St 31. V Gorici, Srni 31. julija 1896. TečeJ XXVI. „So6a" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Bi>pi-se^u !ti strauif- Kadar jo v petek praznik, izideta H* četrtek. SOČA I (Izdaja za deželo) Oznanila „rQSU!ICE" plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat _ po pogodili. — Za večje črko po prostoru. Posamične šlevilke dol.ivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v šolski ulici, v Trstu pri Luvrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Kalira po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnislvu „Soče\ — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. ~ »okopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9. 1 I Izdajatalj In odgovorni urednik Andraj Gabričak. ,Bog 1n narod!" — Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabričak« (odgovoren Josip Krmpolie). mi Slovenskem. ii. l'rvi članek pod lem nasiuioiii je bil h' ij.-Lik mod, kateri je pa povedal že vrl-ii.go je bilo ljubo neki gospodi. "Ne morem pomagati! .Da s»- resnica prav '.pozna, je treba čuti oba zvoni*, nas uči že star pregovor. .Seveda nima in in- moro imeli vsakdo -ivnosli il'ivulj, il.i bi o pravem rasli udaril li.ii ni drugo plat zvona; tod.i meni ne more vzeli nikdo ne: .slu/be, ni; mase, ne peuzijoiia", kakor govori nekje nafte ljudstvo, zalo govorim edino !e \m nagniti svojega prepričanja brez sleherni- bojazni, najmanj -i-veda pred ono kitko, ki bije /. vsemi močmi na jedno plat ter pri lun i>o otročje kliče .na korajžo*. V prvem .'lankif sem si dovolil dvo: 'fi, .i!i so gospodje r<-s tako zelo overjeni n strašni nevaino-ti pred so.ijalnod« ninkr.itskiui po-plavji-m, kakoišuo so žareli opisovali zadnjih par tednov; ako bi bilo to resnično, ledaj bi morali v veliki skrbi za sv«-lo stvar, kateri mo se posvetili, postopati vs« drugače' nego delajo v tesnili, t. j. vse njih težnje bi morale militi na to, da m> združijo vse odporne sile v trden ji-/, proti rastoči vihri. Ali kaj lii-lajo > Najprej treba naglasih, da ti najnovejši .apostoli" se obna"-;ijo iako breztakluo, odiiriio, oblastno, o-,abno, itapihucuo, raz-dražl;ivo. vs;ik lup razž.iljtvn, zapovedujoče, da tie pridobe niti enega soiij.dncga demokrata, pač pa nasprotno vse Se bolj odbijajo \A debe i« jih naravnost pod** i/, cerkve v le.srieje organi/ovam- \r.-b» ihteruarijoiialiie demokracije. Ali je Kristus t tko učil, tako dilalV In vi hočete bili njegovi učeni i, ko ne posnemate niti ene njegovi- čednosti 'i ! Ako bi bili apostoli na take načine prnpo-vedovali Kristusove tunike, ne bi h;!i pridobili za nje ne entga človeka, a njim bi se godilo se hujše nego je bilo. — Kakor so postopali apostoli in Kristusovi prvi učenci nasproti takratnim narodom, laku in morda 7.e obzirneje. še previdueje bi Irena!« nastopati danes proti mogočni svetovni stran-k ', ki se tako silovito organizuje. da je ne premagajo v»i topovi m vsi bajutefj te/.i svita, nasprotno. uSegne priti <"as, da vse Jo moriaio orožje bo le pu-kmals: v -- iv> nih rokah. Suiijaluj d-iiiukratje ne prikrivajo, da iH.ajn V nekati lih državah .'.«-do »!»'¦., -vojili pristašev v - vojaki sami. Treba y- pa vedeti, da glavna točka v proP*r,usi!i sot Kilne demokraeije je enaka om kr.ieau-.kih soiij.i-;;>tov: vse linijo so ie sredstva v dos. >ro -laviu-i-M namena! .Socijalni demokr.itje pravijo: mi moramo biti internacijoiulni, ne smemo se brigati za verske razločke, kajti objeti moramo vse trpeče sloje v-eh narod/upa svetu, ako hočemo doseči svoj namen: zalo so tudi res oiyaui/u;pjo po varni svetu pod jedno samo zastavo in vsi lire?, ra/.iočka šo jedrni in složni kakor jedon mož. In njih vr-le. si* strahovito na^lo množi-'. Zakaj r! I/rokov je silno veliko! Na Smenskem pa e.prav Mahničeva šola iti .SSl.ivs-nCev.t* stranka pripravljata s.!Cijahii d» ntokraon naji!^odio';a tla. Važen uziok je oni, kateri sem že orne-nii. t. ;. da ti i!Ssj najnovejši prvaki „krščan-skiii-.t,lr.infc vse soeijame deraokrate, če tudi niso še po srcu in prepričanju za ves program, marveč so v njih vr.Uah bolj v--!ed neke discipline in tudi ¦ - potrebe. Pri nas na Slovenskem prav za prav "' onih pogojev, kakor n. pr. na NemSkcni, »a deškem, na Avstrijskem in sploh v obrtnih deželah, da bi se mojrla soeijalna demokracija razviti in postati nevarna obstoječemu redu. Toda ,.SIovenčeva* stranka in Mihrtf-čeva šola sti na Slovanskem okrepili ono poboje ter z napačno aplikacijo t;:jiii odnošajev za slovenske razmere pripravile ugodna tla ne krščanskemu socijaliznm — pač pa socijalni demokraciji. Njiju delo je negativno in pozitivno, a oboje enako nesrečno, enako ' ussodepolno. V zadnjem in današnjem članku - imam pred očmi bolj negativno stran, t. j. raz. dira nje vsega, kar smo doslej gradili, in odbijanje vseh drugače mislečih slojev. Kako se razdira vse, kar so tekom deseti, uj velikim trudom gradili naroda našega najboljši možje, (o je znano dovolj vsaki mu čilaleliu. Kaki') se udbijajujn pristali soeijalne demokracije, to sem le na kratko oininii zgoraj. Ali v tem odbijanju se uprav moj-terski napreduje, kajti v eni in isli sapi, k" znana gospoda upije proti socijalni demokraciji in po njej grozeči nevarnosti, odbija od sebe tudi vse narodne stra.ike, češ: tudi \i niste nič boljši od s(). cijalnih demokratov, saj sle eelo njih zavezniki, saj se pripravlja /veza med vami Ji-berahi* in sorijalnimi demokrati, da boste v oedolgciu easii na Slovenskem le dve stranki: .radikalno-demokratična" in pa »radikalno katoliška*.') Tako upijejo ti .izvoljeni pastirji", ka-k.»r pastir Mihec, ki je tulil na vse grlo; .volk! volk!- Ljudje so prihileli, da bi volku pobili, a niso ga naMi. Knako šalo si je dovolil Mihec tudi drugič; ljudje so prihiteli, a volka ni bilo. In o gro/.a! - Mihec je tulil na vso sapo tudi tretjič: .volk! volk!" - - ki j<> res prišel in ga raztrgal, ker Ijudij ni bilo blizu, da bi ga obsanili in volka pobili. Tovsem enako kričijo naši najnovejši bojevniki za „krščaie-ki snrijalizem". Kvo par doka/.ov; ,,l'ro::.ersko, protiiiarodno soi-ijaluo> demonkraličuo društvo ..liodočnosf" je sklicalo shod v Hfjiililjani; kot govornik je došcl z Dunaja naš narodni proliviiik l'ernerslor-ler, ki ima lloga le za nekak „slrah" /.a sla-bonme in vabite ljudi ihl. !>ošel je tudi v Trst, govoril in zmagal. Za tega moža je ..bobnala" tudi ..narodna"^ stranka ii.t KiMiij.kem, proti njeiiiu ni bila ona v Trstu )...... Nikdo narodnjakov ni odprl ust proti 1'irnerstort'erjevim nazorom ne pri shodu in* pozneje v katerem „uaroduem" (— zopet ufte.-ca! Pi<.) časniku. ¦- še več, v Ljubljani r-o se eelo bali proliv-mkov in na najsurovejši način: ,.s pestmi in palicami in nožuii odstranili „krščanske-socijalisti*)...... ..Slovenski Narod" je priobčil o IVrnerstorferju laskav članek, in v enakem duhu je pisala ..Kdinosl"......" In v dokaz, kako pisari ta gospoda, naj ponati-ticm tu najzanimivejši del iz članka v zadnjem ..l1. L." Kvo : ..O, ..Drlavie", in njegova stranka \/e v.do. kaj in kako! „i)elavee" izhaja vže štiri leta iti štiri leta vže spodkopava na uajpod!e;ie in iiajosiudnišo načine vero in narodnost I In na kak odpor je ualetelV ..Soča" -a je tako pokrivala, da njen vn-diiik g Cabriček sedaj, po štirih letih slovesno iu javno trdi, da o ..Delavcu" in n:>govi stranki ni nič vi-d.-l, da ji,- š.e le v Š mpefni zanj zvedel!!') Ni čud.', pravim, da demokiatje se luhaj«, da bodo kmali kos krščatisko-delavskemu gibanji na Slovi-n-skem. če j Ha n!6 narodne stranke iu njih g:as;;;, pred svetom perejo madeži brezdo-inoviu.-tva nazivljajoči jih narodne delavce! (Sma). Nič čuda. ko se še zmerom gibanje demokratičnih društev v Idriji. Zagorji, I/iuMjani s polivalo omenja v listih, kakor so ..Narod", ..Soča' in ..Kdinosl", in se povsem li .Viini. 1.--I- Si. -JI. :: dne -JO. i. m. »i Tako ji.n.ai ii.ni r.-č ,!T. I..«. »I<-imIu .n.i-.oJisii* .l n4.MM. kar mač-J. d.: jo „:.. r o iln a i r.iv za prav l>: nandizim. Kuj pri je v r^nici? Kajpak: ».ranimi - deii.i.kr.ili.-na ji-! Tak.'. s)To jo laki. jrnl.1 .lolžili-,-, d:i ni dovolj relkili izrajov za vn-Jno ?a\rie.tev ! P i s. 4i Kako poriidr;i je laka pisarija. se dokazi pri Ijiiliij.-.nrkciu r-:'.'.ar>!vu. K:>r so piipovciliije v Z(.'(iriiii!i •"') In to ?e pn.vi: pokrivali jia V! Kosmato ve>t ima oni, ki izusti take trditve! .Dolavra" mi niso nikdar poslali na nj-led ali ponujali v zameno za kak moj u Cas.ipii.iiv: To je znamenje, da - me poznajo: .laz pa tudi nisem .iMavea" nikdar naročil, kar jo zopet dokaz, da jaz poznam nje. Il,i l.i pa list Mornl litali »>led potrebe, do te^a prepričanja sem prišel še le zadnji čas, ko vidim, da ,Slovenieva" stranka in Malmifev-a šola sle prijiravilc na Slovenskem res ugodni, tla socijalni demokraciji. Odslej ua bom Oit.il tudi jaz. — P i s. prezirajo tamoiiija krščansko - narodna, vrlo napredujoča delavska društva!';) Nič. čuda! Saj vsi napominaui listi povsem prezirajo glasilo krSčanskn-iiarodnih delavskih stanov ..(Jlasiiik"7), kateri se izvrstno in vže dve leli bori zoper »Delavca". Nič čuda : ker iiapomiiiani listi niso boleli prijaviti kršč. socij.ihiega načrtu, čeprav se jim je doposlal! Da, da! Ne čudimo se, da brez-verski in brezdomovinski delavski siranki rasle »rebeji, ! o Mnaroilujaki" Irde, da so celi ..Sokoli" sonjalni deinokralje, kakor u. pr. v Zagorji, in morda tudi drugodi! Ne čudimo se is.ijuovejseiuii protislovenskemu toku. ko vendar ,.narodnjakiu pripuščajo, da se umika slovenska Irobojnica rudeči prevrat niei -! (Idrija). Hes, ne čudimo se, prav nič ne! Tako je in tako je moralo priti, To so dobro in vže naprej vedeli slov. socijalni deinokralje, kleri so se na praškem shodu, kakor poroča Jlivisla inlenia/.ioiiale", izjavili, da ju/iio-slovanski demokraciji vže služi '.I, reci devet listov!! Kbre so menili V) Mi pa smo prepričani, da slov, politično obzorje se čim dalje lun boije jasni: vsaki leden nas še bolj loči iu zopet še tesneje druži islerodlie •življe". Koliko div.negti zavijaislva je v teh malo vislicah, ni lahko oh kratkem povedati; v to bi potreboval najmanj ti! pnluc predale. J'ar zavrnitev sem dodal pod črto. Kam vede laka pisarna? .lasno je: do strašnega razdora, kukoršneg.i še ni videla zemlja slovenska. Kaj naj prične narodna sli- a nasproti takim najnovejšim hujskačem? Na lo vprašanje ne liom odgovarjal! Toliko pa je gotovo, da narodna stranka se nikdar lic iiMoni ljudem, ki so sposobni za tako podla obrekovanja. Kako se bo pa dalje razvijala tak;: napetost, kako daleč lahko vse lo pride, o tem je danes prez.go daj vsaka beseda. Ali nikakor ni nemogoče, o.t se današnja narodna stranki zares — za tre; ali na njenih razvalinah ne bodo vriskali ..krščanski socijalisti", pač. pa bodo plesali "-socijalni de :u o krat j e, in v njih usiah vsi ti*ti, katere najuove|ši apostoli jeze in sovraštva padajo od sebe in pode i/, cerkve. Dotein se res ulegne zgodili, da bosta le dva laborja: ..radikalno - demo-kraluvn" in ..radikalno-katoliškr. Kolika odgovornost za iiaslirje, ki kličejo takega • - volka ! Toda edino oni bodo krivi, ako ta volk res prid". Vse kričanje iu razsajanje teh pastirjev je zaies povsem pripravno, da volka prikliče. Kaj pa poh.tu \ Odgovor tistim, ki su odgovorni za vse upitje one go-pode, kater" sveta naloga je v>e nekaj drugega nego opisano ra/.sajanje proti najzavednišim slojem naroda, ki se te-rorizovati ne dajo. Več pride. A. U. Železnica guz f ure in Predel. (Dalje). Trst ima jedno samo zvezo z notranjo deželo, iu sicer južno žoleznieo, ta pa ima radi velikih uapravuih stroškov jako visoke tovorne tarife. • ¦ /ahodu« dežele so popolnem neodvisne od naše obrlnije; kar se izdela v naši državi nad domačo rabo, se izvaža na vshod. v sosednjo Ogersko, v balkanske države in v Levante. Drugih odjemalcev nimamo. l\i da bi vsaj tukaj bilo vse, kakor bi mor;:!o bili. Avstrijska trgovina gre rakovo pol na vsej črti: v Romuniji, Rolgariji, na Turškem iu v Mali Aziji vodno bolj nazaduje. r)To je izmišljotina -P. 1..*. na kalmi ni vredno »dnovnriti lo eno saiim l.osedo. - Tis. '} Kar sem rokei o .Delavni', velja tudi za ,(;ia s n i k". Fnkluiii je in ne sramujem se pip vodali da teui lista še tloslfj nisem vi.ie!. I'o.-la!i ti:; tra nič«! Zakaj ne. to ji- njih reč! Iiiiperlineiilno je torej oritaujo, da sem p,i doslej - preziial. --.Slovanska knjižnica" in ..Knjižnica za mladino* ste tudi dve, vaf.ni književni poc(jetji, o katerih „P. L." desledno molči. Ima tudi prav. ker ju uredništvu ne pošiljam, ne zdi ?e mi potrolmo. Kdaj sem pa .P. h." kaj očital vsleil njej;ovi'jra molka ? — Ako je mladi .Olasnik- pozabil na starko .Jjofo', aH je čmlo, ako se la ni brigala za nekoga FinO-kn neznane matere tam v hjuldjaiii ?! — P i s. •] lnsiniiaeija je preprnconut, ali podla je do skrajnosti! — Pis. Vzrok so previsoke voznine, toliko pri južni železnici kolikor pri Llovdti. I:. Nemčije se i/važa blago v isle kraje vse ceneje, dasi imajo nemški parniki ogromni ovinek skiv.i gibrallarsko ožino. Da je urejena tovorna tarifa pri nas na isti podlagi, kakor na Nemškem, potem si mora priborili naša država v svetovnem prometu odlično mesto. Kajti voznine bi bile veliko ceneje, ker smo bliže vshodnim deželam in naši izdelki niso manj vredni od nemških. Itaziut lega bi se vnel živahen pie-vo/.eu promet, .Inžne nemške dežele, ki prevažajo čez Hamburg na vshod, bi gotovo porabljale bližnjo in reiiejo pol če/. Trst, Toda žal, da so razmere vse druge. Celo s (leškega se prevažajo izdelki čez Hamburg; zveza s Trstom ni tako ugodna. Ni čuda poleni, da češki izdelki ne morejo vspešno tekmovali z nemškimi. 1 Vi nas se zanemarja Trst, mej tem, ko skrbi ogersku vlada za prospeh reškega pristanišča kakor le more, Da se izvažajo ogerski izdelki čez Meko, zgradile ho se potrebne železnice, tovorne tarife so se vredile kolikor možno nizko, sploh v vsakem pogledu se gladi pol krepko vspevnjočemil oger.skeuut prometu, Železnica čez Ture in IVe.lel hi vezala Trst z drugimi državnimi železnicami po najkrajši iu iiajiigiidiiiši pati, Iz vseh losirauskih dežel, izjemši vshodiiii (ialicijo in Hiikovino, hi se prevažilo če/ Trsi, iu poletu *ele hi se puvspelo tržaško pristanišče do one veljave, ki jo mora imeli kol jedino av.sliijsko pristanišče. Nam ne hi Irehalo posluževali se I njih železnic; / i!;>,nvno pomočjo hi se obnavljale stare trgovinske zveze, ustanavljale hi se nove, in naš promet v vslioilnih deželah bi se Iako vlrdil, da ne bi se mu bilo bati nobenega tekmovanja. 1'ovdarjali je treba, da hi tudi južne nemške dežele porabljale novo železnico. Razvil bi se živahen prevozen promet J,loydovi družbi v krepko podporo. Dokler pa ne dobimo železnice če/. Predel, ostane vse pri starem. Kajti, ako se ne polnijo skladišča v Llovdovih parnikih. družba ne more znižali tovornih taritov, glodali mora, da se ji pri dosedanjih cenah obnese vloženi kapital. Nadalje ne smemo pi/.abili, da železnica čez. Ture in Predel ne bi pospeševala samo izvoz, ampak v isti meri tudi uvoz. Kar bi rabili inozemskih surovin, hi se uvažalo vse čez Trst, iu ne kakor sedaj če/. Hamburg, hi lo bi zopet pomnožilo prevozni promet. Marsikdo bi rekel, predelska železnica ni neobhodno potrebna; saj pelje južna železnica v Trsi. Podržavilii južno železnico iu znižajte tovorno huifo, in imeli bosle isti Vspeh, ki ga pričikujete od ivive železnice. ..... Toda pomislili je treba, da nima samo Dunaj pravice do neposredne zveze s Trstom, ampak tudi Sohiograd, Draga, liudcjeviee itd. Za la mesta je pa neposredna in najkrajša zveza s Trstom jedino le železnica Čez Ture iu Predel. Za Sohiograd bi se skrajšala pol v Trst za 1101 kilometrov, za Line IDO, Dunaj -Ni. Plzen, Dmlejoviee, Praga P»0, Monakovo i:M-, za Draždane in llerlin 110 kilometrov. Pol bi so izdatno skrajšala, država hi lahko znižala tovorne tarife. Vsakdo uvidi torej ogromno važnost predelske železnice za avstrijski promet. Naj seindi podržavi južna železnica, železnica čez Ture in Prede! bo vedno iste važnosti za imenovane dežele. Železnica hi se morala gradili že radi lega, ker je mejnarodnega pomena in bi otvoriia cele dežele svetovnemu prometa in oživila v teh krajih živahno omlnijo. Da se pride v okom vsem potrebam, ne zadošča več: podržavljenjc južne železnice. Promet čez Trsi se gotovo s časom tako poveča, da ne bo dovolj juiina črla; graditi se bode morala druga za zahodne avstrijske dežele iu za prevozili promet. Podržavljena južna železnica bi bila potem za sredino in za vshodne dežele. — Mogoče, da bo treba gradili celo treljo čilo, 'ako se pomisli, da se promet v iiaši državi vendarle razvija vkljuh vsem zaprekam. Ne oporekam, da hi bilo državi in tudi delničarjem pri južni železnici v korist, ako se ta podržavi. Nikakor pa ne bi ovirala predelska f.eleznica nadidjncniu razvoju podržavljene južne železnice. Saj se ne moro misliti, da bi država podpirala jedno bolj kakor drugo. Oho bi bili državni železnici, torej je verjetno, da bi so vredile tarife za obe na jednaki podlagi. Prevozni proniel iz južne Nemčije in (loške hi prevzela predelska železnica; sicer pa s tem ni še rečeno, da se škoduje južni železnici. — Naj se podržavi južna železnica I ali no, ako se ne zgradi predelska železnica, pojde oni prevozni promet vsojedno svojo staro pot čez Hamburg. Oglejmo si reč po drugi strani. Ako se zgradi državna žole./.nicii čez Tino iu Predel, ne da hi se podržavilii južna železnica, si tudi iu» hoRle. druga drug! posebno škodovali. Obe bi imeii vsaka svoj naravni prometni okra,;: prva južno Nemčijo', zahodno Tirolsko, Solnograško, zahodno Koroško, zgornjo Avstrijsko in t lesko; drnga Kranjsko, spodnje. Avstrijsko, vsliodnu (.cško, Moravsko in zahodno (ialicijo, Da bi pa država skrajno znižala lo-vorne tarife nainp s leni namenom, da bi kratila promet južni železnici, ni verjelnn, kajti oškodovali bi se v prvi vrsti oni državljani, ki so navezani na južno železnico. Železnica čez Ture iu Predel bi bila tudi izborno krajuegu pomena, in h tega stališča se s tekmovanji sploh un du govorili, Iz vsega lega so torej jasno razvidi, da hi bila železnica čez Turu in Predel za trgovino iu ohrlnijo nepregledno važnosti, Ker bi bila železnica jednit glavnih črl, posebno pa, ker hi m pričela ob jedni, lep kos pa zgradil ob drugi državni meji, jo moralno preiskali ludi h Hlraleglčnegii sla-INča. Dvojno je mogoče : Avstrija jo napadena ali na pade, Slnri pregovor pravi: „si vis paeein, para helluin* velja fto vidno, A lo vendar ne sme ovirali žclczulčiiih zgradb nI) meji, -— Železnica pospešuje trgovino, in Irgovinii ho mora v prvi vrsti v p oštevali. Hivz h» ni denarnih sredstev, ne hi se mogla vzdrževali vojska. Sicer pomanjkanje državnih železnica oh meji ni še nikoli oviralo sovražniku, da ne hi prestopil mojo, no glede mi lo, du se dandanašnji lahko gradijo železnice o vojnem času kar če/, noč. Toliko, ako bi sovražnik prelil državi. V obratnem slučaju hi bila železnica ob meji tudi le v korist. Vojske hi dospe-vale v kratkem času v sovražnikovo deželo, kjer hi se vojna izvojevala, laje. kakor da se pustoši lastna dežela. Železnica čez Ture in Predel hi vezala državo z jugom iu s prvim pristai)ii,čein; bila bi to druga ugodna zveza /a slučaj kako vojne. Ako pregledamo Še jedenkral vso vrline in tudi slabe strani predlagane in tako živo zaželjeno železnice čez Ture iu Predel, pridemo do sklepa, da koristi, ki bi dona-šala, daleč presegajo njene slabe strani. Železniške voznine v Trst bi se izdatno znižale; islotako prekmorske voznine iz Trshi in v Trsi, in razvil bi se živahen osebni in prevozni promet. Nekolika škoda, ki pa ni še gotova, bi se godila južni železnici kot. prevozni črti za tirol.sk> promet v Henctko. Ako se nadalje povdarju važnosl nameravane železnice za krajno trgovino iu ohrlnijo, iu da bi se njeno graditvijo izpolnile že dolgo gojene želje pridnega, hvaležnega iu z v e s l.e g a prebival-s t. v a, bi se morala odločno zahtevali železnica čez T u r e in P r e del v prospeh celokupne naše države. DOPISI. Ik tiorlec. — Mnogo se pleše tu pri nas. Tako n. pr. se je plesalo preteklo nedeljo nič manj nego na štirih krajih. Toda, ako že mora temu tako biti, želeti je, naj se tudi tu spoštuje naša narodnost. V lom ožini so nekaj napredovali naši okoličani. Vabijo nas sedaj dvojezičnimi lepaki, kar pa je ludi nepotrebno, saj bi zadostovali samo slovenski 'popolnoma. Videl som ples v Podj-ori. Prijetno sta me iznenadili dve veliki slovenski trobojnici; pa ludi oddelek vojaške godbe moram pohvaliti. Svirala je — kar bi se moralo vedno in lo še v večji meri goditi — ludi dva slovenska komada. Ko je svirala .milo krnico", je klicala „živio" četvoriea Goričanov — na kar se je ta komad zaporedoma ponavljal. Tako je prav! — vsakemu svoje! ,KoziljB. (Vojaško godbo priporoča ludi neki drugi dopisnik iz Uaronovšča ali iz lakozvane itožne doline. Tudi la dopisnik je bil v Podgori in mu je ugajala laka godba. Zalo svetuje okoličanom, naj si oskrbe za vsako potrebo ali vojaško ali "pa prvaško godbo. Tisle pa, ki tako radi izzivajo s BSCavi" in v. „lassi>pur che i canli c suhi", -- nt'j puste na miru. — Ur.) Iz Scla na Vipavskem. (V slovo vr-1 e m u m o ž u). — Ni vselej resničen pregovor : »Rolj kot. je svoj, bolj se ga boj t" To resnico spoznavamo najbolje zdnj, ko nas je zapustil naš domačin, preč. g. Jos. Kosovel, in se preselil v St. Androž pri Gorici. Le easUlati moramo Standrežcem, ker so dobili celega moža v svojo sredo. Dal Bog, da bi ondi popolnoma okreval. Kadar se to -:godi. tedaj bo tudi nam lože pri srca, ce tudi fca nimamo mi za pastirju. Gospod Kosovel je bil vedno nas ponos, Se kot dijak in potem kot kaplan v Šmarjah in naposled še posebno kot župnik rojstnega kraja. Ko je bil stalno imenovan hcšim župnikom, bili smo vsi silno veseli; in menili smo že, da ga nikdar več ne postimo od sebe. — Ali prišlo je drugače! Gospod župnik nas je zapustil, ker je tak6 zahtevalo njegovo zdravstveno stanje. Z žalostjo smo se ločili od njega; dal Bog, da bi ga ^preselitev povsem okrepčala. — Zavidamo Stan-drežce za takega možaka, poštenjaka od no* do glave, iskrenega rodoljuba, ki umeje duh časa in njega potrebe. Mnogaja mu ljelu. Anton in Fran Bavčar, Anton in Jožef Pišot. Iz duhoTsklli krogov. — Politika, kot posvetna reč, ne spada v cerkev. To jo določila najvišja instanca, rimska kongrega-cija, dne 15. jan. 1848.') Paslirstvo pravi, da pridigprju moro biti namen, s cerkvenimi govori ljudi voditi k zvelifinnju. Cerkveni govorniki no smejo oznanjcvati kaj takega, kar ni v ?.ve/.i z besedo božjo, ali pa, kar bi škodovalo. Glavno pravilo homilelike (cerkvenega govorništva) je, da govornik ne sme nikdar kaj neresničnega, izmišljenega ali tudi le domišljenega sporočati za pravo in resnično. Pri razlaganju božje besede, sv. pisma, okrožnic, odlokov kon-gregacije i, t. d. ne sme nikdar pretiravati, vsakega prestopka postave božje ali cerkvene naj ne imenuje brž smrtni greh. To tudi velja glede plesa ali pa sokolstva----- Znani ropotalci proti »Soči" so neresnice trdili na leči ter s tem pregrešili se proti jasnim pravilom pastirstvas). — Ne gre. vedno grajati, upiti, grometi, ker le rahli de-žbk koristi, toča pa potolfie, ukonča. .Prepirov, ki jih morda pridigar ima s posamič-niki, ali tudi z vso duhovnijo, zagovarjanja samega sebe, naj nikar ne p.ivleče na lečo". Tako so nas učili v velikem semenišču. Ako je kaj takega, kar je v zvezi s politiko, to je, z zveličanjem duš, ali, ako je res nevarnost ;.a sv. vero in ima govornik upanje, da s svojimi besedami doseže nekaj dobrega, tedaj še le bi smel povzdigniti glas. Toda to javno karanje pa ne sme .biti surovo groženje, ne da bi pridigar vpil, se tngodil, pogubljal, vsega hudega voščil i, t. d, Vse Islko poslušalce le žali in razdraži, pa gluhe jih stori za pridigarjeve besede. Govornik ima pa namen, s »varjenjem in karanjem zmotenca pripeljali do spoznanja svoje pregrehe, ga omečiti in poboljšali. To pa doseže le, če sicer resnico pove resno in odkritosrčno, a vendar v vsem svnrjonju in karanju kaže ljubezen, krotkosl in usmiljenje do grešnikov'...../Začetniki v »lužhl in ptuji govorniki naj se ne lotijo javnega karanja"...s, Tako piše pa-storalist Zupančič. Vsakomur je znano, da na Slovenskem, posebno na Goriškem, ne gre boj za liberalna ali katoliška načela, nego le za osebe. Ali je torej modro ropota nje proti „Soci"?*) Narodno vprašanje pri cerkveni upravi je zgolj posvetna reč, torej ne spada na lečo. Ako so bili glasoviti „Sočini" članki tako hudi, zadoščalo bi odgovarjati v nasprotnih listih, odbijati napade in dokazati nasprotno. „Soča" je bila pripravljena preklicali in popraviti, ako je bilo kaj proti naukom sv. vere. Do danes se ni nihče še oglasil. Čemu torej ropota nje?.... Poznamo več občin, kjer se je hudo nasprotje pojavilo med občinarji in dušnimi pastirji zaradi „SoCe*\ Svetni možje in „So-cini*' naročniki že toliko razumejo .Sočo* in vedo, da nekateri prenapetneži iz golega strank a rstva zlorabljajo lečo za politiko. Ker drugod si ne upajo ropotati in javno nastopiti, zato pa se na leči znesejo. Kakd globoko je pri dotičnih padei ugled, se pozna in Vidi iz velikega nasprotja in pikrih opazk občinarjev. Ni zastonj modra mati sv. katoliška cerkev prepovedala duhovnikom, da se ne smejo vdeleževati strastne borbe in šumečih shodov. Ona želi sicer, da se duhovniki' poslužujejo državljanskih pravic in delajo v blagor cerkvi in narodu, ali vse naj se izvrši brez Šuma, mirno in liho, brez hrupa in trušča. Posebno, ko gre za osebe, tedaj bodi politika v cerkvi popolnoma izključena. To naj si zapomnijo kranjski kaplani in mladi gospodje, ki so komaj nastopili službo. Drsimo se doslovno besed: Ven iz sakristije! V cerkvi in zunaj cerkve imejmo pred očmi besede sv. Frančiška Sal.: „R e s n i c a b od i vselej ljubezni va; trpka gorečnost le zid rodi!" S Krasa, 27. julija. — Pomanjkanje učiteljstva je začelo nastajati tudi pri nas v sežanskem šolskem okraju. Za prihodnje šolsko leto potrebujemo neobhodno najmanj pel učiteljev ali učiteljic. Za vsa ta izpraznjena mesta se je oglasil pa do sedaj le eden kandidat. Ker v sežanskem šolskem okraju nimamo podučiteljskih mest, marveč kakor na eno- tako tudi na večrazrednicah se nameščujejo vedno le učitelji aH učiteljice s polno letno plačo in s stanarino, t. j. prvi s 480 gld. druge s 380 gld. na večrazrednicah, kar gotovo novincem ni znano, . ») Naj sledi isti dekret v latinskem jeziku. ,Quam-visp elerus gaudere et essultare deboal de institutio-nibus et sapientibus, quae in administralione ivi pn-JUicae contingunl, tamen non convenit ecclcsiasticos nabere partero m tumuHibus, qui iltas seanr.ntur. et I MirnuS.extendcre e08,,,wn us,«ue >n sancluarium, destinatum m? preces el ad saerarum funcLiooum- ~ up. dop. .. i- A/" L ^osP°4J« so sveti stvari silno Škodo-vali; lahko bi navedli prav drastične slučaje. - No vse to se — mimo gleda... U r c d. ') Pri nas pa uprav taki najbolj upijejo. S ka- „ a 4) r.S?.fii\t0 ne skod«.' V koliko se pa na tak make M? •b*??klduh med Uuditoom, %» « LLV/eT* «*. H » - odBovomi za take dovoliujem si, objaviti v cenjenem listu .Soča", "da se morebiti kdo vendar oglasi s prošnjo za kako mesto na Krasu.! (C. kf. okrajni šolski svet sežanski je odpravil že pred leti — podučitelje z mizerno plačico 300 gld., s katerimi pač ni mogoče niti revno živeti, kaj li šele tak6 dostojno, kakor se po pravici mora zahtevati od vzgojevalcev mladine. — V goriškem in tolminskem okraju pa imajo še vedno pod-uči*elje. Torej v mali deželici goriški se delajo taki razločki! Čas bi bil, da bi se po vsej deželi odpravili podučitelji! — Pomanjkanje učiteljstva se pokazuje po celi deželi; utegne se prigoditi, da bo ta nedostatek še večji, kar bo moralo vspodbuditi merodajne oblasti, da primernim načinom odpravijo uzroke. Kateri so ti uzroki — je dovolj znano! Ako se mladeniči posvetijo kakemu stanu, v katerem se jim naloži obilo dela, treba je, da dobe za svoj trud tudi dovolj — kruha. Uredn.) _ I/. Kaimla, 28. julija. — V četrtek 23. t. m. je nepričakovano umrl v Kanalu sodni pristav g, Karol Franovich, po kratki bolezni. — Pogreb je bil v soboto ob 8. uri predpoldne in truplo so peljali v družinsko grobnico v Trst, - - Pogreb je bil prav sijajen. D.isi je bilo zgodaj, vendar se je zbralo veliko občinstva k pogrebu, kateri je vodilo pet duhovnikov. Udeležili so se ga vsi uradi, občinsko starešinstvo, Čitalnica z zastavo itd. Pri pokopališču se je truplo blagoslovilo, na kar so pevci zapeli ginljivo pesem v slovo. Truplo se je prepeljalo naravnost v Trst, kamor je dospel voz ob U. zvečer; še isti večer je bilo položeno v rodbinsko rakev na tamosnjem pokopališču. Pokojnik je bil pravičen našemu narodu in zato je bil pri ljudstvu jako priljubljen. — Govoril in pisal je lepo slovensko in se je učil še vedno pridno našemu jeziku. — Naj v miru počiva! Iz Čopovima, 26. julija. — Danes smo imeli redek praznik nove s v. maše. G. g. Anton Ples ni čar, bogoslovec 4-. leta, je bil naš novomašnik. Mladeniči so se mnogo trudili, da so vas oskrbeli s slavoloki iu maji; dekleta pa, da so spletla dosti vencev m kit. Č. g. župnik pa je cerkev okrasil, kar mogoče praznično. Novomašnik, posvečen v soboto, jo ta dan zvečer prišel v svojo rojstno vas v spremstvu mnugih bogoslovcev. Vas ga je sprejela jako slovesno. Častni občan in prvi župnik čepovanski, slavnostni pridigar, se je pripeljal iz Sempasa okoli U. ure v nedeljo zjutraj; vas je bila že polna domačinov in sosedov. Ob 10, uri se je novomašnik v slovesnem sprevodu, spremljan od mnogih duhovnikov in bogoslovcev, podal v cerkev. Po odpeli pesmi .veni creutor* je stopil na lečo župnik H. Grča, ki je v svojem govoru opisoval opravila in plačilo mašnika. Pri sv. maši smo posebno opazovali strogo pravilno pelje pri oltarju in cerkveno-klasično petje na koru. Od znanih čepovan-skih pevcev smo pač pričakovali izvrstno petje, a danes so nas izncnadili z izvajanjem proizvodov kralja cerkvene pesmi. Tako petje res poživlja duha! Nove maše so se udeležili razun mnogoštevilnih sorodnikov dva deželna poslanca, dva c. kr. profesorja više realke v Gorici, ravnatelj c. kr. realke v Trstu, grof V. Attcms, pl. Monari in prvaki občine. Srečna je bila misel, velikanski Kofoiov kozole prirediti za obednico, kjer so povabljenci zasedli okoli sto sedežev. Da so se pri mizi govorile primerne napitnice Leonu XIII. knezonadškofu Alojziju, presv. cesarju Fran Josipu, novo-niašniku, pridigarju iu drugim, je pač umljivo. Pred razidom so se gostje na poziv domačega župnika spomnili tudi svoje narodne zavesti ter so zložili precejšnjo svoto za .Slogine" zavode in za slovensko Alojzi-jevišče. Iz Idrije. (Razno). — Občinske volitve so končane, kakor ste že poročali: Zmagala je narodna stranka. Naši klerikalci so silno poraženi zaradi nje, pa. sedaj, mislim, da so sprevideli, da je vse zaman, da bi še kedaj gospodarili. V enemu letu so propadli pri treh volitvah ter so povsod prišli narodni na krmilo, povsod z veliko večino. V nedeljo 26. t. m. je prevzvišeni gospod knezonadškof delil sakrament sv. birme; birniancev bilo je okoli tisoč. Mestni svet je v svoji seji od 23. t, in. blagovolil darovati ubožcem mesta Idrije 100 gld. namesto slavoloka gosp. knezonadškofu. Javna tombola je imela lep uspeh; čistega prebitka je bilo 445 goldiisarjev, katera svota se je naložila v tukajšnjo .Hranilnico" za revno šolsko mladino. Upali smo, da bode imel si. šolski svet vendar toliko hvaležnosti, da se javno zahvali onim, ki so toliko žrto-vali in se trudili, da se je dosegla tako lepa svota, pa do sedaj še ni bilo nič citati. Neki dopisnik »iz hribov" je pisal v »Sočo", da se socijalna demokracija širi iz nemške Idrije. Čitatelji .Soče" bodo morda mislili, da je Idrija res nemška; pa naj bodo le potolaženi, ker Idkija je čisto slovenska. Pred davnim časom so jo imenovali nemška Idrija," pa sedaj ne vef, ker tudi ni, če tudi nimamo zraven I dri a na poštnem pečatu tudi Idrija. Socijalna demokracija je pri nas res krepko razvita, pa nikakor ne toliko škodljiva cerkvi, kakor pišejo; naš delavec je le v ".toliko socijalni demokrat, da se več ne pusti tlačiti, kakor je bil tlačen do sedaj; cerkev pa je pri nas sedaj kakor poprej pri vsaki službi božji polna tako, da jih mora še zmi-raj veliko pred cerkvijo biti pri službi božji. Iz Sarajeva. — Mojim rojakom se bode gotovo čud no' zdelo, kakor to pride, da je* število obiskovalcev milenijske madjarske razstave prekoračilo prvi milijon kljub vsej pro-tiagitaciji ne samo v vseh ».poštenih" slovanskih krogih, temveč tudi francoski in drugi inozemski listi izrekajo dan na dan malo pohvalno mnenje o madjorskem šovinizmu. Nečem pa pisati splošno o razstavi in o z njo zvezanih nepravilnostih, ampak le toliko omenim, kolikor se reč tiče Bosne in Hercegovine. Poročal sem Vam, gospod urednik, za časa otvoritve milenijske razstave, na kak način si bosenska deželna uprava prizadeva, pridobiti kolikor možno več posetnikov iz svojih dežel. To reklamo ista se nadaljuje, podeljuje še več ugodnostij v ta namen; vendar pa do sedaj nisem mogel doznati za kak znaten skupen izlet. Koncem prve polovice tega meseca, (ako se ne varam, 10. julija) so se odpeljali po vladini naredbi učenci tukajšnjih srednjih šol v spremstvu več učiteljev v Budimpešto. To nikakor ni brez pomena, kakor bi si kdo mislil. Mladina, skoro brez izjeme slovanskih starišev (v veliki večini domačini), pride prvič iz doinoviner in ta prva pot jih pelje mej najhujše zatiralce Jugoslovanov; Kalajeva vlada s tem najočividneje pokazuje sijajen uspeh današnje v vsili učnih zavodih vpeljane izreje bosenskih Slovanov. Seveda neizkušeni mladeniči strme nad vsem, kar vidijo, neizbrisni spomin na vse lepote, zbrane tu večidel od njih bratov, ogerskih Slovanov, ki se pa s največjo drznostjo predavajo svelu za pristno madjarske, ostane za življenje, hvalili in odobravuji bodo — čeprav nevede ali nehote — madjarizaeijo svoje lepe domovine, ako pozneje ne pridejo do spoznanja; odtrgali se bodo še bolj od svojih rodnih bratov v Hrvaški, oziroma Srbiji, ter .s tem nehote uničevali vse napore narodnih mož za združenje bratov isto matere in istega govora. Tem mladim izletnikom so pripravili prav lep sprejem. Poslali so jim celo godbo tam bivajočega bos.-her«. pešpolka rta kolodvor. Razun ravnateljev razstave Sclunidt-u in Koviics-a ter ravnatelja bosenskega oddelka vlad. svetn. Hormanna, se je zbralo mnogo odličnega občinstva in večina za časa razstavo tam bivajočih rojakov-Bošnjakov na kolodvoru in pred njim. Pristni Madjar Kovač s (?) pozdravil jih je v madjarsči-ni — katero menda samo dvu učitelja za silo razumeta —na kar se mu vlad. svetnik Hormann deloma madjarski, deloma v novem .bosenskem* jeziku zahvali. Kavnateij Selim i d t istolako pristni , Magy.tr- omber" -~ je zašel celo dalje, on pozdravlja šolsko mladino iz ponosne Bosne ne samo v imenu razstavnega odbora nego v imenu celega madjarskega naroda; rekel je med drugim: naj jim tu dobljeni ntisi ohranijo simpatične spomine do madjarskega naroda, ki je od nekdaj v najtesneji zvezi /. bosen-ski«>, naj si obdrže v dobrem spominu pre-stolice slavne Madjarske, kjer najlepše cvete znanost, umetnost, obrt in trgovina, in skušajo te utise tipntrebiti v blagor svoje domovine. Slednjič so so dali slikati in na to po tridnevnem pregledovanji odpotovali domov. — Po mojem »nenmdjarskem* mhljenju bi bilo pač pametneje, denarno svole, katere je vlada izdala v ta namen reklame, upotrcbili za učila, obleko ali druge nujnejse potrebe istim dijakom. Hazstava bi gotovo bolje uspela, ko bi moglo druge vlado posnemati našo bo-sensko v .komaudlranju" prebivalstva v razstavo, seveda dobička niso prinesli taki izletniki, pač pa so pomagali izpolniti prvi milijon. Mirno pričakujem, ali morda nekaterim krogom ne pade na um, prirediti »Massen-besueh" — kaznjencev iz Zenice ?! Bilo bi jih dovolj! Morda bi so s lom mnogo pripomoglo do druzega milijona? Naš rojak, presv. gosp. prost dr, Anton Jeglič, se je podal 7. t. m. preko monarhije v Kneipp-ovo zdravišče v VVorrishofen na Nemškem, da si okrepi svoje po službenih naporih oslabljeno zdravje. Dobrega vspe-ha in skorajšnega ozdravljenja želi mu pač vsak Sarajlija, ker je namreč zbog svoje prave krščanske požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega priljubljen in visoko spoštovan od vsega prebivalstva brez ozira na veroiz-povedanje in narodnost. D. Domače in razne novice. Smrtna kdsa. — V petek je umrl v Gorici na Placuti, kjer je bival veliko let, preč. g. Anton Diach, bivši profesor goriške realke; star je bil 66 let. — Svečan pogreb je bil v nedeljo ob 6. pop., z realkinega poslopja je plapolala črna zastava. Ravnatelj pa je zbral k pogrebu učiteljev in učencev, kolikor se je dalo, ker so počitnice. V nedeljo je umrl znani trgovec s sadjem g. Giovanni Torelli v Vrtni ulici. Pogreb je bil v torek ob 6. zveč. Trgovski stan je bil pri pogrebu jako dobro zastopan. N. p. v m.! .Paro sangne" — poveretto. — V nekem listu pripovedujejo, da goriški ognje-gasci so imeli vsako leto v cerkvi na Placuti sv. mašo na dan sv. Florijana; sv. mašo je služil veliko let zdaj že pokojni Anton Diach (Dijak), vpokojeni profosor realke, češ: on jedini je bil — .laški" duhovnik v oni cerkvi. Ker je bil letos bolan, so šli vrli ognjegasci v Podturn, da jim ja služil sv. mašo Jaški" župnik Baubela. - Res smola! Diach je imel v svojih žilah prav tako malo .puro sangue", kakor Baabella, ki je po rodu Čeh in kot plemič češke krvi tudi (ali je vsaj nameraval) »špekulira" na kanonikat v Olomucu s plačo :}f>.000 gld. na leto. — Ako še dostavimo, da poveljnik ognjegascev je — g. Pinaveič, ki bi se moral pisati z dvema prar poštenima .pipama", tedaj mora mati Italija res vsklikniti: — povero mio epuro sangne>, dove sono tnoi figli?! Sloglna protislovju. -^ Neki dr. Agmtl (zakaj ne . dr. Lupo?) je iznašel velikansko protislovje: evo ga: V nedeljo ob ?.. pop., pripoveduje v ,("!.", je šla dolga vrsta otrok .Sloginih" zavodov proti Mirim. Ako pa narode v toliki vročini tako dolgo pot, zakaj bi ne mogli hodili tedi v (»ititifliijevo vojašnico? Ta dr. Aicnul je najiven mož. x\ko gredo otrtH i na izlet v Miren, kuj to njemu inari? Prostovoljni izlet je vse nekaj drugega nego štirikratna hoja v Catinellijevo podrtijo na skrajnem koncu mesta, kar da za mnogo otrok po dve do štiri uri' na dan same hoje. Saj Se Podturenei hočejo šolo za svoje predmestje v središču in no ob meji, Tako logiko naj gre dr. Agnul prodajat v Furlanijof Iz Gorice nam piše slovenski tiče; Neki ilr. Agnul piše na sv. Ane dan ,,ki roditelji in več slovenskih otrok iz raznih šol smo želeli romati na božjo pot k Mariji Devici na Grad pri Mirnu, da se zahvalimo Rogu in Materi Rožji za prejete dobrote; pri tej priliki smo pa molili tudi za dobrotnike, ki so nam dnzd.tj vzdržavali .Slogino" šolo v sredi mesta iu b krati tudi se sveti Porodnici priporočili in Roga prosili, naj bi goriškim starašinom omehčal sna, da s pri-četkom Sol. leta pripravijo slovensko ?olo v središču mesta na primernem kraju mesto Podturn-ike kosarne v smislu ukaza vis. mi nislerslva za bogočaslje in tik z dne Ki. decembra pr, I. l.-pajmo, da bode opravičena prošnja uslišana. Jedeu v imenu \eč slov. roditeljev. Kolika občutljivost. V neki šte- vilki smo omenili, da je knežja rodbina Moli en I oho prodala svoj mhn pri sv. Ivanu, in dostavili, da se tako vedno krči moč de-vinskih knezov. - - To vest smo posneli po .Maltinu*. Vendar jo bil nekdo zelo vznemirjen in se je razdraženo oglasil v Bfl". Čemu neki? Ali hoče, da mu odgovorimo, zakaj je ista rodbina do tal posekala svoj krasni park, da jo tamkaj zdaj — golicava?! Boj /a slovensko Šolo. -- Laški liberalni listi so hudo zamerili goriški .,Eco", ker je sprejela znani nam dopis za kouočno ugodno rešitev tega perečega vprašanja. „Eco" se je izgovarjala, da ni storila drugega nogo le sprejela »glas izmed občinstva'' ker je mnenja, da časopisje naj služi čifajo-čemu občinstvu, če tudi je to različnih nazorov; zajedno »K c o* odklanja domnevanje, da bi se v vsem slagala z dopisnikom iz Gorice. — Dopisnik sam je pa dal nasprotnikom prav pošten odgovor; ako bi bilo veliko takih .prijateljev miru'' v Gorici, bi res kmalu nastalo tako blagodejno »porazutuljenje med obema na-rodnostima, da bi samim urednikom pobožno ,Kco" ne ugajalo. Ti dopisi so vsekakor značilni; naj bi jih mero-dajni vladni krogi upoštevati, kakor zaslužijo. Po vladnem ukazu bi morala biti otvor-jena slov. šola bolj v središču mesta že s prihodnjim šolskim letom, fverjeni smo, da goriški .očetje" in njih pokrovitelj že store vse mogoče, da so vladni ukaz ne izvrši. — Pri prihodnjem zasedanju deželnega /bora pa bodo imeli naši poslanci zopet priliko, drastično opisati nečuveiie odnehajo na (Joriš-kšin in, če bo treba, izvajali posledice zn skrajno opozicijo proti vladajočemu sistemu. Ka predebko železnico se vrši še vedno hud časnikarski boj. Opazujemo, da se javno mnenje čedalje bolj bliža predelski železnici. — Danes smo prinesli konec članka v dunajski ,K. Z."; morda objavimo se druge. Sicer je vedno ena in ista snov, obdelovana več ali manj podobno. Po Soški dolini se agiluje za nekako deputacijo k grofu Badeniju na Bled — Ker pride ministerski predsednik tudi v Gorico, zdi se nam, da bi deputacija lahko počakala! Tudi ni še znaho, kako bo razdeljen čas Ba-denijevega bivanja na Bledu, zato ne ti.ire biti gotovosti, ali bi mogla deputacija ^vršiti prevzeto nalogo. V Devlnu torej res otvori .Lega Nazionale" svojo šolo. Zdaj začni* lov na otroke! Ako bi storili tamoSnji zavedni možje svojo dolžnost, brez ozira za zamero na levo ali na desno, ne bi se bilo trelu bati te šole. Toda — nevarnost je zarts velika, ker.....se nikdo ne zgane. Pa bi se hotelo, naj bo Devin središče novemu c. kr." sodišči« za Slovence! Rodoljubi, storite vendar svojo sveto narodno dolžnost! Varujte otročiče svojih znar.rev, sosedov, prijateljev, da jih ne ulove v lahonske mreže! I« Idrijske doline. — „Te dni im-čejo L; nassijeva drva v Idrijco. Naši lejii gozdi zdnj plavajo po Soči, Ker so bili delavci lansko leto skrajno nezadovoljni, jih l>-los ni mogoče dobili. Pravijo, da se «>m 1 pusti le enkrat na led speljati. - V sredo je padala velika ploha. Lemissi je bil že 4 velikem strahu, da mu tisočaki splavajo avgusta t. I, ob •,». uri zjutraj v šoli v Kobaridu z običajnim dnevnim redom. Odbor. Vabilo k XI. redni veiiki skupščin« družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani v I«-rek dne II. avgusta 1S%. I. Vspore.l: I. S». maša ob ID, uri v me»lui Iranci^kanski župnijski cerkvi. -- II, Zborovanje ob II. uri v veliki dvorani .Narodnega doma", 1'rvo-uiestnikov nagovor. Tajnikovo poročilo. I.la-g.ijnikovo poročilo. Nadzornišlva poročilo. Volitev prvomeslnika iu treh odbornikov, (po pravilih izstopijo letin naslednji udje dniž-biuega vodstva: I. prvomestnik Tomo Zupan, i. Ivan Hribar, IL Anton Koblar. 5. Luka Svetoc). Volitev uad/.oruišlva (,*» olai> . ). Volitev razsodništvu (,'» članov). Vodstvo dr-.:.,;ie sv. Cirila iu Metoda I* ris tu ve k. Predvečer, ,3ne 10. avgusta L !., naj se ob S. uri p. ti. skiipiči-narji iu p. n. Ljubljančanjo prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Kerlinea (pri .Zvezdi"). - - Pevsko točke bo izvajalo družin sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slavno .Pevsko društvo Ljubljana". Po zborovanju, dne 11. avgusta t. I„ bo v „SNra-rodnem donm" skupni obod. Kuvert brtv vina slano I gld, .".O kr. Radi oboda se je udeležencem /.glasiti do 10. avgusta I. !, pri gosp. Anionu Koblarju, blagajniku družbe sv. Cirila in Metoda. Ostala Slovenija. Tr*t. Na petr.izredni deški ioli .Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu je minulo leto poučevalo šest učnih močij z veroučileljem vred in bilo koncem leta 21 ti učencev, od katerih jiti je 16."» napredovalo in ."il zaostal«.. Na dvorazredni dekliški šoli so poučevale štiri učne moči in je bilo 111 učenk, -od katerih jih je 8«J uspevalo in 2S zaostalo. V obeli triaškiik vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda sta bili dve vrtnariei inje prihajalo 106 otrok. Številke o obisku zavodov družbe sv. Ciriia in Metoda v Trslu kažejo, rla jo v Trstu slovenska šola potrebna, dokazujejo pa Podlistek. Slovaške sličice. IVški spisnb. G. Preiss preložit Franc TominSek. Brate stsklenkarja. (Konec). Toda Joško se no da pregovoriti. Ako mu Matej opisuje lepo prihodnost, ki jo bo imel kot ženin, nasmeje se vselej nezaupno, o Marici pa nofie celo nie vedeti. Kadarkoli prideta v ta kraj, vselej se mora Matej bratu na ljubo ogniti ono gostilniee dve uri dalei\ čudno, brat*-, se nista nikoli pogovorila, da bi se pokazala njiju obeh J..-"-a. Vsak jo mislil, da pripomore bratu k sreči, in je boječe tajil, kakd ljubi Marico, da bi drugi ne zvedel tega. Tak6 sta minili dve leti. Joško je mej tem dobro prodajal. Kjerkoli se je oglasil s košem na glavi, od ondi se ni dal takoj odpraviti. Vedel je tako lepo ponujati blago, da je nehote" kupil vsakdo, ako mu prav ni bilo treba. Njogov pohlevni, ljubeznivi glas in prikupljtvo obličje sta delala čuda. Matej ni pol tega prodal kakor Joško. Mnogokdaj je Matej premišljeval, kako je to, in vselej vzdihnil: «On je v vsem srečneji nego jaz, ima že boljšo zvezdo». V tem sta si prihranila brata Zoralka GO cekinov. Zdaj je že mogel misliti Matej na uresničenje iskrene svoje želje in sklenil z bratom, kupiti konja, da jima ne bo treba samima vleči težkega voza. Na velikem sejmu se jima posreči, kupiti za 50 cekinov majhnega rjavea, da ga je Dilo veselje gledati. Priprostenm Mateju kar srce v prsih poskakuje, ko se vozita z bratom prvo pot. Alt ku poka z bičem in se smeje, da se mu je dopolnila davna želja tudi brez ženskega denarja, spomni se znova živo onega večera, ko je bled«'- o Mariei novedoma zapravil bratu .srečno uro, prvi shod z ljubljeno devo! Vzdihne, in že ga več ne veseli svetli rjavee. O škoda, da mu noče brat verjeti! Kako bi bil povedal, da se čuti on, Matej, v resnici zadovoljnega v odsevu bratove sreče in da mu ničesa ne zavida, tudi tega dekleta ne! In Matej premišljuje cele noči, kako bi pomogel bratu k sreči. Kar mu pride hipoma dobra misel, ravno ko prenočujeta v. Kijevu. Sklene se pogovoriti z Joškom. Takoj drugi dan, ko ideta po prodajanju k borni ju-žinei, začne Matej Jošku važno pripovedovati: Brate, jaz se pu le oženim! Seznanil sem se danes zjutraj z neko aeklieo, ki mi jako ugaja. Vprašal sem jo. ali bi me JioteLt, in rekla je, da. Pa je tudi dekle, da je veselje! Črnooko, črnolaso in visoko, ravno po mojem . (Matej navaja nalašč ravno nasprotja Maričinih lastnosti]). --- A pri moji veri, lepo bi bilo , nadaljuje zabavljivo, ko bi šla oba obenem k poroki. Stori mi to ljubo, brate popelji se z menoj po Marico, prodno se jaz popolnoma dogovorim. Hodem pa jaz mesto tebe govoril; popolnoma se mi vidi, da čaka dekle na tebe!- Joško osuplo pogleda Mateja, in ta zapazi z neizrekljivo radostjo, da se je zasvetilo prvi pot po dolgem času znova veselje v očeh. (Torej urno na noge! veli Matej skoro zapovedo-valno. * Takoj pojedi odtdeva v svate. Na vero, ni i*e treba bati, da naji Marica odbije, zdaj sva druga dečka, nego sva bila pred dvema letoma!* lelo-raznovrstne tu,li kako;važno kulturno halogo oiidu vrSn omenjena družba. — R 5 n u 1 d i ri i je odpotoval na šesttedonski dopust na Koroško. Pisali so, da pojde uživat -p r v e d n ev« pokoja na Bled. Ne vemo, ako so bila resnična taka poročila. Mogoče jo, da je '..kšcelenca spremenil svoj program z ozirom nl dejstvo, ker obišče Bled tudi i.umstersk. predsednik B n d e n i. ki m.i je podpisal !,0Mfe «..li«l.i dopust? Go?»o. n vitMU zbirno Jrajnega dopusta! - Veselica Skedenj-ske«a društva .Velesila" dovršili sojo krasno; VdJsnV si J> oBMlHta lice.. Lo tal. da iu vsa okolica tako prebujena!-_ 1 clpvadno .1.-H51TO T r 3t a 5 k i S o k o l" priredi v ne-dflio javno telovadbo na vrtu »Mondo Nuovo PoicrbhVmt« je pole? raznih zanimivih vadbenih točk ludi za druge zabave. Želimo obilega uspeha! — Istra. Dne 30. t. se je vršil občni /bor isterske družbe sv. Cirila in Metoda.' - Dr. Konrad 3 a n ež i č olvori svojo odvetniško pe-aino na Volosknn, V Slovencu ilr. Janežiču dobodo islerski trpini vrlega iu odločnega zagovornika svojih pravit, tiosp. ,lr. Jancžič pozna isterske razmere, ker je bil perovodja pri dr. Laginju v [»ulju. Novemu odvetniku želimo obilo uspeha. ! — line il"., -H. in *.!'.'. t. m. :¦« se vendar vr-.;«,. občinske volitve v M o šč e n i r a h. O i/ulu poročajo : Narodna stranka je /.magala ! ,... S h o d volil c e v je bil sklical deželni |i«>l.ui'i- dekan K o nt p a r e v Šmarju pri Kopru. Zbralo se je ¦rdikn volilcev. katerim |e poročal gnsjtod poslanec obzirno o delovanju naših poslancev v dezelimii zboru i«j(¦¦!-kom, oziroma o oviranju njih delovanja mi .-trani de/elnozbor*ke laške večh.e. Shod ;'.- sprejel ver predlogov in resolucij. Poročilu so pritrdili volilci soglasno. — Namestniki Jtuiin lisi g. Fran M I e k n š, nas rojak, ;<< imenovan okrajnim tajnikom pri c, kr. Ur. glavarstvu v Kopru, Kranjska. Mej »lru*tv»*iiin»i vc-lmi prinašamo vabilo k M. redni veliki skupnim družlie sv. -:¦. e- tu je izvoljen županom dr. Schogttla. Mini.-derski predsednik Badeni pride:!, avgusta o Bled, t, pa v Ljubljano, kjer si ogleda vse znamenitejše reri. Ministcrskcrnu predsedniku-!« Past priredi se /.večer b.tkljada na dva oddelka. Šolsko leto se je sklenilo s 70 učenci, ki so vsi naznanili slovenščino kot inaterm jezik. Med njimi je bilo G Kranjcev, drugi so Štajerci. Odličnjakov je 6, propadlih S. S slovenskim učnim .jezikom so se učili tile predmeti: verouk, latinščina, slovenščina in matematika; z nemškim pa: nemščina, geografija in priredopis. (Iu to se imenuje .s I o v e n's k i" gimnazij!} Na korist revnih učencev so rodoljubi ustanovili podporno društvo, ki je imelo 487 fl. 70 kr. dohodkov v denarji, in vrhu tega je razdelilo nekaj knjig iu obleke. Ta lepi vspeh kaže, s kolikim zanimanjem gojijo razumniki' potrebni zavod. Letno poročilo tega »slovenskega" zavoda ima na prvem mestu nemški pisano razpravo profesorja in voditelja Jul. Glovvackeva ,,H i b e iz porečij Save in S o č e". Spis je povsem znanstven, ali ker je njega tvarina zajeta iz našega domoznan-stva, omenimo na kratko njega vsebino. I'odlaga r.izmolri vanju o soških ribah je poglavitna zbirka, ki se nahaja na c. kr. realki v Gorici. Ustanovil jo je naš nepozabni prof. Fr. Erjavec, ki je nameraval priljubljeno Goriško kot prirodopisec vsestransko spoznati in je zatorej svojo pozornost obrnil tudi na živalstvo Soče in njenih pritokov. To dejstvo je oslalo yr"ft Glovvarkemu menda neznano, ker ga ne omenja. Pisatelj našteje naj prvo soških ril) 13 vrst in potem savskih .17 vrst. Potom primerja in loči one, ki so obema porečjema skupne, od onih. ki so posebna lasi Soče in Save. Posebej še omenja kraške vode in razmolriva, od kodi so le-te dobile svoje ribje prebivalstvo. Najbrž je bil Kras v davni dobi ves pokril spešconcem iu laporjem, kakor dandanes u. pr. Vipavska dolina in Brda, in je bil leda j piviurežon i? potoki iu rekami, ki so lekle vseskozi na povinju, kakor še dandanes po imenovanih pokrajinah. Ko so se pa dvignile planote in ko je deževje izpralo rodovitno odejo ter razgo-litu apnenčevo podlago, tedaj je večini vodotokov bil odrezan oddelek na površju, -poiskale so si ga v podzemeljskih pokelinah apueiie.1. Hihje prebivalstvo p i jim je ostalo. Še bolj razširja pisatelj svoj pregled in primerja soške ter savske ribe evropskim sphdi iu posebej srednje in severne ter iz-iiodnje in pa jiižnocvropskim, iu razmolriva o prviuiii domovini vseli ter o vzrokih, ki ho vMaiiovili razlike v današnjem ribjem prebivalstvu imenovanih delov Evrope iu pa Soče ter Save. Vse ribe izhajajo od morskih, iu v davni geološki dobi je bilo lo prebivalstvo po vj-i Evropi jeduako. Ba/.likc pa so nastale tedaj, ko so se dvignile Alpe iu Kraško gorovje. Od leda j se odliika vodovje onstran Krai.i v Orno morje, tostran pa v Adriju, <>d t.ikrat \m sn ž'e nastale nekatere vrste, ki so p.drehna last Soškega in Savskega porečja, večinoma pa prebivajo iste ribe Iu -erenada, katere m* udele/.e „Sokol". ga-m'iio društvo, veteranski /bor, pevci „lil.i-»-tu ne Matice", „Ljiiblja.'t"\ ...Slavea" in ,,Kil-liarmouičiieg.t društva" s sodelovanjem vu-j.eke godbe, kab-ro je c, kr. vojno iiiinislcr-itvo v ta namen blagovoljno dovolilo. Slovenski pevci bodo peli pit le j priliki NVdve. dovega ..Popotnika" in Hajdrihovu ...l.ulrau- i -ko morje", m aiški pa Pibrov ,.l»cu'lsc|ier j Fcslgi-salig". S cesarsko himno I m končana | '•eceiiada. Ob II. uri !»7 minut odpelje ,«e grof ll.ideiii na kolodvor ter se vrne s po-nočnim brzovlakom na Dunaj. Vstop na pe- • ion južne železnice dovoljen tiode le proti '" u""\ ..... vstopnicam. •- UM društva ..Pravnika" I koroško. .Mir* poroča: Dne K. t. m. bode letos dne <». se,,|« iiibra v Divačo. Odbor f vrnile so se za občino 1 njherg nove volitve, je to sklenil na podlagi poročil, katera sn ki so za slovensko stranko, kakor drugače m mu došla ihI primorskih drušlvemkov. Divača bilo pričakovati, žaloslno izpadle. V Irctjein je skoro jeduako priročen kraj islemkim, go- I razredu zmagala je naša strank;- ¦¦............ riikim iu tržaškim pravnikom ter ludi meuj j bolniki: v jirven............ oddaljen za druUvenike ludi iz drugih kr.i- zmage, v ilrugen jev. l'oleg lega je v okolici mnogo prirodnih j ';<>»'«,¦ Ka/imie s< zuamenilosttj, katere si na izletu marsikdo kakoršen je po< rad ogleda.-- (l(iori>ii j s ki Sokol" v j nahajajo fužine. Kranju vrlo napredni«'. Kranjsko prebivalstvo i »:^il stranka zm ¦ - *..... l 'ednako število ', Le ga poilpira s pristopanjem k društvu, enem dnevu je dobil i'> Planov. Vsa zaved-nejša mladina se -^i oklepa. Tako je prav ! V T o p l i c a h na Dolenjskem, ki so bile pogorele lansko leto, so zgradili zopet, nova . stanovanja, posebno pripravna ?.a tuj'-«*, ki l prišlo, ua * pri.lcjo okrevat v la lopi s!ov.n,ki kraj. j nasprolnikoii Slauovanja so lepa in zračna, narava je | prekrasna, sprehajališča so prijetna, gozdovi j i razredu ni bilo upanja do i pa je propadla za stri gla-¦, da je bil pritisk neznosen, sod v takih krajih, kjer se Ali tudi proti temu bi hiia ngala, ali pa si priborila vsaj da nista dva p l pr«-j za gotovo " slranko. kalen obljubila, da hočeta voliti zadnjem trettolku izneverila se dani svoji bedi ter potegnila z nasprotniki. Tako je naši lastni domačini pomagali lo zmage, zapustivši svoje ro-ike v odločilnem trenutku. --- De/.elnozbor-il koroški ni dobil najvišjega •eiiPati, sploh je kraj di»--u. kpr je okrevalo v zdravju že na tisoč«' «,jdij. Priporočimo rojakom ta kraj za poldni «as! Stttjt*rska. — Celj-ki okrajni zastop -.i je izvolil načelnikom dr. Srn ea, nameslni-koin pa dr. Dečka. .Celjski Sokol" „•¦ sklenil udeležiti se >!,,vmwti .Pev.k«ga društva* v Brežicah. Koncerte bo votli! skladatelj F. S. Vilhar i/. Zagreba. Sod.-lovala [¦•>de rasun že priznaujeuih drušlt;v š«> pev--'*(> društvo »Zora* iz Karlove* in »Slavce* i*'. Ljubljane. .Slovenska* gimnazija v Vv\\n. — Miiiolo j«' prvo leto celjskemu iiem^tvu tolikanj nevarnega zavoda! Oživotvorjen je bil s pi vim razredom. Poučevali so voditelj prof. I. (i 1 o v a c k v in še jedcu profesor, jedeo namestnik in' kaleheL Mese.a januarja je iiiiui>terslvo dovolilo, da se razred razdeli pislfVnja. O lem je- bil obveščen koroški de-I /«hii odbor. Liberni-i so želeli, da se ta vo-j hlui rrd p«»lrdil. Z njim so mislili rešiti za-se i vsaj nekaj mandatov kiialskih občin, dočim so sedaj vsi v nevarnosti. Po novem volil-¦ nem redu bi se bili napravili manjši volilni j okraji, katerih \>i vsak volil ji-diiega poslanca, . iloi-iin sedaj volijo po dva poslanca. Volilni okraji so se pa tako razdelili, da bi jih bilo • kolikor je moč liberalcem zagotovljenih. Z i novim volilnim redom bi se bile upeljale tudi neposredne deželno/.borske volitve v kitiftskih obPiuali. i J Razgled po svetu. Avstrija. Najvišje sodišče je v ne-! ketu posebnem slučaju oilločilo, «la doktorstvo t več ne zadošča, da se kdo zapiše v seznam odvetniških kandidatov, temveč je potrebno, da je'z vspehom napravil vse tri teoretične državne izpite. Za to se je poganjala do-lenjeavslrijska odvetniška zbornica. S tem se menda le hoče nekeliko omejiti število odvetniških kandidatov, kajti na Dunaju se je zadnji čas število odvetnikov tako pomnožilo, da nekateri nimajo nič posebno ugodnih zaslužkov. Posebno manjši židovski odvetniki imajo kaj težavno stališče, od kar je zavladal na Dunaju protisemitizem. Ljudje se izogib-Ijejo tudi židovskih odvetnikov. Več dunajskih odvetnikov se več let že aa lo poganja, da bi se zopet določilo, koliko sme biti največje število odvetnikov v kakem kraju. V Gorici se zidom pa dobro godi, ker jih Slovenci še niso zapustili in dokler jih oni ne zapustil*, — jim ne bo manjkalo dobrega zaslužka.— Uradni list je prinesel cesarski ukaz, s katerim se razpuščnjo deželni zbori koroški, štajerski, dolenjeavstrijski in šlezki.. Volitve bodo baje koncem avgusta. Oni deželni zbori pa, katerim poteče doba letos, bodo razpu-ščeni tudi v kratkem, a volitve bodo meseca oktobra. — Dunajski mestni magistrat je odklonil prošnjo dunajskih Cehov za podporo češki ljudski šoli društva »Komeusk*;', kar pomeni, da je nemški volk premetijal dlako, nrave pa ne. — Z Dunaja poročajo, tla je vlada v neugodnem položeiiju ozirom na pogodbo •/. Ogersko. Vladi sla se sporazumeli glede na odstotke, namreč (m: 3f). Kako jo zasuče pa zbornica, je vprašanje. Uprav radi te pogodbe se je nuela živahna razprava mej polvladnima »Fremdenblaltnm" in »Pester Llovdom". Trdi se, da je avstrijska vlada dala ogerski ugodne pogoje v nekaterih slučajih, Kanm du se doseže sporazum v glavnem odstclki). S temi pogoji avstrijske vlade hi Maojaiji baje pokrili oni razloček, kateri bi morali plačali vep v glavnem odstotku. Vladi sta se sicer sporazumeli, a sta delali račun brez krčmarja. Z ene strani naša zbornica gotovo ne bo bila sama sebe v lice, z drugo pa groze Madjarji, da sedanja mad-jarska zbornica ne poviša odstotka. Piše se tudi, da je vsa reč le maslo iu dogovor mej dunajskimi liberalci in Madjarji, katerega so imeli o priliki obiska v Budimpešti v svriio, da spravijo v zadrego Badenijevo minister-stvo. To vse se piše in govori, a verovati so more lo iu ono. .....- Umrl je na Dunaju Viiiecne, IIuHi>ii'ii.vr, senatski predsednik najviftcgii sodišča iu član gospodske zbornice. <)Ki»rska. - - Kakor znano, so Madjari pozvali porofevalce, kateri so se udeležili kronanja v Moskvi, na milmiijskn razstavo v Biidiiupešto, poiiudivši jim iiajohncžuišn gostoljubnost, Iz Moskve do avslrijske meje plačala je zanje voznimi ogerska vlada v vo • V.ovih I. reda. Na meji so jih vspiejeli odposlanci vlade. V Pe'.|i so imeli vse zastonj. Kdor je hotel potovali po Transilvaniji, dobil je listek brezplačno /a vse lumnšnjo železnice, kakor tudi za Bosno in Hercegovino. Posebno so pa Madjari odlikovali Ituse. Pov-Nodi so jih zvali, gostili, povsod jim uapivali itd. Tudi neprijetne spomine mi Villagos skušali m Madjaii obrniti v prospeh nove smeri. .Silno ste nas takrat namazali od zadaj" — pravili so llusom. Ali srce ni od zadaj, zato pa naš«; srce nožna ter uoPe vedeli o lem, kar je zadaj". Pozornost za ruske časnikarje prelevila se je v spori. Prišli so n. pr. v glavno cerkev. Vsprejel jih je ne le predsednik, ampak (udi škof. Obiskal! so ministra notranjih del. Že po preteku ptd ure vrnil jim je isti obisk. Obisiulii so mineralno kopelj. Ponudili so jim l:opclji zastonj. Na banketu so povsod igrali rusko himno in marzeljezo. Na nekem obedu je dal znani pisatelj Moric Jokay vsem poročevalcem svoje slike, vsakemu Husu pa je napisal na iste: .Narodi ne poznajo narodne n«;voščljivosti, ona je dogma le lažiprorokom. Dolžnost pi-saleljev je širili med narode čut bratske ljubezni. Literatura je last svobodnega mnenja. Nazdravljam ruskim časnikarjem lor ruskemu narodu, ki je izbran k velikemu poslanju v prospeh civilizacije*. — Kdo bi si bil nvslil kaj tacega Se nedavno temu?? Kdo bi si bil mislil, da bodo Madjari, li besni sovražniki slovanslva, delali pokloni* Hnsoni?! Kdo bi bil menil, da bode slovePi Madjar proslavljal „veliko po.slanje* naroda ruskega v prospeh civilizacije?! Velika mora bili moč dejstva o orjaškem napredovanju naroda ruskega, ako so se slednji? tudi Madjari jeli klanjati temu dejstvu, ako celo li srditeži začenjajo pozabljati na staro tradicijo sovraštva do Husije in tako rekoč apelujejo na velikodušje naroda ruskega! Razstavo je obiskalo že nad 1,000.000 oseb. Prišli so na sled slepariji pri oddaji uslopnic k razstavi. Škodo cenijo na 10- 15.000 gld. — In Matej sili vedno brata, da bi šla nemudoma, dedva pusti Joškn toliko časa, da r;e more lopo opraviti. Mati*t Kiiravi nu»n i rluvuli hI« Matoj spravi m«'j tein z dovoljenj«»m kn-niarjovint vso m i f.,.>;«.i.n ... .-............. ;., .,.....x?,. i.....::.-'... t-«.i..». i...... se vjomata z«derio pobarvani vozifrk bi h1 že peljal ž njima .loško Marico! prosiora, kaj «U. to? Saj -rro lahko pt Ae sta odšla, in dve tiri pozneje s pred postajnimi vrati. Tuj hlapec jima •tli rjaveč! I)a V no bo za Mateja za njima! -ustavi zasopli konj odpiv vrata. Vs iSo pokuka znano oblu-j«.*; to je Kranjcu! :iet>ilu l Brata bi jo skoi uj ne poznala. je zdaj promenjeuo. Tam, kjer je stala prej lipa, so zdaj novi hlevi, dvor jo podl.vžen in cela hiša jo temin.- iu po mestno pobeljena. Kako so je to dve leti predriiiMčilo! Tako premišljuje Matej in prime JoŠka za roko, ki je popolnoma zmočen. Hlapec snreže konja, brata hoteta iti v krčmo, in obeh očij se oltraPajo po dvoru, nt« bi li videla kje Marice. Glej tam iz hiš l*a tako se je premet rlloj Kranica! zakliee starji' Zorale'k, -ali me še poznaš?» Hlapec, ki je vedel konja v hlev, .se obrne iu pravi: To je moja žena! •Tako, že omožena! čudi se staiji brat in neka tesna slutnja mu prežene svatovsko dobro voljo in boječe in počasi vpraša: «Kje je pa Marica, tista plavolusa deklica, ki je služila tukaj pred dvema letoma?» ¦<¦ Ta se je pred žetvijo omožila z onim hlapcem, ki je ž njo tu služil. Zdaj prebivata v Sližmu in oba hodita na delo za dnino., odgovori malomarno hlapec in hoče odvesti konja v hlev. Kakor bi okamenel, gleda mlaji Zoralek na hišna 'vrata, i/, katerih ju zvedavo gleda Kranica, ki ju menda ni spoznala, in globoko vzdihne. Matej pa vzamo konja i/, hlapeevih rok in z zimnicno naglostjo ga zvova upreže k vozu. Z odprtimi ustmi gleda hlapec to čudno počenjanje. Matej veli na to bratu, naj sede na voz, potiej pa skoči sam nanj, in že sta se odpeljala. Matej je slabe volje in vedno tepe rjavea, dasi dovolj naglo teče navzdol. Nekaj časa mučno molčita, na to pa se spametuje .loško in obrne k bratu s prisiljenim smehom: . Takt'» premožnih in rednih potujočih steklenkarjev ni najti na vsi slovaški zemlji, kakor brata Zoralka. Zdaj sta se že postarala, in Jrško je postal s časoma tako podoben Mateju, da njiju skoraj ni ločiti. Toda težko je tudi reči, kateri njiju ima plemenitejšo srco. ¦Podzemeljska električna železnica na razstavi je ^stavljena, ker so se zgodile nekatere ne-srute radi nedostatnega tehniškega nadzorovanja. Kar dva vagona sta se užgala; več osen je bilo ranjenih. Vse kaže, da je bila velika sila pri pripravljanju za razstavo. — O draginji pri razstavi se širijo še vedno čudni glasovi, Tako n. p. poročajo češki »Nar Listy\ da je obiskala razstavo nadvojvodinja Štefanija v spremstvu štirih dvorjanic (dvorske dame). Zavžila je nekaj jedil, in da bi to plačala, ji ni zadostovalo 110 gld;, katere so imele pri^ sebi dvorjanice! Nismo bili zraven, vendar prodamo, kakor smo kupili' — Nekega svojega poslanca so počastili volilci v občini Papač z gnjilimi jajci j revež je moral bežati in zahvaliti še orožnike, da se um ni godilo še slabše. — Prošli teden je bi! v Išlu pri cesarju minister Banffv. — Vlada jo izdala ukaz, da se morajo popisati premoženja srbskih cerkva na Ogerskem. To p i radi tega, ker so se pokazali veliki neredi v upravi cerkvenih zakladov, ki so že priznanjem državnim pravdnišlvom. Švica. — Iz Zurioha poročajo: Štrajk v M en neb c rg o vi s vil ni tovarni V /aivieh-NVollisholen je dovršen. Učernj teden jo došla večina delavcev, dragi dan se ostali, da je 'delo zopet pričelo v stari in novi tovarni. Delavcem, ki se slrajka niso udeležili, je gospodar plačal za ves čas, ko tovarni niste delali, da ti niso bili nič oškodovani. Oiitalt* države, — Pri ožji volitvi v Dimu je bil izvoljen .'cpubliknncc Zaccari. - (ilasilo ruske vlade „Nord' javlja, daje zagotovljen prihod ruskega carja v Pari«. — V (lurili» (Švica) sla ubila dva Liha nekega domačinu. Množica ljudstva je vsled tegu začela lovili vse Lahe po krčmah ter jih pretepavala. Veliko 1/ihov ju bilo močno ranjenih, a vse laške krčme so razdejane. Ker jo poseglo vmes redarstvo ter zaprlo nekalere razgrnjalco, je napadla množica »•«-darstveno poslopje ter pobila okna in vrata. Izgredi proti Lahom so so ponovili. - V Londonu se je vršil ini>jmiroiini socijali-sliški shod, pri katerem so bili zastopani tudi Slovenci iu Hrvatje po svojih odposlancih. Pri otvoritvi je zaM.i živahni razprava o vprašanju, ali se i najo pripustili zborovanju ludi anarhisti. Zbor je sklenil, da imajo pristop samo socijaiisti. • - K r e. č n n s k o vprašanje zanima danes vso Kvropo uprav tako kot pred meseci AhcRiiiHkn, llslaja vedno raste, ker turška vojska nl zmožna, ga udnšiti, a ostal je brezuspešen korak evropskih velevlastij, da hi knnral UKlunok z lepu, Sedaj poročajo, da misli Huiija odločno poseči vmes, ker jo že opomnila Turčijo, d,i ne misli mirno gledali klanje kristjanov. Sani ruski car je baje i/ra/.tl svojo nevoljo in misel, da se spremeni ruska taktika v politiki v kolikor so dodaja krečansko usliije, Tudi avstrijska diplomacija je poslala odločneja proti Turčiji. I/, vsega se da sklepati, da se bliža odlofen čad, ki bo usodepolen za Turčijo, ako s.ima pravočasno ne uduši ostanka, Kuj ho zgodi, ako bo morala posredovali Busija z orožjem v roki in kake važnosti bi bil ta korak v evropskem koncertu, je umevno slehernemu razumniku. Hnski upliv na Balkanu hi se razširil in ž njim ludi moč balkanskih Slovanov. V kratkem bodemo na čistem v lem pogledu, a dotlej moramo opazovati le vroire na vshodii in njega razvoj. — Prošli leden so zaprli v Barceloni (na Španjskem) najbogatejšega tovarnarja, ker je dal zave- l lišče nekemu anarhistu, ki je sodeloval pri zadnjih atentatih. Tovarnar pride pred vojaško ' sodišče. - V Bruselju so zmagali liberalci pri baš zvršenih občinskih volitvah. Za liberalci so dobili največ glasov socijaiisti, dočim klerikalci najmanj. V ministerskem svetu se jo ki-alj potegoval za splošno dolžnost službovanja pr.: vojakih ter za spremembo volilnega reda v smislu, da dobi svoje zastopnik« v zbornici tudi srednji slan, ki pripada liberalcem. To kraljevo potegovanje za liberalce jezi klerikalce. Pri narodni slavnosli so pa socijaiisti domonslrovali proti kralju in kraljici s klici »živela republika* ter s peljem prevratnih pesmij. ~ V Parizu so odkrili spomenik Julesu Ferry, bivšemu ministru. Pri odkritju spomenika je govoril zunanji minister Hanotoux ter poudarjal potrebo evropskega miru. Umrl jo istotam državnik S p u 11 e r, ki se je odlikoval na časnikarskem polju. — V š p a n s k i z b o r n i c i so poslanci interpelovali vlado radi uslaje v Kubi in radi tega, ker vojaštvo ne dobiva plače. Ker je vlada v zadregi radi leh interpelacij, ki se ponavljajo dnevoma, kolonijski minister radi lega niti ne prihaja k sejam, da mu ni potreba odgovarjati. Na mesto njega pa pere vlado naučni minister in spravlja iz zadrege •i, navadnim izgovorom, da ni dobro poučen v kolonijski politiki ter da bo vlada poizvedovala itd. Talco se »najlepše" izvleče iz zadrege! — Pišejo, a ne potrjuje se vest, da se s-aroči italijanski kraljevič z eno črnogorsko kneginjo, v katero se je zaljubil v Moskvi o priliki kronanja. — Ali je mogoča zveza Savojciv s slovansko vladarsko hišo in kako bi se to tolmačilo v irreden-tovskih krogih v Avstriji in Italiji? Na odgovor smo zelo radovedni. — Malabeli v Afriki so porazHi neki angleški voj, ki je hotel zavzeli neke pozicije Malabelov. — Dr. J a m os on je obsojen na 15 mesecev ječe, njegovi spremljevalci pa od 7—10. — O nemški prosveti v Afriki poročajo zopet grde reči. Neki ncoiski uradnik, po imenu Schroder, je ubijal zamorce kot muhe, oskruujcval deklice, a one, ki se mu niso udale, je pa /ave trpinčil. Nekega slugo je privezal ob drevo, namazal s sladko tvarino ter ga držal v tem položaju štiri ure, da so ga muhe vsega pokrile in pikale. To je že drugi slučaj, ki se je zgodil v Afriki, da so nemški uradniki trpinčili zamorce. Tako prosveto širijo torej Nemci v «divjih» deželah. Razgled po slovanskem svetu. HrvaŠka. — Madjarska vlada izuinlja si najrazličniSih sredstev zo pospeševanje madjarjenja nemadjarskili narodnostij. Sedaj je zasnovala v Segedinu pod blagozvocnim imenom „Nevej6 tapintezet* neki zavod za vzgdjevanje otrok železniških služabnikov h r-vaške narodnosti. Minister trgovine jo izdal naredbo, s kojo poživlja železničarje, naj, pošljejo svoje otročiče v ta zavod. Z ozirom na ta že gnusni lov. na duše opaža ,0bzor*, da ta naredba znaCi očitno kršenje hrvaške samouprave. Kako je mogel minister opreti gori omenjeno naredbo svojo na šolske zakone; ko vendar šolske stvari ne spadajo v delokrog ministra trgovine, auaredbe, koje se tičejo samoupravnih slvarij Hrvaške, morejo se izdavali le v spocazumljenju s hrvaško vlado ? — Hrvaški paviljon na razstavi v Budimpešti je obiskalo že milijon obiskovalcev. — Uprava hrv. nar. gledališča je nameravalo, gostovati na osuškem gledališču in jo v to svrho naprosilo gmotno podporo primestnem svetu v Osieku. Poslednji je odbil lo prošnjo, utemeljevaje lo s tem, da nima na razpolago sredstev. Nasprotno se pa dobro ve. da zdatno podpira nomške gledališke družbe. Tak6 podpirajo Osečani domačo hrvaško umetnost! — V krogu slikarjev in kiparjev v Zagrebu delujejo na ustanovitvi »umetniške &a kluba*, ki bi bil shajališče domačih umetnikov, Dalmacija. — Umrl je v Slaromgrmlii na livarn očo drž, poslanca in urednika „Nar. Listu« Jurja Hliinklnlja. ¦- Splitski »Sokol* je'priredil noko nodoljo isslot v OmiSalj, kjer ga jo sprejelo županstvo Iu. pozdravilo. Vos popoldne jo tninol v najlepšem redu; lo pri odhodu jo prišlo do nemirov, kajti od Italijanov podkupljena driihnl je napadla % kunumjl Izletnike tako, du ho morali izletniki rougovuti in oroJnlkl poseči vmes. O tem Izgredu jo izšlo tudi službeno poročilo, ki uhtužuje njega pomen b lom, da pristavlja, da izgred ni imel nlkakorSnegii političnega pomena, hi tnko pomagajo vladni oblastniki Lahom iz zadrego 1 Ako bi bili »Sokoli« napadalci, ali bi jih varovalo bIiiž-beno poročilo? — Ceftku. - Moravski dofcolnl finlukl Hvel jo odlofil, da morajo šolski otroci po trikrat v tednu k skupni mufti. To je vzbudilo nevoljo nemških liberalcev, Dožolnl Rolskl avet je to sklonil na željo nadškofa Kolina. — Pri občinskih volitvah v U o d o n I n n na MoravHkcm ro zmagalj Nemci, oziroma žldje, ki bo porabili proll Cehom voh svoj upliv. V tuin slučaju pn niso Imeli uitnidiil Noinei nikakili prisodkov proli zidom, ko jo slo, da sn uomšlvo rosi proti Cehom, h toga ho tudi vidi, koliko jo vreden voh njih protlseinlll-zoni, - Občinski /.nslop mo*lu Kljovn na Moravakom jo razpuftčen In Imenovan jo vinilni komisar, Zadnjo občinsko volil vo so sn vršilo Jako nepravilno, (Mil in Nemci ho se bili priložili. Upravno sodisco jo pa spoznalo, da jo pritožba Nemcev popolnoma neopravičena. Vložili bo jo Burno zato, da paral iznjejo češko priložilo. Pač pn Jo upravno sodišče našlo, tla jo češka piložha opravičena in vlada jo vsled loga razpisala novo volitve, Nemci so spoznali, da več no zmagajo, čo se seznam "olileov napravi v zmlslu zakona iu zatorej ro nemški člani volilno komisije izostali od volitve, ki se zatorej ni mogla vršili. Ker občinski odbor Jni bolel več odredili nove volitve, ga je razpustila vlada in vladni komisar bode vodil nove volitve. Cehi imajo upanje, da pri novili volitvah dobe večino. — V Lobeku, ležečem v političnem okraju Ledeč na Češkem, nastali so veliki izgredi. V ondotnem rudokopu delujoči delavci so zahtevali, naj se odpuste vsi tuji delavci. Ker se tej želji ni udalo vodstvo rudokopa, so domači delavci napadli tuje in unel se je krvavi boj. Mnogo delav-ceh je nevarno ranjenih. Bosna-Hcrcogovlna. — Naš sarajevski dopisnik nam poroča: Konjske dirke in slične drage zabave v llidžu — razun streljanja na golobe, ki se bode vršilo pozneje, koncem avgusta -- so minole, Mnogi plemiči iz monarhije, nujveč iz Ogerske, so odnesli lepe dobitke svojih konj od tod, nekaj je odpadlo ludi na domačine. Soveda cesarske nagrade (3G.000 kron) ali sploh kake večje ni dobil Bošnjak, ker njemu ni mesta mej »nobleso« tudi v športu ne. Svaka sila do vremena! Tudi to se predruguči počasi. — V Sarajevu samem je'12, t. m. pretrgala enolično dolgočasno vročino priredba poletnega koncerta našega vrlega pevskega društva »Trebcviča*. Dasi je isti dan celo dopoldne močno lilo z neba, zvedrilo se je popoldne kot nalašč y veliko • veselje našim narodnjakom in zlasti našim damam. Umevno jo izredrio veselje na tako zabavo, ako pomislite, da imamo tu v Sarajevu vrtni koncert samo enkrat, največ pa dvakrat v letu, drugih skupnih zabav pa po-, leti sploh nič, —'Se prti 4. uro je bil vsak prostorček v obširni »No-*i, narodni bašči" pob- Kar trlo se je najodllčnejega občinstva iz vseh stanov. Naši domači »fesarji" so radi pomanjkanja miz in siolov s svojimi družinami poseli kar v travo; kar jim še vedno iiajbolj prija. Naj mi bodo dovoljeno, cel vspored koncerta, ki se je v.vseh posameznih točkah popolnoma posrečil, tu navesti v dokaz, dr. imamo tudi ml, dasi redko, vendar prav umetniški užitek v glasbi iu zabave v čistem slovanskem duhu. V posameznih tockaii glasi: 1. Zaje: »Hrvatska svečana koračnica" in 2V Zaje: Ouverlura »Hadački« (vojaška godba); 8. Eisenhut: »Kdo je naš« in Trišler: »U noči* (pevski zbor); 4. Djiuiič (zborovodja naših tamburaševV. »Tamburaška koračnica" in Hajdrih: »Jadransko morje" (tamb. zbori; 5. Zaje: Introdukcija iz opore »Zrinjski« in Zaje: »Večer na Savi« (vojaška godba); 6. Eisenhut: »Da l" si moja« in Vilhar: »Naše pjesme" {pevski zbor); 7. Djonlc »Karišik narodnih pjesama« in Fnrkaš: »Junak iz Like«^(tamb. zbor); 8. Verdi: Fantazija iz oporo »Traviata« in Zaje:*,Domovina« duet (voj. godba); 9. Zaje: »Nočni stražari'1 in Žeje: »Glasna jasna« (pevski zbor); 10. Glaissner:. »Paome mira«, valček in + * „, »Hrvatska koručnica* (voj. godba«). Za tem predpisanim vsporodom pa sta se menjaje se vrstila narodna pesem in narodno kolo pitmi, m govori o ustanovitvi »ljudskih knjižnic*. §. 2. določa takč - le svrho takih knjižnic: Ustanovitev »Narodnih (ljudskih) knjižnic za odrasle* v vsakej šolskcj občini slovenskega Štajarja, Kranjskega, Primorskega in v slovenskem delu Koroškega, da: a) se ž njimi osiavi tudi med prostim narodom do zadnje gorske vasi difini spomin 50-Ietnega 3lavnega vladanja Njegovega Veličanstva, b) se % njihovo ustanovitvijo povzdigne slovenski narod na ono stopinjo kulturnega razvoja, katera je primerna njegovim duševnim nadarjenostim, c) so s splošno uporabo knjižnic slovenski narod pouči o zdravih razmerah v Clovoškej družbi in da se njegova znana ljubezen do prevzvišene vladarske Habsburške hiše ohrani za vedno neoslabljena, d) se vsled frjh knjižnic razširi med narod čitanje ne samo zabavnih in poučnih, temveč tudi strokovnih, poljudno pisanih, nabožnih, pedagogiških, obrtnih, poljedelskih, ------r. d .knjig in listov^rsch slroK v prospeh bogoslovja, vzgoje, obrtnije, poljedelstva, živinoreje, trgovine itd. sploh na korist vseh strok njegovega žitja in bitja. Dalje imamo Iti uznroc pravil za posamične »Ljudske knjižnice". Prihodnjemu zborovanju želimo od srca, da bi se temeljilo bavilo a tem vprašanjem. Ako nafte učileljslvo hoče, gotovo izvrli to voliko kulturno tlelo. Uf-lteljNko ilruitro kotam Voloako, priredjuje prigodom zborovanja „Zaveze učiteljskih društev*1 u Opatiji IU. kolovoza IHJMi koncert s plesom u prostorijuli „Zore", n:t koji m p, n, slovensko i hrvatsko oblin-stvo najuljudnije pozi vije. I rsaklonosli do druživa sudjelnje pjevačk " 15. avgusta 18%. leln. (Velike maše min) v Brežicah. Opomba: Slavnosl se vrši ob vsakem vremenu. A. Ob polu 10. uri predpoludne glavna skupna skušnja v dvorani »Narodnega doma". B. Ob polu 12. uri sv, maša v župnijski cerkvi: domači mešani zbor poje latinsko maso G. Roltovo pod vodstvom č. g. župnika Josipa Mešiček. C. Ob 2. uri popoludne XII. veliki zbor v dvorani „Narodnega doma". D. Prva javna telovadba predtelovadcev slovenskih in hrvaških sokolskih društev na drogu. E. Ob 5. uri popoludne veliki pevski zbor na vrtu „Narodnega doma" pod vodstvom g. F. S. Vilharja, kapelnika in skladatelja v Zagrebu, s sodelovanjem polnoštevilne vojaške godbe c. kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53 iz Zagreba pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Jos. Dvofaka. F. Po velikem pevskem zboru svobodna zabava v „Narodnem domu", a) koncert vojaške godbe na vrtu od 9. do 12. ure; b) ples v veliki dvorani „Narodnega doma" svira oddelek vojaške godbe od 8. ure zvečer naprej; c) nastop posameznih pevskih društev. Mestna hranilnica v Kadovljlcl. — V mestni hranilnici v Radovljici je v mesecu juliju L I. 49 strank uložilo 14.660 gld. 13 uvč., 6 strank vzdignilo 3314 gld. 04 nč., 12 strankam se je izplačalo posojil 5732 gld., stanje ulog 28.807 gld. 67 nč., denarni promet 35.500 gld. 13'/» nvč. po slovanskem sveto. Hrvaška. — Pri nedeljski dirki, katero je priredilo »prvo hrv. društvo Me i-k lis to v" v Zagrebu, so sodelovali raznn domačih tudi ptuji kolesarji, namreč Huet iz Bruselja, Laufer, Gerger, Lurion u Pariza, Ilofmann iz Nemčije itd. Kot gledalec je bil navzoč pri dirki tudi nadvojvoda Leopold Salvator. Njegovo nagrado je dobil Hrvat Mihelič, dočim zagrebško Bel-gijanec Huet. Poslednji je bil sploh najboljši kolesar in je bil prvi pri vsaki dirki. — V Zagrebu je ustanovljena italijanska konzularna agentura. Kot agent je imenovan mernik Jurij Carnelutti. — Dne 31. pr. ni. je bila razglašena razsodba proti roparjem iz zagrebške okolice. Od 36 zatoženih je bilo obsojenih na smrt 17 (mej njimi dve ženi), enajst na ječo od 5 mesecev do 20 let, osem jih je bilo oproščenih. Vse umore morajo imeti na vesti oni oblastniki, katerim je šlo več za politične prestopke nego za proste zločince, kajti v času, ko se je zasledovalo po orožnikih politično mišljenje po-samičnikov, so mogli tirati svojo brezskrbno obrt oni, katertin se je prišlo na sled še-le sedaj. — Razvija se huda uradna agitacija po Hrvaškem, da se priredi zopet par izletov ;.; v Budimpešto. Mestne občine razpošiljajo | okrožnice, v katerih rotijo Učitelje, učiteljice ! I in druge odvisne osebe, da se udeleže izleta {j mnogoštevilno. Pomagaj, kdor more p«vnoč»! K — V Z a gre bu napreduje kanalizacija mesta. i:. Sedaj pretneščujejo korito potočiča, ki je te- ~C'i kel skozi mesto. Dalmacija. — Na gimnaziji! r Splitu so bile zrelostne preskušnje. Od 12 maturantov jih je naredilo skušnjo 9, trije jo bodo ponavljali za dva meseca. Škof Na k i č ni dovolil učencem iz semenišča, da bi smeli polagati skušnje na gimnaziju. — Z enakim uspehom so bile skušnje tudi na realki. — 29. pr. m. je bil shod odbora stranke prava v 3plilu. Zaključeno je, sklicati prih. mesec glavno skupščino vse stranke v Splitu. — Razpisano je več profesorskih mest t<* gimnazije v Splitu, Kotom in Dubrovniku. Češka. — V občinskem zastopu praškem so preprečili Staročehi in klerikalni zastopniki, da se ni sprejel predlog, da se postavi spomenik Husu na enem najlepših praških trgov — na Staromeslnem namreč. Radi tega je nastala agitacija po deželi, da so postavijo enaki spomeniki po vseh svobodomiselnih občinah na Češkem. — Ker se bližajo deželnozborsku volitve, se pripravljajo Čehi v Sleziji in na Moravskem, da obdržo vsaj one sedeže, katere imajo doslej, ker ni upanja na več. V Sleziji so bili doslej v dež. odboru trije Cehi in trije Poljaki. To upajo doseči tudi takrat. Na Moravskem bi utegnili pridobiti kaj Čehi, ako m bi bilo nesrečnega prepira s klerikalci, ki ovirajo složno delovanja Čeltcv. Bosna - Hercegovina. — Bom«nska vlada nameruje u.,tanovili v Sarajevu ni e-ilicinsko fakulteto! Prvi je prinesel to vest »Agramer Tagblatt"; dobro podkovana .Bosnisciie Post* jo je ponatisnila, flnri.iv.4i, da ni neverojetnu; torej je vendar nekaj resničnega. Povdarjajo, da se misli ustanoviti jo radi tega, da bo priročnega južnim riežt-luni mej Gradcem, Pcšlo in Carigradom. Ozi-rom na politični položaj na Balkanu in stremljenje bosenske vlade, da postane Sarajevo nekako središče v prosvetnem pogledu mej Jugoslovani ..... nas ne iznenadi tako usta- novljenje posebno rudi tega ne, ker se potegujejo Hrvatje že leta za enako ustanovitev in so zato skladali in še vedno skladajo svoje žulje. Ako se torej ustanovi v Sarajevu medicinska fakulteta, tedaj je odzvonilo zagrebški, kajti — sposobnih močij bo malo, četudi bi to dovoljevala denarna sredstva. -Ozirom na zdravico črnogorskega kneza Nikolaja v Belgradu in v kolikor se je do-stajala Bosne-Hercegovine, je pisal .Bošnjak*: »Mi mislimo, da treba rncuniti v H.-H. tudi z nnšega stališča ler tudi nas prašnli. V I5.-II. smo mi mohamedani odločujoči živelj. Vendar bi mi šli raje kam drugam nego pml srbsko kapo. Mi živimo tukaj mirno in iu.S konj nas bo nosil še dalje po sedanjih poljih take, kakoršni smo. — Katoličani, ki so v resnici v manjšini, ne marajo niti slišati v kakemu zjedinjenju <=, Srbi". •-- Tako »Bošnjak*. Srbija. — Kralj Aleksander, oziroma vlada, namenijo predložiti jesenski skupščini zopet predlogo o preosnovi ustavo ter baje ne odneha, dokler ne doseže ziiželjoiiega smotra. Za Srbijo bi bilo res koristno, ko bi se dognalo konečno urejenjo prave ustave, za katero se poteguje že od 1. 183."i. naprej. Bolgarija. — Iz Sred ca poročiijo, da se je izvršil atentat na Slambulovi gomili. Zločinci so postavili okrog goim-t- -Jiri bombo; ena se jo imela in razprask; lit k-r i .,šk ;*•» vala grob. Vsaj mrtve bi u j«.ili pustu r. : miru! — V Bolgariji se sprijaz ijujvjo :: mis:,jc da se ne sme spustili Bolgakja v carinsko vojno z Avstro - Ogersko. — Ruski črtsopi?: očitajo knezu Ferdinandu omahljivost v vpri-šanju povratka bolgarskih častnikov iz Rusije. Pišejo, da dočim je obljubil knez v Moskvi, uredili čim prej lo reč, minister Sloilov misli, da more ostati tudi nerešena. Knez mora oprostiti v Rusijo pribcglim Bolgarjem, kakor je opustila Rusija Bolgariji. — Pišejo, da uvedejo ruščino kot obvezni predmet v vse bolgarske šole. Rusija. — Ruski uradni list je razglasil dva carjeva ukaza upravnemu sveto-valstvu, ki se odnašata na hodinsko nesrečo. Prvi ukaz se dostaja same nesreče in se ob-dolžujcjo radi nje moskovske oblastnije, ki se niso pobrigale zadostno za red in varnost. Visi redarstveni ravnatelj je odpuščen radi tega iz službe. V drugem ukazu nalaže državnim uradnikom, naj delujejo vedno v soglasju ter opusle mejsebojno lekmoyanje, kar pomeni, da so uradniki preveč svojeglavi. Književnost. »Gospodarski List* za avgust je priložen današnji številki »Soče*. Opozarjamo posebno na članek »Živinoreja in mlekarstvo na Tolminskem*, ki opisuje potovanje c. kr. mlekarskega nadzornika g. Vincencija Cha-rauseka po Tolminskem. Naše hribovce mora članek celo zanimali, zato naj ga vsakdo pazno prečita. — Med »raznimi vestmi* je pa zelo zanimiv sestavek »Sadna d r e-ves niča itd"., v katerem se ostro biča neko sadjarsko društvo. — Katero neki je to ? I »Materino delo" za Boga in domovino je dotiskano. Prihodnji teden dovrši svoje delo knjigovez, potem pa jo razpošljemo. Obsega skoro 15 tisk. pol. Cena je odslej udarjena na 70 kr. Naročevanje po 50 kr. ni več veljavno. — Kmalu se bo tiskala v naši tiskarni neka druga knjiga, za katero smo naročil: posebne črke in poseben papir. O Aškerčevih poezijah so prinesli že razni listi obširne ocene; med slovenskimi je pisala o njih najobširneje „E d i n o s t*. — Zagrebška »Prosvjeta* od 1. t. m. je prinesla obširno razpravo; kritik pravi, da pri Aškercu je težko reči, kje včasih • neha pesem in prične — retorika. Nekega svojega kritika je Aškerc počil s pesmijo »Pegaz in osel". — Pegaz je ponosno plaval nad zemljo in priletel na kmečki dvor, a: Za dvorom tam ozka ograja stoji; Osat prebujno v njej pase, Osel v ograji s« pase. K tlom težko ot' mislij poveša glavd, Vmes včasi pobožno pogleda v neb6 .. Mirno tak6 bi se žilo — Pegazov ko bi ne bilo. Čim kterega kdaj on nad saboj uzre Ves besen vam vsakikral kvišku se vspnč*; Jezno z ušesoma miga — »I—a, i—i, a—a!" riga. Pegaz gleda ta smešni prizor m govori oslelu: Če b: se hotel tebi približati, moral bi se ponižati do tal; ¦ebe bi bolela glava, a moja čast bi trpela. '7t sploh nikdar ne boš mogel umeti, kaj je poezija: wOset ostane le osel, Letanje ni njegov posel*. Za vzlet v sinje poetiške višave je treba posebnih kril; Pegazu jih je Zeus ustvaril — a magarcu ni jih podaril. In koderkoli leta Pegaz po svetu,motri pod seboj le žive ljudi, njih življenje, radost in trpljenje. Ali: »Obz6r idej tvojih ne sega čez plot. Na uzdi te kratki tvoj vodi gospod. Skromen mi, sivko moj, bodi; Kar je nad hiboj, ne sodi! Ne: vspenjali se do pesniških visim — Namen tvoj le žito nositi je v mlin! Moko da nosiš iz mlina, Pase te, kr.m družina. Če hočeš, le rigaj, le vpij, kritikiij!... Če FV-gaze sodiš, p,i pomni in f-uj: Dele ž»» vsako u;t vasi Osla pozna lr» po — glasi*. Tako jt: odgovoril Aškerc svojemu kri-likaslru. Skoda, da ga je s tem odgovorom — ovekovečil, (c tudi ne posebno laskavo. — Naš Gregorčič je odgovori! h* ponižno z »nevihto s. Kras.«*, a Aškerčev sarkazem j«' ostrejši od skilf-čo palice. (i»rid» Se). Ifniiiiebcrg-Sp.'.«* ! — nnr iiclil, w«'»n iliifkt ;il» moirifii 1'iilirikvn fo-ziim-n - srhiviira, ivci«- umi f.irl.ijr, v.m X, lr. l>i.-i II. lit« p. Mftli-r plati, (.'1-slr.ift, knrriiTl irriiiusUTt, r>.«m.i*t.-elc. (m. i.'W vtT.sch. ljn;ti. aH -.'(kmi vi-r-rli. hi»Un. Df.ssiu* vir.), p*rto- un*t alau«rfr«i in* Hauft. Mii»ti>r miipeliriiil. Ii«|i|inltfs lli-ii>f|iiuii>beri?(k. ». L H„04 ZHrl«...l,tr,,,l. .". W.l.l,ircti».iikt r. iKnrloil »ari, Fru/iMi.tlmil, Muttoitl hi VMIJk, |SO, It 7 It u «l I m (»ti i t. Odvetnik dr. Camillo vitez Egger je preložil z dnem 1- avgusta t. 1. svojo pisarno v Bailltiunno-vo hiš« v (Josjioski ulici št 7.pivo ;>. ta? t; t nadstropje. f» :>7 ,; t Krojaškega pomočili ka sprejme takej l•''•"> Josip Mirnih, krojaški mojster v Podbrdu na Tolminskem. Abiturijent (Slovence) i.-,7, >-i. želi nastopiti preeej mesto domačega učitelja v mestu ali deželi, ali spremljali kot tak kako rodbino na potovanju. Stara in znana gostilna ,Sandwirthf ali Dolenc v Vipavi s sobami za tujce, vrtom, hlevi in vsemi potrebnimi prostori daje se s 1. januarjem 1897. pod ugodnimi pogoji v najem. ,,,,,., Prijavi naj se pošljejo na naslov: St. 45. poste resianfe, St. Vid nad Vipavo. kjer se zvedo vsi natančni pogoji. Dva učenca iz boljših rodbin se sprejmeta na hrano in stanovanje. V hiši se govori slovenski in nemški. m. Kje? — i*ovi upravništvo. Razglas. Razpisuje se mesto e. kr. poštnega odpravitelja pri e. kr. poštnem uradu v Cirknem (okr. glav. Tomin) proli službeni pogodbi iu kavciji 300 gld. Dohodki poštnega odpravitelja so naslednji: 1. letna plača 300 gld.; 2. uradni pavšal SO gld. in 3. letnih 1000 gld. za vsakdanjo vozno pošto (enkrat na dan) med poštnim uradom v Cirknem in v Idriji. Prošnje v !«ku treh tednov im c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. G. kr. poštno is brzojavno vodstvo. V Ttvtit, '.',, avgusta lsilti. N;i v |.n,,i.n»'.i k popolnemu ii/onuinii prirej^vanju sokolškili iu šolskih telovadnic ;iik ii.ijiii.vi-j',ili |>iij>fizii'iiiil> in jiiMktiruili M>i.nili V 1» ilftku/ je ii.i r.tzjMil.i^o iiitiiir'" |ui('i)i»>rii. i>rih -inuM ih-uiMih iu irrrt%c1.i-l.ili. /:i^it:ivlj:iji'iliin !.•:». i:inL>/HiVziii.-iiit', |il.-irliji' ,/Zavadfte priprave so vedno y zalogi. (.Vrnki. |>t |..,|,..lii.: tri.,. VSilliiiv |iiiilj';i IM Z.ililcVO liri-Z|il.irini ill |ni:«ll tu- j.K.,ivicl>iiui žrlrzji in kine « jcltj.iki fiitiožiiii, j••,'• nL\t<:i Iit Urvz dni^ili Skoilljii-ib Iv.trin. I'zrn<'iij».' Irk, i»l.ij;nji- |m-i»;tv«i> iu iirciii^iijc .oliiliohrviiiKsI. Jfiliiii Mfklrnica ^'"iO jjriiiniiv s|;iui' 80 kr. -M Za poletni čas! Obilno zalogo svetilk iz papirja (hinpijoiiov) HH). 7 v narodnih, deželnih m državnih barvah vsakorsne obliki* prodaja po zmerni h eenali &nt. Jeretie v Semeniški ulici St. «5 v Gorici. POZOK! Poilpisiini ri:t?.!i;tnj!i st.iViioiuu ob^inslvu ii:i (Jnriikeiii, v Ti-lu iit otcotit-ir. tla jt> |irc- \«««t Si* eno gostilno v Trst«, ki j«1 «U>l»r« /.nami pod iiucttoiii »Pri zlatem petslinu" („A1 gallo d*oro") t iiHri «1»*?:;» št. 7. (tdlzo jaž. kotodf or»). V isli liH%i pristna in u t* p o k v a r-jena. ImI.i in ii\u\ vipavska, kraška in istei-rika vina. kakor tti.li si-iio2«>§ko pivu p» ti-lf ci-ni: KpII rlsllnar :t I«tt ^tir iz so.ia !. |k> «0 kr. HH<» domnre ........, ,. -10 „ Orno berzamiiisko......, ,. -IS „ Črno Istersk«..........A\ „ Modni frntikinja......, ., Ii „ Vino{si.iro žali :t l.i..)eri!oIii belo t steklenicah....., „ 80 „ 8cnožcLko |»lvo......., „ ;M- „ Zri ven ilnhrili viti ima fiiihiujn z tlnbrn in t o č n u pripravljeni nt i, L o r k i m i in m r z I i m i jedili. Ptislr«-žha luCna m poMetiu. Priporočil je se ii\ gp. Vipavcem, Kr»-Sevceiii in ilriigeiuii sknucnui občinstvu iz goriške in tržaške okolice, bcle/.i s spoštovanjein ,\i\on *>DoAop*\vec, gostilničar v ulici Solitario št. 12 r Trstn. I3i-,t+ a JU Mesto kmetijskega opravnika pri vm, • .4 kanalski grajščini je takoj in s t a I n o oddati; zahteva se izurjenost v vseh navadni), kmetijskih delih, p o s e h u o v kletarstvu, marljivost in pošteno o h n a š n n j e. Oglasili se jt. je za to službo pri g r a j š fi i n s k e m o skrbništvu v Kun a tu, s katerim se je dogovoriti zaradi pogojev. Vsicd hiiinp «kn5iqi> v rjsft »ji; 2iia in razuu, -»¦iiii-ii |tti|.ni.n\nii sy»J |>ali'iili>vunl »o^tav čistilnih mlinov za žito •'i' kaler »i j.....»-'¦».•¦<• n- h' ri-tili žil., iu i|.-ifljii., -•«"«• n ['!"¦. oi.u v« T- hi.h i„/.'-im,i!i L.iii-i.iLo;. -'•in.-ii.i Ti niliiii - ^il.lj.j,, iti... ii. |.,|,|...!i..,. L. i v-.- kivMllj.- ^I.iiu i,:i j..-1-.-il. Ol. . H. iu |.ii|i.. Ih,',im |IHtl-llllMltlli susliM kamenitih srolovnikov In alamoreznlc s feSklml noži. V»e /. /:e,'iitti\lluiii In |i., smerni reul. HI*- Xa r.iziiili r.i/.-'.uali rm ,|..|.il intjiiš/. Vaclav zima, |ii\.i.'.-U r.kt j.ru u-l.-l.n.iliii.M.-f.hiinliiniiii., xi *i!o. -1HI...1.-/IU- m 4i..'...uiL..v V 1'lCIIJllmcll II 0|llM'llil ll.l Hl.,1111 lIl;i/.i iO^lu frgovci ic z vinom na Anton Pečenko Viinu l.lrt.i S GOHICA Vn i.-Mf.lin.. m pristna bala ''r;12Sp briških In In L?na vina Iz <%$& Isferthlh vlpavaldh, T0p vinogradov. i»...ii»|j» ii-ur... i.:i|.h-j. Nil i i .(..m iii r..*,!..-.^., |... i.-:.-«,in 1, , »;'<'i»l.- i.....i.uliij.- v mmI:Ii ...1 :,i, talili'Vi> J" *!;.» tinti iicniri'. C«n« imirm. Potlraika M«ilVna. Pražko hišno mazilo \t li-kuliir -t. i'. --"> i- B. FRAGNER-JA v PRAG! ;.¦ !.!.ini. n.ij|.ri'j v l'r;i^i ti|>..iiilil;riiiri.. Iiiim /..I..-.VII.,. lalrn. w,1.J.uj... ,'is!, i»no iu ;l|i Iv,.! »In.iru;.. Mr.'isto|H. tri" llM.jžu,,,.-,. ,|,.|||;,. (,. V oliroklli pu :ir, In 2:, kr. S |u,;i» « kr. *»» nadaljevala naslednje četrtke in {MHieileljke. Od ravnateljstvu /astavljiivnlee in i iyo ?.«lružene liruniiiiice. Za mlekarje in gospodarje! Tvrtika O. Oni. Resbersr v («<>-ih-i je spravila v trgovino nov«) vrst muke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. u:i 8-« moka za pitanje je pripoznana po c kr. kmetijskem po-skušutišču v (lorifi kot izhorno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjomnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleku. Moka za pitanje so dobiva v zaznamovanih iu s svincem zapečatenih žakljih od ">0 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7--2