Pristavek vredništva. Držeč se ravnila, da se v našem listu nikomur, naj nam je tudi političen nasprotnik, krivica ne godi, da torej tisti, kteremu se je kaj nespodobnega očitalo, tudi pravico ima besedo poprijeti, smo ta dopis sprejeli. Obžalujemo pa dopisnika, kteremu prav vsled tega dopisa velja: ,,Si tacuisses itd." — ,,ko bi bil molčal, bi te svet za modrcga stel." Potrdil je namreč sam, da je z g. Jeršetom nevedne kmete ščuval zoper kandidata preč. g. Kosarja ter delal za lib e r a 1 c a. To je glavna reč ; vsi drugi izgovori so piškavi, deloma pa tudi prav obtežni. —Vprašamo: Kje so ,,duhovske težnje prav umetno vpletene v glavne tocke programa pravne stranke?" — Poznate li strašanski upor zoper svobodo kat. cerkve na Pruskem? Ne poznate li cerkvi sovražne stranke v našem državnem zboru? Naj Vas pošten publicist Suzelka, ki je protestant, poduči o žalostnem stanju, v ktcrem je Avstrija, in kaj da imamo katoličani pričakovati. V ,,Reform", štev. 44, str. 1386 pise: -Der kirchenfeindliche Kampf wird die Hauptsache des neuen (osterr.) Reichsrathes sein. Der moderne Liberalismus (za kterega sta vidva z g. Jeršetom delala) kulminirt in dem Bestreben, die kirchliche F r e i h e i t (kar to v sebi ima, tega seveda Vi umeti ne morete) ganz zu tinterdriicken, die Schule ganzlicli von der Kirche zu trennen, d. h. sie gauz konfessionslos zu machen, um so nach und nach jede positive Religion zu beseitigen, damit aus diesem Liberalismus schliesslich eine Generation hervorgehe, die sich ganz gottlos iiiid gottverlassen ilires rein thierischen Affendasems erfreue." Je mar modri politikar in p r o t e s t a n t Šuzelka s temi skoz in skoz resničnimi be- sedami tudi hotel ,,umetno vplesti duhovske težnje", ali pa je marveč le popisal dejansko stanje, ki je — razun liberalcem — vsemu svetu znano? — Kaj ste torej Vi in Vaši duševni tovariši storili, ki ste pošteno »lovensko ljudstvo za ta pogubni liberalizem pridobiti skušali ter ste delali za liberalnega kandidata? Ko bi ubogo ljudstvo vedelo, kako da prav za prav stvari stoje, bilo bi Vam in vsem drugim hujskalcem z ajdovšnico pokadilo. Grd zapeljivec je, kdor nevednega človeka na krivo pot vabi. Puhlo je tudi vse, kar zoper program npravne" stranke iz ^Naroda" ponavljate, češ, da je ,,slovenskemu narodu poguben." Berite v štev. 38. ,,Grospod." oklic osrednega volilnega odbora v Mariboru, kterega ndje spadajo vsi k ^pravni" stranki, ter poznajo na tanko njen program, kterega pa Vi ne poznate, berite — pravimo — ta oklic, in potem sodite, ali je res, kar si Vi domišljujete, alj prav za prav z drugimi vred za pretvezo jemljete. Slednjič naj še eno povemo zastran tega, da pravite: ,,Na priime rLuther" bi bil prav ponosen, če bi ga le količkaj zaslužil." — Zares ga ne zaslužite, ker delate vse drugace, kakor je cel6 Luther sam mislil. Sčuvaj^ nevedno ljudstvo proti verskim principom, kterih zastopnik je bil nac kandidat, ste res z Lutrom samim navskriž, ki nikakor ni bil za to, da se ljud8tvo zoper duhovgko oblast sunta in ,,libe- ralno" postane. To se vidi iz pisma, ki ga je Luther oni čas pisal, ko so morali zdivjane kmete, ki so ,,svobodo" krivo tolmačili, kakor vsi denešnji libeialci, sfe silo krotiti in razganjati. Pismo najdete v ,,Reform", stev.37. str. 1182. — ,,Pravna"vstranka hoče tudi šolo imeti krščansko. Oe ste torej Vi kandidata našega prav zato podkopati skušali, ker spada k ,,pravni" stranki. ste zopet z Lutrom navskriž, kajti je on odločno tirjal, da so ilole krščanske. To spričuje nja pisrao do nemških volilnih knjezov od 1. 152o, ki ga tudi najdete v ,,Reform" štev. 39. str. 1245. — Iz vsega tega iu pa, ko bi le enkrat kako znanstveno knigo (n. pr. Hettinger — Apologie des Cliristeiitliums) o katoličanstvu in kat. cerkvi brali, bi se morebiti z božjo pomočjo prepričali, da ste — zapeljani po hudobnih novinah alj tovariših — ]ia krivi poti. In prav zato, ker nas v srce boli viditi, da je toliko sicer blagih in narodnega duha navzetih slov. mladenčev črvivemu liberalizmu zapadlo, smo tudi delj časa z dopisom se bavilL