne je nenadoma umrl gospod Ivan Orel, železniški zvaničnik. Pogreb bo v nedeljo nopoldne ob pol 4 iz mrtvašnice splošno bolnišnice. — V 05. letu starosti je včeraj mimo v Gospodu zaspal gospoil Ivan Čeme, sodni poduradnlk v j-okoju. Pogreb bo v nedeljo ob polO popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Blagi pokojniki naj počivajo v miru, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. + Kamnik. V ljubljanski bolnišnici je v sredo zvečer nepričakovano umrla 18 letna gdčna Pepca Pirš, najstarejša hčerka (»osestnika na Novem trgu v Kamniku g. Mihaela Pirša. V petek dopoldne so jo prepeljali v Kamnik, kjer je bila pokopana. lludo prizadeti družini naše iskreno sožalje — rajnki pa naj sveti večna luči -j- V Plšciah je umrla v starosti 73 let gospa Marija U in e k , mati mariborskega stolnega kanonika in mestnega župnika msgr. Mihaela U moka. Pokojitica je bila blaga žena in vzorna mati ter zgledna gospodinja. Eno dobro srce je nehalo bili za blagor svojih dragih. Bodi plemeniti po-kojnici ohranjen časten spomin! Težko žalujočim, •/.lasti pa msgr. Mihaelu Uineku, naše najgloblje eožal je I Osebne vesti ^ Državna izkušnja. Gospa ing. Joža De bela kova, profesorica ua Srednji tehnični šoli v Ljubljani, je napravila državno tehnično izkušnjo pri ministrstvu za gradnje v Belgradu s prav dobrim uspehom. Gospa je edina diplomirana clek-frotehničarka v Jugoslaviji. Čestitamo! = Za vršilca dolžnosti upravnika dravskega Intenilantskcga skladišča je imenovan nižji vojaški uradnik I. razreda ekonomske stroke Milan V. P o lak, doslej vršilec dolžnosti intendantske komande dravske divizije. — Imenovani so: za uradniškega pripravnika splošne drž. bolnišnice v Ljubljani dr. Ivan Per-šič, zdravnik v Ljubljani, po natečaju, iu dr. Božena Zaje, zdravnica v Ljubljani, po natečaju. Za vzgojiteljico nn šoli za sestre v Ljubljani gdč. Štefanija Iluntek, dosedanja vzgojiteljica zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece pri higi-jenskem zavodu v Ljubljani. Cerkveni vestnik Praznik Marije Pomočnice na RnkoTiiiku bo lotos dno 22. maja. Tokrat bo tudi shod salezijan-skega solrudništva. Prošnja za polovično vožnjo je '.e vložena. Ostale vesti — ».Tugoslovenska loža, trezvennsti«. Ker so le . v zvezi s čl. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih«. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se razširi telefonski promet na več trgov in mest v Sloveniji, ki niso imela do sedaj neposredne zveze s Švico. Kraji so navedeni v Službenih novinah št. 91 od 20. aprila 1. 1. na strani 439, kjer je tudi razvidna taksa za po-edine kraje in cone. — Zopet požar. V nedeljo zjutraj jc izbruhnil pri kočarju Ivanu Lubecu v llodošah, občina Store javus, v ptujskem okraju, požar, ki jo upepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter hleve. Požarno društvo iz Hajdine je sicer prihitelo na pomoč, ni pa stopilo v akcijo, ker je med tem časom plamen objel žo vse objekte, tako da ni bilo mogoče več gasiti. Poslople jc bilo leseno, streha pa s slamo krita. Škoda znašu nad 10.000 dinarjev in je krita z zavarovalnino. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slabo-živčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PO NAPORIH h Ura pomoč Takojšnje gretje, pomirjujoče učinkovanje SLOAN-OVEGA LINI-MENTA Vam du naglo zložnost in pomoč. Prodira v kožo brez utiranja. — Učinkuje naravnost na vzrok bolezni, na razburjene živce In ranjena mesta. Naglo pomirja bolečine. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, bolečinam v križu, išiasu, bolečinam v hrbtu, distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiua sc o vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine »Odohrrno od Ministrstvisocljaln«polHikrin narodnega zdravja SanitcUko oddenje i rrienjeni S. l>r. H'J7 od Ki. marca 1932 « — Osjek najame pom juo. Občinski svet v Osjeku je na svoji seji sklenil najeti posojilo v znesku 3,100.000 Din, katerega bo porabil za kanalizacijo. V isti seji ie občinski svet zavrnil prošnjo Narodnega gledališča za podporo v znesku 00.000 Din, ker gledališka skupina že leto dni ne igra v Osjeku, marveč gostuje v Splitu, Varaždinu. po Vojvodini itd. — Prijavljeni tujci za, Dalmacijo. Dalmatinskim društvom za tujski promet so prijavljeni naslednji izleti: Znano češko pevsko društvo Illahol pride v Split dne 12. maja In priredi koncert. Junija pride v Split pevski /bor čeških učiteljev. Prijavila so je tudi večja skupina švicarskih izlelni-kov iz Baski. Dne 1. septembra jc prijavljeno veliko družabno potovanje s parnikom ob naši obali, katerega se bodo udeležili izletniki iz Pariza. Preteklo sredo je skoz Split potovalo 100 otrok čeških železničarjev. Peljali so se v Dubrovnik, kjer bodo na Lapadu v sanatorlju ostali mesec dni na odmoru. — V sredo Je priplula v Split ameriška jahta »Šerifa . na kateri potuje ameriški bogataš r ranklin Singer po Sredozemskem morju. Z njim potujejo člani njegove družine in nekateri drugi potniki. Snažiina volna bela in barvasta zajamčeno domači izdelek, dobavlja od 5 kg dalje ..Obnova" d. d. Zagreb 3 Magacinska r. 21 — žalostno svat oranje. Iz Dugarese poročajo: V hiši zadruge Milašina v vasi Vučjak so »valovali. £?«$»!» se, Je Milašinova pastorka Katica z Mijo Ikalcičem iz vasi Mrzlopolje. Vaški fantje Iz Vuč-jaka niso bili zadovoljni, da se deklica poroči v drugo vas, lem manj, ker je dobila lepo doto. Zato so iskali prilike, da se maščujejo. Svatje in drugi gostje so se dobro zabavali, v hiši pa je bilo tudi več ženinovih nasprotnikov, ki so začeli izzivati. Izzivači so potegnili nože in navalili na domače in sorodnike. Domači so vrgli izzivače iz hiše, tam pa jim je priskočila na pomoč velika skupina va-sčanov, ki so čakali pred hišo. Navalili so na svate s koli, vilami, noži, svatje so pa odgovarjali s streli iz samokresov. Nastal je splošen pretep, ki jc končal s tem, da so trije obležali mrtvi, hišni oče smrtno ranjen, mnogo jih je pa bilo lahko ranjenih. Ilisa in vsa oprava jo popolnoma razbita. — Velik požar v trgovini. V Iluševu pri Po-zegi je nastal v neki trgovini požar, ki je uničil skoro vso zalogo. Škode Je nad 350.000 Din. — Obsodba nevarnih vlomilcev. Te dni sta slala prod velikim senatom v Požegi nevarna vlomilca Muho Šerbič, mizarski pomočnik iz Konjice in Milan Remetij, trgovski pomočnik iz Stare Gra-diške. Že pred to razpravo sta bila oba dobra znanca raznih sodišč po državi. Odsedela sla že vsak po več let v ječi. Lani je Šerbič pobegnil iz lepoglavske Jetnlšnlce in se je v neki kavarni v Sarajevu seznanil z Kemotičem. Oba skupaj sla izvršila neštetp vlomov po raznih krajih države. Končno ju je vendar zalotila roka pravice. Sodišče ju jo obsodilo vsakega na 8 let robije, na trajno izgubo državljanskih pravic, po končani kazni ju pa bodo pridržali v prisilni delavnici. — II u m ek M. Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo In krasimo. Pojasnjeno s 102 podobami in 2 barvnima slikama. Ortigu predelana in pomnožena izdaja. — Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nam je kratko, a zato vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da Je knjiga doživela v razmeroma kratkem času drugi natis. Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: Vsebinsko je temeljilo razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več nego v prvi izdaji, ako sploh ne sebno vrtnarstvo s poglavji o zelenjadarelvu (posebno močno razširjeno in izpopolnjeno v novi is-daji), o sadnem drevju na domačem vrtu. o okrasitvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. Knjiga obsega 231 strani veliko oblike ter velja broširana 42 Din, v celo platno vezana 54 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Napredek in sna^a v gospodinjstvu. Naposled jo napredek priskočil na pomoč tudi gospodinji ter ji odvzel njeno težko skrb glede vzdrževanja snage v gospodinjstvu, nudeč ji novodobno | sredstvo zu čiščenje. Poprej so se čistili predmeti z drgnjenjem in sicer tako, da so se umazana mesta krepko trla, s čimer so je hotelo doseči lo, da se delci nesnage odtrgajo od predmeta. Pri tem se je naravno v znatni meri kvaril tudi sam predmet, ki se jo čistil, pa Jo posta! sčasoma grd. Čim bolj so bili posamezni predmeti umazani, tem bolj laskava sredstva so se jenmla za čiščenje. Za jedilni pribor sc je jemal celo smirkov papir. Zdaj je pa napredek tudi tu pomagal: gos| od i nji ni treba več drgniti, praskati in strgi.il- — ona ' jemlje Vim. Vim Je dovršeno čistilno sredstvo, katerega delovanje temelji v tem, da nesmigo razkroji, a nikakor ne odtrga. Vim zmehča dolce ne-snago in krpa, s katero se predmet čisti, odstrani brez truda vso nesnago. Zdaj niso predmeti več j opraskani in odgrnjeni, njih površino oslali,-Jo gladko in svelle, oni se no kvarijo, temveč osta-nejo lepi. To olajšanje je treba zahvaliti Vimu. Celje & Smrtna kosa. Na svojem domu v Gosposki ulici ja umrl včeraj, 22. t. m. zjutraj 22-!etni krojaški pomočnik Herbert Blaznik. V javni bolnišnici je umrla v sredo 22, t. m. 7-lelna Iza Lindenlal, hčerka uradnika keramične tovarne v Petrovčah. & Poslednji pregled motornih vozil. Predstol-ništvo mestne policije v Celju objavlja, da se bo vršil poslednji naknadni redni letni pregled vseh motornih vozil iz areza In meita Calje nepreklicno dne 27. aprila ob 10 pred mestno garažo na La-novžu. Vsak lastnik vozila mora prinesti s seboj: 1. Šolersko legitimacijo, 2. Potrdilo o plačani državni in banovinski taksi odnosno davščini, 3. Obrtni list, ako izvršuje obrtno prevažanje oseb, 4. Spričevalo o preiskuinji voza (tipno spričevalo), 5. Takso za pregled v zne«ku Din 60 od vsakega avtomobila oziroma Din 30 od vsakega motornega kolesa. Komisijski stroški se porazdelc sorazmerno med udeleženca pregleda. Opozarja sc, da je to poslednji letni pregled za leto 1032. Po tem pregledu od 28. dalje, bo vsaka vožnja z evidenčno i tablico iz leta 1931 prepovedana. Proti prekršnikom se bo postopalo po min. naredbi za zaščito javnih j cest in prometa na njih. Ur. list št. 273-64 iz leta 1929. Motorno vozilo, ki ho zuloteno v prometu po 28. t. m. brez pravilnih evidenčnih tablic, bodo nadzorovalni organi (policijska varnostna straž« ali orožniki) ustavili. Ostalo bo na licu mesta toliko časa, dokler ga ne bo komisija pregledala. Stroški , komisije za tak pregled gredo v breme lastnika vozila. Lastniki vozil, ki bi eventualno prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banovinskih predpisov, dvojno takso za pregled (2krat 60 Din za vsak avtomobil, odnosno 2krat 30 Din za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge morebitne stroške komisije, ki bi se na poziv stranke morala sestali. Plat Vinotoči na vidiku. Kakor doziinvamo, so oblasti dovolile vinogradnikom z znatnimi olajšavami vinotoče za lastni pridelek. Bodo vsaj kmetje zopet lahko spravili svoj pridelek v denar, katerega tako nujno rabijo za — davke. Potovanje z nočnimi brzovlaki, ki prihajo iz Italije čez Pragersko—Kotoribo—Budimpešto ln obratno Je skrajno neprijetno. Tretji razred je vedno tako prenapolnjen, da se morajo potniki prerivati na hodniku, medtem, ko so vagoni II., osobilo pa I. razreda prazni. Potniki radi tega godrnjajo in se obregujejo nad sprevodniki, ki so pa pri tem popolnoma nedolžni. S temi vlaki potujejo večinoma ogrski državljani v Kalijo ali se pa vračajo ter zasedejo vse prostore že na odhodni postaji in lako ne dobe domači potniki več prostora. Priporočljivo bi bilo zaradi tega, da bi se priklopi! k temu vlaku namesto vagona L razreda isti III. razreda in bilo bi manj pritožb in še mnnj škode. lekarniško nočno službo v prihodnjem tednu od 23. do 30. t. m. Ima lokama Orožen (Pri sv. Antonu). Skofia Loka Kr. banska uprava v Ljubljani je z odlokom z dne 26. marca t. I. razrešila sledeče odbornike: Svetovalce: Ziherla Matevža, Sušnika Avgusta, Planino Lovra, Matka Jožefa in odbornike: De-beljaka Viktorja, Ogrina Antona, Bavdaža Feliksa, Šubica Antona, Ravniharja Andreja, Pušarja Ivana, Marguča Josipa. Bernika Alojza, Tavčarja Jerneja in odstopivšega Kalana Franca in umrla dr. Jeralo Franca in Groharja Jurija. — Namesto njih je imenovala I. svet. Deisingerja Josipa, trgovca, II. svet. dosedanjega odbornika Savnika Antona trgovca, III. Potočnika Janka, trgovca z municijo, IV. svet. Thalerja Franca, trgovca. Za odbornike so imenovani: Blaznik Anton, posest, in ključavničar, Kašman Anton, trgovec z železnino, Goljar Franc, veterinar, Burdych Oto, lekarnar. Primožič Franc, posestnik, Koman Franc, posestnik in zas. Ha&natnila Ljubljana Na akademiji rokodelskega društva v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, ki bo jutri v nedeljo 24. aprila ob pol 8. uri zvečer, bo pel g. tenorist kr. opere Leopold Kovač naslednje pesmi: 1. E. Adamič: »Nocoj je pa lep večer«, 2. Jos. Prohazka: »Zvezde žarijo., 3. A. Nedved; ^Po-gled v nedolžno oko«, 4. Fr. Flotow; »Martha , 5. E. Adumič: »Ribice po vodi plavijo«, 6. A. Nedved: »Pred durmi«, 7. Dr. Gojmlr Krek: Pogodba«, 8. Bizet: »Carmen. N* klavirju ga bo spremljal g. He-ribert Svetel. Na sporedu akademije so tudi moški zbori rokodelskega druitva in oddelkov iz Shakespearove igr« Sen kresne noči«. PredprodajSeveda, vedno k Bogataš: Kar lepo se izgubite! Vi nimate niti malo trgovskega duha. Demonstracije ameriških bojevnikov. Ameriška vlada je za časa vojne obljubila vsem svojim vojakom, ki so odšli na evropska bojišča, dosmrtne rente. V zadnjem času pa je izplačevanje teh rent ustavila, vsled česar so bojevniki vprizorili pred vvashingtonskim parlamentom impozantne demonstracije. Atentat na španskega notranjega ministra. Cezarja Quirogo, španskega notranjega ministra, je pred par dnevi napadel brezposelni delavec in ga hotel pobiti s težkim kladivom. Udarec je bil zgrešen in delavec je težko ranil spremljevalca, nekega višjega uradnika. Napadalca so aretirali. Izjavil je, da ni imel namena ubiti ministra, še manj pa raniti nedolžnega uradnika, marveč opozoriti javnost na delovanje vlade in na težke razmere, v katerih živijo delavci. Obsojen intervencijonist V Budimpešti je bil obsojen bivši poslanec in veliki župan Janoš Bartoš na eno leto ječe in izgubo vseh državljanskih pravic. Bartoš je pod pretvezo, da bo s svojimi zvezami interveniral pri raznih ministrih, izvabil od raznih ljudi mnogo denarja. * • • Pevka: »Jaz pojem z ljubeznijo in čustvom ...« Ravnatelj: Ali tudi z uspehom?- Boris Savinkov Kot meteor se je večkrat na obzorju ruske revolucije v teku zadnjih desetletij pojavil Boris S a v i n k o v. O njem so se pripovedovale legende, pesniki so mu posvečali svoje pesmi. Ruska revolucija mu mora biti hvaležna za številna junaštva, ki so brez primere v zgodovini. Junaško življenje Borisa Savinkova je pričelo še pred prvo rusko revolucijo, ko je bi! Član in pozneje vodja bojne organizacije levičarskih so-eialrevolucionarjev, katerih vodja ni bil nihče drugi kot A z e v , največji agent provokater v svetovni zgodovini. Kot član bojne organizacije je Savinkov potoval iz enega kraja obširne Rusije do drugega. Izvršil je s svojimi zvestimi ljudmi nešteto atentatov, umoril velikega kneza Sergija in notranjega ministra Plehveja. Obenem pa je med izvrševanjem teb groznih del pisal lirične pesmi in filozofične romane, ki so mu kmalu prinesli slavo in je veljal za enega najboljših pesnikov tedanje dobe. Potem je prišla svetovna vojna in revolucija. Iz revolucionarja, neprestano preganjanega in zasledovanega, vedno od vohunov obdanega emigranta in terorista je Savinkov leta 1917 postal vojni minister v vladi Kerenskega. Po padcu Korenskega je Savinkov, največji in najdrznejši med revolucionarji, znova pričel ogorčeno borbo proti moskovski vladi z vsemi sredstvi izurjenega revolucionarja. V sami Moskvi je ustanovil znamenito Zvezo za rešitev domovine in revolucije, dvignil je vstajo v Jaroslavovu, kjer so ga boljševiki premagali in je zopet mora! bežati v neprestani nevarnosti in po številnih pustolovščinah v ino- zemstvo — v emigracijo. Sreča je definitivno zapustila Savinkova. Leta so potekla in Savinkov neprestano nemirno potuje po Evropi, pošilja svoje zaupnike v Rusijo in pripravlja vedno znova novo organizacijo »Centralni teror«. Radi neuspehov razočaran in utrujen Savinkov razmišlja o novih načrtih in kmalu dozori v njegovi bujni fantaziji nov tajnosten in mističen načrt. Sklenil je opustiti borbo in se ponuditi v službo sovjetov. Tajno je prekoračil sovjetsko mejo in se pridružil baronu Pillarju, voditelju beloruskega oddelka OPU. >če ste čitali moj roman Plavi konj,« mu je dejal Savinkov, »boste lahko razumeli, zakaj sem sklenil stopiti v vašo službo.« Savinkova so aretirali in ga s posebnim vlakom šo isti dan odpeljali v Moskvo, kjer so ga zaprli v znane strašne ječe GPU. Džeržinski je osebno prevzel preiskavo. Ni mu bilo lahko stopiti ravnodušno k svojemu bivšemu sodrugu iz zarot-niških let in z vsem svojim vplivom je Džeržinski zahteval od vlade, naj Savinkova pomilosti. . Nikdar ne bom dopustil, da bi Boris Savinkov, naj-sijajnejša zvezda v zgodovini predrevolucije terorja. postal žrtev GPU-, je izjavil. Vlada je ubrala srednjo pol. Savinkov je bil obsojen na smrt. pozneje pomiloščeti na deset let. Tega še vedno bojeviti Savinkov ni mogel preboleti. Kaj se je dogajalo tedne in mesece v duši največjega ruskega zarotnika, ne bo nikdar znano. Zaman se je trudil Savinkov, da bi ga sprejeli sovjeti v svojo službo. Nekega dne je skočil skozi okno svoje ječe in se ubil. Sovjetska Rusija je bila osvobojena svojega največjega aktivnega nasprotnika. Nac. ljnd. stranka |S::::;::::1 Socialdem. str. frOOOO Centrum Demokrat, stranka HH|Komunist. str. K^^^l Nemška ljtid. stranka Gospodar, stranka ^^^^^SDržavna str. SK9EZ92I Hittler Tak« izgled« sedanji pruski deželni zbor. Po volitvah, ki se vršijo v nedeljo, priobčimo nazoren pregled z ozirom na nedeljske rezultate. Momr i arl» * krizi. Prvič v zgodovini igralnice v Monte Carlu. zbirališču blaziranih bogatašev oustoloveev in sleparjev iz celega sveta, se je zgodilo, da lo sicer tako dobičkonosno podjetje ni /plačalo ob zaključku letošnjega poslovnega leta nobenih dividend. Doslej je to podjetje izplače valo letno 200 do »»0 odstotkov dividend. Otroci in fantazija Žalostno dejstvo, da lažnjivi otroci ogrožajo čast poštenih staršev, je dalo zadnji čas povod, da se oblasti in vzgojitelji bavijo s to težko napako več ko doslej. Vse, kar se je dosedaj o tem govorilo, se nanaša skoro edino na otroško laž kot napako značaja, in vendar moramo to napako opazovati z drugega stališča. K sreči poznamo malo slučajev obrekovalnih otroških laži, a te je tem teže razjasniti, ker nekateri starši v škodo svojih bližnjih prikrivajo resnico. Hote ali nehote razširja mnogo odraslih neresnice, ker so se iz komodnosti ali želji po senzacijah dali varati drugim. Kar se tiče otroških laži, temelje te laži povečini na dveh vzrokih. Prvič kot laž v sili iz strahu pred kaznijo ali ukorom, drugič kot sla po hvalisanju ali imenitnosti. Kako naj se borimo proti laži v sili, si je na jasnem vsak vzgojitelj: ojačenje osebnega in moralnega poguma, častnega čuta in zaupanja v vzgojitelja. Laži. ki izvira iz baharije in |>retiravanja, ne presoj;.jo prestrogo. In vendar ima ravno sla po 'enzacijonalnih doživetjih, kakor uči izkušnja, festo težke posledice, ako se vzdržljivost otroške trditve ne odkrije začasno. Za otroke, ki v svojem krogu ne igrajo uloge, je zelo mikavno, da se v svoji bližnji okolici in pri svojih tovariših uveljavijo z zanimivimi doživljaji. Mogoče so v resnici spise, ki so poučni in obenem zabavni. Sem prištevamo življenjepisne knjige, dobre potopise, dela o iznajdbah, kulturnem in tehničnem napredku i. t. d. Kar se tiče pravljic in pripovedk, je treba paziti, kaj damo otrokom v roke. Tu nam je v pomoč obilica gradiva. Ezop, Krilov, Karadžič, An-gersen itd. nam odpirajo vrata v bajno kraljestvo. Zadnje čase bogati tudi naša domača literatura. Ze dejstvo, da vzdržujemo par vzornih mladinskih listov, kaže, da se na tem polju marljivo dela. Od učnih strok je dobro priboriti zlasti računskim in jezikovnim knjigam veljavo. Pa tudi v družabnem občevanju z otroci moremo vplivati na to, da omejimo škodljive izrastke otroške domišljije s tem, da okrnemo vsa poročila senzacijonalne navlake. Nihče naj se ne boji, da na ta način zamori pesniški talent. Potomstvo s tem ne bo prikrajšano, živeči svet pa bo hvaležen vsakomur, ki j» ojačil pravni čut mladeži. 24. aprila se vršijo volitve v Nemčiji -Nemški Mihi na razpotju. kaj doživeli, kar pa olepšajo in pretirajo, da bi dosegli zaželjeni učinek. Tovarišem tak mladi junak hudo imponira, odrasli pa lažnika ne smatrajo resnim in se mu samo smejejo. Kdor pa pomisli, kako nevaren lahko postane ki k lažnjivček človeški družbi, ta bi moral, ako je v to poklican, napeti vse. sile, da lažnika ozdravi. Mnogo ljudi vidi v otroku, ki fantazira, bodočega pesnika ali pisatelja. To je popolna zmota. Dejstvo, da smatra lažnik koncem koncev svojo domišljijo za resnično, nam kaže obolelo, blodno fantazijo. Pot, kako temu odpo-moči, je jasna vsakemu vzgojitelju. Treba je mišljenje in čustvovanje otroka zavrniti v pravo smer, dočim se mu z ene strani zabiči v glavo sramot-nost njegovega dejanja, a z druge pokaže svet, kako je v resnici. Pokazati otroku nasprotstvo od dozdevnosti ni tako brez pomena, kakor marsikdo misli. Največje važnosti je praktično znposlenje, ki otroka zanima in tako veže njegovo zanimanje, da mu ne preostaja mnogo časa za izlet v kraljestvo fantazije. Veliko pažnje je treba posvetiti čtivu za otroke z bolestno razburjeno domišljijo. Mnogo je knjig, ki otroško fantazijo silno vznemirjajo. Znane roparske in indijanarske povesti bi morali povsem prepovedati, pravtako čitanje o zločinih, ki jih priobčujejo novine. Priporočati pa moramo V pričakovanju proračuna. Po predložitvi proračuna v angleškem parlamentu se je pred zgradbo zbrala ogromna množica ljudi, da pozdravi finančnega ministra Chamberlaina, ker je njegov pro- račun aktiven. Štev. 95, /SLOVENEC , dne J7, aprila I93J Stran i. 7. Ljudsko delo na nedržavnih cestah Službeni list banske uprave dravske banovine prinaša v 32. kosu važen razglas o ljudskem delu za nedržavne ceste, ki ga je izdala banska uprava dravske banovino. Ivakor znano, se ljudsko delo iu odkupnino glede banovinskib cesi v proračunskem letn 1982-1033 v območju dravske banovino ne bo izvajalo, ker izkazuje proračun izdatkov in dohodkov naše banovino za loto 1031-32 med dohodki bali 25% nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dola odporno odkupnine, za banoviiiske cesto. Ta dokladit lurečno nadomesluje banovinskl Uuluk. BAHOMNSKE CESTE Sedaj je banska uprava odredila, da morajo oni zavezanci, Ui iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za lelo 1930 in 1931 na banovinskih cestah, odslužiti delo ba.no-vtiukili cest na občinskih cestah na račun banovinske subvencije za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Zavezanci pa, ki so v zaostanku s plačilom odkupnine z.u banovinske ceste na račun cestno obveznosti za leto 1930 in 1931, so zave- PLACEVANJB DAVKOV Z BONI Finančni minister je v soglasju z glavno kontrolo predpisal navodila o vknjižbi iji o obračunu bonov pridelovalcev pšenice. Ta navodila se glase: 1. Pridelovalci pšenice lahko svoj tekoči državni neposredni davek plačajo z boni, ki jim jih izda Priv. deln. družba za izvoz poljskih pridelkov. 2. Boni se smejo sprejemati le za odplačilo tistega davka, s katerim ie bil pridelovalec pšenice obremenjen leta 1982 in v prejšnjih letih- 8. Za odplačilo davkov se bodo sprejemali le tisti boni, ki bodo Izdani po čl. 3 pravilnika o izvršitvi zakona o pšeničnem prometu (Službene novine z dne 0. iu 7. aprila 1932) in ki se glase na ime pridelovalca. 4. lioni se sprejemajo za odplačilo davkov v nominalnem znesku in le zn tiste davčne oblike, ki se Kumarno zabeležijo v davčni glavni knjigi pri razporedu vojnice. 5. Na pravico odplačila z Doni ne vpliva, nko jo bil bon izdan za pšenico, prevzeto prod ali po 1. aprilu 1932. 0. Za odplačilo davkov sprejeti boni se vpišejo v posebni dnevnik, ki bo v to »vrbo uveden, in sicer po obrazcu, po katerem .so vodi iu ki je predpisan za plačilo davkov v gotovini. Ta pravilnik se mora glasiti: Dnevnik za plačilo davkov v bonih. — Med drugim jo treba v dnevnik vpisati datum, vrsto in število bona. Iz dnevnika se bo razdolžil davčni obvozanec v davčni glavni knjigi z rdečjlom, na bon pa so bo pritisnil pečat davčne uprave In se napiše tekoča številka dnevnika in foljo računa davčno glavne knjige. 7. Ce se vsled rešitve davčnega spora v teku leta 1932 iu po odplačilu davka z bopi Priv, izvozno dr. na računu davčnega obve« zanra pokaže presežek, ga je Ireba priznati za odplačilo davka za prihodnjo leto. — Zalo pre. plačil, nastalih zaradi odplačila davkov z boni. ni mogoče v toku 1032 leta vrnili v gotovini. 8. Prevzete bone, urejene |>o vrstah in številkah, pošlje davčna uprava preko pristojne finančne direkcije kot gotovino glavni državni blagajniki, le-ta pa izvrši nato obračun s Priv. izvozno družbo. (AA.) Občni ibori: Združene mlekarne d.d., v Ljubljani — 4. maja ob IS (bilanca za 1. 1931), Tvornica za dušik, d. d.. Ruše — 10. maja ob 15 v prostorih Zadružne gospodarsko barke v Mariboru (bilanca, volitve uprave in nadzorstva). Prevoz živinske krme. Belgrad. 22. apr. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se sme živinska krma za pasivne kraje prevažati namesto v enem zaprtem vugonu v več odprtih vagonih brez posebnega zaračunavanja razlike voznine. To dovoljenje velja do konca aprila t. 1. Pančovski most. Te dni jo predaval šef sekcije za gradho proge Belgrad—Panževo Božidar Bojovič o pančevskem donavskem mostu In o mostu na Ta-mišu. Dolžina donavskega mosta od začetka viadukta pa do konca zadnjega stebra inondaeije znaša 1525.38 metrov, uiohIu čez Tamiš pa 243.08 metrov. Dolenji ustroj je doslej veljal 101.0 milijonov (pri obeh skupaj '"0 milijonov). Tri petine so plačane z reparacijami iz Nemčije, tretjina pa je bila plačana v gotovini. Montaža jo doslej veljala 150.4 milijone dinarjev. Skupno je bilo torej za obadva mostu vloženih 341.1 milij. Din. Za popolno dovršitev jeklene konstrukcije je potrebnih zu oba mosta še 21 milij. Din. od tega samo za pančovski 13.3 milijonov dinarjev. Pravilu o polaganju pomočniških izpitov. Na podlagi obrtnega zakona je trgovinsko ministrstvo predpisalo pravila o pomočniških izpitih. Pri okrožnih odborih bo osnovana izpitna komisija za pomočniške izpite iz obrtnih strok. Računski zaključki praških vclebank. Banka za trgovino in industrijo v Pragi (Landerbank) bo zmanjšala svojo glavnico od 100 na 120 milijonov Kč iu bo delila 5% dividende. Upniki so padii na 230 zoni odkupnino plačati, ker je odkupnina sestaven del dohodkov bajiovjnskegu proračunu za leto 1081-1032. Vendar se davčne upravo pooblaščajo, da opuste prisilno izterjavo omenjene davščine, ako bi zavezanci zaradi siromaštvu ne mogli plačali odkupnine, OBČINSKE CESTE Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest i, iu l|. reda »so uvhju v vseh onih občinah, ki ne morejo označenih del opraviti z dohodki občinskega proračuna uli z ua. jetim posojilom. Državno nadzorno oblastvo jo , dolžno, da odredi prisilno popravo občinskih cest, kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer z ljudskim delom, po določilih pravilnika o ljudskem delu. Zalo morajo Imeti vse občine, ki no razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi v ta namen, stalno v evidenci sezname zavezancev za ljudsko delo in odkupnino. Kljub nadomestitvi s 25% cestno doklado plačujejo javni uslužbenci ludi v tekočem proračunskem letu 1932-33 obvezno odkupnino, kakor lo izjemno določa § 21. zakona z dne 80. maja 1030. milijonov Kč, hranilne vloge pa so pelo narustle, Živnostensivil banka bo znižala glavnico od 300 na 240 milij. Kč z uničenjem kupljenih lastnih delnic. Tudi pri njej so hranilno vloge narastle, dočim so so upniki zmanjšali na 2.1 miljarde Kč. Borzo Dne 22. aprila, Denar Položaj na deviznem trgu je ostal danes v glavnem nespremenjen, kajti znižali so se lo tečaji deviz Amsterdam, London in Pari/. Ljubljana. Amsterdam 2280.92—2298.28, Berlin 1338,37—1849.17, Bruselj 791,20-795,14, Curih 1097.35-1102.85, London 211.95—213.55, Novvvork 5626.035654.89, Pariz 222.78-223.90, Praga 167.22 do 168,08, Trst 200.05—292.45, Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji. Zagreb je beležil še Nevvvork. kabel 56,4863—56.7389. Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 141.954 Din. Curih. Belgrad 9.—, Amsterdam 208.35, Berlin 122.15, Bruselj 72.10, Bukarest 3.07, London 19.305, Ne\vyork 514.75, Pariz 20.295, Trst 26.49, Madrid 40.20, Stockholui 95.50, Oslo 00.—, Kopen-hagen 100.—, Helsingfors 9.—, Carigrad 2.48, Atene 6.50, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.65. Dinar notica: na Dunaju (valut«) 12.20. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirja Slabejša in so tečaji ponovno popustili. Zagrebška borza beleži ta-le promet: vojna Skoda 000 kom. iu 1% Bler 1000 dol. Belgrajska borzu beleži znatnejši promet v vojni škodi, katere jo bilo promptno zaključene 1050 kom., za april pu 400 kom., nadalje je bilo zaključenih 295.000 begi. obveznic. Med delnicami je bila tendenca za Privilegirano agrarno banko nekoliko slabejša in jc bilo zaktlučenih 100 kom. Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bl.,-7% Bler, pos. .48 bl„ Stavbna 40. den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 56—58, agrarji 26—29, vojna škoda kasa 204—207 (208 200, 205, 204), 4 . 200 den., 5. 202-206 (202), 6. 200 den., 8% Bler. pos. 52—53, 1% Bler, pos. 16.50 do 47 (48, 47, 40.75), 7% pos. Drž. hip. b. 51-52, 6% begi. obv. :!5—35.75. Belgrad. Narodna banka J .610—4.650, Priv. agr. banka 220.50, 229, 7% inv. pos. 57 bi., agrarji 27 b|„ vojna Skoda 209—210 (210, 208, 209), — 1. z. 207. 206, ii% begi.-obv. z. 36.50, 36.25, 36, 35.50, 36, 1% pos. DHB. 51 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 72, Wiener Bankverein 11. Ksrompteges. 103, Živno 51.50, Aussiger Chemi-sche 83, Alpine 11.20, Trboveljska 20.95. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu je ostala za žito nadalje čvrsta, za koruzo pa nespremenjena, V Vojvodini so zahtevali iste cene kakor včeraj. Ljubljana. Notacije so ostale nespremenjene. Pri živahni tendenci je bil zaključen 1 vagon pšenice. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 66 vagonov. Sombor- Pšenica: bč. okolica Sombor 78/79 kg 180—132.50, gbč. 79/80 ke 133—134, srem., slav. 78 leg 130—132.50, bč. potiska 80 kg 132.50-135, ban. potiska 79 kg 130-r-132.50. — Koruza: bč. nova 96—98, bč. maj—jun. 98—100. Tendenca: prljaznej-Sa. Promet: 0. J Budimpešta. Tendenca slabša, koruza: prijazna. Promet: miren. — Pšenica: maj 12.62—12.74. zakl. 12.62-1263; jun. 1307-13.10, zaklj. 13.06-13.08. Iiž: maj 15.31-15.52, zaklj. 15.30-15.32. Koruza: Spori PRIMORJE : ATLETI (CELJE). Jutri bi morali igrati naši fantje zudnjo prvenstveno tekmo, Toda dolgu zima je preprečim. du hi ,se prvenstvo pravočasno pričelo io tudi kohčnlo. Vse dosedanje tekme so končale brez posebnih presenečen j. klubi, ki »o bili od luni iui pr\ih treh mestih, >o bili v svojih pozicijah trdni. Pretekla nedelja je prinesla rezultat, ki je dvignil node Zelezuiear|cv. da pridejo v finale. Močno oslabljeno Primorje je izgubilo <| v o važni točki. Budi tega Žele/niču r lahko izpodrine Marihor uli Primorje. toda le v slučaju uko /eleziiRiirjj dobe preoslule štiri točke, Maribor pa vse štiri izgubi.. Todu ludi Primorje ni še nu varnem. Jutrišnji nasprotnik Primorja sri celjski Atletiki, ki gostujejo letos spomladi že tretjič v Ljubljani. V obeh prejšnjih tekmah siilo morali ugotoviti, da Atletiki še niso v formi. V onem mesecu »o imeli priliko, da pridejo z marljivim treningom zopet v staro formo. Zalo smo prepričani, da 1»' jutrišnja tek um gotovo zelo zanimiva Predtekmo, ki prično ob 11.43, odigrata Primorje II. in Grafika. POKALNO TEKMOVANJE HAZENAŠIC. Iluzenske organizacije so zopet pričele delovati. Posebno marljivi so klubi v območju belgrajske in zagrebške ha/.enske pod/ve/e. Vsak dan beremo, da sprejemu Zveza nove člane, Lo pri nas v Sloveniji, čeprav je zlasti po Gorenjskem veliko bazenskih klubov, ki pa niso organizirani v /.vezi, nismo še slišali o kakem napredku, 1.111' ima sicer lieoficielne zveze s temi klubi, toda v celoto jih do sedaj ni mogla povezati. Kakor vse k«ž« so ji bo to v najkrajšem času posrečilo. Maja meseca prične prvenstvo organiziranih klubov. Tekmovale bodo vse prve družine. L. II. P. je pu mislila tudi nu v.se tiste klube, ki niso organizirani in katerih obstoj je mogoč samo, ako sodelujejo v kakem tekmovanju. Hudi propugande bazenskega športa je 1,111' razpisala propagandni kazenski turnir, ki se bo vršil od I. junija do l">. oktobru. Za zmagovalcu v teni turnirju je določen lep pokal. Turnir je namenjen predvsem neorganiziranim klubom, tekmujejo pa lahko tudi Zvežini člani, lod-i Samo /. rezervnimi dru/inutiii iu izven konkurenci*. Igralo --o bo po dvojnem sistemu /a točke. Prijavnimi /a neorganizirane klube zmišu yt Din, čluyi >o oproščeni. Prijave jc trebil |>o-sluti nu naslov LUP- Rupel Milica, Ljubljana, Poljanski nasip 14. Skupno s prijavo je trelm posluti tudi prijavuino. inozemski šport Francozi so imeli šele sedaj svoja tekinovnnj.i v umetnem drsanju na ledu. Vršila so ne v pariški športni palači. V tekmi dvojic J« zmagal znani zakonski par Brunet. Pri damah je zmagala lanska prvakinja gdč. Clericetti-Barby, pri gospodih pa so dobili novega prvaka, v osebi llenrion. .lack Deinpsey, svojefasnt svetovni bokserski prvak, že zopet prihaja v lornio. Ravnokar je končal svojo osemmesečno turnejo v Detroit-u. V zadnjem boju je po točkah premagal svojega nasprotnika Babe llunt-a ,. pred 15.000 gledalci. Cela turneja ja prinesla Denspsey-j'u 800,000 dolarjev, nI I po naše 44.S00.MXl Din. Prav lep:i svotica! Sedaj so bo pa začel pripravljati na boj s Camero. Kako bo z Dempsey.jevo nadaljnjo karijero, so še točno ne ve. kajti boksarska komisija ga jo radi neplačila gotovih obveznosti suspendirala, tako, da ne bo smel, razen v \evvyorku, nikjer drugod v Anmrikt nastopati. Italijani bodo precej močno zastopani na ollmpijadi. Diktator Mussolini nI prezrl važnosti udeležbe in pa seveda tudi uspehov na olimpijskih tleh. Zato zelo podpira športno gibanje iu pa^ one atlete, ki bodo zastopali barve njegovo države na vročili ainerikanskih tleli. Udeležili se bodo vseh važnejših tekmovanj in to: lahke atletike, telovadbe, sabljanju, rokoborbe, dviganja bremen, veslanju, modernega peteroboja, streljanja, jahanja, kolesarstva in plavanja. Lahko-atleli postavijo same znane katione, katere trenira olimpijski trener Coritoll. Telovadce veiba svojefiasni svetovni prvak Braglln, kateremu pomaga pariški ollmpijonik Corrias. V Los Angeles pošljejo pet telovadcev. Zrlo trenirajo tudi sabljače pod vodstvom Nedo Nadl-ja, ki ima tozadovne tečaje v maj .15 09—1620, znklj. 16.00—16.05; jul. 15.50 do 15.70. zaklj. 15.55—15.00. Chirago. (začetni toč.) Pšenica: maj 5725. julij 00.125, sept. 62.50. Koruza: maj 32.50, 35.875, sopt. 38.125. Oves: maj 23, sept. 23 875. Rž: maj -13.625. jul. 45.875. Winipeg: (Začetni teč.). Pšenica, maj 63.125, jul. 65.25, okt. 67.75. Rimu in Niapolju. Ker Je ta panoga v Italiji tw-dlcljonelnu, zato so overjeni, du hodu ludi letos predn.iačili, Razume so, da tudi bokserjl nočejo zaostali. Te in pu drugo težko-iitlete vodi bivši profeMjonalni svetovni boksarski prvak. Plaveči se vežbajo pod vodstvom Dosnoukos-a v Bologni. Vojno ministrstvo pa skrbi da bo delegacija za moderni peteroboj, kar najbolje pripravljena. Ob ndrijanski obali iu revijorah pa švigajo čolni, ki se pripravljajo za ležko borbo, Iu lako se pripravljajo tudi športniki ostalih panog, I/, vsega tega se vidi, da polagajo Italijani ua letošnjo oliinpi-Jado tnko važnost, kakor še na nobeno od dosedanjih. Kajti za trenerje in pomočnike svojih zastopstev so določili same stare, izkušene mojstre. Finska luhko-attetska zveza so Sa vedno upira ukrepu mednarodne lahko-idleUke zveye v zadev i suspendiranja Nurntija. Finci namreč vztrajajo na stališču, da je mednarodna zveza prekoračila svoj delokrog, ker na sama suninlčenjn, zn Moitaru ni nikakih dokazov, ne morejo diskvalificirali tega tekača, Madžar Szekely je plaval pri treningu v Buda-pešti 200 m v času 2 : 20.6. Imenovani se nahaja v zelo dobri formi in je poleg Barany-Ja najboljši madžarski plavač. 258 tekačev je teklo maratonsko progo v Bostonu. Zmagal amerlkansjki Nemec Paul de llruyn v času 2 : 33 : 30.1. Drugi je bil Amerikanec I. Uenlgan, tretji pa Finec \ViIly Kyroncn. Radio frogrami Nadio-Uublianat Sobota, ?3. nprila: 12.15 Plo*če. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.00 Salonski kvintet. — 18 Nov obraz oceanov (Viktor Pirnat). — 18.31) Oimnastičiie vaje (Drago Ulaga). — 19 (la. Orthaber; Angleščina. — 10.30 Govorniške vaje. I. Peršuh. - 20 Prenos opere Iz Zagrebu. — 22-30 Cas ju poročila. Nedelja. 21. aprila: 9 Esperantsko predavanje. — 9,30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Nedeljske misli, g. .), Jagodic. — 10.30 Dr. Voršič: Aktualna gosp. sodobna vprašanja.. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, ploščo. — 15.15 Dekliška ura, g. Lebar. — 15.45 Pevski koncert g. M. Rusa. 10.15 Tamburaški zbor z Vrhnike. — 17 Plošče. -20 Plošče (češka glasba), — 20.45 Samospevi ge. Mafija Golobi«. — 21.15 Salonski kvintet. Cas in poročila. — 22.15 Salonski kvinlot, Drugi programi t Nedelja, 84. aprila. Biidapcst: 11 Nabožna glnsba. — 20 Opere',ni prenos. Ciganska glasba. — Dunaj: 20 Poljudni koncerl. — 22.15 Večerni koncert. — I'ra*a: 19.80 Bratislava. — Langenberg: 19 Prenos iz Berlina. Poročila o izidu volitev. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 20.45 Pester koncert. — Belgrad: 21.20 Simfonični konorl orkestra kraljeve garde. — Berlin: 19 Večerni koncert. Zabavni koncert. — Toulouse: 21 Operne pesmi. — 22.15 Operna flas-bn. — Stuttgart: 19 Berlin. — Barcelona: 19.10 Vokalni koncerl. — Milano: 20.15 Izbrana "lasba. — 21 Operni prenos. — Zagreb: 20.3gledu izvrstno pripravljeno. Dejanje samo je zanimivo vsled velikih nnsumbelskfh scen pa tudi zelo pestro. M lizika je prekrasna posebno v liričnih mestih, kjer jo Puccinl nedosežen mojster. Za vprizo-rilev je potreben velik aparat, ki ga vodi režiser prof. Sest. Muzikalno vodstvo pa iina kaoeluik Neffat. Ponovno opozarjamo, da poje naslovno vlogo pri pretnijeri gospa Zinka Vilfan-Kunčevu, čla niča zagrebSke opere. Za premijero vlada vse le dni veliko zanimanje. Premijcra je izven. ■■ Roland Dorgeles: Leseni križi 18 ._ „ _ * u - c '-> on P. 00 S > Z Ž?*1 — s" r~ -- 3 . a >• 1 =3 O X ci -r; m u .. n > * S n Si S a S •3 S 5 1» -5 a g ,ri c n N 2 — C I _ . m IV. Lepo življenj«. Uslcčeni in zgrbljeni smo JEtleT! v dežju. V tej umazani, sajasti vasi nas niso bili pričakovali iti ka-kor kupčki premočene nesreče smo sedeli pred spečimi hišami in prežali na vrnitev furirjev, ki so nam sli iskat prencčiič. — Za nas se je bil mipolil dolgi Lani beri; pravkar je bil vstopil v le-to hišo, katere rdeča zastrta ckna so zrla s krvavim, zlokbbnim sijem v noč. Prav na cesto smo slišali, dasi besed nismo mogli razumeti, njegov iskreni glas, s katerim je skušal omehčati gospodarja. Kmet pa, po vsej priliki trmasta kmetska buča, se je zadrt: Ne, ne, v pivnici nikogar ne prenočim, vam pravim. Ti bi mi izpili še zadnji sodček, ki mi je ostal. Stotnija je prihajala iz zakopov in na prvo znamenje piščali smo se bili sesedli, kamor in kakor je kdo mogel; bili smo zdelani, blatni in do kože premočeni. Mimo nas so šli s hitrimi, zamolklimi koraki, kakor da bi se spešil mimo zakasnel pogrebni sprevod, šepaje še drugi v smeri proti Bugneux-ju. Za strojniškimi oddelki in njihovimi odrekanimi mezgi, ki smo jih od izmučenosti videli kakor v megli, so priropotali vozovi bojnega prateža, proviantna kola, sanitetni vozovi na železnih kolesih in na koncu polica stotnijska vozila, čudnolika vrsta starih skrinj in vaških kočij, na katerih si si mogel na vsem lepem zlomiti rebresa; vso to ropotijo pmo rfabfali skupaj bog ve kje na naših neštetih pohodih 'med Charleroi-jem in Reimsom; vmes so bili stari tovorni vozovi s žkripaiočimi osmi, pohištveni vozovi, ki so bili na- , tlačeni s teteonjaki in puškami, stare karjole s premočenimi šotornimi strehami, družinske'droške in pivovarniški vozovi — in za fevdalni zaključek dvo-kolesni voz vodje pol kovno prtljage, v katerega je bita vprežena orjaška oratarska mrha. Dodobra izčrpani in napol speči so za vse to nismo zmenili. Kolesa so se drgniia ob naših nogah, pa jih nismo skrčili. Vsak je obležal ali obsedel na mestu, kamor se je bil ravno vrgel, ne da bi so bil veliko oziral, kje bi bilo bolje; blatni smo pa itak žr bili čez in čez, tako da novo lajno ni imelo več kaj pokvariti. Stisnili smo se ob hišah pod kapom, kjer so nas napuščenc streho vsaj malo varovale pred dežjem, ter greli drug drugega kakor živali. Še toliko moči nismo imeli, da bi bili psovali. Nekateri seve so -tali, se naslanjali s prekrižanimi rokami na puško in govorili o sveži slami, o vinu, ki da niti še ni predrago, o d neti počitka broz službe — o bajni sreči. Tovariši so sedeli na tornistrili in molče poslušali; bili so veliko preveč otopeli, da bi zahtevali kaj več nego pravico zaspati. Mimo jc prišel častnik in z žepno svetilko brezobzirno osvetlil sesedla telesa. /Ordonanca!... Kje so ordonance? Kakšen svinjak pa jo to!« Pritekel je furir: Vso v redu, gospod kapeta«. Konji so že lepo fxxl streho. Še vedno je deževalo, tenko, pohlevno in mrzlo. Gori na svinčenih strminah med hišami je pa valovila noč kakor črno vodovje. * * * Vsa ltiša od dvorišča pa do podstrešja je kakor uljnjak. V kuhinji, od koder se širi ščeitteč ilint svežega lesa, se prepirajo za par skledic črne čobodre. Po stopnicah je neprestano štorkljanje gori in doli, smejejo se in pojo. Tu nu vrtu j>a je tiho in mirno. Sedel sem na prevrnjeno vedro in se naslonil na zid. Tako sedim kaker v naslonjaču in sanjarim. Rano je še, pravkar je zasinil dan: trava je še vsa rosna. Po nebu plapolajo jate belih oblakov kakor perilo v vetru. So ves zaspan gledam po zapuščenem vrtu, kjer raste sedaj že obletelo grmovje in bohoten plevel i'ri škripajoči sesalki se umiva j>ar tovarišev. Lenarim napol v snu, napol bdeč. Sladko smo spali to noč! Prvič v štirinajstih dneh smo mogli sezuti čevlje, odpeti prepas in bajonet, vso o vražjo opremo, ki človeku melje kolke. Kakor sem bil zvečer legel, lako sem se tudi prebudil: zašpiljen v odejo kakor klobasa, z glavo v stenski omari- tla so nn bila za zimnico in vreča fižola za vzglavje Imeti sern bil moral lop.' sanje, kakor dih rahel spomin nanje je bežno blisnil v zavest, ko sem se prebudil V perišnici so skupinski vodje delili desetnijnm yo nenino. Odkar ni več takega mraza, prihajajo vsak teden cele bale teh stvari, c^as je bil Na plotu krtači Sulphart Oilbertove'povojne dvo-kolenke in žvižga. 1/taknil je bil pri dobrih ljudeh izbo, v kateri smemo otvoriti svojo meščansko menzo« m pravkar misli tudi ua kosilo. Zdi se mi skoraj prelepo, da bi zojJet sedel za mizo in jedel s pravih krožnikov; ne upam si še prav tega verjeti, ker se bojim, da ne bi bil zopet enkrat razočaran. To se pravi: lepo življenje,- je menil sam /ase Sulphart. Okrog njega je šest ali sedem tovarišev, ki poizkušajo očistiti svoje blatne plašče. Najprej stržejo lajno i nožem ali kako črepinjo, da se izprenieni v prah; jjotem obdelujejo svoje cape s palico, kakor tla Iu iztepavali prej>roge. Temu pravimo: »krtačiti sc. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 2T aprila Mali 001 as i Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1500in. Najmanjši znesekSDin.Oglasinad 9vritic se računajo viš/e.Zaoqla*e jtroqotl,qov>kegairireklamneqa značaja v*aka vr>tiea2DuT Naimanjji zneteklODin.Pristojbina za šifro2Din.V>akogla) treba plačati pri naročilu.Napi»menav|jrasanjao