Uspešno podjetje evropskega formata: Videm Dolga leta je bila TCP D juro Salaj, sedaj pa je registrirana kot družbeno podjetje Videm — celuloza, papir in papirni izdelki Krško, čigar ime je še vedno prisotno v zavesti svetovnih partnerjev. Sicer pa je letos minilo 50 let, odkar je industrialecBonač na Vidmu ustanovil Tovarno celuloze, ki se je postopoma razvila v podjetje evropskega formata. Še bolj pomembno je spoznanje, da se v doma- čem okolju le malokatera stvar ne začne in ne konča pri Vidmu, zato je bil seveda tudi njegov zlati jubilej skozi proslave nujno navzoč tudi v Krškem. Slavnostne seje delavskega sveta podjetja Videm v počastitev 50-letnice obstoja tovarne celuloze (30. septembra 1989) so se kot gostje med številnimi ostalimi udeležili: predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, predsednik slovenske mladine Jože Školjč, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč, predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bule, komandant korpusa vojnega letalstva Živan Mirčetič in predsednik krške občinske skupščine Zoran Šoln. O preteklih 50 letih in razvojnih načrtih Vidma je spregovoril njegov prvi mož, predsednik poslovodnega odbora Silvo Gorenc. Iz govora Silva Gorenca Jubileji usmerjajo naš pogled tudi v prihodnost Dobro je, da vemo, kaj moramo storiti, kje so naše možnosti in kako udejaniti te cilje. Naloge smo strnili v globalni projekt ki se simbolično imenuje Videm '92. Že ime projekta nam pove, da se želimo v naslednjih letih usposobiti po svoji tržni, poslovni in proizvodni filozofiji v sodobno evropsko podjetje. V ta namen moramo posodobiti naše proizvodne naprave in tako preseči večletno tehnološko zaostalost in tehnično zastarelost nekaterih proizvodnih naprav. Šlibomo v sistem skupnih vlaganj, mešanih podjetij in delničarstvo. Računamo, da bo treba v naslednjem desetletju v posodobitev in razvoj vložiti kakih 100-150 milijonov dolarjev. Intenzivno moramo spremljati tržne razmere doma in po svetu in se hitro prilagajati potrebam tržišča s tem, da izkoristimo prednosti integriranega podjetja, osvajamo nove proizvode v višjih kvalitetnih in cenovnih razredih. Z nadaljnjim razvijanjem kooperacije in drugih vrst sodelovanja z domačimi in tujimi podjetji bomo hitreje sledili potrebam tehnološkega razvoja Zato bomo ustanavljali vrsto mešanih podjetij doma in v tujini Za dosego teh ciljev že izvajamo preobrazbo podjetja Namesto tozdov bomo imeli tovarne kot produkcijske centre in trgovske enote kot profitne centre. Izredno pomembno je izobraževanje kadrov. Brez znanja teh nalog ne bi mogli opraviti. Ob dokaj solidnem strokovnem znanju, ki ga naš kolektiv poseduje, imamo trenutno preko 500 štipendistov, od tega 125 na visokih šolah. Na posebnih strokovnih tečajih in seminarjih doma in v tujini pa se izobražuje preko 200 sodelavcev. Za hitrejši tehnološki razvoj je pomembno naše sodelovanje z znanstvenimi institucijami S preko 30 institucijami doma in po svetu stalno sodelujemo. Izgrajujemo nov sistem nagrajevanja, ki bo neposredno povezan z doseženimi rezultati posameznika in kolektiva. Sedanji osebni dohodki znašajo povprečno preko 700 DEM na zaposlenega Zavedamo se, da pomeni približevanje evropski produktivnosti in gospodarski učinkovitosti tudi približevanje evropskemu standardu naših delavcev. Če tega ne bomo dosegli potem dolgoročno socialistična družbena ureditev nima zgodovinskega opravičila Želimo dokazati da smo tudi ta cilj sposobni doseči (Iz govora Silva Gorenca na proslavi 50-letnice podjetja Videm, 30.9.1989) NaS glas 10, 27. oktober 1989 Z vsem dolžnim spoštovanjem moramo izreči priznanje generacijam naših sodelavcev vseh poklicev, ki so s svojim znanjem in delom ustvarili to podjetje. V teh desetletjih je v kolektivu zrasla cela plejada odličnih strokovnjakov -inženirjev, tehnikov, ekonomistov, mojstrov, visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev — celulozarjev, papirni-čarjev, vzdrževalcev, energetikov in vseh drugih. Brez njihovega znanja in požrtvovalnega dela, brez ljubezni dofabrike ne bi dosegli tega, kar imamo. Posebno smo hvaležni prvi generaciji delavcev te tovarne — danes so večinoma že v pokoju, nekaterih pa, žal ni več med nami —ki so v izredno težavnih pogojih storili največ za razvoj svojega podjetja, izrednega pomena je bila vloga vodilnih kadrov te tovarne, direktorjev in njihovih sodelavcev, ki so znali ob pravem času izkoristiti razvojne možnosti Ob tej priložnosti je potrebno ugotoviti, da ta tovarna v svojem razvoju ni delala investicijskih napak. Nimamo zgrešenih investicij in celoten razvoj ima neko logično tehnološko zaporedje in usklajenost (Iz govora Silva Gorenca na prosla vi ob 50-letnicipodjetja Videm, 30.9.1989) Na jubilejni proslavije podjetjeVidem podelilo Milanu Kučanu spominski znak, izročil pa mu gaje sekretar tovarniške konference ZJ^ Anton Jane. (NiK —foto: Črt Čargo) Iz govora Milana Kučana Spoštovanetovarišice in tovariši Tovarne celuloze in papirja Dju-ro Salaj ali, kot sem slišal, od včeraj naprej podjetja Videm! Najprej, se mi zdi, sem vam dolžan dve stvari ne samo zato, ker to zahteva lepa navada, ampak tudi, ker si to sam želim — čestitati vam za praznik, za ogromno delo neštetih stotin rok mnogih generacij, ki so ustvarjale tovarno več kot 50 let, dobrega pol stoletja; in moram se zahvaliti za priznanje, ki sem ga pravkar dobil Razmišljal sem, s čim pravzaprav sem zaslužil to priznanje. Razumem ga kot simbolno dejanje — kot priznanje organizaciji, kiji pripadam, kot priznanje Zvezi komunistov, organizaciji nas, slovenskih komunistov, za vse tisto, za kar se danes zavzemamo. Zavzemamo pa se, kot vam je dobro znano: — za boljše in humanejše pogoje dela in življenja ljudi, za evropsko kakovost teh pogojev, — za možnosti da človek živi predvsem od lastnega dela in ustvarjalnosti, — za možnosti, da človek sam upravlja z delom in kapitalom — torej za več samoupravljanja, — za uveljavljanje in varovanje človekovega dostojanstva in njegovih prvavic, — za tekmovalnost dela, ustvarjalnosti poslovnosti in idej, — za človeku prijetno okolje, NAS GLAS NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE: Izdaja: Indok ^^ .^š.——¦= %^s =—== ^—= center skupščine občine Krško — Na-SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE klada: 2500 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12,68270 Krško, Telefon: (0608) 31-768 — Grafična priprava DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Tiskarna Novo mesto — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421-1/72 z dne 5.marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij , ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — za jugoslovansko federacijo kot demokratično prostovoljno skupnost enakopravnih narodov, ki bo prijazna vsem svobodoljub-\ nim ljudem, narodom in narodnostim, ki bo odprta v Evropo in svet\ sposobna sprejemati izzive sodobnih civilizacijskih tokov, — za več socializma... Daje ta pot mogoča in stvarna, dokazuje med drugim tudi praksa vaše tovarne. Ta tovarna je — ne glede na kritične premisleke tova-\ risa Silva Gorenca, vašega direktorja -sodobna in sodobno organi- j zirana in vodena, tehnološko za naše razmere na visoki ravni, z vi-\ soko razvitimi in kvalificiranimi kadri Je gospodarsko uspešna, z\ jasno razvojno in poslovno perspektivo, ljudem prijazna, obrnjena v j Jugoslavijo in svet. Delati v podjetju Videm danes nekaj pomeni Tu, v Vidmu, in v\ Titovem Drvarju so našli kruh in perspektivo delovni ljudje vseh na- \ ših narodov in narodnosti To je rezultat velikega števila marljivih rok, predvsem pa pameti njiho vih gla v. Veliko teh gla v v tej to varni tistih najodgovornejših in najustvarjalnejših iz mnogih generacij, ki j so delale v njej, pripada ljudem, ki so s ponosom člani naše organizacije... Ob 50-letnici podjetja Videm: Iz govora Boža Cizlja, predsednika de- | lovskega sveta Vidma, ob zlatem jubileju podjetja: Naši razvojni načrti so se izkazali za pra- j vilne in sedanji investicijski posegi, ki vpo\ djetju potekajo, so naš dolg do tega prostoraM v katerem živimo. Zasnova današnjih načrtov in investicijskih vlaganj je v pretežni meri j usmerjena v izboljšanje ekoloških razmer, za j bolj zdravo življenje. Podjetje Videm razpolaga danes s kadri, kn so sposobni tudi v teh časih prilagoditi po- j slovnost novim ekonomskim razmeram. Naš cilj je napraviti podjetje Videm tržno, uspeš- j no, sposobno, da se enakovredno vključi v konkurenco na evropskem in svetovnem trgu. Naš glas 10, 27. oktober 1989 _3 Zavedamo se, da so naloge, ki smo sijih zastavili, izredno zahtevne in odgovorne. Zavedamo pa se tudi, da smo lahko le s trdim delom in svojim znanjem kos zastavljenim ciljem, ki so edina garancija za boljši jutri vseh nas in temelj napredka, za generacije, ki prihajajo... Ta trenutek pa je tudi prilika in naša dolžnost, da se zahvalimo vsem generacijam delavcev v tem podjetju, še zlasti pa tistim, ki so bili nosilci napredka, za njihovo delo v teh naših 50 letih — temelj vsega, kar načrtujemo v prihodnosti Prav tako cenimo razumevanje občanov, ki pogosto čutijo posledice še ne urejenih ekoloških problemov. Verjemite nam, daje pomemben del naših prizadevanj naperjen v odpravo tovrstnih težav, saj sleherni čuti omajano ravnotežje v naravi.. Novo parkirišče pred vhodom v Videm je tudi jubilejno darilo. Prostor pred tovarno bo moral v podjetniških časih, ki prihajajo, opozarjati na urejenost tovarne kot celote, da bodo kupčije lažje in dobičkonosne. (NiK —foto: Črt Cargo) Ob 50-letnici podjetja Videm: Predsednik delavskega sveta Božo Cizelj izroča spominsko darilo enemu od veteranov. (Foto: Črt Čargo) Jože Školč, predsednik republiške konference ZSMS, kot gost na proslavi Vidmove-ga zlatega jubileja. (Foto: Črt Čargo) Pihalni orkester Vidma je ob jubileju priredil paradni koncert predpražnikom in tudi prazničnega dne so njegovi zvoki poživili dogajanje. (NiK—foto: Črt Čargo) 4 Naš glas. 10, 27. oktober 1989 Generalmajor Živan Mirčetič je predsedniku poslovodnega odbora Vidma izročil srebrno plaketo vojnega letalstva in protizračne obrambe, in sicer za njegov pomemben delež k razvoju sodelovanja med Vidmom in enotami lega dela JLA. Delo vni kolektiv pa je že ob lanskem dnevu JLA prejel zlato plaketo za tovrstno zgledno sodelovanje. (NiK — foto: Črt Čargo) Na trgu pred krškim delavskim domom je potekal drugi del praznovanja Vidmovega jubileja, ki gaje začel predsednik delavskega sveta podjetja Božo Cizelj, nato pa so sledile ure vedrega razpoloženja ob glasbi ter dobri kapljici in jedilih. Sredi množice je izbral omizje tudi Milan Kučan z mnogimi drugimi gosti in gostitelji Posnetek je nastal še pred začetkom javnega dela praznovanja, ko je za razpoloženje skrbel pihalni orkester Vidma. (NiK —foto: Črt Čargo) Dobitniki plaket ob jubileju podjetja Videm Ob letošnjem jubileju so delavci posameznih temeljnih organizacij izbrali svoje najboljše sodelavce in predlagali, da se jim za njihovo vzorno in nesebično delo podeli najvišje priznanje tovarne — PLAKETA DELOVNE ORGANIZACIJE. Plakete so bile podeljene na sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Na svečani seji delavskega sveta podjetja pa so imena dobitnikov prebrali. Dobitniki so: — v Proizvodnji celuloze: Peter Bogovič, Franc Molan, Mirko Nikolič, Vid Jam-nik, Janez Rozman, Anton Polšak, Milan Smolič, Štefan Maric, Janez Bizjak, Vinko Imperl, Karel Zupan, Mihael Omerzu, Mihael Bučar, Igor Gelb, Mojca Arnšek, Vlado Brenko, Jože Šterk, Rafko Jurečič, Rafko Hovelja, Marjan Povhe, Boris Matjašič, Franc Unetič, Jože Vizler; — v Proizvodnji papirja: Slavko Ledi-i nek, Stane Malus, Stane Planine, Jože Tal mažin II., Ivan Planine II., Jože Ferlan, FrB derik Molan, Niko Mešiček, Jože Tomažin! L, Jože Skoberne, Amalija Šterk, Vera Cem jak, Tončka Brudar, Marija Mlakar, Rajko Germšek, Jože Kerin L, Marjan Gerjevičj Marjan Molan, Anica Jelen; — v Energetiki: Franc Planine, Dragoja Sukunda; — v Proizvodnji lesa: Drago Cigar, Jožal Balas, Stanko Reberšak, Franc BeribakJ Drago Kranjc; — v Vzdrževanju: Anton Koritnik, Vini ko Kranjčevič, Ivan Abram, Franc Zmazek, I Ivan Krznarič, Rudi Pajtler; — v Transportu: Franc Poček, Ivan Vidmar, Alfonz Urbanč, Oto Živoder, LuflH vik Sikošek, Franc Božič; — v Komerciali: Brigita Godler, Zofka] Arh, Leopold Žveglič, Stanka Molan, Ida Zupančič, Alojz Vrhovšek, Slavko Krošelj, Rafko Arnšek, Zoran Bogovič, Marija Kc-lenc, Jože Resnik, Antonija Cvetko-Pavliha, j Cvetka Puntar, Ivan Žarn, Jože Petan; — v Papirkonfekciji: Anton Koritnilcl Marija Baškovič, Franc Božič, Franc Bračun, I Mira Capi; — v TES-u: Brigita Založnik, Zvone Šc&J Ur, Blaž Sotošek; — v Delovni skupnosti skupnih služb: Krista Kavčič, Anica Omerzel, Ksenija Bauer, Štefka Kužnik, Ivan Kozole. Ob 50-letnici so se v Vidmu spomnili zaslužnih soustvarjalcev Ob jubileju so se v podjetju Videm spomni-l li mnogih, ki so v minulem polstoletju ustvari jali in vodili tovarno, ter tistih, ki so nosili najvišje samoupravne funkcije v njej. Spominska darila — vaze z vgraviranim simboi lom — so na slavnostni seji dobili: Ernest Švajger, kije bil v času priprav na izgradnjo tovarne občinski tajnik na Vidmu in je s svojim prizadevanjem prispeval, daje bila tovarna zgrajena prav v tem kraju; Marica Pehani, hčerka ustanovitelja to4 varne, Franca Bonača; Evgen Strmecki, delegat (rang direktorja) od maja 1945 do januarja 1946; Dušan Stupar, delegat v letu 1946; Stane Marcijan, direktor v letih 1946 in 1947; Janez Rošker, direktor od 1971 do 198li Drago Romič, kije bil predsednik začas-, nega poslovodnega odbora temeljne organii zacije Papir Titov Drvar; FrancBerlič, vodilni tehnik v tovarni takoj po vojni; NaS glas 10, 27. oktober 1989 5 Božo Iglic, vodilni tehnik v letih 1946 in 1947; Jože Kolšek, tehnični direktor v letu 1951 in predsednik upravnega odbora 1050-1952; Vladimir Šega, tehnični direktor od 1951 do 1965; Anton Molan, prvi predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora 1959 ter predsedniki delavskih svetov in uporovnih odborov: Darko Mižigoj, Marjan Štajner, Marjan Špan, MihaHaler, Ivan Štri-tof, Edo Komočar, Zdenko Picelj, Dušan Košir, Vinko Šušteršič, Anton Škafar, Jože Habinc, Stane Pevec, Rajko Livio, Zoran Dular, Jože Molan III, Franc Pavlic, Edi Špiler, Jože Kuplenik, Ivanka Petan in Anton Amšek. Vidmu red dela z rdečo zastavo in zlata plaketa občine Krško Predsednik SO Krško Zoran Šolnje na jubilejni proslavi v imenu Predsedstva SFRJ izročil podjetju Videm visoko državno odlikovanje — red dela z rdečo zastavo »za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za gospodarski napredek države« ter visoko priznanje — zlato plaketo občine Krško. Med posamezniki je dobil najvišje državno odlikovanje Zdenko Picelj iz Proiz vodnje celuloze, in sicer red republike z bronastim vencem, »za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni napredek države«. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Raušl in Edvard Špiler. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, so prejeli red dela s srebrnim vencem: Magdalena Baje, Kari Božič, Tomislav Damjanovič, Anton Grozina, Marija Komočar, Pavel Molan, Ivan Ogorevc, Ivana Petan, Ivan Ribič in Franc Vakselj. Za prizadevnost in izjemne uspehe pri delu so prejeli medaljo dela: Jože Kerin, Jože Kodrič, Franc Resnik, A lojz Stare in Marjan Zvar. Ob 50-le t niči podjetja Videm: V kotlu za lubje je zagorelo. Naložba, ki bo veliko pomenila v ekološkem smislu, je svojevrstno jubilejno darilo ob Vidmovi 50-letnici Odvečno lubje na lesnem prostoru ne bo več delalo nepotrebnih preglavic, kam z njim, pa še korist bo prinašalo v obliki tehnološke in ogrevalne pare. Po izgoretju bodo za lubjem ostajale le manjše količine pepela, ki ga bo celo možno koristno izrabiti za gnojilo. (NiK —joto: Črt Čargo) 29. septembra letos je podjetje Videm s švedsko firmo Sunds — Rauma podpisalo pogodbo o doba vi tujega dela opreme za novo zahtevno naložbo »belilnica celuloze 3«, s katero bodo nadomestili tehnološko zastarelo WK7S3BSm ¦:"""¦ belilnico 1 ter hkrati bistveno povečali proizvodne zmogljivosti in kakovost Belilni postopek bo tudi glede varstva okolja predstavljal pomemben korak na bolje. (NiK—foto: Črt Čargo) mmtsmmmmmm Ivan Ribič iz Proizvodnje celuloze je bil ob žavnih odlikovanj. (NiK -foto: Črt Čargo) Vidmovem zlatem jubileju med dobitniki dr- O Naš glas 10, 27. oktober 1989 Silvo Gorenc Skupno za srečen jutri Večji del kolektiva živi v Krškem, Posavju v Sloveniji, drugi del v Titovem Drvarju v Bosni in Hercegovini Poslovno smo nabavno in prodajno povezani s podjetji iz vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin in s preko 100 podjetji sirom sveta. V našem kolektivu so poleg Slovencev zaposleni pripadniki vseh narodov in skoraj vseh narodnosti v Jugoslaviji Ne poznamo nikakršnih nacionalnih sporov in povezani smo s celotnim jugoslovanskim gospodarskim prostorom. Želimo pošteno sodelovati z vsemi, vsem ponujamo roko prijateljstva in spoštovanja. Naša iskrena želja je, da vsi skupaj ustvarimo srečnejši jutri v moderni, po meri Človeka delujoči skupni federativni državi, kjer bo vsak narod in vsaka narodnost, s tempa tudi vsak delavec živel svobodno, enakopravno in ustvarjal zase in za druge materialne pogoje za življenje in svobodno delovanje Zato podpiramo vse spremembe v nošena političnem in gospodarskem sistemu. Prtm zaradi tega, ker želimo trajno živeti skupajm drugimi narodi in narodnostmi v skupni dfl movini enakopravno in svobodno, podpinm mo tudi nedavno sprejete ustavne spremetM be. Z njimi ustvarjamo pogoje za uresničttM ciljev gospodarske in politične reforme. Ustavimo z?0-nacionalistične gonje, nete-\ nje sovraštva, nezaupanje in sumničenja, Ml tenje ugleda narodov in posameznikov. RaM vijajmo namesto tega sodelovanje, zaupanU in spoštovanje. Kakšna tragika je, da seaM nes zbirajo delovni kolektivi z namenom, da izpričujejo sovraštvo do drugih, namesto Komandant čestita! Generalpodpolkon nik Ivan Hočevar, komandant RŠTO Slom nijeje vsakemu pripadniku enote stisnil roka po uspešno opravljenem streljanju na leteM tarčo. Obisk generalo v in odmiralo v pri tisti najbolj slavni enoti na pulskem poligonu. Dobra enota se začne pri dobrem vodenju! Komandant OŠTO, rezervni major Emest Breznikar, in poveljnik odlične enote, rezervni kapetan I. razreda Todor Ružič: »Delo še ni končano. Treba je še organizirati razto-varjanje in spravilo opreme...« Zvečer so naložili opremo na vagone in celo noč potovali s tovornim vlakom. Po 15 (petnajstih) urah vožnje jih je v Krškem sprejel komandant OŠTO Emest Breznikar. O Bojno strelivo — še v rokah podajalcev * polnilcev. Izurjeno moštvo mora to nalod opraviti hitro in učinkovito, da ne ustvaij\ zastojev in nervoze... NaS glas 10, 27. oktober 1989 11 . ¦ ''¦ '¦¦ '¦'¦¦'^Mi- ' Predlog odloka o civilni zaščiti Na podlagi določil Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, 1982) in Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, 1982) je občinski sekretariat za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravil predlog novega odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Krško. Predlog bodo obravnavali vsi zbori občinske skupščine, saj so vsi trije pristojni za njegovo sprejetje. Predlog novega odloka obravnava zlasti naslednja vprašanja: — definicijo civilne zaščite, — kdo in kje jo organizira, — kdo in kdaj jo aktivira, — izvajanje osebne in vzajemne zaščite, — status občinskega štaba za civilno zaščito in njegov odnos do občinskih specializiranih enot civilne zaščite in štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, — status štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter njihov odnos do specializiranih in splošnih enot civilne zaščite, — organiziranost civilne zaščite v manjših krajevnih skupnostih in manjših organizacijah združenega dela, — organiziranost civilne zaščite v stanovanjskih blokih, — odgovornost štabov za civilno zaščito na vseh ravneh, — vključevanje ostalih organizacij v izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vseh mirnodobnih situacijah in v vojni, — vrste ukrepov, ki jih izvaja civilna zaščita, — sodelovanje organizacij združenega dela ob izvajanju ukrepov civilne zaščite, — uporabo enot civilne zaščite iz drugih okolij pri izvajanju ukrepov civilne zaščite, — kadrovsko popolnjevanje štabov in enot za civilno zaščito, — financiranje uresničevanja programov civilne zaščite, — financiranje dejavnosti družbenih organizacij in društev, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje. Razlogov za pripravo in sprejem novega odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite je več: stari odlok, ki ureja to področje, je zastarel tako z vidika zasnove organiziranosti in delovanja same civilne zaščite kot tudi z vidika zasnove splošne ljudske obrambe: spremenili so se normativno-pravni akti, ki urejajo to področje; stari odlok o civilni zaščiti je občinska skupščina januarja letos že razveljavila. Iz utemeljitve občinskega sekretariata za ljudsko obrambo SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE 12 ________________ Obrtno dejavnost približati potrošnikom Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora je izdelal predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. Gre za uskladitev odloka s spremembami obrtnega zakona, po katerih so se zmanjšale pristojnosti občinskih skupščin za določanje pogojev za opravljanje gospodarskih dejavnosti. V predlogu odloka so določila o opravljanju dejavnosti izven poslovnega prostora, trgovini na drobno v premičnih objektih in opravljanju dejavnosti kot postranskega poklica. Samostojni obrtnik lahko v obratovalnici prodaja lastne izdelke in opravlja storitve po obrtnem zakonu, če pa hoče svojo ponudbo približati potrošnikom na raznih prireditvah, sejmih ipd., mora biti - tako je predvideno v predlogu odloka - taka prodaja oziroma ponudba dovoljena s predpisom občinske skupščine. Trgovina na drobno v premičnih objektih bi se po določilih odloka lahko opravljala pod pogoji, ki bi jih predpisala občinska skupščina. Za postavitev premičnega objekta bi bilo potrebno dobiti dovoljenje upravnega organa za urejanje prostora, objekt pa bi moral izpolnjevati sanitarno-tehnične pogoje, ki so predpisani za trgovino na drobno v premičnih objektih. Gospodarska dejavnost kot postranski poklic se sme opravljati v skladu z obrtnim zakonom. V predlogu odloka pa je posebno določilo, po katerem bi bilo kot postranski poklic prepovedano opravljati gostinsko dejavnost v krajih Krško, Senovo, Brestanica, Leskovec in Kostanjevica. Namen te omejitve je preprečiti čezmerno nastajanje obratovalnic tipa »bife« in s tem siromašenje gostinske ponudbe. Iz utemeljitve komiteja Nov predlog odloka o turistični taksi Občinska turistična zveza Krško je dala pobudo za spremembo odloka o turistični taksi. Po sedaj veljavnem odloku se je do konca avgusta namreč zbralo le 28 milijonov din (taksa je znašala 1000 din za domače in 2000 din za tuje goste!), kar ne zadošča za izvedbo načrtovanih nalog Občinske turistične zveze Krško. Zaradi skokovite inflacije je pobudo za spremembo odloka podprla tudi Medobčinska gospodarska zbornica Posavja. Na podlagi stališča izvršnega sveta SR Slovenije, da ni v neskladju z zakonom, če se v občinske odloke vgradi možnost oziroma pooblastilo izvršnemu svetu, da med letom valorizira vrednosti, je občinska uprava za družbene prihodke pripravila nov predlog odloka o turistični taksi. Po novem odloku bi bila določena izhodiščna vrednost turistične takse, izvršni svet pa bi dobil pooblastilo, da vsake tri mesece valorizira zneske takse z indeksom porasta cen gostinskih storitev v Sloveniji. Odlok se potem tudi ne bi več spreminjal, ampak bi se objavljali samo sklepi izvršnega sveta o valorizaciji. Morebitne spremembe bi bilo treba sprejemati le zaradi sprememb družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse ali zakona o prekrških glede višine kazni za prekrške. Iz utemeljitve UDP Širitev določil o davčnih olajšavah Na podlagi pobude delegacije obrtnikov za zbor združenega dela SO Krško je uprava za družbene prihodke pripravila predlog dopolnitve zadnjega odstavka 30. člena odloka o davkih občanov. Pobudniki so predlagali, da bi priznali začetniške olajšave v obliki znižanja davka vsem zavezancem, ki bi pričeli redno dejavnost ne glede na to, da so jo že prej opravljali kot postranski poklic ali pa so jo začeli opravljati za družinskim članom ali v skupni obratovalnici. Pobudo je obravnaval tudi komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter jo je delno podprl - tisti njen del, ki pravi, da naj bi se začetniške olajšave priznavale pri prehodu zavezancev iz postranske v redno dejavnost, in to le tistim, ki bi izpolnjevali določene pogoje: da so ustanovili novo obratovalnico ali da so razširili že obstoječe poslovne prostore. Izvršni svet je pobudo dopolnil s predlogom, da bi k omenjenim zavezancem dodali še tiste, ki opravljajo deficitarno, v glavnem storitveno obrt, zajeto v I. skupini izhodišč razvojne politike občine Krško. Uprava za družbene prihodke je omenjene pobude sprejela in predlaga, da se odlok o davkih občanov dopolni z določilom o teh olajšavah. Iz utemeljitve UDP Razveljavitev odloka o povračilih in nagradah za sodnike porotnike Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela bosta sklepala o razveljavitvi odloka o povračilu stroškov in sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto, ki je bil sprejet leta 1979. Po spremembah in dopolnitvah zakona o rednih sodiščih, ki veljajo od začetka preteklega leta, se namreč Temeljno sodišče financira iz sredstev proračuna SR Slovenije. To hkrati pomeni, da podrobnejše predpise o povračilu stroškov in nagradah za sodnike porotnike izda izvršni svet skupščine SR Slovenije. Republiški izvršni svet je tak odlok izdal aprila lani, zato občinski odloki za urejanje tega vprašanja niso več potrebni. __________________ Naš glas 10, 27. oktober 1989 J Kandidati za sodnike Temeljnega sodišča Novo mesto Na razpis prostih del in nalog treh sodnikovi Temeljnega sodišča v Novem mestu so se pri-B javili štirje kandidati, od katerih je eden (Slav-1 ko LupŠina iz Brežic) svojo kandidaturo« umaknil. Pozitivno mnenje o kandidatih so iz- ¦ rekli koordinacijski odbori za kadrovska vpra-a sanja občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metli-8 ka, Sevnica, Novo mesto in Trebnje. Delegati SO Krško naj bi tako za sodnike TSI Novo mesto za dobo 8 let izvolili Dušana Bric-fl Ija iz Bereče vasi (Suhor), Antona Panjana iz ¦ Črnomlja in Dušanko Weiss iz Novega mesta. 1 Imenovanje delegata v svet OŠ Kostanjevica Peter Luštek, član delegacije KS Kosta-1 njevica za delegiranje v zbor krajevnih skup- I nosti SO Krško, je predlagan za delegata I družbene skupnosti v svetu OŠ »Jože Gorjup« 1 Kostanjevica. Zbor krajevnih skupnosti in j zbor združenega dela morata imenovati no- j vega delegata, ker je dosedanjemu potekel mandat. Jožko Kovač predlagan za delegata Posavja Posavske občine imajo v odboru podpisni-1 kov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti eno man- ¦ datno mesto. Doslej je Posavje v njem zasto- 1 pala Jelka Barlič, predsednica IS SO Brežice. I Ker tovarišica Barličeva več ne opravlja dolž-J nosti predsednice IS, je treba namesto nje iz-B voliti novega delegata za odbor podpisnikov I DD. Koordinacijski odbor za kadrovska vpra-8 sanja pri MS SZDL Posavja predlaga za nove-1 ga delegata Jožka Kovača, predsednika komi-1 teja za družbeni razvoj in gospodarsko-uprav-l ne zadeve občine Sevnica. Vprašanja delegacij V zboru združenega dela je na ju- I lijskem skupščinskem zasedanju več j vprašanj postavila delegacija Tovarne celuloze in papirja. Na še vedno aktualno vprašanje o ustanav- j Ijanju DO za predelavo stekla je odgovorila Sil- I vana Mozer. Povedala je, da sklep o tem še I vedno velja, da so v izdelavi analize in da raz-1 mišljajo o sodelovanju s SOP-om. Zagotovila jI je tudi, da lokacija bazena v Črnilah ni spre-1 menjena ter da je nosilec investicije Tovarna celuloze in papirja. Glede gradnje avtoceste je j povedala, da je bilo v novomeški občini o tem I veliko razprav zaradi tega, ker se morajo tam I odločiti za eno od dveh predlaganih tras, v Kr-1 škem pa se s tem vprašanjem nismo ukvarjali, j Naš glas 10, 27. oktober 1989 13 ker je za naše območje trasa že določena — potekala ob ob sedanjem pasu; kljub temu pa bodo v naši občini jeseni tudi razprave o tem vprašanju. V imenu ribiške družine je Stane Baje iz iste delegacije opozoril na problem, ki ga povzročajo labodi. Ti so se namreč na Krki zelo razmnožili in uničujejo ribji zarod. Delegat meni, da bi to vprašanje moralo reševati tudi turi- stično društvo, ki je pripeljalo prve labode na Krko. Delegacija KS Kostanjevica je dala pobudo za rešitev vprašanja avtobusnih povezav med Kostanjevico in Ržiščem ter Gornjo in Dolnjo Prekopo in občinskim središčem. Delegat KS Veliki Podlog je predlagal, da se prouči možnost za spremembo prostorskega plana, ki naj bi omogočila, da se y vasi Pristava dovolijo novogradnje. Po oceni delegacije gre za parcele med dvema hišama, zato take gradnje ne bi bile poseg v kmetijsko zemljišče. Delegat je povedal, da so imeli tako pripombo že v času sprejemanja plana, vendar ni bila upoštevana. Predsednik zbora krajevnih skupnosti je ob tem predlagal, naj se upravni organ dogovori s kmetijsko zemljiško skupnostjo o možnosti zapolnitve na omenjenih parcelah ter opravi primerjavo, zakaj ni v vseh vaseh (prim. Vihre) enak režim. Iz zapisnikov Poveljniška štabna vojna vaja »Romanija '89«, kije bila pred kratkim, je k sodelo vanju pritegnila tudi kadre iz krških enot Občinskega štaba teritorialne obrambe. Starešinski kader seje pod Bohorjem nekaj dni uspešno usposabljal za hitro in učinkovito reševanje štabnih nalog. Enote JLA, OŠ TO in poveljniški kader so skušali s treningom doseči kar največjo usklajenost delovanja, in to jim je v celoti tudi uspelo. Poklicni člani OŠ TO Krško, ki so seveda v vaji tudi sodelovali, menijo, da ob vsesplošni prizadevnosti vseh udeležencev drugače tudi ni moglo biti. Na fotografijah (od leve): komandant OŠ TO Krško, rezervni major Ernest Breznikar, njegov namestnik, rezervni kapetan Martin Škorc, in referent ABKO, rezervni kapetan Srečko Blazinšek. Člani OŠ TO Krško (od leve): rezervni kapetan Vladimir Rostohar, rez. vodnik L razreda Martin Kolan in rez. poročnik Iztok Pire. Delavska univerza in knjižnica Krško še vedno vpisuje: — v osnovno šolo za odraste (5.,6.,7. in 8. razred), ki je brezplačna — v trgovsko poslovodsko šolo (nadaljevalni program, V. stopnja zahtevnosti; pogoj: končana trgovska šola) — v šolo za gostinske tehnike (nadaljevalni program, V. stopnja zahtevnosti; pogoj: končana gostinska šola, smer kuhar, natakar) — v tečaje slovenskega, angleškega, nemškega in francoskega jezika — računalništva — strojepisja — šivanja in krojenja — za voznike motornih čolnov — za obrezovanje sadnega drevja — kletarjenja in stekleničenja vin — varstva pri delu — za strojnike parnih kotlov (pogoj: poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj) — za strojnike centralnega ogrevanja (pogoj: najmanj 6 razredov OS) — za voznike viličarjev — za upravljalce lahke in težke gradbene mehanizacije Informacije: Delavska univerza in knjižnica Krško, CKŽ 15, tel. 31 152. Občinski štab teritorialne obrambe Krško: Učinkovita štabna vaja 14 Naš glas 10, 27. oktober 1989 Za varno obratovanje nuklearke v prihodnjih 12 mesecih Po mesec in pol trajajoči zaustavitvi Jedrske elektrarne Krško je obratovalna ekipa v torek, 17. oktobra ob 00.35 ponovno priključila elektrarno na elektroenergetski sistem Jugoslavije in s tem zaključila doslej po programu najkrajša, vendar kljub temu zelo obsežna vzdrževalna dela v nuklearki Po mesec in pol trajajoči zaustavitvi Jedrske elektrarne Krško je obratovalna ekipa v torek, 17. oktobra ob 00.35 ponovno priključila elektrarno na elektroenergetski sistem Jugoslavije in s tem zaključila doslej po programu najkrajša, vendar kljub temu zelo obsežna vzdrževalna dela v nuklearki Kot vsako leto so tudi tokrat zamenjali tretjino goriva, kar pomeni štirideset goriv-nih elementov od skupno 121, kolikor jih je v reaktorski posodi. Surovina za gorivo — ' tim. rumena pogača —je bila tudi letos pretežno domača, iz Žirovskega vrha; od potrebnih 125 ton za letošnje polnjenje jih je bilo kar 100 ton iz domačega rudnika. Celotno količino so predelali, obogatili in izdelali gorivne elemente, primerne za naš reaktor, v ZDA in Sovjetski zvezi. Seveda je bilo potrebno postoriti še marsikaj, in ne samo zamenjati gorivo. Opravili so vsa za letošnji remont predvidena dela in celo nekaj dodatnih. Glavna dela na primarnem delu elektrarne so bila poleg menjave goriva še toplotna obdelava U-cevi I. in II. vrste v obeh uparjalnikih, pregled vseh cevi z metodo vrtinčastih tokov in cepljenje poškodovanih cevi v uparjalnikih. Sledil je tudi test puščanja zadrževalnega hrama, kije pokazal, da le-to ne presega polovice dovoljenega puščanja. Nemalo dela je bilo na sekundarni strani elektrarne, kjer so po programu zamenjali popravljeni transformator, izposojenega pa vrnili lastniku, TE Drmno. Precej dela je bilo letos opravljenega tudi na električnem generatorju, kjer so posebej pregledali stator in tu preklinili statorski paket, ter na rotorju, kjer so zamenjali rotorske kape. Seveda pa to ni vse, kar je bilo storjeno v tem času na elektrarni, saj je bilo skupno pregledanih preko 1000 ventilov, 100 črpalk in več drugih delov tudi na merilno-regulacijski opremi in na posameznih segmentih jezu na Savi. Vse to in še marsikaj je bilo postorjeno, da bo elektrarna lahko dobro in varno obratovala naslednjih 12 mesecev. Teh obsežnih del pa delavci elektarne niso opravili sami, ampak jim je — kot vsa leta doslej — priskočilo na pomoč okrog 700 delavcev iz 20 domačih in nekaj tujih firm. Za razliko od remontov pred nekaj leti letos nismo imeli večjih problemov z nadomestnimi deli in sredstvi zanje, čeprav je skupna vrednost le- tošnjega remonta — goriva, domačih in tujih storitev ter rezervnih delov — znašala 36,6 milijonov dolarjev. Od tega je samo gorivo stalo 27 milijonov dolarjev. Po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali na letošnjem remontu, je elektrarna še v zelo dobrem stanju in se po varnosti in razpoložljivosti, kije tudi merilo uspešnosti, uvršča v zgornjo tretjino jedrskih elektrarn v svetu. Pregled proizvodnih cen (din/kWh) in stroškov goriva v kilovatni uri po podatkih iz ovrednotene elektroenergetske bilance (plana) za leto 1989. Cene so na ravni 31.12.1988, izračunane pa po metodologiji, sprejeti 23. maja 1989 v skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva. Informacijski center NEK spet odprt Že letošnjo pomlad so se v Nuklearni elek-j trarni Krško odločili, da razen najavljenimi skupinam omogočijo obisk stalnega infor-1 macijskega centra NEK v galerijskem pro- ] štoru DKD Edvarda Kardelja v Krškem tudi' posameznikom, predvsem domačinom. Tako je v pomladnih mesecih tja do poletja obiskalo center nekaj manj kot 1000 posa-' meznih obiskovalcev, pri čemer je bil obisk | najboljši v času, ko so v domu potekale kulturne in druge prireditve. Da bi bila možnost informiranja o gradit-j vi, obratovanju in drugih zanimivih vpraša-« njih v zvezi z NEK tudi v bodoče zagotovijo na, so v NE Krško sklenili, da nadaljujejo I popoldanskimi dežurstvi v informacijske centru. Od 1. oktobra dalje je center odprt ob sn dah in petkih od 17. do 20. ure, ob nedelja pa od 17. do 19. ure. Tudi sedaj so obiskovalcem na voljo šte-| vilne publikacije, filmi in eksponati, vsak \ bo brezplačno dobil priponko. Cena Cena kWh goriva v kWh Dravske elektarne 77,97 — Savske elektrarne 248,28 — Soške elektrarne 166,66 — Nuklearna elektrarna Krško 186,40 31,49 Termoelektrarna Šoštanj 286,68 176,71 Termoelektrarna Trbovlje 564,29 326,11 Termoelektarna-toplarna Lj. 485,96 324,86 Termoelektrarna Brestanica 18884,80 316,02 ___^! [nI Služba za informativno dejavnost NE Krško •» uu .... n Naš glas 10, 27. oktober 1989 15 vr Gasilci iz Černobila na obisku v Krškem V sredo, 20. septembra, sta nas obiskala predstavnika sovjetskih gasilcev iz Černobila. To sta bila polkovnik Vasilij Meljnik in podpolkovnik Leonid Teljatnikov, oba iz skupine gasilcev, ki je tisto zgodovinsko, grozljivo noč 27. aprila 1986 neposredno sodelovala pri gašenju požara, ki je nastal na objektih černobilske nuklearne elektrarne. Obisk je organizirala Gasilska zveza Jugoslavije, oba gasilca sta obiskala Beograd, Zagreb in naš kraj, predvsem zaradi naše NEK. Za ugledne predstavnike sovjetskih gasilcev je bil organiziran obisk v NEK, potem pa sta oba tovariša imela za širši krog gasilcev in ostalih, ki so v našem kraju in okolici zadolženi za problematiko varnosti, CZ, požarno varstvo, splošno varnost, izčrpno predavanje o dogodkih, ki so pred tremi leti pretresli ves svet. Temu predavanju smo prisostvovali tudi nekateri delavci iz tovarne Videm in tu na kratko predstavljam vsebino njunega izvajanja. Kot se nas večina še spominja, je okoli 1. maja 1986 našo deželo in celo Evropo, pa tudi druge, pretresla novica o katastrofi v černobilski elektrarni v SZ, t.j. elektrarni, ki leži okoli 100 km severno od Kijeva. Se se spominjamo negotovosti, nasprotujočih si poročil, strahu, ki smo ga vsak po svoje doživljali ob tej katastrofi, ki je doletela človeštvo, in zagotovo bo Černobil za večne čase ostal mejnik v uporabi atomske energije v miroljubne namene, saj je radioaktivni oblak, ki seje razširil nad celo Evropo in po svetu, temeljito spremenil dotakratno verovanje, daje atomska energija za proizvodnjo električne energije čista in neškodljiva. Obiskovalca sta bila v svojem izvajanju zelo konkretna in v kratkem je njuno sporočilo naslednje: Do katastrofe — eksplozije reaktorja 4 na černobilskem energetskem bloku, ki so ga sestavljali 4 reaktorji s turbinami skupne moči 4000 MW (naša NEK ima 600 MW), je prišlo zato, ker so na tem reaktorju izvajali preizkuse in je osebje, ki je te preizkuse vodilo, vse ukrepe izvajalo v popolnem nasprotju z navodili. Kot je bilo povedano, so operaterji pri tem poskusu izvajali edine možne in napačne ukrepe, ki so na koncu pripeljali do katastrofe. Sam potek katastrofe - eksplozije je bil tak, da je bilo v reaktorju zelo malo hladilne tekočine, ki seje zaradi napačnih posegov skoraj v trenutku segrela in pregrela, zaradi česar je nastal povečan tlak v gorivnih elementih, prišlo je do izliva hladilne tekočine — vode v reaktor, pri čemer seje ta v trenutku uparila in je nastala parna eksplozija, ki je razgnala reaktor (reaktor v Černobilu ni zaščiten z varnostnim oklepom kot naša NEK). Zaradi velike količine toplote, ki seje skoraj v trenutku sprostila, in visoke temperature, ki je pri tem nastala, je prišlo do kemičnih reakcij in nastanka plinov, ki so eks- plodirali še v dveh zaporednih eksplozijah; ti sta še bolj poškodovali reaktorsko zgradbo — pri tem so se vžgali tudi kosi grafita (sestavni deli reaktorja), ki jih je nato eksplozija razmetala na vse strani objekta. Elektrarna je imela stalno gasilsko enoto, ki jo je vodil vodja izmene, sedaj polkovnik Teljatnikov. Gasilci so bili v 5 minutah po eksploziji z vso svojo tehniko že na mestu katastrofe in so takoj ocenili, da glavna nevarnost preti sosednim objektom, predvsem turbinski zgradbi z 12 turbinami, kajti razžar-jeni deli grafita so povzročali vedno nove požare na teh objektih in v okolici elektrarne. Skupina šestih gasilcev pod vodstvom Te-ljatnikova je, ne oziraje se na smrtno nevarnost zaradi sevanja in ognja, splezala na 36 m visoko turbinsko zgradbo v neposredni bližini eksplozijskega kraterja in odprtega reaktorja ter začela gasiti na strehi, ker je bila nevarnost, da se vžge celotna turbinska zgradba. Požar turbinske zgradbe bi bil katastrofalen, kajti prišlo bi do požara 600 ton olja, vodika za hlajenje, in ta nadaljnja katastrofa bi zagotovo povzročila tudi eksplozije ostalih treh reaktorjev. V tem primeru bi bile tako za Černobil kot tudi za ostali svet posledice še veliko večje in hujše. Gasilci so v štirih urah pogasili začetne požare v neposredni bližini eksplozijskega kraterja — reaktorja. Po izjavi Teljatnikova so se približali žareči kopi na manj kot 35 metrov in so seveda pri tem večinoma dobili smrtno dozo sevanja. Gasilci, sami mladi fantje od 22 do 26 let, so zavestno odložili dihalne aparate in zaščitne skafandre, ki so jih ovirali pri delu, kajti le tako so lahko učinkovito gasili požare. Nobenega dvoma ni, da so se zavedali nevarnosti, in šest gasilcev iz te prve udarne skupine je pri tem prejelo smrtonosno količino sevanja in so v naslednjih 10 dneh v velikih bolečinah podlegli. Sama živa priča te herojske akcije, vod- ja izmene gasilcev, sedaj polkovnik Teljatnikov, je tudi prejel skoraj smrtno dozo sevanja (360 remov, pri čemer se šteje, daje nad 400 remov zagotovo smrtna doza), in je okreval šele po več mesecih. Seveda so pol ure po alarmu in eksploziji na kraj nesreče prispeli gasilci iz 5 km oddaljenega mesta Pripjata na čelu s komandantom poklicnih gasilcev mesta, sedaj polkovnikom Meljnikom, kije kot višji poveljujoči oficir prevzel nadaljnje vodstvo akcije. Skupina gasilcev, kije začela boj z ognjem, je vztrajala na položajih do 5. ure zjutraj^ ko so jih nadomestili gasilci iz drugih enot. Zal so ti gasilci, kot že rečeno, pri gašenju že prejeli smrtne doze žarčenja. Nadaljnje delovanje gasilcev je bilo več ali manj rutinsko. V kratkem se je s celotnega področja zbralo čez 250 gasilcev z vso tehniko, ki so preprečevali širjenje požarov, izvajali požarno stražo. Gasilci so v nadaljnjem postopku sanacije neposredne nevarnosti imeli še težko nalogo, da so izčrpali bazen radioaktivne vode, ki se je nahajal pod reaktorjem bloka 4. Tudi to nalogo so zadovoljivo in uspešno izvršili. Seveda pa je ostal kot največji problem žareči ostanek reaktorja, iz katerega so izhajali radioaktivni plini, česar gasilci s svojo tehniko nikakor niso mogli preprečiti. V najkrajšem času se je sestavila in organizirala komisija sovjetskih znanstvenikov, ki so odločili, na kakšen način bi zaustavili to sevanje, in kot je znano, je potem vojno letalstvo s svojimi helikopterji v kratkem času (5 dni) streslo na krater nekaj sto ton materiala, sestavljenega iz peska, bora, svinca — skratka elementov in materialov, ki so zaustavili nadaljnje sevanje ostankov reaktorja. Tako je v 7 dneh po nastanku katastrofe prenehalo sevanje, katerega posledice smo občutili tudi mi in katerega posledice bodo zagotovo mejnik v zgodovini izkoriščanja atomske energije. 16 Naš glas 10, 27. oktober 1989 Tudi v neposredni bližnini so bile posledice te katastrofe uničujoče. Zaradi posledic eksplozije in žarčenja je poleg 6 gasilcev izgubilo življenje še 24 delavcev, ki so bili v času eksplozije v bloku 4 in okolici. Kmalu po nastanku eksplozija so v treh urah evakuirali mesto Pripjat. Ljudje so zapustili svoja prebivališča samo v najnujnejših oblačilih in z dokumenti. V kratkem času so evakuirali tudi celotno območje v radiju 30 km od elektrarne. Danes je stanje v Černobilu naslednje: Nesrečni blok 4 so popolnoma zalili z betonom in iz njega naredili sarkofag, podoben piramidi, kot spomenik človeškega izzivanja nadnaravnih sil. Samo področje elektrarne je dekontaminirano — čisto, prav tako tudi dovozna cesta. Vse ostalo področje v krogu 10 km pa je onesnaženo zaradi radioaktivne- ga sevanja in v tem območju ni življenja. Prav tako je zapuščeno mesto Pripjat z vsem inventarjem, ki seje v času katastrofe nahajal v njem. Evakuirano je tudi širše območje 30 km, dasiravno pristojne oblasti dopuščajo, da se na to, pretežno kmetijsko območje na lastno odgovornost vračajo posamezniki, to pa so predvsem starejši ljudje, ki jim najbrž ni več mar, kaj se bo zgodilo z njimi. Tisto, o čemer poročevalca ne govorita, je najbrž to, da je ta preselitev povzročila velike travme pri ljudeh, ki so morali v stiski nenadoma zapustiti svoje domove. Danes černobilska elektrarna zopet obratuje, se pravi ostali trije bloki. Ocenjena škoda znaša 8 milijard rubljev, kar je po uradnih cenah več kot 10 milijard dolarjev. Seveda je to samo neposredna škoda oziroma škoda v SZ, ni pa upoštevana škoda, nastala zaradi sevanja v ostalem delu sveta. Odgovorne osebe so bile razmeroma bla-1 go kaznovane; najbolj odgovorni delavci sol bili obsojeni na zaporno kazen 2-10 let. Gasilci, ki so zavestno žrtvovali svoja živ-1 ljenja, so bili posmrtno odlikovani z redom I herojev SZ, prav tako je to odlikovanje prejel I tudi vodja izmene polkovnik Teljatnikov, ki I je bil v ruski delegaciji. Poleg tega sta on in I komandant — poveljnik, vodja akcije Melj- I nik, napredovala v čin polkovnikov (v sov-J jetskem gasilstvu imajo oficirji vojaške čine). I Podpisani sem imel čast, da sem v imenu I delovne organizacije in naših gasilcev po-1 zdravil predstavnika černobilskih gasilcev in I jima ob tej priliki izročil tudi spominska I darila. Darko Kolšek Gospodarjenje v prvem polletju: Primerjave in ocene so komaj mogoče Izvršni svet SO Krško je na seji dne 21.9.1989 obravnaval informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Krško v prvem polletju 1989, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora, in jo tu objavljamo v skrajšani obliki: Informacija je izdelana na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov za prvo polletje, ki so bili prvi narejeni po novem obračunskem sistemu. Značilno za to obdobje je, da so 0ZD v njem poslovale v izjemno težkih razmerah hi-perinflacije, ki je podrla vsa obstoječa razmerja; tako so, na primer, cene industrijskih proizvodov porasle za 620 odst., cene na drobno pa za 487 odst. Druga značilnost tega obdobja je proces reorganizacije in prestrukturiranja organizacij združenega dela v skladu z določili zakona o podjetjih, ki v naši občini poteka že od začetka tega leta in se mora — tako določa zakon — zaključiti do 31. decembra. Zakonodaja, ki ureja vprašanja gospodarske reforme, v tem času še ni bila popolna; sistemski zakoni, na primer davčni in devizni zakon ter zakon o vrednostnih papirjih, še niso bili sprejeti. Pogoji gospodarjenja in informacijske osnove za ocenjevanje njegovih rezultatov so bili torej takšni, da je letošnje podatke silno težko primerjati z lanskoletnimi. Poslovni uspeh, ki so ga organizacije združenega dela izkazale v periodičnih obračunih, v pretežni meri temelji na dejavnikih, ki nimajo veliko skupnega z gospodarskim ravnanjem. Zakon o računovodstvu je predpisal, da se morajo organizacije razvrstiti na majhne, srednje in velike, kar je odvisno od števila zaposlenih, prihodka in poslovne aktive po letnih obračunih v zadnjih dveh poslovnih letih. Po teh določilih posluje letos v krški občini 9 velikih, 29 srednjih in 9 malih organizacij. Po novem zakonu o računovodstvu je stopila v veljavo sprememba obračunavanja poslovnega izida po obračunanih in ne po plačanih prihodkih, zato ta finančna kategorija ni primerljiva z lanskoletno. Po korekciji lanskoletnega celotnega prihodka pa približna primerjava pokaže, da so letošnji prihodki višji za 1386 odst. in brez NEK za 409 odst. Odhodkov ni mogoče primerjati z lanskoletnimi. Amortizacija se po novem zakonu ne revalorizira več, kar je v pogojih visoke inflacije slabša rešitev od dosedanje, saj je amortizacija izkazana prenizko, to pa vpliva na poslovni dobiček; namesto amortizacije se med letom revalorizirajo osnovna sredstva in rezultat se obravnava kot dodatni dohodek. Razlika med prihodki in odhodki je bruto dobiček. Če mu prištejemo osebne dohodke, dobimo ustvarjeni dohodek, ki je ob polletju znašal nekaj čez 505 milijard din. Najvišji delež (41,7 odst.) v okviru razporejenega dohodka predstavljajo obveznosti za potrebe družbene skupnosti (davki in prispevki iz rezultata in iz OD). Obračunani čisti osebni dohodki in nadomestila čistih osebnih dohodkov, ki so edini neposredno primerljivi z lanskoletnimi, so se povečali za 523 odst. v primerjavi s prvim polletjem 1988. Njihov delež v razporejenem dohodku pa znaša 33,3 odst. Povprečni čisti mesečni OD na delavca je v letošnjem prvem polletju znašal v gospodarstvu 3.115.003 din (v M-Agrokombinatu samo 2.190.000) in v negospodarstvu 3.829.382 din. Za akumulacijo so organizacije združenega dela namenile okoli 113 milijard din, kar predstavlja dobro petino razporejenega dohodka. Akumulacija sicer izkazuje visoko rast (906 odst.), vendar je to predvsem posledica obračunskih sprememb. NAS GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Z izgubo je ob polletju poslovalo devet organizacij združenega dela, njihova skupna izguba pa je znašala 55 milijard in pol din (podrobneje v NG, št. 9, 20.9.1989, str. 11). Gospodarstvo krške občine je do polletja izvozilo za 33.903.933 dolarjev (ZDA) blaga ali za 2 odst. več kot v enakem obdobju lani. Od tega je izvoz na konvertibilno področje znašal 31.096.857 dolarjev in je bil le za o,3 odst. večji kot v prvih šestih mesecih lani. Uvoz s konvertibilnega področja se je občutno povečal - njegova vrednost je znašala 22.292.411 dolarjev ali 17,7 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Konec junija je bilo v krški občini v gradnji 78 investicijskih objektov s skupno predračunsko vrednostjo 198 milijard din ali 145 odst. več kot konec leta 1988. Najpomembnejše investicije v gradnji: razdelilna trato postaja Vrbina, skladišče rezervnih delov in opreme NEK, daljnovodi, objekt antikorozijske zaščite v Metalni Senovo, modernizacija in rekonstrukcija PS-1 in deinking oddelka ter III. faza računalniške avtomatizacije kuhanja celuloze v tovarni »Videm«, izgradnja komunalne infrastrukture na Sp. Griču II, pripravljalna dela za dom upokojencev, stanovanjska objekta na Valvasorjevem nabrežju in v Ulici talcev v Kostanjevici. Struktura virov financiranja se je spremenila. Medtem ko je bilo lani v investiranje vloženih nad polovico lastnih sredstev, znaša njihov delež letos le še 19 odst. Skoraj 40 odst. predstavljajo združena sredstva. Na5 glas 10,27. oktober 1989 17 Sindikalna obvestila -SSMSITOJHSS Biti obveščen — temeljna pravica člana Predsedstvo Občinskega sveta ZSS je na svoji zadnji seji sklenilo, da moramo člane sindikata, upravljalske in vodstvene strukture obveščati o svojem delu. Kako? Odločili smo se, da bomo za začetek sodelovali z NAŠIM GLASOM, ki izhaja v 2.500 izvodih. Prejemajo ga vse delegacije, gospodarske organizacije in skupnosti, kar je verjetno povsem dovolj, da bodo naše novice prišle do tistih, ki so jim namenjene. Te novice pa ne smejo biti enosmerne, pač pa so odprte za vse dejavnosti sindikata od osnovne organizacije do sindikata podjetja. Mislim, daje to za uvod dovolj. Odmevi bodo tisti, ki bodo ocenili našo dobro namero. V sindikatih se pripravljamo na prenovo: — NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE BODO SINDIKA T ČLANSTVA — RAZVIJAMO NOVO PODOBO IN VLOGO SINDIKATA V TRŽNIH RAZMERAH GOSPODARJENJA — DOBRO IN USPEŠNO IZ NAŠEGA DOSEDANJEGA DELA MORAMOOHRA-NITI, PREŽIVELO IN SLABO ZAME-NJAJMOZNOVIM SMO ZA DEMOKRATIČEN SOCIALIZEM, KI BO VSAKEMU USTVARJALCU MATERIALNIH IN DUHOVNIH DOBRIN ZAGOTOVIL: 1. EKONOMSKE SVOBOŠČINE 2. SINDIKALNE SVOBOŠČINE IN PRA VICE 3. GOSPODARSKO UČINKOVITOST IN SOCIALNO USPEŠEN RAZVOJ 4. BOGA TEJŠEINPRA VIČNEJŠE ŽIVLJENJE 5. HUMANO, ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE 6. SOCIALNO PRA VIČNOST 7. MODERNO DEMOKRATIČNO DRUŽBO 8. ODPIRANJE V EVROPO Lepo prebrati, mar ne!? Uresničevanje bo zahtevalo veliko volje in hotenja, znanja in potrpežljivosti. Iz odbora sindikata delavcev energetike Pobudo za sestanek, kije bil 2. oktobra,je dala OO ZSS iz Rudnika Senovo. Iz razprave in zaključkov lahko povzamemo: — 467 delavcev je v veliki negotovosti, saj ne vedo, kaj bo z rudnikom. Zaradi pomanjkanja denarja so namreč ustavili odpiranje (kota 0) novih nahajališč premoga, ki bi jim zagotovila delo in normalno življenje. — Delavci rudnika hočejo jasne odgovore na vprašanja: 21. Zakaj so se ustavila pripravljalna dela? 22. Kaj bo z njimi, če bodo morali prenehati kopati premog? 23. Je za te razmere kriv REK ali morda kdo drug? 24. Kaj je storil izvršni svet naše občine, da bi se nehala ta negotovost? Poleg tega bi člani odbora tudi radi zvedeli, zakaj so se prenehale naložbe v energetiko (HE Vrhovo, daljnovod Maribor-avstrijska meja, raziskava). Še in seje bilo vprašanj, pametnega odgovora pa nobenega. Morda bomo kaj več zvedeli, ko bodo na razgovor na Senovo prišli predstavniki REK Trbovlje. kratke sindikalne ...kratke 29. septembra se je sestal občinski odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ob obravnavi razmer v tej dejavnosti so se dogovorili tudi o organizaciji dneva delavcev v vzgoji in izobraževanju, kjer računajo na pomoč delovnih organizacij in podjetij. Več o tem prihodnjič. 22. septembra je bil v Delavski enotnosti objavljen razpis za izobraževanje sindikalnih aktivistov v SIC Radovljica. Priporočamo vam tridnevne seminarje, informacije dobite na Občinskem svetu osebno ali po telefonu 31-880. »Sindikati so neodvisne delavske organizacije, kijih delavci svobodno ustanavljajo in se vanje prostovoljno združujejo, da bi varovali in izboljšali svoj družbeni, ekonomski in socialni položaj, pravice na podlagi dela in iz dela ter iz delovnega razmerja. Sindikati delujejo v skladu s svojimi statuti in programskimi listinami, zakonom in statutom organizacij in skupnosti.« Če tako pravi nova slovenska Ustava v X. amandmaju, bo že držalo, zato pazite pri sprejemanju statutov v svojih podjetjih! Tudi letos smo uspešno zaključili Šolo zdravega življenja v Nerezinah. V zadnji skupini je bilo 96 udeležencev. Vsi so zadovoljni, nadaljevali pa bomo tudi doma. Več o tem naslednjič, ko se bomo dogovorili, kje in kdaj se dobimo. Na tej strani vas bomo seznanjali tudi s potekom delavskih športnih iger. Odigranih je bilo že 6 panog, rezultate pa vam ta hip lahko damo le za tri. ŠAH: 1. »Videm« Krško, 2. Elektrarna Brestanica, 3. NE Krško. ODBOJKA - ženske: 1. LB Krško, 2. SDK Krško, 3. »Videm« Krško; moški: 1. »Videm«, 2. Iskra Kostanjevica, 3. NEK. ROKOMET - moški: 1. SOP-TOZD Klepar, 2. Iskra Kostanjevica, 3. Videm. Ta mesec bo tekmovanje v košarki, 1. teden novembra pa v streljanju. druge novičke ... druge novičke ... druge novičke ... — Voda je že spet »dobra«, vseeno pa vam priporočamo novonastali mošt, seveda če ne bo v njem preveč vode. — Povzeto po Dolenjskem listu: Dva direktorja sta že zapustila svoje delavce, tretji pa se odpravlja. Kam plovemo? — Oktobra pričakujemo v Krškem tov. Miho Ravnika, predsednika Zveze sindikatov Slovenije. Zakaj pa ravno njega ne bi bilo, če so bili že vsi drugi tukaj? Več o tem po obisku. — TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989. Do danes jo je v delovnih organizacijah in podjetjih podpisalo že 4566 delavcev, skupno s krajevnimi skupnostmi pa je v naši občini zbranih že preko 7500 podpisov. Podpisovati je^ mogoče do konca leta. — NAJNIŽJI OD za september (sindikalna lista) je 5.450.000, najnižji - ZAJAMČENI OD (IS SRS) za september pa 4.300.000. Poskušajmo preživeti! — V Sloveniji ni kontrarevolucije, sprejeli smo le amandmaje k svoji ustavi. — Odgovora na delegatsko vprašanje o Formaglasu še vedno nismo dobili. Občinska skupščina ne ravna po poslovniku, saj bi morali vprašanje in odgovor objaviti v Našem glasu (za to pa seveda ni kriv urednik). 18 Naš glas 10,27. oktober 1989 Zrera sindikatov Slovenije Občinski svet Krško Vabilo udeležencem! šole zdravega življenja Gotovo vsi veste, da šola zdravega življc-1 nja v Nerezinah ne zadostuje vsem potni bam, ki so pogoj za zdrav način življenja Tudi iz vprašalnikov je razvidno, da skoraj vsi udeleženci izražate željo po nadaljevanja šole v domačem okolju. Vemo pa tudi, da prvo navdušenje hitro mine. V vas ni več pria šoten mladosten biološki signal potrebe po gibanju. Ostala je samo še zavestna potreba, da postanete oziroma ostanete zdravi. Ce je v vas že prodrlo prepričanje o korist-j nosti enega važnejših dejavnikov zdravega življenja — telesne aktivnosti oziroma gibal- j ne rekreacije, ne bo opravičila, češ da nimate \ časa. Takrat ko bo potrebno zdravljenje, pa j boste čas lahko imeli?! Zaradi vsega tega smo se odločili, da pri- j čnemo organizirano in programirano pral ventivno zdravstveno rekreacijo pod gesloma »Nazaj v naravo — zdravju naproti« Tole vabilo so organizatorji šole zdravega življenja poslali vsem njenim udeležencem« Mi pa vam prilagamo še nekaj fotografij za spomin, skomine in opomin: ne pozabite na svoje zdravje! Udeleženci skupine so se sestal li v torek, 17. oktobra in se domenili o nadJT ljevanju dela. Žal nam periodika izhajanja Našega glasa ne dovoljuje, da bi vam sporočili, kaj so sd dogovorili. O tem boste gotovo lahko izvedl li več, če boste poklicali Staneta Iskro ali pa Občinski sindikalni svet v Krškem (31-88(JH Končno je prišel odziv tudi iz vrst udeležencev letošnje Šole zdravega življenja. Iz Dobove seje oglasila Suzana Zaje in v pismu navdušeno opisala program dejavnost te rekrea-tivno-zdravstvene akcije. Naši bralci ga že dobro poznajo, zato ga tu ne bi ponavljali. Njena končna ocena pa je taka: »Kot udeleženka šole sem.zaključila, daje program, ki smo se ga udeleževali, pomagal ne samo meni, ampak tudi ostalim udeležencem. Menim, da bi bilo Šolo zdravega življenja treba nadaljevati tudi doma v Krškem.« Utrinki iz šole zdravega življenja v Nerezinah Naš glas 10, 27. oktober 1989 19 Društvo potapljačev »Videm« na Solti Za potapljače, člane društva »VIDEM«, so se 13. septembra začele delovne počitnice. Dvanajst se nas je zbralo v trajektnem pristanišču Split, od koder smo nadaljevali pot na otok Solta. Tu seje naš gostitelj in organizator Branko Širola s svojim tovarišem Rade-tom Zenom v petih dneh izkazal kot dober, skrben gostitelj in organizator. Potovanje seje seveda začelo doma, s pripravami. Te so bile kratke, hitre in učinkovite. Potrebno je bilo preveriti celotno potapljaško opremo: nože, globinomere, regulatorje, jeklenke, potapljaške obleke in podobno. Vsak je vzel še nujno osebno opremo in že smo bili pripravljeni za na pot. V Splitu nas je pričakal predstavnik podjetja »VIDEM«, tovariš Branko Širola, ki je imel na skrbi celotno organizacijo našega potapljanja. Po začetnem predstavljanju, ko nam je ta lanskoletni evropski prvak v jadranju ter jugoslovanski športnik leta 1988 predstavil predvideni program, organizacijo, ki stoji za nami, ter njene načrte razvoja, v katere nameravajo vključiti tudi nas, smo se odpravili na barko »Mala Mo« in jadrnico »Nemir«, s katero je Branko osvajal in še osvaja regate po Jadranu. Med mirno, enolično vožnjo je sonce pripekalo z vso močjo, kot da nam takoj na začetku želi povedati, kdo bo poleg globin naš največji nasprotnik v naslednjih dneh. Na Šolto smo prispeli dokaj hitro, če upoštevamo otovorjenostjadrnice, kije po naravi prej dirkalni žrebec kot pa tovorni konj. Po prihodu druge skupine smo opravili formalnosti, uredili opremo (morali smo dopolniti jeklenke z zrakom) in se odpravili na potop. Glede na to, daje bil to prvi potop, je bila lokacija srečno izbrana. Globina ni presegala 35 metrov, dno je bilo peščeno s posameznimi skupinami kamnov, okoli katerih so se kopičile ribe — fratri, šargi, lumbraki.crneje, piči ipd. Druga skupina potapljačev — zaradi lažje kontrole še neizkušenih potapljačev smo se razdelili v dve skupini —je imela za-četniško srečo. Na samem začetku potopa, na globini dvajsetih metrov je našla globoko, navpično šargero — luknjo, v kateri so se skrivali šargi. Luknja je bila globoka tri do štiri metre, polna rib, ki so se skrivale pred nami. Na tej lokaciji smo našli prve ostanke amfor. S tem smo potapljanje za ta dan zaključili. Aktivnosti drugega dne so se, zahvaljujoč vztrajnosti Branka in Radeta, pričele zelo zgodaj. Vstati smo morali ob sedmih, zajtr-kovati v petnajstih minutah, dopolniti jeklenke do pol osmih, se vkrcati... Ob osmih smo že bili na poti iz pristanišča. Tokrat smo se odpravili proti Splitskim vratom (ožina med Šolto in Bračem). Iskali naj bi mrežo, izgubljeno na steni 30-35 metrov globoko. Zaradi globine same sta obe skupini opravili kratek potop. Mreže nismo našli, smo pa zato Udeleženci potapljaških počitnic z Brankom Širolo (drugi z leve zgoraj) in Radetom Zenom (prvi z leve spodaj) na jadrnici Nemir. na površino prinesli izredno lepe primerke škarpen. Na tem mestu smo prvič in zadnjič imeli opravka z milico, ki jo je zanimala naša dejavnost na tem, za potapljanje sicer prepovedanem področju. Člani so tako prvič imeli priložnost občudovati njihovo potrpežljivost, ko so po vseh predpisih zahtevali naše potapljaške dokumente, izkaznice in karnete. Medtem ko seje ena skupina ob Radetovi pomoči pripravljala na potop, je druga odkrivala užitke jadranja. Tudi tu se je izkazal Branko. Kljub vetru, kije dosegal 3-5 bofo-rov, je imel toliko zaupanja v svojo jadrnico in v nas, da je vsakemu članu skupine dal krmilo v roke. Tu seje kot tolikokrat poprej »izkazal« naš »China Boy«, ki je bolj kot jadranje ljubil spanje pravičnega. Verjetno je sanjal o razbitini, ki jo je našel na globini devetih metrov. Rezultati krmarjenja so bili različni, občutki še bolj. Bilo je vsega: prikrite treme, očitne samozavesti, izrednega zanimanja do popolnega ignoriranja. Tudi sama jadrnica je prav dobro preživela sunkovita reagiranja svoje posadke. Zato pa je »zadovoljstvo« nad posadko na različne načine pokazal njen lastnik: toliko da nas ni včlanil v svojo tekmovalno ekipo (dvakrat) oziroma pometal v morje (enkrat)! Skratka, dnevi so hitro minevali. Število potopov pri vseh članih seje kljub pomanjkanju opreme bistveno povečalo. Vsi člani smo se, poleg potapljanja, dodatno navdušili tudi nad jadranjem. Pri potapljanju smo videli veliko lepih reči, med drugim tudi amfo-rišče z ostanki amfor. Posamezniki pa so si za svoje zbirke nabrali prgišče različnih školjk. Tudi želodci so prišli na svoje. Najslabše jo je odnesel Mrož; ta namreč ne je rib (so pa zato ribe s tekom pospravile njegov »zavrženi« zajtrk). Potapljanje in jadranje je minilo uspešno. Vsi smo se vrnili srečni in zdravi. Da smo vse to videli, doživeli in občutili, se še enkrat zahvaljujemo tako »VIDMU« kot tudi njegovemu predstavniku Branku Široli in njegovemu prijatelju Radetu Zenu, ki je tako požrtvovalno in z dobro voljo ter nasmehom vodil polnjenje jeklenk in izbiro terenov. Malo je takšnih ljudi in potapljačev s toliko ela-na in volje. Prav tako se zahvaljojemo vsem ostalim, ki so nam to omogočili, pa iz najrazličnejših vzrokov niso mogli sodelovati. Upamo, da se bomo v takšni sestavi srečali tudi na kakšni drugi akciji. Če ne prej, pa na srečanju članov društva »VIDEM« in potapljaške sekcije KKK Lipa ter njihovih družinskih članov na Pagu (za novembrske praznike). strelovod Potapljači — člani KKK Lipa raziskujejo Krko Osnovna dejavnost vsakega potapljača je potapljanje - ne glede na to, ali se potapljajo v morju, jezeru ali reki. Ker vsi potapljači, člani LIPE, niso imeli možnosti sodelovati na vseh akcijah tako potapljaške sekcije LIPE kot Društva potapljačev »Videm« iz Krškega, so se člani potapljaške sekcije odločili, da se bodo potapljali v Krki in jo obenem raziskovali. Rečeno — storjeno! 20 Nas glas 10, 27. oktober 1989 V okviru omenjene akcije so vsi aktivni potapljači, člani LIPE, preživeli okoli 25 ur pod gladino Krke. Kako je akcija potekala? Pred akcijo je vsaka skupina dobila nalogo, da razišče smeri rečnega toka ter vse anomalije na posameznem področju (vrtince, vzgonski tok, globinski tok, hitrost na dnu, pod površino, smeri razprostiranja podvodnih čeri, čistost same vode in s tem povezano vidljivost, mesta zbiranja podvodnih naplavin, globino ipd). Za potapljanje in s tem opravljanje teh nalog so bili določeni naslednji kraji: Čatež- Budič, Krška vas-Zajla, Malence, Cerklje in Pristava. Vsa potapljanja so bila opravljena ob srednji vrednosti gladine Krke. Vse ugotovitve potapljačev, katerih ni bilo malo, so v sekciji analizirali in zabeležili, predvsem zaradi opravljanja njihovih kasnejših nalog v sistemu civilne zaščite - reševanja iz vode oziroma na vodi. Za naslednje leto razmišljajo, da bi v sodelovanju s člani Društva potapljačev »Videm« raziskali celotno strugo reke Krke — od meje krške občine (meja z novomeško občino) do izliva v reko Savo. Po izsledkih te akcije naj bi na karti reke Krke prikazali vse pomembne] podatke: globino, tok, podvodne čeri, podi vodna smetišča itd. Za konec naj omenimo dve zanimivosti — ena je črna, druga svetla. Prva se glasi: Krka postaja vse bolj onesnažena in s tenfl ogledalo naše kulture. Očitno je, da globi« postajajo vse večja smetišča brez možnosti I nadzora. Druga: še je življenja v vodi — otfl najmanjšega (vodne bolhe, kožice in podo-! ben živalski svet) do največjega (kapitalni somi in krapi). CALABREZE Tehnokratizem Izbruh plezalne tehnike leta 1910 je odprl nove možnosti v tedaj prosto nepreplezljivih stenah. Klini, vponke, stremena in vrvni triki so v rokah veščih plezalcev pomenili konec odpora nmnogih velikih alpskih sten. Odličen zgled razvoja plezalske tehnike nudi ostenje treh Zinn. Od čiste proste plezanje (prosto plezanje pomeni uporabo izključno naravnih skalnih razčlemb) v Dibonovem razu ali pa v Preussovi poči do železnih »super diretissim« v norih severnih stenah. Nekatere teh grozljivk so nastale tudi ob preizdatni pomoči ekspanzijskih klinov — svedrovcev. To dobo cesto imenujemo železna doba alpinizma. »Umor nemogočega« je Messner imenoval svedranje čez stene. Kot upor pretiravanju s tehniko se je vrnilo prosto plezanje. Z novo vsebino napolnjena ideja je prišla z one strani velike luže. »Free climbing« ne pomeni le prostega, temveč tudi svobodno plezanje. Pa še nekaj seje oplemenitilo pri norih Američanih. Kot feniks je vstalo tehnično plezanje s smetišča zgodovine v velikih granitnih stenah Severne Amerike. Prodor novih tehničnih pripomočkov, materialov in manevrov mu je dal krila. Gre za umetelno, delikatno in tvegano goljufanje težnosti v svetu vertikale in onkraj nje. Sveder je tu le še relativno redek pripomoček. Težavnost vzpona se ocenjuje bolj po dolžini in nevarnosti možnega padca kot po fizični težavnosti. V vsakem primeru je »tehnika« naporno garanje. Plezanje težkega tehničnega raztežaja (raztezaj je razdalja 40 do 45 m) traja ure ali pa kar cel dan. To pomeni ure in dneve visenja v pasovih in stremenih, nabijanja klinov, živčne napetosti in strahu. Razbolelo telo, nekaj kilogramov manj in razbite roke so skoraj obvezna posledica. Uveljavljena je naslednja težavnostna lestvica za tehnično plezanje: Al — padci do 5 m, relativno nenevarni A2 — padci do 10 m, relativno nevarni A3 — padci 20 do 35 m, nevarni A4 — padci 40 do 45 m, zelo nevarni A5 — padci do 80 m, smrtni Seveda je težavnost do neke mere relativna. Tudi v okviru stopnje Al je lahko plezanje dosti večje težavnosti, če nimaš na voljo potrebne opreme. Prav tako je relativna dolžina in nevarnost padcev. Dolgi padci v zrak (npr. v previsih) so varnejši kot krajši na police. Sicer pa — vsak padec je nevaren, mar ne? Prizorišče najtežjega tehničnega plezanja je zid El Capitana v ZDA. Najtežje tehnike pri nas pa so v Paklenici. V času letošnjih prvomajskih praznikov sva z Marcem (Zver) preplezala smer Spomin v Paklenici. Prvi vzpon sta leta 1985 opravila Jeglič in Karo v spomin na Vzpon v Patagoniji (Cerro Tore). Ocenila sta ga s VI+/A3. Najprej sva popoldne napela tri vrvi čez spodnji del stene. Nato j sva se spustila na tla prespat. Tako sva se s prižemami (tehnični pri-fl pomoček, ki omogoča hitro vzpenjanje ob že napetih — fiksnih vr-¦ veh) naslednje jutro hitro povzpela do najtežjega dela stene. Ta dan sva plezala od jutra do noči. Deževalo je večji del dneva, a na naju ml padla niti kaplja. Vodne zavese so se zlivale daleč stran od naju. Vesfl čas sva plezala daleč onkraj vertikale. Tisti dan sva dosegla konec I previsov in bivakirala (preživela noč) v njihovem varstvu. Celo notfl sva prosto visela nad dvestometrskim prepadom. Spalnih vreč nisvafl imela. Tako visenje v pasovih in stremenih je na moč neudobno in 9 boleče. Seveda nisva nič spala, pa še cigarete so nama padle v vznož- I je stene. Naslednji dan sva že v dveh urah dosegla greben Anica kukaj Medtem naju je še do kože opralo, burja pa naju je do kosti in Se| globlje premrazila. NaS glas 10, 27. oktober 1989 21 Tiste dni nisva nič več plezala. Pestovala sva razbite roke in tri dni noro proslavljala. Junija sva sva z Arnom (Koštomajem) spet plezala v Paklenici. Preplezala sva smer Življenje. Prvi vzpon sta opravila Knez in Kara. Ocena je A2 in ima samo nekaj ponovitev. Verjetno sva opravila šele četrti vzpon. Bilje hec, ker nisva imela dovolj potrebnih klinov. Tako seje bilo treba večkrat po raztezaj u spustiti nazaj izbijat kline, da sva jih lahko višje ponovno zabila. Prvi dan sva hitro odnehala in se spustila na tla. Verjela sva, da si bova lahko potrebno opremo sposodila pri prijateljih, pa nihče ni imel primerne s seboj. Naslednji dan sva nadaljevala s tistim, kar sva pač imela. Po desetih urah sva dosegla smer Forma viva, kjer se Življenje konča. Atraktivni spusti ob vrvi so naju ob mraku privedli spet na mesto, kjer sva tisto jutro začela. Čez slabo uro sva že žulila vsak svoj pir v oštariji ob morju (pa ne samo enega) in se s prijatelji pogovarjala o najlepšem početju pod soncem — plezanju. Miloš KolSek V času, ko so strokovnjaki v Krškem razmišljali o tem, ali je naša pitna voda nevarna samo v rednih razmerah ali tudi v izrednih, so trgovci očitno ravnali domiselno. V krških in brežiških prodajalnah so nabavili aseptično polnjeno vodo v brik -pak embalaži Voda, ki jo sicer uporabljajo na jahtah in je doslej pri nas sploh ni bilo možno dobiti, bo gotovo rešila marsikatere starše dileme, kako naj najmlajšim otrokom pripravijo zanesljivo neoporečno hrano. V zmešnjavi označb maščobne stopnje na embalaži in brez vsega, kar kravjemu mleku odvzamejo predelovalci, so marsikateri starši gotovo že ugotovili, daje, če že ni materinega mleka, najbolj zdravo in sveže mleko, zmešano iz mleka v prahu. Ob dvomljivi kakovosti vode je to vendarle nekakšno jamstvo neoporečnosti V začetku oktobra je bila cena litra lake vode med 4.500.- in 5.500.- dinarjev — odvisno od prodajalne. Anica l(uk Smer: Spomin AKCIJSTCA PRODATA T^CMIRK OfROŠKA KONFeKCIJA pri