—S riafisop 14.000. — Sfajerc pelja za četo leto eden goldinar. Naročnina za celo leto K 2'—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, V- strani K 16-—, V* strani K 8.—, >/8 strani K 4"—, */„ strani K 2-—, lf~ strani K !•—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo doticne številke vposlati. Štev. 1. V Ptuju v nedeljo dne 10. januvarja 1904. V. letnik. Našim cenjenim naročnikom. Zahvaljujemo se za prisrčna božična in novoletna voščila. Veseli nas, da ste našemu naprednjaškemu mišljenja zvesti ostali ter nam lepo število novih udov pridobili. Vnemajte še v prihodnje vaše sorodnike, prijatelje in znance za našo pravično stvar ter pridno razširjajte „Štajercau, da ga bodo brali povsodi, v vsaki kmečki hiši ali koči. Naročnike, ki nam naročnino še dolgnjejo, pa prosimo, da bi blagovolili nam isto vsaj v teku tega meseca doposlati, da se nam prihrani mnogo zamudnega dela in nepotrebnih stroškov. Tistim pa. ki so nam naročnino doposlali, izrekamo prisrčno zahvalo. Novi naročniki naj pripomnijo pri svoji na-ročbi, da so novi, stari pa naj nam naznanijo številko, ki je na oklepku natisnjena. Ime in zadnja pošta naj se razločno zapiše, da ne nastane kaka pomota. Resne besede v resnem času. Zgodovina vseh časov nas uči, da so tisti narodi in stanovi, ki so se za svobodo in za omiko potegovali in za njo bojevali, bili tudi v gospodarstve-nelri oziru najmogočnejši in najuglednejši in tako je še Itudi dandanes. \ Vsi stanovi, tudi delavci, se tega duševnega boja krepko udeležujejo ter 60 si tudi že mnogo priborili. Edino mi kmetje gledamo na to prebujenje različnih narodov in stanov brezbrižno in malomarno, kakor da bi to nas čisto nič ne brigalo in kakor da bi mi v največjem blagostanju živeli. Ako se kmečki stan, sicer dandanašnji že tudi deloma oiganizuje, vendar so se mnogoteri kmetje k takim elementom zbližali, katerim je zaradi lastnega haska vsako pro* stomišljeno gibanje ljudstva trn v peti. Neumnost in duševna sužnost ljudstva njim omogoči, da zamorejo v kalni vodi uspešno ribiti. Velečast. gospod prelat Pfliigl je rekel: BNevednost ljudstva je za nas tako veliki kapital, da nam ni mogoče vse njegove obresti (procente) porabiti". Resnične so te besede1 Biti mu moramo hvaležni za to odkritosrčnost. Ali pa bo za vselej tako ostalo? Vrednost znanja mi kmetje ne znamo dovolj ceniti, k temu nam manjka razumnosti. Zavoljo /tega pa ni edinosti ali sloge. Namesto da bi se vz«J£jnno proti našim skupnim sovražnikom v bran postavili, bojujemu se sami med seboj in naši nasprotniki se nam smejijo. Ne sme se sicer trditi, da bi taki kmetje samovoljno ali pa iz hudomušnosti unim kmetom, ki 60 naprednega mišljenja, nasprotovali, to ne, tako malo-vreden ne more nobeden kmet biti. Temu so krive hujskarije klerikalnih voditeljev in njih časnikov; da prav ne razumejo časa, v kterem živijo; nevednost o tem, kar mi napredno misleči hočemo ter to, da ne vejo, v kakšnih političnih in gospodarstvenik okolščinah da sedaj živimo. Največje napake pa delamo ob časih volitev, ko prav po neumnem naše glase razcepljamo, da volimo osebe, ki niso našega stanu, pa tudi take, ki stranki pripadajo, koje voditelji se znajo sicer prav dobro sladkati, inače so pa v res* niči skrivni sovražniki ljudstva, nasprotniki resnice in vsak«ga ljudskega napndka, kisi doimšljujejo, da vrnejo biti troti, za katere naj ljudst\o med nabira. Mi se še ne znamo volilnega listeka prav poslužiti, L> ne poznamo še moči, katero ta ima, ako se na pravi način uporabi. Socijaldemokratični časnik „Naprej" (Vorvvarts) v Berolinu je pred kratkim pisal: n Volilni listek v kmetovi pesti pomeni moč, pred katero se bi moralo vse upogniti, ako bi se prav rabila. Kmet pa te moči. katera se mu je v podobi volilnega li-steka v roke dala, do sedaj ni spoznal". To je čista resnica. Ako bi mi kmetje tako složni bili, kakor so dandanes delavci, bilo bi nam kaj lahkega, si svoj slabi gospodarstveni položaj izboljšati in našemu stann boljši ogled pridobiti. Žali-bog, da mnogoteri kmet tega ne zapopade. Značilno dovolj je to, da je še mnogo kmetov, ki mislijo, da se njih stanje le s tem izboljšati da, ako bi se „go-spoda pobila". To mnenje samo že pričuje, v kakšni duševni in moralični temi še mnogo kmetov blodi. Taki nimajo pojma o boju z duševnim orožjem. Takim ljudem naj bi se volilna pravica odvzela, ker so k temu prenenmni in ker s takim ravnanjem delajo neznansko Škodo sami sebi in pa tudi celemu kmečkemu stanu. Napredni kmečki stranki ti ljudje ne pripadajo! Vsem tistim kmetom, ki so samolastnega miš-lenja, ki so odkritosrčni in pošteni, ali ste naše napredne, klerikalne ali pa narodne stranke, veljajo moje besede: Združimo se, potegnimo se za svobodo, zjedinimo se v samostalno, napredno, obširno agrarno ali kmečko stranko!" Potegujmo se za naše neodvisne, napredne kmečke časnike, kateri se za nas bojujejo in za nas delujejo! Podpirajmo jih duševno pa tudi gmotno! To je jako važno, pa tudi potrebno. Bojujmo se z orožjem razuma in resnice, sloge Župnikov fant. ^ Iz ipisem nekega kmečkega duhovnika. Nemški spisal P. K. Rosegger. Ponatis prepovedan. (Dalje.) Gospica Pezelka je deklama sivar razložila, jaz pa sem pri tej priliki nekaj omenil »od napravljanja stopnic v nebesa«, na kar ste obe roke sklenile ter tarnale: »Prosive Vašo milost: lepo prosive! Naj vzame Vaša milost otroka, medve ga bove že lepo negovale ter rade imele. Prosive, Vaša milost!« Dogovorjeno je. Podam se domu. So vendar še dobri ljudje na svetu. Bogdan, sreča te čaka. Morebiti te vzame celo za svojega, dobil bodeS pre-\ moženje, izučiti se zamoreš kaj prav dobrega. Hvala Bogu, z i \ današnjim dnem sem zadovoljen. P 30. novembra. Danes sem dobil od gospoda župnika v Zaški gori sledeče pismo: >Ljubi tovariš; Slišal sem praviti, da namerjavaš nekega malega otroka, katerega si iz krščanske usmiljenosti umirajoči odvzel, nekej gospici, z imenom Viljelmina Pezelka, ki stanuje tukaj v našem kraju, zaupati. Spoštujem Tvoj, kakor tudi njen dober namen, toda čutim se dolžnega, da '11 nekatere okolščine imenovane osebe, ki so Tebi najbrž povsem neznane, pojasnim. — Gospica je, kakor se zamoreš iz listin, pri občinskem uradu le-ržečih vsaki čas prepričati, luteranka. Prepustim popolnoma Tvoji lastni razsodbi, ali hočeš otroka, ki pripada rimsko-kato- i in vede za vzboljšanje naših pravic in našega gospo-darstvenega stanja! Boga v srcu, zdravo ia svobodno pamet v glavi, v eni roki plug v drugi pa časnik in volilni listek: Tako oboroženi bodemo boljšo bodočnost dosegli. Plug in jutranje solnce naj bodeta naš simbol, To naj bode v tekočem letu in za vselej na naši zastavi z zlatom na svilo vtisnjeno pod geslom: „Mi biti hočemo si složni bratje, Nas nobena sila loči naj nikdar!" Našim kmetom. 2adnjič smo rekli, da imamo do Šole tudi to dolžnost, da jo naj spoštujemo. Stem pa nimamo v mislih napravo samo ob sebi, ampak vse, kar je žnjo v zvezi, v prvi vrsti u č i t e 1 j s t v o. Ze ljudstva starega veka, o katerih berete v sv. pismu, so svoje učitelje visoko spoštovala. Se ve, da se niso nahajale šole in a-Čitelji v tistih časih v takem pomenu in takej obliki, kakor dandanašnji, temuč zbrali so se krog kakega modrijana ali pismouka v večjem ali manjšem številu mladeniči, pa tudi odrasli ljudje ter poslušali njegova predavanja, razpravljanja in nauke. Ukaželjni učenci so imeli do svojega učitelja neomajivo zaupanje, najsrčnejšo ljubezen in pa najudanejše spoštovanje. Veliko mičnih dogodbic in vzgledov tega prelepega razmerja med učiteljem in učenci se je nam ohranilo do današnjega dne za spomin in v posnemo, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ža-libog ne moremo tukaj navesti. Najlepši vzgled o tem pa imamo v našem Zveličarju in njegovih učencih. Brezpogojno so bili svojemu učeniku udani in pokorni, On pa jih je neizmerno ljubil. Eden sam mili liški cerkvi, v izgojo dati osebi, katera je druge vere. Žal mi je, da me nisi doma našel, mislim pa, da sem ti s temi vrslami navažnejše naznanil. S lovariskim pozdravom Tvoj Ti iz srca udani Izidor Wala3, župnik.« No, je pa že spel peklenšček vmes. Seve, da ne smem otroka gospici poslati. Ubogi Bogdan! Mučenec je zaradi svoje vere, brez da bi za lo vedel. 1. maja 1867. Danes je bila tukaj cerkvena vizitacija, tudi častiti gospod prelat je bil zraven. Hvala Bogu, vse se je našlo v najboljšem redu, samo »sveti Duh« sredi cerkve, visi še nad glavami vernikov, ker ga je mežnar ob Vseh svetnikih roža bil odstraniti. Jaz ga še zapazil nisem, vendar upam, da ni škodoval. Had bi bil gospode na kosilo povabil, in gospod prelat je baje celo o tem nekaj namignil, toda spretnost Marije v kuhanju je preskromna, da bi jo zamogel mojim častitim tovarišem, samostanskim duhovnikom, kazali. Le eno leto še, potem pa upam, da bodem zamogel pesterno pogrešati, no, poiem se bo pa že na boljše obrnilo. 14. maja. V Elmavi se nekaj o meni govori. Prelal je baje hotel pri št. Anskem župniku obedovati, pa še povabljen ni bil. Župnik pač ima vzrok, da svoj farovž pred strogim prelatom zapira; malega otroka ima v njem in ono, kar k njemu sliši. Druzega nič. Mislim da ljudje prav dobro vejo, kako sem k temu otroku prišel; saj sem dovolj iskal na okrog in pravil, da iščem za revno siroto rediteljev. O tem pa se molči. Žlobu- 3 pogled je zadostoval, cvibljajočega ali omahujočega učenca na pravo pot spraviti ter i»tega od vsacega dvoma oteti. Spoštovanje do šole je neobhodno potrebno, kjer tega ni, tam je veliko, če ne vse izgubljeno. Stariši ali reditelji morajo si na vso moč prizadevati, da nanČe deco spoštovanja do njihovih učiteljev. Če drugod ne, tedaj velja v prvi vrsti tu k a j pregovor: besede m i č e j o , a vzgledi vlečejo. Kar otrok pri stariših vidi in sliši, to spozna za pravo, po tem se ravna. Slabi vzgledi pokvarijo dobra nagnenja. Nikoli ne smemo, naj man je pa vpričo otrok o učiteljih kaj slabega izustiti, ako bi imeli k temu tudi povod, naj si že bo opravičen ali samo navidezen. To pravilo pa ne velja samo nasproti domačim učiteljem, ampak nasproti učiteljstvu sploh. Koliko pohujšanja se daje v tem oziru mladini od strani starišev, biatov, sester, poslov, o tem ne bodemo razpravljali. Prosimo vas, popravite kolikor mogoče, kar ste morebiti z vašo neprevidnostjo do sedaj storili ter se za prihodnje skrbno varujte, da ne bodete nikjer in nikoli, najmanje pa vpričo mladine o učiteljstvu kaj žaljivega ali nespodobni ga govorili. Nepremišljena beseda ima čestokrat usode-polne nasledke in storjeno pohujšanje ali storjena krivica se da le malokdaj popraviti, nikdar več pa nestorjena narediti. Kdor jemlje drugim Čast in poštenje, ta ni vreden, da ga zemlja nosi; hujši je od tatu, ki zmika imetje. Ukradeno blago se lažje nazaj dobi ali pa nadomesti, kakor odvzeto poštenje. Pred vsem se moramo na predstoječa pravila in resnična dejstva ozirati pri vzgoji naše dece. Kakor ji moramo poskušati vcepiti ljubezen in zaupanje do drasto klepetanje ni tako nevarno, kakor tisto, ki hoče kaj zatuškati. Pred nedavnim mi je pisal dober, a nagajiv prijatelj — najboljši prijatelji so ob enem tudi najbolj nagajivi, — da v enem oziru ni tako strogo, kakor si mislim, v drugem pa. da je strogejse! Kdo to razume ? Ja, pristavil je dober prijatelj, nekateri pač sme malega otroka dobiti, pa imeti ga ne sme. — Pri meni je to seveda narobe, jaz ga nisem dobil, imam ga pa. Mali Bogdan večkrat prav resnobno na me poluka, kakor da bi me hotel vprašati, ali temu zbadanju ne bom skoraj konea napravil ter ga zapustil, izpostavil? Ne. mladič. Kar hočem s teboj počeli, to je dobro; govorica ljudi naj bo slaba, naj bo pečenka tvoje pridne Marije ožgana — naj bo. Vztrajal bodem. Ti me bodeš že se enkrat branil, ko bodeš drugim dobra dela skazoval, kakor ti skušam sedaj jaz dobro storiti. 7. julija 1868. No, no, zdaj pa Še to — otrok ima Škrlatico. Nocoj sem že tretjo noč pri njem budel. Največja nevarnost je najbrž že mimo, ker deček je Čmeren in siten, kar je baje pri bolnikih dobro znamenje. V spodnji vasi je danes neka dekla brez svetih zakramentov umrla. Ljudje vejo, da je v farovžu škrlatica in tako se Se umirajoči bojijo nalezljivošti. Že nekaj dni moram mašo pred praznimi klopmi brati, slišijo se tudi že nevoljni glasovi, da je pač žalostno, ako se iz farovža otroške bolezni razširjajo. Stari Pegelbrunar mi je čez plot zaklical: »Kakega psa šole, tako jo naj neprenehoma napeljujemo, da se nauči, privadi svoje učitelje spoštovati ter i da to tudi kot svojo dolžnost spozna. Otroci takih starišev, ki učiteljski stan v obče ali pa posamezne učitelje v navzočnosti mladine vedno le opravljajo, obrekujejo, sploh rečeno, črtijo, niso nikoli kaj prida učenci ali učenke; podedovali ali navzeli so se une mržnje od svojih starišev, postali so i suroveži, ki vidijo v svojih učiteljih le mučitelje, nepotrebne komandante aH trinoge. Stariši, ako se ; imate o komur ali o čem pritožiti, pojdite k do- ' tičnikn samemu, pritožite se istemu, razložite in razjasnite mu vašo zadevo, zahtevajte, česar ž>lite in gotovo se bode vam, ako je vaša pritožba ali težnja opravičena, bolje zadovoljilo, kakor če bi se zahrbtno hudovali. Lepa beseda lepo mesto najde. Ako se Jurček ne nauči in privadi svojih učiteljev spoštovati in ubogati, se tudi potem Jurij ne bode naučil svoje predpostavljene ubogati. Stara navada je železna srajca. Kaj težko se godi mladeniču, ki se ni naučil spoštovanja in pokorščine od otročjih nog, takrat, ko ga vtaknejo v vojaško puknjo. (>sar bi se bil preje prav lahko navadil in nančil, k temu ga pozneje upogne trda sila, ki ne vpraša hočeš? nočeš? temuč samo veli: moraš! Nesramna hujskanja v zadevi Bratuša. Umazani klerikalni listi so v zadevi Bratuša Že precej blata porabili; človek bi mislil, da ga jim mora vendar že enkrat zmanjkati, a njih zaloga je bržkone neizcrpljiva. Za izdelovanje tega blaga imajo ali konja naj si pri^krbim, to bi mi delalo več veselja in manje neprijetnosti, kakor tak pobalin.« Veselje, neprijetnosti! Druzega jim ne pride na misel. Ljubi Bog v nebesih, potrdi me bolj v ljubezni do bližnjega, ker vsiliti se mi hoče misel, da ljudje v obče niso posebno dobri. Včasih je morebiti pač tudi moja krivda. Sedaj te prosim samo to, da mi mojega ljubega Bogdana spet zdravega narediš. 17. oktobra. Zdravnikov račun znaša triindvajset goldinarjev. Ko bi pač zamogel tudi duhovnik svoje plačilo v nebesih iskati, zdravniku pa dolžan ostati. Preveliko bi še ne bilo. samo da bi deček spet ozdravel. Od škrlatice sem vedno pokasljuje in trpi na očesnem vnetju. Kako nestrpno že vendar pričakujem, da bi me s svojimi ljubkimi očesi spet bistro in jasno pogledati zamogel! Samo en ljubeznjiv otročji pogled za vse skrbi in neprijetnosti, mislim, da s tem bi ne zahteval preveč. 17. novembra. Desno oko je proč. Že nekaj tednov je zdravnik silil k operaciji. Sedaj pa naj ubogo človeče enooko skozi življenje gre. Moj Uog, jaz pripoznavam mojo zadrževanje. Jaz sem resnično upal, da bodeš moje delo, katero sem Tebi in človeštvu na ljubo storil, vsaj malo blagoslovil. Za sebe ničesar ne želim, samo otroka mi pusti vzrasti, ter naredi iz njega pridnega, srečnega človeka. Kolikor je na meni ležeče, se naj stori; moje oči naj čujejo nad polunlepcera, moje moči naj bojo palica njegovemu onemoglemu telesu. (Dalje prihodnjič.) 4 oni sami patent, zato ga pa napravljajo tako pridno, da jim zaloga ne poide, ker od drugod ga ne morejo dobiti. Imeli so zaporedoma svoj „kšefta s sodniki, sodnijskimi zdravniki, z orožniki, z državnim pravd-nikom in preiskovalnim sodnikom — a povsodi so morali odjenjati, ko se jim je dokazalo, da niso na „pravega" zadeli. Ta sodrga je že taka, da ne more mirovati. Krepke zaušnice je že prejela, pa te jo še niso spametovale. Akoravno je že vsa zadeva do malega razjasnena in se Človeku, ki ima le količkaj dostojnosti, gabi, da bi to neljubo zadevo vnovič na dnevni red spravljal, vendar se ta banda podstopi, zopet in zopet svojo nesnago razbrskavati z namenom, da mogoče vendar enega ali druzega malo onesnaži, kar bi ji delalo mnogo veselja. So kakor hijene, ki baje še mrličem ne dajo pokoja. Tako piše »celjska žaba" v svoji številki od dne 8. decembra o tem slučajn zopet take ostudne, ob enem pa tudi neumne laži, da se zdravemu Človeku začne v želodcu vrteti in slabo postajati. — Besedno se tamkaj bere: (Dp. NemaniČ v svitn nemškega vsenčiliškega profesorja.) Državni pravdnik v Mariboru, dr. NemaniČ, odlikoval se je od nekdaj z zagrizenim sovraštvom zoper vse, kar je slovenski, akoravno. oziroma ravno ker je slovenske krvi, in »Nemci« take baze vedno najhuje sovražijo slovenski narod. Mož je napravil naglo in lepo karijero, ne zato, ker je s svojim jurističnim znanjem ali sploh s svojo nadarjenostjo prekašal svoje tovariše, ampak ker jih je prekašal s svojim brezobzirnim sovraštvom zoper Slovence. Razupit je postal vsled svojega zagrizenega postopanja zoper slovenske časnike, katere bi bil rad uničil. Svojo »veliko« sposobnost je sijajno pokazal v pravdi zoper Bratuša. Kakor znano, so Bratuša obsodili v Mariboru na vislice, ker je svojo lastno hčerko zaklal, spekel in snedel. Samo Božja previdnost je storila, da je presvetli cesar tega gnjusnega ljudožrca, kakor so Nemci vpili po svetu, sramoteč slovenski narod, pomilostil in mu smrt prizanesel. Skazalo se je pa, da je Bratuša nedolžen, hčerka, katero je oče baje snedel, prišla je živa iz Kranjskega domov. Kosti, katere so pri preiskavi »nemški« zdravniki spoznali za človeške, ska-zale so se za svinjske! Slučaj je pravi pravcati pravosodni škandal ter je povzročil senzacijo po celem svetu. Za-vozila sta celo to zadevo »slavni« jurist dr, Nemanič kot javni tožilelj, ravno tako slavni preiskovalni sodnik dr. Du-hač, tudi »stramm Deutscher« in pa nemška zdravnika, ki v svoji strokovni znanosti nista mogla ločiti svinjskih kosti od človeških. Dr. Nemanič pa je po obsodbi Bratuša na smrt storil še veliko 'budalost ter spisal o tem žalostnem slučaju v neki znanstveni list celo »znanstveno« razpravo. Sedaj je prišel profesor sodnijske medicine na vseučilišču na Dunaju, dr. Habrrda, ter je »zmlel« tega »slavnega« ju-rista, kakor se reče, na »solnčni prah«. Isti namreč pravi: »Državni pravdnik ni ne malo dvomil, da bi Bratuša ne bil normalen, dasi bi bilo to na mestu tudi v slučaju, ako bi se bil tak slučaj tudi v resnici dogodil. On niti ni smatral za potrebno, da bi dal duševno stanje obtoženca natančno preiskati. Ta mož pač nima nikokega pojma o psihiatriji. In on se je še celo osmelil, da je o tem slučaju znanstveno razpravljal v nekem znanstvenem časopisu. Jaz sem majal z glavo, ko sem čital to razpravo in si mislil: Revež, ko bi ti vedel, kaj ti napravil:« In dr. Nemanič in dr. Duhač in njim enaki vrstniki, to so tiste juristične luči, ljubljenci grofa Cleispacha, ki so edini poklicani, na Spodnjem Štajerskem zavzemati v pravosodsivu odličnejša mesta: Na prvi pogled se iz tega umazanega sestavka razvidi, kam pes taco moli. Državnemu pravdniku se predbaciva, da je sovražnik slovenskih časnikov. Ja, vprašamo vas gospodje od nSlovenskega Gospodarja", 1 „Fihposa", Sudsteiriscbe Presse" in vBe vaše sovrst-l nike, kakšen človek, kakšen uradnik, kakšen dr-I žavni pravdnik bi moral tisti biti, ki bi se ne j zgražal nad vašim ostudnim postopanjem, kateremu I bine presedala vaša predrznost? Edino državni pravd-J nik in pa politična oblast še vas tu in tam zavrnetal v meje dostojnosti, k čemur ju sili nju poklic in j dolžnost. Ta dva faktorja še vas malo krotita,! kadar že preseza vaša predrznost vse meje in zate-J gadelj ju črtite in sovražite, kakor črti in sovražil hudodelnik orožnika, ki ga je pri zločinstvu zasačili in merodajni oblasti izročil. Kar se tiče laži o sodnijskih zdravnikih, sod- I nikih, preiskovalnem sodniku itd., ne bodemo na J dolgo razpravljali, ker to je že tako premlatena I slama, da ne gre se žnjo nadalje pečati. Vsakomur I je znano, da zdravnika najdene kosti nista za člo-1 veške spoznala, kar je po zapisnikih dopričano. Ces. kr. nadpravtlništvo v Gradcu je dovolj jasno! dokazalo, da je vse obrekovanje in natolcevanje proti« državnemu pravdniku v Marihoru v tej zadevi golal laž, ki je izvor klerikalne in prvaške nestrpnosti inl nima drnzega namena, kakor da uradnike Črni na I višjih mestih, jih skuša izpodriniti ter s svojimi so*l mišljeniki nadomestiti. Izdalo je toraj v pojasnilo tehl izmišljenih in lažnjivih trditev sledeči popravek: »Eden od mnogih glasov, ki so se umevno v zadev« Bratuša objavili, je žaljivo govoril o poslovanju državnega I pravdnika v Mariboru, kateremu očita nebrižnost. da je dik j ševni stan zločinstvo priznavajočega obtoženca preiskavalil opustil. Zaradi živahnega zanimanja, katero je tudi vaš listi v tej zadevi kazal, zdi se mi potrebno, da na podlagi urad-1 nih podatkov zadevo pojasnim ter naznanim, da se je na I odredbo gospoda državnega pravdnika v Ma-I r i b o r u duševni stan Franca Kratusa že v začetni pre-* iskavi preiskal ter da sta bila k javni porotni obravnavi t dne ti. junija 1901 poklicana dva sodnijska zdravnika, kil sta enoglasno spoznala, da je obtoženec duševno popolnoma I zdrav in za njegov stan prav razumen, za česar voljo se o I nepravilnosti ne more govoriti. V Gradcu, dne 11. decembra! 1903. Ces. kr. državni nadpravdnik: AmschL« Kljub temu razjasnilnemu popravku klerikalna« časnikarska sodrga še ne mirnje, temuč stika in slo-l kuti, kjer bi zaroogla kak košček mrhovine izvohat« in vloviti. A smelo ji zatrdimo, da med uradništvonB bo malo kaj našla, kar bi ugajalo za njeni želodec,« ki je le za mrhovino ustvarjen. * Da se po nedolžnem napadenim uradnikom vsajfl nekoliko zadosti ter da se unim hijenam žrela m8loj zataknejo, predložilo je nekaj državnih poslancev Nji ekscelenci, gospodu ministerskemu predsednika kofl vodji pravosodnega ministerstva sledečo interpelacijo^ 1. Ali je Nj. ekscelenca voljan, kaJ| žensko zadevo Franca Bratuše ter žnjo vn zvezi stoječe sumničenje in ponižanje sod-j nijskili opravnikov natančneje preiskali pustiti in 2" ali je Nj. ekscelenca vol]an, takol počenjanje, ki pravosodju mnogo škoduje,!] s vso odločnostjo zavrniti? 5 Polom v hranilnici sv. Venceslava. Pater Drozd in tovariši obsojeni. Kakor smo že omenili, pričela se je dne 25. nov. m. L pred Pražkim porotnim sodiščem obravnava proti opravnikom hranilnice sv. Venceslava in sicer zaradi hudodelstva goljufije in hudodelstva ponever-jenja. Polom v tej hranilnici je mnogo ljudij iz kmečkega kakor tudi iz obrtnijskega stanu spravil ob njih krvavo zaslužene groše. Ustanovil se je ta zavod v prvi vrsti, da bi pospeševal česko-narodno in klerikalno gibanje. Zasledilo se je šele sedaj, da je hranilnica že od začetka sem bila gojilo telo. V začetku 1. 1872 sta osnovala kanonik dr. Nikolaj Karlach in profesor teologije dr. K 1 e-mens Borvoy to podjetje in dne 30. maja istega leta začel je zavod poslovati, kanonik Karlach je bil prvi predsednik temu zavodu. Ko se je v avgustu 1. 1872 vršilo prvo občno zborovanje, imel je zavod že 156 udov in 133 vložnikov, ki so vložili že 120.000 K. Celo podjetje se je potem spremenilo v zadrugo z neomejenim poroštvom, ki je imela že lastno hišo ter ustanovila zraven hranilnice še tudi zastavljalnico. Leta 1878 je postal predsednik pater Drozd ter kot tak ostal do leta 1902. Omeniti moramo tukaj lažnjivega obrekovanja in hujskarije, katere so se ob Času, ko je začela hranilnica sv. Venceslava poslovati, posluževali češki klerikalni hujskači in njih časniki. Trobili so namreč v svet, da stoji nemška hranilnica v Pragi na jako slabih nogah, ter da bodo njeni vložitelji zgubili svoj naloženi denar. Lahkoverno ljudstvo je tem sleparjem res verjelo in posledica temu je bila, da so vložitelji nemške hranilnice svoje vloge zahtevali od nje nazaj, kar pa jo ni spravilo v zadrego. Izplačala je v kratkem č*a?u blizu 40 milijonov goldinarjev. N i k d o n i b i 1 oškodovan ali prikrajšan. Ob enem so začeli zdaj uni zvijačniki hranilnico sv. Venceslava na vse pretege hvaliti in priporočevati, in tako je prišlo, da se je mnogo za-slepljencev dalo pregovoriti, da so svoj denar zdaj vložili pri novo ustanovljeni klerikalni hranilnici sv. Venceslava. Hranilnica je začela takrat izdajati „zlato knjigo", pri katerem podjetju pa je ogromno Škodo trpela. Njen poglavitni namen pa je bilo in ostalo politično delovanje, posebno pomnoževanje čeških in klerikalnih društev, kčemur so duhovniki ljudstvo neutrudno priganjali ter hranilnico črez vso mero hvalili, tako, da so se vloge v nenavadnej meri množile. To je trajalo dotlej, ko je načelnik zastavljalnice, Jožef 0 r t nenadoma umrl. Šepetati se je začelo, da je poslednji svojo službo zlorabljal ter da je precej denarja izginilo, na kar so udje od predsednika, patra D r o z d a zahtevali, da se imajo računi in blagajna pregledati. Ta pa jim je rekel, da je ta zadeva tako važna, da je ne more nikomur zaupati, in toraj hoče vse sam pregledati. Med tem pa je pater Drozd zbolel in pregled se je poveril kanoniku K i z e 1 k a. Ta pa se ničesar ni lotil, dokler ni Drozd ozdravel. V odboru je prišlo da ostrih besedij, ker pater Drozd ni dovolil pregleda v svoji nenavzoč-nosti. Ni trpelo dolgo, ko so se zasledila prva poneverjanja, katere pa je ravnatelj Kohout poravnal, da bi tako stvar zatuškal in pater Drozd si' je prizadeval na vso silo, da bi pregled knjig preprečil ali vsaj za nekaj časa zabranil. Med tem časom se je odboru naznanilo, da brat predsednikov, Viljelm Drozd, hranilnici 95.431 kron dolžuje in sicer na hipoteknih obrestih, kljub temu pa je pater Drozd trdil, da je vse plačano. Ko je neki dr. V o n d r u s k a reč pojasnil, zastrmeli so vsi odborniki. Stvar se ni dala več zakrivati, tem manje, ker se je o njej že po različnih časnikih pisalo. Strokovnjaki so račune in blagajno pregledali ter našli pomanjklaja 7 miljonov 912939 kron. Cisti dobički, katerih pa v resnici ni bilo, morali so se za bilanco porabiti, in uradniki so morali ta ponarejanja oskrbeti. Obtožnica med drugim navaja : Ort je s svojo surovo silo uradnike imel v svoji oblasti. V njegovi pisarni je v društvu Kohouta prirejal vsaki dan pijančevanja, h katerim sta povabila malo-vredne ženske ter Ž njimi nesramno počenjala. Vsi uradniki so goljufovalt, kolikor je kateri zamogel in znal. Vloženi denar je za se pograbil, kateri je prvi do njega prišel. Ort sam si je po goljufiji prilastil iz zastavljalnice 185.159 kron. Vsi ti ljudje pa so imeli v svojem najvišjem predpostavljenim, v predsedniku celega zavoda, v patru Drozdn dobrega zavetnika in pokrovitelja, ki je vsled svoje veljave odvračal sum ter tako omogočil, da je vsota vsega priguljufanega in poneverjenega denarja dosegla ogromno visočino, blizo 8 miljonov kron. O patru Drozdu navaja obtožnica med drugim sledeče: P. Drozd živel je s svojo gospodinjo Ano Madle, ki je prišla leta 1890 k njemu v službo, ter imela 30 kron mesečne plače. Za nakup domačih potrebščin ji je dajal Drozd 180 kron na mesec ; kar si je pri tem prihanila, smela je za se obdržati. A na enkrat so našli pri nji dragocenosti, hranilnične vložne knjige in vrednostne papirje v vrednosi 45.353 kron. Od kodi nakrat toliko bogastva? Vsakdo je izprevidel, do ima to imetje svoj izvor v patru Drozdu, oziroma v hranilnici sv. Venceslava. Da pater Drozd pa tudi na se ni pozabil, je vsakomur razumno; kdor drugim pri kraji potuho daje, je gotovo tudi sam dobička-željen in pohlepen. Da bi sum kolikor možno od sebe odvrnil, ustanovil je Drozd različne časnike, kateri so morali njemu, kot svojemu očetu, slavo spe-vati ter ljudstvo za njegova podjetja vnemati. Posamezne ljudi si je pridobil stem, da jim je dal pri hranilnici dobre službe in ti-le so postali takorekoč njegova telesna garda ali straža in bili v vseh rečeh na slepo vdani. Pater Drozd je bil duša celemu podjetju, pa tudi vsem sleparijam. Na njegovo besedo so dobivali ljudje, ki niso drugod imeli nikakoršnega kre-l dita, pri hranilnici sv. Venceslava velikanska posojila, tako n. pr. njegov brat Viljelm, neka Ana j Torcsky in mnogo druzih. Ljndje. ki so na neutrudno prigovarjanje Drozdovih agentov, farških sleparjev in Drozdovih časnikov svojo težko prihranjeno gotovino pri tej hranilnici založili, so isto zgubili, smuknila je v žep klerikalnih požeruhov, brezvestnih sleparjev in oderuhov. Najobčutljivejšo so bili pri tem polomu prizadeti nižji stanovi, kmečko ljudstvo in priprosti delavci. Več teh zapeljanih nesrečnežev si je vzelo življenje, ko so zvedli, da so izgubili ves svoj prihranek. Ta pravda je jasno pokazala, kako si znajo klerikalni predrzneži in zvijačniki nevednost ljudstva v svoj prid obrniti, njega lahkovernost izkoriščati, samo da si u tešijo svoj pohlep ter napolnijo svoje nenasitne mavhe. Ubogi kmet, revni delavec si pritrga vsak priboljšek, da bi si zamogel za svoje stare dni ali pa za svoje otroke nekaj malega prihraniti, lahkoverno se uda sladkim in vabljivim besedam klerikalnih zvi-toglavcev, zaupljivo vloži svojo gotovino v toli hva-lisano in priporočano hranilnico, ki nosi ime narodnega svetnika; toda kaj je posledica njihovi lahkovernosti in neprevidnosti — zguba njihovega imetja. Ostane jim samo prepričanje, da so se udali namesto poštenim in zaupanja vrednim ljudem, samim nesramnim goljufom, požeruhom, če ne roparjem. Med tem, ko so vložitelji živeli pri samem krompirju in sočivju, pa še morebiti ta jedila zavživali ne-zabeljena, samo da bi si zamogli za prihodnost nekaj malega prihraniti, dajali so nni sleparji razkošne pojedine ter so v družbi priliznjenih, malopridnih tovarišev in lahkoživnih, potratnih žensk zapravljali prihranjeni denar svojih vložiteljev, ki so si ga tako-rekoč od ust pritrgali. Mogoče da so Čestokrat o zimskem času zmrazovali, ker si niso privoščili primerne obleke, ali dovoljne kurjave, samo da bi kak goldinarček prištedili in ga v hranilnici sv. Venceslava založili. Komur se pri razkritju te pravde, teh dejstev še niso oči odprle, tistemu res ni mogoče pomagati. Jasno je in razvidno, da so klerikalci in njih podrepniki najnevarnejši sovražniki ljudstva, ne samo v duševnem, temuč tudi v gmotnem oziru. Potuhnjen nasprotnik je vmiraj nevarnejši, kakor odkrit, očiten; čim bolj in čina dalje ti on zna svoje nakane prikrivati, tem gotovejše si izgubljen; čim večjo veljavo si on zna v tvojih očeh pridobiti, tem preje mu i od-ležeš. Resnično je« da je duhovski stan ugleden; vzvišen, toda posamezni njegovi udje ga na nesramen, pi*okletstva vredni način zlorabijo. Dušno pastirstvo je nekaterim postranska reč, le pripomoček, da za-morejo svoje nesramne nakane izpeljavati; politika je njih glavni poklic — izkoriščevalce, sleparstvo. oderušto — njih posel, požeruštvo, razkošnost, bogastvo pa njih cilj. Pater Drozd, ta volk v ovčji obleki, tal ničvrednež v duhovniški suknji, je s svojimi sokrivci od sodnega dvora sicer v sedemletno težko ječo obsojen, a kdo povrne zapeljanemu ljudstvu škodo, kdo obriše oškodovancem njih solze ? Škandal je pre-grozen, da bi ga zamogli našim cenjenim čitateljeml dovolj značilno pojasniti. Pravična jeza mora vsacega popasti, ako pomisli in prevdari, s kako predrznostjo so ti hinavci znali ubogo ljudstvo v svoje zanjke vloviti ter nagrabljeni plen hladnokrvno požreti. Lahkovernost in prevelika zaupljivost ljudstva! sta največ pripomogli, da se je goljufom tako z lahka posrečilo, toliko žrtev v svoje mreže ujeti. Ubogo ljudstvo pač čestokrat misli, da je za poštenost kakega podjetja dovolj poroštva, ako vidi zraven osebe v farški suknji. Da temu ni tako, temuč da zna reč tudi ravno narobe stati, je pokazal zopet očitno proces proti hranilnici sv. Venceslava v Pragi. V slepem zaupanju v klerikalno poštenost in odkritosrčnost je na tisočine ubo gih ljudi zgubilo svojimetek, neka-] teri celo pamet in življenje. Z zavzetjem in grozo bode večina ljudstva spo-l znala, kam ga je dovedla klerikalna nadvlada in spo-| znati mora, da ne gre, se dalje klanjati klerikalnii sebičnežem, ki gledajo vedno le na svoj dobiček na svoj vpliv, za težnje ljudstva pa se ne brigajo ii za njega blagor jim ni mar. Prišel bode čas, če tat pozno, da bode ljudstvo tem izkoriščevalcem in komnežem obrnilo hrbet ter se postavilo na lastn* noge, spoznalo bode, da bodejo le tedaj prosti kleri-l kalnih verig in epon, ako se krepko in odločno po-! primejo naših naprednjaških načel in nazorov. Podali smo vam v predstoječem kratke črtice iz| dotičnega, klerikalno stranko tako značilnega procesa| zato, da bi vi, dragi čitatelji, sami pre-f sodili in spoznali, ali imamo mi prav,! ki vam to objavimo, ali „F i h p o su in njegovi sovrstniki, ki o tej zadevi — ( molčijo. Spodnje-štajerske novice. Ptujska mestna hranilnica je imela leta 1893 prometa 8,700.000 kron, v letu 1902 pa 2O,GO3.O00 kron. 1893. leta so znašale vloge 2.680.000 kron, v letu 1903 (dne 1. jul.) pa 5,500.000 kron; rezervni) fond je znašal v letu .893 291.000 kron, v lanskem: letu pa še zmiraj 298.000 kron, akoravno so 6e v zadnjih letih dovolila velikanska darila v skupnemj znesku 219.137 kron. Hranilnica stoji na tako trdnih nogah in je tako dobro urejena, da' zasluži popolno J zaupanje. Vojak na božičnem dopustu u smrten. Štefan Ekart od pijonirskega bataljona št. i 5 v Kloster-j neuburgu je na Štefanov večer kot na svoj god pil z drugimi fanti v krčmi Janeza Lešnika pri St. Janžu na Dravskem polju. Crez nekaj časa je nastal med pivci zaradi neke malenkosti prepir in| eden fantov, mizarski pomočnik Anton In h art,' T je pehnil vojaka tako nesrečno, da je ranjenec črez pol nre potem umrl. Ko se je spoznalo, da je vojak težko ranjen in da bode moral najbrž v kratkem umreti, dal ga je krčmar LeŠmik v hlev prenesti. Poslali so po duhovnika, kateri je tudi kmalo prišel, a zahteval je, da se naj spravi umirajoči na kak primernejši kraj, ker se ne spodobi in on tudi ne sme v hleva sv. zakramente deliti. Ker se mašni-kovi zahtevi ni ustreglo, je ta s zadnjo popotnico Bpet odišel in ranjenec je moral brez tolažbe sv. vere umreti. — No krčmar in župan Lešnik, Vi pa pač poznate pravo krščansko ljubezen do bližnjega! Ja, klerikalci ste pač prav rahločutni in milosrčni ljudje! Mladi tatje. V Celju se je nekaj šterkolinov, ki še šoli niso odrasli, združilo v bando, ki je kradla kakor srake. Glava temu društvu je bil neki Karol Drager, jako prebrisan in potuhnjen dečko enajstih let. Različne tatvine so znali na tako zvit način izpeljati in ukradeno blago tako varno spraviti, da dolgo časa ni bilo mogoče, tem lisjakom na sled priti. Konečno so jih vendar zasačili ter sodniji izročili. Največo zaslugo ima pri zasleditviji teh malo-pridnežev mestni redar Gratschner. S cerkvene strehe padel je mežnar pri sv. V r b a n n pri Ptuju, ko je hotel strešno opeko malo popraviti. Zdrsnil je ter padel iz dokajšne vi-sočine na tla. Priletel je sicer na noge, a kljub temu se je hudo poškodoval. Čudno se nam zdi, da ga niso takoj v bolnišnico spravili, ker taka poškodba neobhodno zahteva zdravniško pomoč. Požar. Zaradi pomanjkanja prostora smo zadnjič opustili poročati o požaru, ki je bil na večer dne 17. decb. m. 1. v D r a ž e n c i h pri Ptuju. Posestniku Anton-u V i g e c-u so pogorela hišna in gospodarska poslopja s vsem živežem in krmo. Ogenj je nastal v podstrešju in se je, ker so bila poslopja se slamo krita, tako naglo razširil, da ljudje še vse obleke niso zamogli rešiti. Neprevidnost je bila najbrž vzrok tej nesreči. -•- Gospodarji in gospodinje, ne pustite vendar vašim poslom ali otrokom z odprto lučjo po shrambah svetiti! Kupite si svetilnico (laterno), ki ne stane bog-ve koliko denarja, za svečo pa se bode gotovo tudi našlo par krajcarjev! Znani m roljubni župnik Janez Sušnik v Črešnjev-cih je bil pri četrti obravnavi od ces. kr. sodišča v Mariboru zaradi razžaljenja časti svojih faranov krivim spoznan ter obsojen v 300 kron globe ali pa na 15 dni zapora. Neka tamošnja tercijalka, katera mu je pomagala ljudi obrekovati in opravljati, dobila je 8 dni zapora. Le tako naprej, Janez! Natančneje priobčimo prihodnjič. Podgane zapuščajo ladjo. Načelnik okrajnega zastopa Celjskega, dr. Josip Sernec, njegov namestnik dr. Josip Dečko in še par klerikalnih dohtarjev kot odborniki, so naznanili, da nočejo nadalje ta zaupna in častna mesta zavzemati. S tem činom mislijo se najbrž odtegniti dolžnosti, povzročeno škodo ondot-nemu okraju plačati. Ta reč pa morebiti vendar ne bo šla tako zlahka! Bodemo videli. Spoznanje. »Domovina" je svoje grde napade in obrekovanja nasproti g. Adamiču pripoznala kot neutemeljena in krivična, prosila je razžaljenca odpuščenja ter mu obljubila, da ga bode v prihodnje popolnoma v miru pustila. Župnik Ogrizek, kam so bodete sedaj obrnili? Rrrrr—paf! Dopisi. Iz Kamnice pri Mariboru. Gospod kaplan, ali ne bodete skoraj nehali otrok trpinčiti, kakor ste doslej navado imeli. Pač ste se slabo vzgojeslovja naučili, Če mislite šolarje s tepenjem in lasanjem Vam pokorne narediti, če si ne opate z drugimi sredstvi discipline upeljati, tedaj je bolje za Vas, še boljše pa za šolsko mladino, ako napravite prostor uvidnejšemu nasledniku. Nepoznatega jezika s tepenjem nikogar ne bodete naučili, najmanj pa otroka, to smo Vam že zadnjič rekli in rečemo Vara danes še enkrat. Ako pa naše opominjevanje ne bode izdalo, nastopili bodemo drugo pot, po katerej bodemo gotovo dosegli. česar želimo,' namreč odstranitev takih n e • dostatkov, katerih ne smemo, ne moremo in tudi nočemo daljetrpeti. Zapomnite si to! Kak prenapetež da ste, pokazali ste zadnjič tudi stem, da ste Vašega starega mež-narja grdo zmerjali, ko ste zapazili pri njemu škat-Ijico žveplenk, ki je imela nemški napis. Revček je dobil žveplenke pri mariborskem trgovcu, pri katerem on blago kupuje, b r e z p 1 a čn o, nisi toraj nalašč takih kupil, a to ga v Vaših očeh ne opraviči. Prepovedali ste mu, da ne sme več pri dotičnem trgovcu nakupovati ! Ja, Vi ste pač pravi oznanjevalec miru, sprave in ljubezni! To Vaše ravnanje, mislimo, nikakor ne odgovarja načelom in želji Vašega miroljubnega škofa, pa tudi ne volji Vašega župnika. Ne čohajte se, kjer Vas ne srbi ter bodite tak duhovnik in učitelj. kakoršen bi vsak moral biti! Iz Ptujske okolice. Večkrat smo že opozarjali naše čitatelje, posebno tiste na deželi, da naj se varujejo takih potovalnih agentev, ki ljudi sleparijo in jih opeharijo za njih težko prisluženi denar. Skoda je zanj. Taki agenti vsiljujejo ljudem srečke ali lože, večinoma inozemske, oddajejo jih za plačilo na obroke. Najboljše je, da ga kolikor možno urno odpraviš, ker škoda je za vsako krono, ki mu jo daš ali obljubiš. Nekateri agenti nosijo velike podobe nsv. Družine" okoli, prodajajo jih po 24 do 28 kron, medtem ko ista velja samo 12 kron in se za ta znesek naravnost iz Dunaja tudi lahko dobi; plačati morate agentu še enkrat toliko in še več, kakor je blago vredno. Drugi agentje vabijo spet ljudi k Graški zavarovalnici „k. k. priv. wechselseitige Brandschaden-Versiche-rungsanstalt", a to je gola laž, ker ta zavarovalnica nima niti enega potovalnega agenta, ki bi ji zavarovance pridobavljal. Ti agentje si nameravajo toraj vaš denar po goljufiji prilastiti, ali pa vas vabijo z lažmi k zavarovanju h kaki drugi zavarovalnici, morebiti čisto tuji in nepošteni, medtem ko vi mislite, da bodete zavarovanci poštene in pripo- 8 ročljive Graškfl zavarovalnice. Bodite previdni in ne dajte sft takim eladkoustnežem na led zvabiti. Saj najdete v vsakem mestu in v vsakem vetjem kraju zastopnike naš h domaČih poštenih zavarovalnih zavodov, na katere se zamorete bolj zanesti, kakor na tuje inozemske. Pogovorite se tudi lahko vsak ras z dotičnim zastopnikom, ako nastane kaka prememba pri poslopjih ali v čem drugem. Kje pa bodete iskali tujega, neznanega agenta, ako želite kaj naznaniti ali česar zvedeti, posebno ako vas zadene nesreča? Previdnost je mati modrosti. toraj pozor! Od Svetinj pri Ormožu. Kdor večkrat zahaja v lepe vinske kraje med Ormožem in Ljutomerom, tisti pač hitro spozna, da je na svetu vse spremenljivo. Tudi Svetinje so se jako, jako spremenile v zadnjih dveh letih. Nekdaj so Svetinjčani hodili z visoko vzdignjeno glavo, zdaj pa so nekako poparjeni in ako jih vprašaš, kaj da jim je, ti začnejo na ves glas hvaliti svojega Ijubeznjivega župnika, ker ga tako radi imajo, da bi ga najraje v turen potegnili, Če bi zgoraj kakšni klas zrasel. Pa kaj ga tudi nebi radi imeli, saj tako neutrudno za blagor fare skrbi, da se mora s a m v nekšnem listu hvaliti, ne vemo prav ali v nGospodarjua, ali v „Našem Domu". Poglejte samo, kako „hvalevrednow Bohanec za šolo skrbi. Še pred 2 letoma so imeli Svetinjčani 3 prav izvrstne učitelje in pri šoli lep red, da so imeli veselje ž njo, zdaj pa že čez leto dni nimajo nikakega reda pri šoli. Ko pride kak učitelj, v kratkem spet odide, potem pride drugi, nobeden pa ni dolgo v Svetinjah. Sola ima 3 razrede, pa samo po dva učitelja, včasih pa samo ena ženska skače od enega razreda do druzega. Otroci ostajajo doma in za to ni nobenih zamud in kazni; ako pa mi siromaki za eden dan otroka ob nujnem delu doma po-držimo, pa že hočejo vsi na tla pasti. Nekateri sta-riši dajo raje otroke v Ormož, drugi v Ljutomer v šolo, ker pri šoli v Svetinjah itak ni nobenega reda in se otroci ničesar ne naučijo. Kdo .pa bo tudi v Svetinjah ostal, če že Bohanec takega odje, ki je bil skoro 16 let tamkaj za učitelja. Tega nikdo drugi ni kriv, kakor ta ponosni Bohanec, ki iz samega napuha ne ve, kako bi hodil in mahal z rokami. Ta človek se spre s vsakim farmanom, ker misli, da je več kakor Bog. Kaj pa mu je storil g. Megla, da ga je od-jel od Svetinj? Sram vas bodi, Bohanec! Vi nas učite, naj se ljubimo in naj bomo pošteni in pravični, Vi pa delate prepir med farmani in nam preganjate ljudi, ki Vam niso nič zalega storili. Vi ste se z lažmi rešili* da Vas g. Megla ni s pomočjo sodnije prijel za VaŠ visoki greben. Vi ste letos ob prvi kopi kopačem trikrat pravili, da ste nam takšnega nad-učitelja priskrbeli, da si boljšega ne moremo želeti. Pa je tudi res. Nadučiteljsko plačo vleči pač zna kdor bodi, pa če službo tudi dobro opravlja ali ne, to je drugo vprašanje. Vi ste g. Meglu hoteli vse odvzeti, niti stanovanja, niti vode mu niste privoščili iz same krščanske ljubezni, katero tako vestno izpo-Ijnujete; ravnotako ste biez vzroka dvakrat za- branili, da imenovani ni postal pri Svetinjah nad-učitelj. Pa glejte, kaj se je zgodilo! Gospod Megla je postal nadnčitelj in tudi organist tam, kjer si je sam želel biti, vi pa ste ostali durek. Pa saj ste tega že navajeni. Sramota je pač za dnhovnika, ako svojega bližnjega, ki mu je bil predober, da bi ga v kašo spravil, potem za zahvalo preganja. No, g. Mngla, Boga zahvalite, da ste rešeni Bohanca, saj ste zadosti dolgo v sužnosti bili pri Svetinjah. Bog daj, da bi se Vam na novem mestu bolje godilo! Saj si zaslužite. Dokler ste bili še Vi pri Svetinjah, so se otroci še nekaj naučili in ko ste Vi bili organist, je ob praznikih vse šlo k Svetinjam zavoljo lepega petja; Se iz Ormoža so radi tje zahajali. Zdaj pa se je vse skisalo. Pri šoli ni reda in v cerkvi nič več pobožnega veselja. Pa vse to je zakrivil tisti Bohanec, ki bi rad povsod vse komandiral, še celo v I Ormožu in Ljutomeru. No Svetinjčani, kadar se bodete Bohanca znebili, bodete pač peli „glorijaB, kakor pastirji na Jeruzalemskih tratah, pa tudi mi bližnji sosedje, ki vemo, kakšen je ta gospod. Vemo pa tudi, da že komaj trpite tega človeka med seboj. Iz Šoštanja. Priklatilo se je v zadnjem desetletju v naš mirni trg mnogo okuženih oseb, kojih imena izgovoriti se poštenemu človeku studi. Ravno ti pritepači so se zarotili in sklenili škodovati vsa-cemu, ki ne trobi v njihov rog in si ne prizadeva sovražiti svojega bližnjega. Prišlo je semkaj neko človeče, katero se hoče k trgovcem šteti in se je sprejelo v društvo „gliha vkup štriha". Ta možicelj podedoval ali priženil je nekaj grošev in jih že tudi zalučkal, da bi si pa opomogel in ne prišel v krido. kričali so ti možaki naj bi ne kupovali kmetje in delavci pri poštenih starih trgovcih; raznesli so po časnikih vest, da tržani bojkotirajo. S tem namreč hočejo reči, da tržani nočejo kupovati slabega blaga, marveč dobro in zanesljivo, in da kupujejo le pri trgovcih, katere poznajo kot pravične. Pred nekaterimi leti naselil se je tukaj tudi mož, kateri ima navado, da lovi kmete, jih opijani, zgliha v tem položaju za posestva in je na ta način priciganil več tisočakov. Zgoraj navedeno društvo denunci-jantov zvolilo si je tega za svojega poglavarja in tudi nekaj šoštanjskih neumnih nedolžnih ovčic še občuje s takimi kreaturami. Šoštanjci kedaj se vam bodo oči odprle, da se boste oprostili rabeJjoo-vih rok? Ta vrsta ljudi mora imeti vedno na dnevnem redu kakega poštenjaka. Izbrali so si c. kr. urade, ker značajni uradniki s tako druhaljo nočejo občevati. Tožili so jih krivično in za malenkosti višjim oblastim, dokler jim višja gosposka ni zaukazala mirovati, sicer jih pošlje ričet jesti. Uničiti so hoteli pozneje poštenega mesarja in so ga v Kranjskem časopisu napadli, kateri se na Štajerskem redko bere. Zakaj niso v domači list „Domovinatt dali? Zaradi lažnji-vosti se boje sodišča v Celji, katero bi jih zaprlo. Za to hrano pa jim ni, ker so jo že preveč posku-j sili. Sedaj hočejo odpraviti še druge gospode, kateri so iz ljubezni do svojega bližnjega pravični za vse stane. Pri tej zaroti je tndi neki tržan; ta naj bi pometa! popreje pred svojim pragom in pokazal duri gospodu „ valujočemu", kateri popoldne dol po štengah pricaplja in mora v njegovej hiši vsled slabosti prenočiti, kadar ni gospodarja doma. Lepa rec*! ? Zunanje novice. Papeževe besede. Papež Pij X. se je pred kratkim jasno brazil, da ne trpi vtikanja katoliških knjig in časnikov v politiko in tudi ne takega krščanske demokracije. Biti imajo svojim škofom pokorni ter bo naj po njih nasvetih ravnajo, sicer bodejo iz sv. katoliške cerkve izobčeni. Vidi se iz tega jasno, da miroljubnim cerkvenim knezom neprestane hujskanje in spletkarije posameznih nemirnežev že tudi presedajo in da niso voljni temu počenjanju nadalje mirno svoj tok pustiti. Kakor sta krepko in odločno nastopila Zagrebčki nadškof dr. Posilovič in pa tudi papež sam, take odločnosti v tej neznosni zadevi se nadejamo v kratkem tudi od drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Nepričakovane težave pri zgradbi železnice skozi Karavanke so nastale pri vrtanju predora med Koroškem in Kranjskem. Delavci so prišli namreč na tako mehke in rušljive plasti, da bodo zaradi nare-janja neobhodno potrebnih varstvenih naprav, delo za blizo dve leti kasneje dovršili, kakor je bilo do sedaj upati. Da bode zgradba tudi mnogo več denarja stala, kakor je bilo proračunjeno, je samo ob ( sebi umevno. Lastnega očeta umoril je v Železnem brodu na II Češkem kmečki sin Hušek. Fant je imel znanje z dekletom, katero očetu ni bilo po volji. Sin je bil vsled tega tako razjarjen, da je sklenil se maščevati. . Pričakal je toraj očeta z nabasano lovsko puško, skrit za neko pečino, ter je mimo prišlega v glavo vstrelil, ki je bil nato pri priči mrtev. Hudodelec se je potem sodniji sam zglasil. Spovedniki so napravili štrajk v Monakoven na Bavarskem. Nobeden spovednik v mestnih bolnišnicah noče več spovedovati, odkar je pred kratkim on-dotni župan nekemu patru, ki je ženskam v spoved-nici nespodobna vprašanja stavil, službo odpovedal. Dva vlaka sta skupaj trčila dne 26. decembra m. 1. pri East-Paris v Severni Ameriki. 18 oseb je bilo mrtvih in 31 ranjenih. Vrli koroški naprednjaki pri volitvah povsodi zmagajo, kjerkoli krepko in samozavestno nastopijo. Tako so zmagali dne 15. decb. v Zitari vesi, ako-ravno je tamkaj nasprotna klerikalna stranka vse moči napela, da bi svoje pristaše v občinski odbor spravila. Od 18 izvoljenih odbornikov so le 4 „čisto črne barve". — Nadalje so zmagali naprednjaki v Rožeku, v Vetrinju, v Št. Vidu, Pliberka, v Škofi-dvoru in na mnogih drugih krajih. — Le tako naprej vrli, neustrašljivi Korošci! Imejte bistre oči, kakor se Vaša jezera blišče kot bistra očesca iz zelenih koroških livad, ter stojte trdno, kakor Vaše gore, ki klubujejo gromu, blisku in viharju. Sprejmite naš prisrčen naprednjaški pozdrav! 21 let vzidan je bit od svojih lastnih starišev neki J. Ples v Jiinersdorfu. Oče, star 90 let in mati stara 86 let sta proti komisiji izjavila, da je sin pred 21 leti znorel, ter da sta ga vsled tega imela v temnici zakovarjenega. Hrano sta mu podajala skozi edino odprtino, ki je bila na tej „luknji". Občevati ni zamogel revež z nikomur. Ko ga je našla komisija ter rešila iz te grozne ječe, bil je grozen za gledati. Dolgi lasje so mu viseli raz glavo, na prstih je imel neizmerno dolge nohte, nesnaga se ga je držala po vsem životu; bil je videti sicer blazen, a nikakor nevaren. Ne ve se, ali je bil ob pamet že poprej, predno sta ga starca vzidala, ali pa je še-le pozneje ob njo prišel. Oddali so ga v bolnišnico. Grozna nesreča. V velikem mestu Čikago v Severni Ameriki nastal je dne 30. dec. v nekem gledališču med predstavo požar, vsled kojega je na stotine ljudi svoje življenje zgubilo. Brzojavi (telegrami) poročajo, da je mrtvih in pogrešanih zavsem okoli tisoč oseb. Turški napadi na kristjane ne prenehajo. Te dni so prilomastili ti okmtneži v kraj T a š 1 i d i j o ob Črnogorski meji ter tamkaj ropali, morili in požigali, da je bilo groza. Vojaki so sicer prišli kristjane branit, toda prepozno; kajti turški roparji so se s svojim plenom že v varno zavetje umaknili, predno so vojaki tjekaj prišli. Tatvina na pošti. V noči od starega na novo leto sta se dva kot pismoLOŠi preoblečena tata zmuznila v poštni urad v Rimu, ter odnesla več paketov z vrednostnimi papirji. Rimski časnik „Tribuna" trdi, dasta prebrisana ptička odnesla 300.000 frankov. Zakaj gremo v krčmo? Nek modrijan si je to na sledeči način raztolmačil: V krčmo gremo, ker ne vemo, ali ni to zadnjikrat; ker je bolje, dati denar krčmarju, nego zdravniku; ker žena doma lažje dela, ako jo mož ne moti; ker v krčmi lahko zapovedujemo, doma pa moramo ubogati; ker žena ne gre z nami; ker nam streže jako ljubeznjiva natakarica; ker ljudje ne morejo slabo čez nas govoriti, ako sami med njimi sedimo; ker bi radi zvedli, zakaj nas dragega dne glava boli; ker pridemo tamkaj lahko s kakim zdravnikom ali odvetnikom skupaj, katerega zamoremo za svet vprašati, brez da bi mu plačali; ker žena nadležnim upnikom lahko z mirno vestjo zatrdi, da moža v resnici ni doma; ker doma ne smemo s pestjo ob mizo tolČi, v krčmi pa slo-bodno; ker, ker itd., itd. Gospodarske stvari. Rudečica, šen ali pereči ogenj (Rotlauf) pri svinjah naglo nastopi : žival postane žalostna, ne je rada, videti je omotena kakor da bi bila pijana, dobi velike, krvave oči in včasih kozlja. Na rilcu, grlu, sprednjem in zadnjem delu života posebno pa na trebuhu se pokažejo rudeče lise, ki se v kratkem razširijo in združijo, tako, da postane celi trebuh rudeč, pozneje se spremeni v višnjevo in včasih v 10 črnikasto barvo. Medtem pa se tudi bolezen pohujša. Žival postane jako nemirna, se opoteka in treppče, težko diha, koža na rilcu dobi bakreno barvo ali višnjevo rudečo; iz gobca in nosa teče krvav slez ali nŠlajma; blato in scavnica izoetaneta in v 8 do 24 urah žival pogine. Vzrok tej bolezni, ki se najraje v poletnem času pokaže, je nesnažnost v piči in v hlevu, pokvarjena hrana, gnjiloba in plesnjoba v piči i. t. d. Najzanesljivejši pripomočki v obrambo proti tej nevarni belczni so: da dajemo svinjam nezrelo sadje, ki samo z dreves naleti; da pridevamo piči malo klorovega apna (Chlorkalk) ali pa železnega vitrijola; da gnoj vproti izkidamo ter najmanj v tednu enkrat hlev čisto izmijemo. Svinjski dvori se morajo tudi večkrat osnažiti. Dobro je, živali večkrat na prosto spustiti ter jim hrano premenjavati. Kedaj imamo konje napajati? Poskušnje so dokazale, da ni dobro, ako konje takoj po krmljenju napajamo, ker se tedaj zrnje (sipanje) neprebavljeno iz želodca izsplavi ter brez haska iz živali iztrebi. Ravno tako pa tudi ne gre, konje takoj po napajanju krmiti, eno se naj vrši za drugim namanj po preteku Četrt ure. Da se divjačina dolgo ohrani (če treba, tudi na tedne), naj se ista na poljubno velike kose razreze, dobro osoli, s slanino pretika (špika), s klinčki in čebulnimi koščeki nasadi ter v masti malo opraži. Nato se denejo kosi v lonec, med nje pa celi poper, narezana čebula, frišne brinjeve jagode, malo citrone in nekaj soli, ter polijejo s pivnim jesihom (Bieressig), kateremu je polovica vode primešana, povrh pa na prst debelo z ledvično mastjo. Kako se naj s praseti ravna. Ko so praseta deset tednov stara, daje se jim, ako je dovolj mleka pri hiši, tisto in sicer nezredčeno, ali pa z mlačno vodo zmešano; velja pa tudi' posneto mleko ali pa takozvana putrovka, ki se dobivlja pri napravljanjn surovega masla. Po nekod pravijo tej pijači „zmetki". Zraven tega naj dobivajo praseta na debelo zmleti ječmen. Mleko naj se daje o mrzlem časa mlačno, v vročini pa kolikor možno hladno. Ječmenov šrot se mora v jutro in zvečer z vrelo vodo popariti in potem primerno ohlajen pokladati, drugekrati pa se daje suh, nepoparjen. Za enkrat se daje devettedenskim prasetom po */2 litra mleka, toraj na glavo in eden dan računjeno 2 V« litra. Zmletega ječmena se daje po Va kg na dan, ako se pa opazi, da praseta več potrebujejo, tedaj se naj da nekoliko več. Pozna se to na tem, da živali še tudi po krmljenju krulijo. Po malen se začne tudi kuhan krompir in sadje dajati. Posebno zadnje pujčkom prav dobro tekne, in je za nje tudi zdravo. Pisma uredništva. Dopisniku od sv. Trojice v Slov. Gor. Ne gre, je preosebno. Prosimo ob priložnosti kaj druzega. Pozdrav! Dopisniku iz Štore: Preosebno; ni za tisk. Našim cenjenim dopisnikom iz različnih krajev: Prosimo Vas potrpljenja, ker nam ni mogoče tokrat vsem ustreči. Pride drugokrat na vrsto. Pozdrav! G. dopisnik iz Slivnice! Odpustite njim, saj ne v# kaj delajo! Ob priliki! — Loterijske številke. Gradec,dne 2. januvarja: 89, 63, 31, 74, i Trst, dne 24. decembra: 38, 40, 85, 44, l Na prebavljalne organe se mora paziti, kajli ni nobenega drug« organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako ohsinm vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi,« na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stena da vzbujamo delavnost prebavljanja m podpiramo čistilne funkcije pW bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo i mami in sicer že 40 let najbolj znano dr H os a balzam za želodec iz lekarai B. Fragoer, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi v ti kajšni lekarni g. Behrhalka. Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvetoj slastna kava, ki s* je, izdelana po Kathreinerjevem ničinu, danes žt osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakal kot rodbinska kava ima zmes iz brezprimerne prednosti glede okušal zdravja in prihranka, da jo ne sme prezirati nobena skrbna gospodinjil Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneippovi sl-ulni kari posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate ka*d ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno P'ifMjfl čajo zlasti ženskam in otrokom. Ce so Kathreinerjevo Kneippovo s'atf kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti1'. ■ smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po ■ sedanjih izkušnjah čimdalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pri^B Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupov*"! izrecno povdarjati ime „Kathreiner~ in jemati edino izvirne zavoje z «1 stveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemld in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se od teh tu je odprto. Kmetijska zadruga v Ptuju. ; Na zahtevanje nekaterih posestnikov vinogradol predaval bode gospod Jos. Leskoschega v sredo dne 13. januvarja t. I. ob 3. uri popoldni v gostilni „pri novem svetu1' („Zur neuen Welt') d napravah za odvajanje vode v vinogradih. K tema predavanja je vsakdor povabljen. V Ptuju, dne 7. januvarja 1904.. Predstojništvo] Ekonom (Štajerci ' vešč vseh gospodarskih opravil, se priporoča v službo! ; Službo zamore že l.jannvarja 1904 nastopiti, če pa treba, tndi pozneje. Naslov: Jožef Raček, grad Holzenn egg na Vrhniki (Oberlaibach, Krain). neo | usnjar v Ptuju. Biirgergasse št. 11. od drav skega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker si je že ustanovila v letu 1752. Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdelujem tudi iz u vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnj( (leder) in zahtevam za to elo jako malo plačilo'. Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočih reči, katere prodajam ni debelo in na drobne. Pismenim naročilom se takoj uslreže. 112-t S spoštovanjem Josef Gorinpp, usnjar v Ptuju, Btirgergasse št. 11. Ill „ŠTAJERC" i) dtajerc" je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. kmete pred iskorižče-vanjem od strani kmečkih sovražnikov. »STfljePC hode mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj živeti in katera sta odvisna en od ovega. j,8l3JOI*C" radovoljno odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sploh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se mora priložiti znamka za 10 vinarjev. „Sl8J©l*C* sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, žeieč, s tem ne- ^ rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. ,.St3jePC" prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Šlajerja, pa tudi iz drugih dežel. izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroČi vsaki dan. priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem listu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „Šlajerčevih'' naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte „Štajercatt, pošiljajte mu vaša oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbiie za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal še bolj potrudilo, po svoji moči vsaki želji naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte „&tajerca". Čekovnemu računu St. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem urada. vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradca. priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ii Ravnateljstvo 12 Kava in čaj Iz pre« Tok«, io le neposredno od sadika kape in eaia, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. ■•" Najnižje cene. -»■ Najino dosti čez 100 000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave in Čaja so jako aromatične in zdatne. l^oxro • J&vaflor, najfinejša IVdVa . 4sj4 kg gld. 665, fina 4S;» kg g'"- 5'90. Javabrasil-me- šanica 4»£ kg gld. 540. Pošilja se carine prosto na vsako poŠto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via dell Acquedotto 38. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več" take priložnosti. 1128 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. Žlahtnim kamenom. 1 krasen mošnjiček. 1 jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco. (B*/# duble-zlat) z patentiranim zaklepom. 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo I gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošilialnica P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoce se denar vrne. Kokošje perje izvrstno blago, leno snažno, prodaja in pošilja, kamor kdo želi, kilo za h2 helarjev Franc Podlip-nik. v Mariboru. 1 Nevesto išče 38 let star vdovec, ki ima lepo posestvo (v vrednosti 4 do 5 tisoč gold.), oddaljeno V* ure od večjeea mesta ter je v službi pri južni železnici. Ponudba se sprejme le od takecfl dekleta ali vdove, ki je brez otrok, ki se ne boji domačih opravil in ima 1 do 2 tisoč gold. gotovine. Naslov se izve v uprav-ništvu »Štajerca". 3 Kovaški pomočnik se sprejme takoj pri Antonu Fe* rencak v Urežicah ob Savi. 7 Močni učenci dva ali trije, se sprejmejo v neki usnjar i ji. Vstop takoj. Naslov pove upravniStvo „Št*jerca". 1169 Viničar s štirimi delavnimi močmi, spreten 'inogradnik. razumen živino* rejec se sprejme takoj pri Antonu Cafuta posestnik v Dravcih St. 14, poŠta Sv. Vid Dri Ptuju. 6 Kot spretna perilja se priporoča spoštovanemu občinstvu Gerika Anžcl v Štuklh pri Ptuju. Srajce, robci, ženska oblačila in vse drugo perilo se pri meni prav Čedno opere in zgladi. Cena je nizka, postrežba urna. 1101 Izjava. Preklicujem stem moje raz-žaljive besede, katere sem izustil dne 20. decembra 1. 1. pred farno cerkvijo sv. Vrhana proti Ivanu Novaku, trtnarju v Gornjem Vo-lovleku ter se mu zahvaljujem za njegovo mi izrtčeno odpuščanje. o Jožef Srajner, po*» tnik v Doliču. Veliko presenečenje. Nikdar vpč v življenju se ne ponudi taka priložnost. 500 losov samo 1 gld. 80 kr, Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča pi-ecisanker ura s sekuudnim kazalom, ki nitančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantavjem (berenšleinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo. 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rani|0 pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-Wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoce se denar vrne. Priročno posestvo V* ure od kolodvora, 5 minut od glavne ceste, v ravnini ležeče, z 2 zidanimi hišami, rodovitnimi njivami, lepim sadunosnikom z žlahtnim sadjem in brajdami. vse v najlepšem stanu, se zaradi preselitve za 1200 gold, proda. Naslov: Jernej Čeme, sv. Krištof. Stermec 28, pošta Laško (Markt TUffer. 8 50 zdravih hrastovih debel 1 do i čevlje debelih, bltzo okrajne ceste, na panju prav po ceni proda Mahorltsch, hotelir v Poljčanah (PoltscHch). 4 Marljiv in priden mlinarski učenec sprejme se takoj v uk v umetnem mlinu. Več se izve v hiši Št. 26 Obere Draugasse v Ptuju. 9 > v Ijuiomeru in 4. » osrednji trsnici na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Ti tečaji se pričnejo s 15. februvarjem in končajo s 1. decembrom 1904. V Mariboru se sprejme v letu 1904 14, v Ljutomeru 12, v Lipniči 20 in na Spodnjem Bregu pri Ptuju 30 poseslniskih in viničarskih sinov. Ti-le dobijo na imenovanih zavodih prosto stanovanje, popolnič hrano, povrhu pa Se 8 kron mesečne plače. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le toliko teoretična, kolikor je osnovni delavci in samostojni viničarjt neobhodno potrebujejo. Po sklepu tečaja se vsakemu udeležencu vroči spričevalo o njegovi uporabnosti. V svrho sprejema v enega ali druzega teh tečajev imajo prosilci svoje koleka proste prošnje najpozneje do 15 janu-varija 1904 deželnemu odboru predložiti. V teh prošnjah se mora izrecno pripomniti, v katero zgoraj imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in priložiti se ima prošnjam: . dokazilo o dovršenem 16. letu, 2. spričevalo o nravnosti (obnaSanju), potrjeno od župnijskega urada. 3. zdravstveno spričevalo, da je prosilec brez vsake nalezljive bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bojo od 15. februvarja do 1. decembra 1904 neprenehoma v šoli ostali ter se vsem njjh izobrazbo pospevajočim odredbam deželnih strokovnjagkih organov podvrgli. V Gradcu, dne 3. decembra 1903. Od Štajerskega deželnega odbora. lloi Edmund grof Attems 1. r. Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prenavljanje ter provzroča tehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom z& gojenje Želodca. Svarilo! 0$i deli embalaže imajo zračen stoječo postavno deponooano varstveno znanko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-Ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pft {TRIM Ofltt' Praga, mala Strana, ogel herudove ulice. Po pošti razpošilja te vaak dan. Proti vjK>ši|;atvi K 2*66 se požij* velika strkkni<-a in za K T60 mala steklenica na vse postaje avatro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna). 896 i Josef Kasimir, Ptuj (tik ^Štajerca") priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga in vsakovrstne barve (farbe), sploh vseh v to stroko spadajočih reči. Opozarja cenjene odjemalce na svojo izvrstno kavo, na najfinejši čaj (te), na svoje olje, moko (melo), riž (Reis), maščo itd. Prodajo tudi v najboljši kakovosti spiritus, vsakovrstne esence za izdelovanje jesiha in žganja, sodo, žveplo za sode, pipe, evece, milo (žajfo), mast za voze in za Čevlje, vsakovrstne oljnate barve, firnis in čopiče (pinselne) in najboljši petrolej. — Cene so jako nizke, Josef Kasimir, Ptuj (poleg Štajerca). 1054 KmPtAVftlpi f Najdeno je varstveno in krmilno sredstvo za JVIIK IU> a.ll • vage Svinje( katero kaj hitro povzroči, da postanejo tudi debele. Da se obvarujete škode, pitajte že prascem doktor pl. Trnkdczy-jev 1037 Kranjski redilni prašek za prašiče Ta prašek pomnožu je žrelje, poboljša pleme, meso in mast. En zabojček za 50 vinarjev zadostuje za več mesecev. Dobi se pri trgovcih. I*o pošti se dobi inajmanj o zavojčekov) od glavne zaloge, lekarne (apoteke) Trnkoczy v LJubljani, Kianjsko. Pohvalna pisma za ta prašek vsak dan prihajajo. Po^or biciklisti, krojači in šivilje! Popravila bicikelnov, šivalnih strojev, in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestand- teile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker slnžboval sem že v Ameriki in na Angležkom. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro Ohranjene bicikle od 30 gold, dalje. S spoštovanjem Anton Fink 1162 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. a jesensko in pomladansko gnojenje travnikov in sadunosnikov priporočam vam Mf* Tomaževo žlindro od 16 ° o do 20%, Kainit, Superfosfat. ~3H§ Za 1 oral se vzame 200 kg Tomaževe žlindre in 100 kg kainita. Zaradi zasipanja Stepjha prodam dobro ohranjeno opravo *a U*eg* j,^^ J^g^ uib zaloga Špecerijskega blaga in Železa v Mariboru, Herrengasse. 14 Paris 1900. GRAND PRIX. Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. Brata Slawitsch Stroji za napravljanje rezi s palentovam tečaji na valjarje, ki "se sami mažejo. s prav lahkim lekom in priliranilvijo moči do približno 40 »/«. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravJjanje Srota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive štedime peči s kotlom z ernajliranimi in neem ajl ranimi vlažnimi kotli, sto eči ali prevoziti vi, za kuhanje ali parenje krme. krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d, nadalje lu-ščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki. stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vital! (GBpel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši Sejalni Stroji „AgriC0lalt (zistem na tiralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne patentovane škropilne priprave za pokonoevanje različnih škodljivih rasli in, škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje pero-nospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Ph. Mayfarth & Co. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna železa in fužine na par mi Dunaj II I, Taborstrasse 71. llustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor elegantne hlače za malo svoto in sicer za I yld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. Izdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa. Duuajska fllijala za snkneno blago Ch. Jnngwirtb, Krakau 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdelnje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strnne. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tndi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ Minerva A ...........100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in Črevljarje . . . 90 „ — „ Cylinder Elastik za Čevljarje.....180 „ — „ Oeli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate) Cenik brezplačno. 765 Josef Pirich mlajši usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat. 1072 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega praha med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. 1103 Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) 15 . .'i1..'.'!; . — * FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju, Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago- Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. ms i i hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. tanje vlog interesentov dne 31. dec 1901 K 9,316.93582 [loge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3.169.459-11 Od tega je odračuniti: K 12,486.394 93 vote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2,677.84372 tanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.55121 Hipotekama posojila...... ..... K 6,085.868-31 Mejmčao stanje.............> 78.02914 Posojila na vrednostne efekte.......» 20.601 83 Efeklni zaklad .............> 2,919.611 — Posestva................> 184.000 — fmetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 300.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih.......> 107.201 99 Stanje blagajne (kaše)..........> 40.8234fi Glavni reservni zaklad..........> 553.57422 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 298.150-69 Zaklad za penzije......... . . . > 31.227*62 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°.0 in se plača intni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. i04j ********************** Pravi tirolski have 1 o Ivi iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10. 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročila. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbta. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 110G H» Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava pO sledečih cenah: Cela sedita rjuha (plahta) sa posteljo 2 ali 2'/> metra dolga, velja samo 1 gld.. oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša seSita rjuha iz Itnkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domaČe platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „5trozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch 1068 trgovca v Ptuju, Florianski trg. 16 Razjasnilo« Jako čislane remonter-ure na sidra (anker) zistem Rosskopf v nikelnasiem okrovn se že črez eno leto od mojih knpovalcev kaj rade kupujejo, sosebno jih čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni. Pošiljam moje prave amerikanske patentovane remonter~nre na sidra, zistem Rosskopf (jako priporočane za službo) z emaii-kazal-nikom v fino poliranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali, nalančno regulirane, lekoče ;J6 ur. garantirane na 3 leta, kupovalcem direktno 1 komad za gold. 2-50, 3 komade za gold. 7*— 6" komadov za gold. 13'50. Dobijo se pri meni tudi ure lega zislema s podobo Karola Marxa ali pa Ferdinanda Laasale ter stane komad gld. 3* -. Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejo samo 30 kr. en komad. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, da se denar naprej posije ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo zahtevati. Hanns *&* Konrad Prva tovarna za ure v Briixu štev. 475 na Češkem ustanovljena 1887. ces. kr. sodriijsko poverjeni cenilec. Nobena ivrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi medaljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta. Dnstrovaui cenilni katalogi o urah o zlatem in srebrnem lepotičju pošljejo se na zahtevanje brezplačno in franko. d. 879 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart v Buchsu in y Baslu (Švica.) Havre-New York. Tožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Strune za gosle, cifre, tamburice in za vsakovrstne instrumente, in sicer nfijbo'iše in najfinejše blago po jako nizki ceni, pripor' čata Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski trg. Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da sej zabranijo pomote. 1021 j Red Star Line, Antwerpen Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 3o v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphia. - Dobra hrana. — izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunajij ali Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice Štev. 41. w* Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanse v Ptuiu.