Ob mednarodni razstavi cvetja
_ letošnja mednarodna razsta-cvetja, povrtnine in sadja, tr^* prvdd v obširnih prostorih askega velesejma, je kot o-0h.ajno lepo in okusno urejena, st’Sk°Va'ec si v številnih raz-vnih prostorih s pravim užit-nem °Sleda najrazličnejše krasto	od navatine domače
nereC^e ^geranije) do eksotič-bežne orhideje, od pritlika-str kaktei do vitkih cipres, pela , komP°ricije rezanega cvetna’k[.a<ir!e miniaturne parke, le-m 0 )k® m risbe rastlin, zani-Sv ^latehstično zbirko, po-ja?,.en°. flori itd. O stalno na-» al^em zanimanju tržaške-°Winstva za cvetlice, za leje i narave .govori dejstvo, da ekc>? d°sti na.ibolj raznovrstnih Renatov razprodanih.
^eliko prostora je na razsta-tvj °SVečenega amaterski soji-najr!!,et'ic\ Amater najde tam stva .1Cnejše pripomočke, sred-IjTas ln naprave za svoj hobby. da: en Primer amaterstva nam bann p®stra kompozicija «ike-za so°w». Vse to so lepe in ln J, ‘telja okrasnega cvetja enja zanimive stvari.
cveti-5 S tržno proizvodnjo Pač C Se ne okvarja amater, n-a. Pa kmet-vrtnar, strokov-gos sodelovanju učenjaka, J Ved„ aarstvenika, trgovskega iz-9 Posve*3' A tem je na razstavi eno Premalo pozornosti. p ined ’ ki bi moral biti na tej » trainarodni manifestaciji cen-J ten- . figura, je skorajda odso-,1; tharili °l P° navadi’ s0 S® zane"
stav letošnje razširjene razprav Sm° sPrlfi° tolikšnih pri-
ir. ^aV ir, .	*
i ^kovai- priP°vedovanj res pri-* stti0 v,1 kai več. Pričakovali š. Predvsem, da bosta trža-
** nKXi_
m pokrajina, go-
,°lkSina
8 Sgfcv«.	_
PiamfpA te važne mednarodne f> Peje ^^cije, bolje in primerih Na r stopani, ne pa najslabše. J biočan ^1. ki bi morala biti
__ arsfep _ 7 ~ ------------------ --------
J1 gani2at proizvodnje pri nas. Or-u? Potna n1 razstave so popol-spektjvprezrii možnosti in per-daje > ki jih naša pokrajina fPloh ,razvoj cvetličarstva, se “ vsai a° Potrudili, da bi da-
pi*
i
r
$ Poč(al Slavne smernice za bo-; t ^PSporia«v?J te važne kmečko-^ Vei> Ske PaboSe pri nas.
Fr<ri 'naJ6 . vprašanj, ki stoje p\ i kajen^mi cvetličarji spričo °jkih ,a Podnebnih in pedo-Jl >trneter "
■aJ^nih
tržnih razmer: od
'A 5^^“£rSSiS£i
.J if8a id0 Pridelovanja doma-"J h'ivati H?ena in čebulic. Upo-v v n»iii,morali tudi dejstvo, rit' > bekil kraiih dobro uspe-A rp.2at,?tere odlične zdravil-alba ine’ kot npr. Artemi-J 1?.. kori-;? dru§e. ter da bi bi-*hove,lno proučiti možnosti n	I»to ve.
* fa alba •ne’ kot npr. Artemi-
hŽ tudi , Pridelovanja. Isto ve-Pfldobivn«! nekatere rastline za CVet]jje eteričnega olja.
, ^ n?!41!, daa razstava ne sme po-0 *	° a a e Trst samo dobro
, fe da .fredlšče cvetlic, am-.u#i ,_0JJ tn0A le lahko tudi vedno Ki^®bar«° Pmizvodno področ-.' IŽažko sredstva, ki jih za fj > viadazstavo vsako leto dali^ kra’i dežela> pokrajina in f pJ’ bit. ^ds>oJevne ustanove in ki V ta,1 boli p f^dstva, bi morala . sNj cLzkorišftana tudi za A a basr^t^arslva in vrtnaril tiS ttu pri nas-
A P^stav^ tora je na letoš-n fiNŽT posvečenega med-de 4 stanUd,yarstvu prirode. V '■J kikSPe slike So razstavljene & viba a ke, S, nacionalnih par-J ^si in naepk,em,' v Ceškoslo-d tta*® žani^. PolJskem. Prikazalo 1 tkave v 51V1 lepaki o varstvu IV. b>- 2elnNamčiji.in na Angle-'d( tiia vrednj Poučni in posnema-So 8 bariLs<? lePaki v nemšči-H Port^kon^dimi cvetlicami, ki ra?°bbe»a ° zaščitene. Ničesar C	Pa ni pokazanega o
< ln bPvrsf^^de v Italiji Gl«-ffP5! ia ^aravnihnaciona'nih Parkov d tvt^bfrin 5 rezervatov Itali-t r0&skitniZrt0*taJa za drugimi
Ip ; fla ba Vredno Je dej' ,»,? iPet^topn-^ftavl niti ni bež-'jsA; aitega Kr flora našeSa zna-
6 Znano da 'V Piip času veliko go-m	zahtevah, da se
Caci°balnihZaSčiti z zakonom iPena Pltpa'l1 parkih- Kraška W Ca: haa 1« kraievnesa po-
mi	«335?ypl
*f	an.£Sči™nJJ"’
;tt» ^de t„nn°m. Na razstavi mi\ '’>» »alg ,LSa Popolnoma pre-s i "'S,a drugt edne pobude trža-0*} C	«Pro Natura Car-
^ . ifiPo graške univerze. Bo poznavanje tržaškega
Krasa spada brez dvoma k razstavi. Prav tako spada k razstavi tudi botanično spoznavanje alpske flore, posebno kar zadeva sosedne Julijske Alpe. Sicer je bilo na razstavi govora o «alpskih cvetlicah v vrtu Juliana«, toda krog sodelavcev bi se moral znatno razširiti. Ne bi smeli pozabiti tudi na ugledne poznavalce kraške in alpske flore iz Slovenije. O varstvu narave je bilo tudi v Trstu izdanih precej publikacij, toda teh ni nikjer videti. Sploh ni omenjeno plodno delo tržaškega rojaka Juliusa Kugyja in Francoza Bois de Chesneia, ustanovite!'ev alninetuma ((Julijana« v Trenti in odličnih poznavalcev alpskih cvetlic.
V	zvezi z naglim znanstveno tehničnim in tehnološkim razvojem v cvetličarstvu ter vrtnarstvu in sadjarstvu, kar zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje učenjakov, tehnikov in operaterjev, je bilo vzporedno z letošnjo razstavo organiziranih precej stranskih prireditev. Omembe vreden je sestanek o problemih mehanizacije v vrtnarstvu, kamor spada tudi mehanična dezinfekcija zemljišča. Ta problem je posebno važen za vrtnarstvo in cvetličarstvo in bi ga morali čim prej rešiti tudi pri nas. Zelo zanimiva je pobuda italijanskega vrtnarskega združenja, ki bo priredilo 2. maja seminar o problemih uporabe ogljikovega dvokisa v cvetličarstvu. Na obeh manifestacijah bodo omenjena vprašanja obravnavali ugledni znanstveniki in praktiki iz raznih krajev države. Priporočljivo je, da se obeh študijskih dnevov v čim večjem števiiu udeležijo naši cvetličarji in vrtnarji.
V	letošnji obliki razstave, ki je prvič razširila svoje območje tudi na vrtnarstvo in sadjarstvo, je bilo dosti več pričakovati tudi iz teh dveh panog. če organizatorjem ni u-spelo dati mednarodnega ali vsaj nacionalnega pečata vrtnarstvu in sadjarstvu, bi morali vsaj primerneje predstaviti našo krajevno proizvodnjo, ki ni kar tako zasmehovanja vredna, kot se je zdelo na letošnji XII. prireditvi. Tržaška specializirana proizvodnja zelenjave zasluži primernejše zastopstvo, pa čeprav se z njo ukvarjajo izključno neposredni obdelovalci zemlje.
Kje leži vzrok omenjene diskriminacije na račun našega vrtnarstva? Kot po vsej Italiji, se tudi tu na Tržaškem izvaja politika monopolov v kmetij-, stvu, politika gospodarskega zapostavljanja in izkoriščanja delovnega kmeta. Se več: ker se s tukajšnjim kmetijstvom ukvarjajo delovni ljudje slovenske narodnosti, so ti še nacionalno zapostavljeni. To hudo krivico, ki traja že leta in leta, je treba popraviti. Slovenski kmet mora najti primemo zastopstvo v vseh organih za kmetijstvo, v vseh kmečkih u-radih in ustanovah. Probleme kmetijstva na splošno, ter vrtnarstva in cvetličarstva posebej, lahko pravilno razume samo tisti, ki se v dotičnem kraju s to panogo dejansko ukvarja. To bi morale vedeti naše oblasti, to bi morali vedeti tudi naši politični predstavniki.
Tržaški kmetje se ne bodo nikoli znašli in se dobro počutili na prireditvah, kjer niso zastopani in upoštevani; na prireditvah, ki nimajo kmečkega značaja, ker nočejo biti ponižani. Slovenski cvetličarji, vrtnarji in sadjarji se zavedajo svoje moči in svoje sposobnosti. O tem nam nazorno pričajo vsakoletni tabori, ki jih Tržaška kmečka zadruga prireja na Opčinah. Kljub pomanjkanju sredstev in prostorov se tam počuti naš kmet kot doma. Razstave povrtnine so na taborih zaznamovale vedno dobre uspehe, so dejansko odražale tržaško vrtnarsko proizvodnjo.
Krivico, ki je bila storjena našim cvetličarjem, vrtnarjem in sadjarjem na letošnji mednarodni razstavi, je treba popraviti. Njihova proizvodnja bo na razstavi primerno pokazana šele tedaj, ko bo ta važna manifestacija dobila resnično kmečki značaj, ko bodo pri njenem organiziranju in določanju smernic sodelovali dejanski predstavniki kmetov, tisti, ki se o cvetličarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu razumejo, tisti, ki se s temi panogami u-kvarjajo.
|	Inž. Miloš Kcdrtč
l ‘J :


HE’:	B,
m\ jE*.
W \
% sp
|V Wt
< s Tfr	_ . V \ 1
Dro, Korošci!
Danes popoldne bomo v Kulturnem domu pozdravili med nami drage brate iz Koroške, ki bodo prišli, da nam vrnejo obisk z lanskega srečanja ob Zablatni-škem jezeru na Koroškem, kamor je odšla večja skupina Slovencev s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije. Združeni po lepi slovenski pesmi bodo Korošci in Primorci obnavljali poznanstva, sklepali nova prijateljstva.
Res je, da se Korošci in Primorci sicer tudi izven teh srečanj večkrat sestanemo, vendar moramo zaželeti, da bi naši stiki postali še pogostejši, da bi naša potovanja na Koroško in obratno postala smotrnejša, da bi nam kot Kras, Vipava, Brkini in Tolminsko postali znani in domači tudi Rož in Podjuna, Gure in Žila pa še Gosposvetsko polje s starim znamenitim spomenikom.
Prav je, da se večkrat sestajamo, si drug drugemu pomagamo z raznimi nastopi, predvsem pa, da se pomenimo o vseh tistih vprašanjih, ki se tičejo manjšin in ki jih države morajo reševati naj bo tukaj ali tam. Vsakega uspeha Korošcev ali Primorcev se bomo veselili eni in drugi, prav tako pa bomo odločno ožigosali vsako krivico, ki bi jo morala manjšina utrpeti pod Avstrijo ali pod Italijo.
V želji, da bi se obojnim bilo treba vedno manj pritoževati nad krivicami, da bi obojnim bile priznane vse tiste pravice, ki so nerazdružne s pojmom svobode in resnične demokracije, da bi se povsod, kjer živi slovenska manjšina, brez predsodkov in brez strahu slišala slovenska beseda, lepa slovenska pesem,
izrekamo našim bratom iskreno dobrodošlico!
DRO, KOROŠCI, POZDRAVLJENI OB JADRANSKEM MORJU!
Dogodki iz protifašističnega gibanja pred tridesetimi leti v Julijski krajini
3. I. Ponoči so protdfašistd v o-koldd Trsta in Istri trosili in lepili po stenah propagandne letake. Z letaki v italijanskem in srbohrvaškem jeziku so pozivali prebivalce, naj se upro fašizmu in naj ne gredo v Španijo prelivat krvi za fašiste.
15.	II. Ob rojstvu italijanskega fašistična vlada izdala
odlok o amnestiji jetnikov, obsojenih do treh let zapora, za jetnike, obsojene na višje število let, je bila kazen znižana za dve oziroma tri leta. V tem času je bilo zaprtih nad 300 protifašistov iz Ju-, lijske krajine in izmed teh so bili | le redki amnestirani.
16.	II. Italijanski protifašistični študentje v emigraciji so poslali jugoslovanskim študentom solidarnostno izjavo, v kateri obsojajo priprave na prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo ter fašistično nasilje nad slovansko manjšino v Julijski krajini. V izjavi predlagajo enotno delovanje študentov obeh držav za dosego skupnih idealov, za osvoboditev Ju-
POZIV GRŠKEGA POSLANCA EDA TEODORAKISA SVETOVNI JAVNOSTI
lijske krajine In italijanskega naroda izpod fašističnega režima. Izjava je bila odgovor na resolucijo, ki so jo jugoslovanski študentje poslali 12. decembra 1936 italijanskim študentom.
16. II. V Gorici je zaradi zastrupitve umrl komponist in pevovodja Alojz Bratuž, ker so ga fašisti 25. decembra 1936 prisilili, da je pil strojno olje, pomešano z ben-colom. Skupina goriških fašistov je na ta način kaznovala Bratuža in člane pevskega zbora, ker so pri polnočnici peli slovenske pesmi. Fašistična oblast je zaukazala tajen pogreb, da bi preprečila protestne demonstracije Slovencev na pokopališču.
25. III. Ob podpisu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo je italijanska vlada amnestirala več Slovencev In Hrvatov iz Julijske krajine, ki so bili obsojeni na konfinacijo, ne pa tudi zapornikov.
Marca je Pino Tomažič, po vrnitvi iz Jugoslavije, skupno z Alojzom Budinom in Viktorjem Batisto organiziral ilegalno partijsko tiskamo v zapuščeni oglarski koči v Mejah pri Zgoniku. V tiskarni so do leta 1939 razmnoževali partijsko glasilo «Delo» in letake s komunistično propagando.
12.IV. V raških rudnikih so ko-




Vsi demokrati sveta in še posebno Evrope naj se postavijo na stran grškega ljudstva
Grška vlada je razpustila stranko EDA - Spopad na meji med Grčijo in Turčijo - Izpuščeni štirje italijanski državljani
RIM, 29. — Glasilo KPI «Unita» bo objavilo jutri poziv znanega grškega glasbenika in poslanca EDA Mitisa Teodora-kisa mednarodnemu javnemu mnenju. Kakor je znano, je bil Teodorakis (ki je med drugim napisal glasbeni komentar filma «Grk Zorba«) aretiran. Vendar pa mu je uspelo poslati v tujino sedaj objavljeni poziv.
Poziv ima datum 23. aprila. V njem je rečeno, da bo (dzdajstvo proti Grčiji pripeljalo neizbežno in v najkrajšem času do dokončne rešitve notranje krize z iztrebljenjem monarhije, vseh njenih zaščitnikov in njenih korenin v naši deželi«. Poziv pravi nato, da je 'grško ljudstvo že obsodilo ((instrumente tujca«, in nadaljuje:
«Naša dežela, je pod. vojaškim nadzorstvom. Na tisoče je aretiranih. Lov na ljudi ogroža tisoče oseb. Nihče ne ve za točno število žrtev. Z jetniki, med katerimi je mnogo voditeljev levice, zveze centra ln tudi desnice, nečloveško ravnanje.
Pozivamo vse demokrate sveta, in še posebej Evrope, naj se odločno postavijo na stran grškega ljudstva v njegovi borbi. Mi, grški patrioti organiziramo naš pa-triotični in demokratični odpor z optimizmom in zaupanjem v neizčrpne sile našega ljudstva. Zgodovina naše dežele je velika in slavna. Mnogokrat smo se že postavili proti močnim sovražnikom in smo jih premagali. Vemo, da bo nova zgodovinska bitka težavna ln trda, toda odločna in lepa.
Kajti pripeljala nas bo do sijajne zmage, do svobode, prave demokracije, brez kralja, do naše narodne neodvisnosti, do patrio-
tične enotnosti našega ljudstva in do narodnega preporoda.«
Poziv dodaja: ((Delavci, kmetje, funkcionarji, znanstveniki, obrtniki intelektualci, častniki, vojaki, mornarji, varnostni agenti, Grki, ki ljubijo domovino, ponosna grška mladina, moški, ženske, mladi in stari, vsi grški patrioti naj opustijo svoje različno politično mnenje in naj se dvignejo kot en sam mož proti tistim, ki hočejo uničiti našo svobodo. Združijo naj se pod skupno zastavo: svobode, demokracije, Grčije. Združejo naj se odločno v patriotični narodni fronti proti diktaturi. Za nas Je danes en sam skupen ideal, ena sama skupna borba: kako rešiti Grčijo pred sramoto tiranije. Nobena žrtev ni prevelika. Naša srca bijejo vroče sovraštvo proti tiranom.«
V Atenah so danes dovolili skupini italijanskih časnikarjev, da obiščejo Glezosa v hotelu, kjer je zastražen. Glezos je izjavil: »Moje življenje je dobro: z menoj ravnajo dobro, kakor sem že rekel grškim časnikarjem. Toda vprašanje ni to.» Na vprašanje, kaj je z rjegovo ženo, je odgovoril: »Vem, da je bila aretirana, toda ne vem, kje je.» Glezos je pod nadzorstvom v istem hotelu, kjer
so tudi voditelj zveze centra Andrej Papandreu in drugi politični voditelji, ki so jih zaprli po državnem udaru.
Grška vlada, ki se je danes sestala, je sklenila razpustiti levičarsko- stranko EDA. Poleg tega je sklenila začeti sodni postopek za razpustitev levičarskega mladinskega gibanja »Mladina Lam-brakis«, »Mladina narodne radikalne zveze« in »Mladina zveze centra«.
Minister za javni red je sporočil, da bodo pristojne oblasti »skrbno proučile« primer vsakega jetnika in če bodo ugotovili, da ta »ni nevaren za narodno varnost«, ga bodo izpustili. Dejal je, da vlada nima namena ustanoviti koncentracijskih taborišč.
Notranji minister Patakos je včeraj sporočil, da so aretirali 6509 oseb, od katerih so jih 1328 že izpustili, medtem ko so jih 724 prepeljali v noči med ponedeljkom in torkom na otok Giaros, kamor bodo v kratkem poslali novo skupino 1810 ljudi. Drugih 2647 zaprtih, ki so sedaj v koncentracijskih taboriščih blizu Aten, bodo tudi poslali na ta otok.
Danes so sporočili, da so grške oblasti izpustile štiri italijanske državljane, ki so bili več dni zaprti, ne da bi vedeli, kje so. To je sporočil grški notranji minister italijanskemu poslaniku v Atenah.
Podpredsednik grške vlade in minister za obrambo Spandidatis je izjavi,, da je grška mornarica ob strani nove vlade in da jo pod
pira z vsemi svojimi silami. Po velikonočnih praznikih bo skupina vojnih ladij obiskala številna pristanišča Grčije, »da okrepi čut
zaupanja in navezanost prebivalstva na oborožene sile«.
Današnji atenski listi objavlja-
(Nadaljevanje na 2. strani)
munisti razširjali letake s pozivom rudarjem, naj zahtevajo socialne pravice.
27.	IV. V zaporu v Rimu je umrl Antonio Gramsci, začetnik in ideolog italijanske komunistične stranke.
17. V. Komunisti s Krasa in Goriške so se sestali na hribu Tr-stelj na Krasu. Razpravljali so o delovanju komunistične partije med kmeti, mladino in slovenskimi narodnjaki, da bi ustanovili ljudsko fronto.
20 VI. Posebno fašistično sodišče je drugič obsodilo študenta Andreja Manfredo iz Kobarida na 7 in pol let zapora zaradi pripadnosti komunistični stranki. Obtožili so ga, da je organiziral sestanke intelektualcev za študij protifašistične literature in da je ukazal sneti italijansko zastavo ob zavzetju Addis Abebe.
22. V Posebno sodišče je obsodilo pet tržaških komunistov, med njimi odposlanca centralnega komiteja komunistične stranke Italije Tončiča, na 4 do 12 let zapora. Policija jih je aretirala avgusta 1936, ko so organizirali partijske celice v ladjedelnici Sv. Marko in Sv. Andrej v Trstu.
28.	V. Po slovenski Istri so komunisti z napisnimi akcijami protestirali proti fašističnemu prazno-vanju dneva solidarnosti s Francovo Španijo.
Maja sta komunistični stranki Italije in Jugoslavije izdali skupino izjavo z obsodbo italijansko-jugo-slovanske prijateljske pogodbe, ki je bila podpisana marca istega leta. V razglasu je rečeno, da pogodba pomeni združitev dveh imperi-alizmov in da podpira razpoloženje za vojno.
Junija so komunisti narisali po stenah v Škocjanskih jamah komunistične embleme. Policija je aretirala 7 oseb iz Lokve in Bazovice.
8. VIII. v Miljah pri Trstu so fašisti umorili Maria Rossettija pod pretvezo, da je propagiral komunistične ideje. Zaradi protestov na pogrebu je policija aretirala več oseb, zato so sledile demonstracije pred zaporom z vzkliki proti fašizmu, za Sovjetsko zvezo ln za re-
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB 75. OBLETNICI USTANOVITVE DELAVSKE ZBORNICE
Manifestacija CGIL v Rimu za proslavo delavskega praznika 1. maja
Senat odobril letošnji proračun - V torek v poslanski zbornici razprava o SIFAR - Uslužbenci krajevnih ustanov bodo stavkali v torek in sredo
RIM, 29. — Ob 75. obletnici ustanovitve rimske delavske zbornice je bila včeraj v Rimu manifestacija, ki jo je organizirala CGIL, da s tem proslavi praznik prvega maja.
Skupine delavcev raznih strok so i
prišle v sprevodu iz raznih delov mesta in so se zbrale na Trgu San Giovanni, kjer sta govorila tajnik delavske zbornice Mario Mezzanot-te in zvezni tajnik CGIL Vittorio Foa.
Foa je govoril o razmerah, ki so nastale v Grčiji, in poudaril, da je državni udar spravil v življenje fašistični režim «na meji naše dežele z uničenjem sleherne politične in sindikalne svoboščine, ter z zatiranjem in ogrožanjem antifašistov in demokratov«. Dodal je: «Ne more biti meje v solidarnosti z delavci in z grškim ljudstvom, dokler ne bo ta sramota izbrisana.« Zatem je govornik analiziral položaj sin dikatov v Španiji ter Je nato obso-
dil amerišKO napadalno vojno v Vietnamu.
Obravnaval je nato notranja vprašanja in predvsem govoril o zaposlitvi, mezdah, pokojninah, sin-dikalnih svoboščinah in enotnosti. Glede sindikalne enotnosti je Foa ugotovil, da so bili storjeni številni koraki naprej. Poudaril je dalje, da bo CGIL še dalje delovala za sindikalno enotnost. Pripomnil Je, da so med raznimi sindikati še vedno različna stališča. «Toda te razlike, je dejal, se zmanjšujejo in izginejo vsakikrat, ko so potrebna konkretna dejanja in ko se pojavijo konkretni problemi delavcev. Za radi tega se ne bomo ustavili in bomo še dalje delovali za enotnost.«
Manifestacije so se udeležili tudi nekateri grški univerzitetni študentje, ki so pozivali na solidarnost z grškimi političnimi preganjanci.
Senat je dopoldne odobril letošnji državni proračun, s čimer je zadoščeno tej važni formalnosti, saj je parlament podaljšal začasni proračun samo do konca aprila in bi prišla država v težave, če ne bi bil proračun pravočasno dokončno odobren. Senat se bo ponovno sestal 9. maja.
V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o reformi bolnišnic. Opozicija očita zakonskemu predlogu, da je slab kompromis stališč v vladni večini in da so socialisti ponovno popustili glede bistvenih vprašanj. Tako očitajo, da so pred videna sredstva nezadostna, da se krši prvenstvena pristojnost dežel
■iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVOMAJSKI POZDRAV JUGOSLOVANSKIH ORGANIZACIJ
Borci NOB Jugoslavije obsojajo fašističui udar v Grčiji
Še vedno niso izpustili aretiranih jugoslovanskih državljanov
BEOGRAD, 29. — Centralni komite ZKJ, Zvezna konferenca SZ DLJ, centralni svet ZSJ, Zveza združenj borcev NOV in centralni komite ZMJ so objavili prvomajski pozdrav, v katerem poudarjajo, da proslavljajo prvi maj kot praznik dela, praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi sveta, kot navdih in spodbudo za nova prizadevanja, da si napravijo življenje lepše in polnejše.
Pozdrav ugotavlja nato, da je ju goslovansko ljudstvo odločno stopilo v družbeno in gospodarsko reformo ter da ga čakajo še odločilni boji za reformo. Nato dodaja: «V svetu ali na vasi, v tovarni, inštitutu, šoli ali zadrugi, v vsakem okolju, na vsakem delovnem mestu se krepi prepričanje delovnega človeka, da je predvsem od njega, od neposrednega demokratičnega odnosa, za katerega se poteguje, odvisna njegova sedanjost in njegova prihodnost.«
Zatem ugotavlja pomembne zrna ge, ki so jih izbojevale sile samoupravi javske družbe ter povečanje neposrednega vpliva in odgovornosti občanov pri odločanju o družbenih zadevah.
Pozdrav pravi zatem: ((čedalje globlji samoupravni odnosi so temelj za čedalje bolj enakopravne odnose med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Svoboda in zavest de lovnega človeka, njegov neposredni interes, interesi njegove delovne organizacije, njegove širše skupnosti so podlaga za zbliževanje, povezovanje in resnična enakopravnost, resnično bratstvo in enotnost «
Na koncu pravi pozdrav, da si bo jugoslovansko ljudstvo z borbenim optimizmom kot doslej priza-
lin iiiiiin n iiiiiiiiii Minili n mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Dogodki
(Nadaljevanje s 1. strani J
ublikansko Španijo. Med demon-iracijo je policija aretirala še 140
Avgusta je komunistična organi-icija razmnožila v ilegalni tiskarni Pulju okrog 50 izvodov partijske-
i glasila «11 Lavoratore«. Septembra so se predstavniki r.lo-snskih in mladinskih meščanskih rotifašističnih struj sestali na ovku pri Otlici, kjer so sprejeli ačela o enotnem protifašističnem slovanju in obsodili pasivnost Slomških političnih voditeljev. Septembra so komunisti v Pulju itisnili okrog 50 izvodov ljudsko-ontnega glasila «La voce del po-olo« namesto dotedanjega stran-inega glasila «11 Lavoratore«. Septembra je policija preiskala anovanja v Cežarjih v slovenski stri ter našla letake s komunistič-
0	propagando In delavsko zasta->. Aretirala je 28 oseb iz Cežarjev, obegov, Gabrovice in Marezig. Oktobra je fašistična stranka re-rganizirala fašistične mladinske rganizacije in ustanovila enotno rganlzacijo GIL — Italijanska iik-irska mladina, ki je zajemala mla-ino od 6. do 21. leta starosti. V ilijski krajini je oblast z gospo-»rsko-socialnimi sankcijami prištevala Slovence, da so vpisovali roje otroke v to organizacijo.
1. XI. Tržaški protifašisti so v redmestju Sv. Jakob trosih leta-
3 z vzkliki ljudski fronti.
5. XI. Policija je aretirala devet žaških komunistov, ki so pri-
ravljali letake za obletnico okto-
rske revolucije, ter zaplenila čistilni stroj. Do januarja 1938 je ■etirala 38 komunistov iz Trsta
1	Pulja, organizatorjev ljudsko-ontnega gibanja, ki so izdajali irojezično glasilo »Ljudska fron-i», «La voce del popolo« in drugo ropagandno literaturo.
5. XII. Tržaška slovenska mla-ina Je priredila slovensko gledalko predstavo v gostilni Lovec v rstu. Predstava spada med začet-
9 nastope mladinske protifašlstdč-9 fronte v Julijski krajini, ki je slovala v obliki pollegalnlh prire-Itev In izletov ter Izdajanja ilegal-b slovenske literature.
M. K. W.
devala za utrjevanje miru, sodelovanje in enakopravnost med narodi, izražajoč solidarnost in podporo osvobodilnemu boju narodov kakor tudi vsem naprednim silam, ki se bonjo za narodno svobodo, demokracijo in socializem, toda proti nasilju in zatiranju človeka in narodov.
Zveza združenja borcev NOB Jugoslavije z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremlja uvajanje diktature in brutalni obračun z demokratičnimi svoboščinami in ostalimi ljudskimi pravicami borcev za svobodo sosednega grškega naroda. V svoji izjavi Zveza združenja borcev ugotavlja, da aretacija rodoljubov in grožnje s smrtjo narodnemu heroju Glezosu izzivajo upravičene proteste in zaskrbljenost svobodoljubnih narodov ,in	svetovne
javnosti. V tem skrbno pripravlje-
■ ■.	> % m * mm •	»<•*' -«	* . m
nek, ki spvpcl p več strankah v socialističnem s
nem In organiziranem vojaškem u-daru proti svobodi in neodvisnosti grškega ljudstva so se pokazale notranje in zunanje protidemokratične sile, ki hočejo spremeniti Grčijo v žarišče nemira in nestabilnosti v Evropi v bazo za izvajanje pritiska na miroljubne narode. Borci narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije izaržajo vso solidarnost z grškim ljudstvom in istočasno opozarjajo na nevarnost, ki jo v Evropi predstavlja kršitev svobode in teptanje grškega ljudstva.
Jugoslovansko veleposlaništvo v Atenah še vedno ni obveščeno o vzrokih aretacije zastopnika Jadro-Unije Bruna Baranina. Na ponovne proteste poslaništva so oblasti obljubile, da bodo sporočile vzroke aretacije in dovolile jugoslovanskemu konzulu, da ga obišče. Jugoslovansko veleposlaništvo je prav tako obveščeno, da bosta dva Jugoslovana, ki sta bila aretirana v petek zjutraj in prepeljana na otok Iaros, vrnjena v Atene, kjer bosta odgovarjala pred pristojnim sodiščem. Obljubljeno je bilo, da bo jugoslovanskemu poslaništvu dovoljeno sto-piti v stik z aretiranima.
Danes popoldne je prispela na Ohrid skupina 120 grških turistov. Prvotno je bilo predvideno, da bo prišlo 400 turistov, prišlo pa jih je samo 120, ker ostali niso dobili vizuma.
Jugoslavija-Nemčija
BEOGRAD, 29. — Nocoj so v državnem tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu podpisali protokol o zasedanju mešanega medvladnega odbora Jugoslavije in Zahodne Nemčije, na katerem so proučili vprašanja medsebojnega blagovnega prometa, možnosti sklenitve novega dolgoročnega trgovinskega sporazuma in nekatera finančna vprašanja. Sklenjeno je bilo, da se veljavnost blagovne liste, ki poteče 30. junija letos, podaljša za eno leto. O udeležbi Jugoslavije v do-
bavah nemških podjetij državam v razvoju, kakor tudi glede izkoriščanja jugoslovanskih storitev pri teh poslih so bile dosežene zadovoljive rešitve. Nemška delegacija je obljubila, da se bo zavzela pri svoji vladi za sklenitev sporazuma o delovni sili in konvencije o socialnem zavarovanju. Proučili so tudi nekatera vprašanja s področja večstranskega sodelovanja in možnosti za sodelovanje Jugoslavije v skupnem evropskem trgu.
«Izvestija» o sistemu več strank
MOSKVA, 29. — Glasilo sovjetske vlade «Izvestlja» objavlja čla-
štetemu. List pravi: «V-'mwle*n«* pegejih,«k<* s* je i®v< notežje sil menjalo v korist socializma, so perspektive večstrankarskega sistema v razdobju prehoda v socializem v nekaterimi državah dobile poseben pomen.« Članek je napisal ravnatelj zavoda za filozofijo sovjetske akademije znanosti Pjotr Fedosjev, ki nadaljuje: ((Take perspektive nikakor niso v nasprotju z izkušnjami oktobrske revolucije, temveč so nadaljevanje razvoja v novih okoliščinah tega, kar je bilo v načrtu tedaj. Boljše-viki so sodelovali z nekaterimi buržoaznimi strankami v procesu uved-be socialistične revolucije, čeprav, spričo zelo težavnih okoliščin, v katerih je nastala ruska revolucija, je bilo to sodelovanje zelo omejeno. Toda v drugih državah so pogoji drugačni m enotna akcija več strank Je mogoča « Fedosjejev dopušča domnevo, da je večstrankarski sistem mogoč tudi v državah, ki gradijo socializem«. Ne pa v Sovjetski zvezi, «kjer se že gradi komunizem«. V kapitalističnih državah pa Je možnost ((široke enotnosti ljudskih sil na podlagi naprednega socialnega razvoja«.
68. letalo «Starfighter» se je ponesrečilo
BONN, 29. — Po dolgem času brez nesreč Je zahodnonemško letalstvo zgubilo včeraj svoje 68. letalo «Starfighter», ki je padlo na neko hišo in jo zažgalo. Pilot se je laže ranil. Letalo, ki se je vadilo skupno z drugima dvema letaloma, je nenadoma treščilo na tla in se vnelo. Pri požaru, ki je nastal v hiši, Je zgubil življenje sedemletni deček, njegova mati pa je bila ranjena. Pri nesrečah z letali te vrste Je do sedaj zgubilo življenje 37 nemških pilotov.
Prepovedana maša za Mussolinijem
PARMA, 9. — Škofija je prepovedala mašo zadušnico za Mussolinijem in padlih Socialne republike, ki bi morala biti ob 18. uri. škofija je prepoved obrazložila, češ da so naredili preveč reklame po tisku in s plakati.
glede zdravstva, se politizirajo bolnišnice, da se ne bo nič spremenilo glede verskih zdravstvenih ustanov, katerih status ne bo urejen, in podobno. Po drugi plati pa so tudi danes vladni predstavniki dejali, da bo z uvedbo tega zakona narejen velik korak naprej v zdravstvu v Italiji in zlasti glede bolniške oskrbe.
Poslanska zbornica se bo sestala že v torek, 2. maja in bo ves dan razpravljala izključno o zadevi Sl FAR, vendar pa ta debata ne bo več tako zanimiva, saj sledi podobni, ki je že bila v senatu, ko je minister za obrambo Tremelloni povedai v bVvu vse, kar je nameraval.
Notranji minister Tremelloni je obiska; Južno Tirolsko in se je zadržal v raznih policijskih povelj-skih, si je ogledal način zastraže-nja meje in podobno. Pri tem je ugotovil, da so ukrepi za pobijanje nacističnega terorizma učinkoviti, ker so v zadnjem razdobju aretirali enajst oseb, ki jih dolže pripravljanja atentatov in sodelovanja pri njih.
V Turinu je bila redna skupščina družbe FIAT, na kateri je predsednik dr. Giovanni Agnelli poročal o poslovnih uspehih lanskega leta in dejal, da so ti uspehi izredni. Tako so vnovčili 1.049 milijard izdelkov in naredili 1.184 901 motornih vozil, kar predstavlja, če se prišteje še okoli 200 tisoč vozil po licenci FIAT v drugih državah, 6,1 odstotka celotne avtomobilske proizvodnje na svetu.
Na skupščini «Banco di Sicilia« so odobrili bilanco za lansko leto ter ugotovili, da se je položaj banke povsem popravil.
Uslužbenci krajevnih ustanov so potrdili vsedržavno dvodnevno stavko, ki bo v torek in sredo, 2. odnosno 3. maja. Stavka se prvenstveno nanaša na zahteve po rednem izplačevanju že dogovorjenih prejemkov, na zahtevo po uredbi odpravnine in na nekatera druga j vprašanja normativnega značaja. Stavkali ne bodo pokrajinski ždvi-nozdravnlki, kar je sklenil njih sindikat v zvezi z epidemijo kuge med prašiči in je prav sedaj nadzorstvo živinozdravnikov nujno.
Danes so se pričela pogajanja za ureditev položaja uslužbencev bolnišnic, ki so stavkali več dni in Jfb prišlp.,do,.prekinitve., stavke.^ha, osnovi posredovanja ministra za zdravstvo. Med razgovori so ugotovi:!, da j^ veba poglobiti vprašanje kvalifikacij in so zato že ves izdelan material poslali v proučitev ministrstvu za zdravstvo in ministrstvu za delo.
Minister za delo je danes ustoličil stalno posvetovalno komisijo za preprečevanje nesreč na delu in za higieno dela. Komisija bo predvsem proučevala zakonske predloge in reševala razne spore. Sedaj se bo posvetila predvsem silikozi, saj se za-, radi tega obolenja veča število smrtnih primerov.
Jugoslovanski film na festivalu v Cannesu
CANNES, 29.	— Jugoslovanski
film se je danes predstavil na filmskem festivalu s filmom «Skupljači perja*, ki je vreden «umetniške razstave», kot so napisali kritiki. Film je režiral Aleksander Petrovič in gre za prikaz ciganskega življenja, takšno kot je. Meje med dobrim in slabim so zabrisane, prav tako med realnim in irealnim, ljubeznijo in sovraštvom. Zgodba se dogaja na veliki ravnici, kjer prebiva mešanica raznih narodov: Romuni, Srbi, Madžari. Slovaki in Cigani. V zgodbi se pojavi Bora, ki trguje z gosjim perjem in ki je poročen z žensko, ki je starejša od njega, kot je to med nomadi pogosto v navadi. Kot trgovec hodi od vasi do vasi in nekega dne sreča lepo divje dekle Tiso, ki je zbežala od doma, da se izogne tiranstvu očima Mirte, ki jo je hotel posiliti.
Tisa zbeži in se z Borom poroči v starem samostanu, nato pa jo Bora odpelje na dom, kjer Tisa razočarana ponovno zbeži. Odide proti Beogradu, kjer pa jo čakajo nova razočaranja. Vrne se domov z «avto stopom», kjer jo dva kamio-nista divjaško napadeta. Tisa pride domov, ko je Bora ubil Mirta in skril njegovo truplo v vodo. Ponovno zbeži po veliki ravnici, kjer zmaguje samo zakon močnejšega. V glavnih vlogah igrajo Bekim Feh-min, Jordana Jovanovič in Bata Živo jinovič.
Publika je z mešanimi občutki in zato tudi s ploskanjem in žvižganjem sprejela angleški film napravljen po romanu Jamesa Joyca «0-disejrt. Verjetno je zelo škodoval slab prevod angleškega besedila, saj so bili podnapisi v francoščini vulgarni, kar je poudaril tudi režiser filma Joseph Strick, ki je dejal, da so protestirali gledalci, ki niso mogli filmu slediti v originalnem besedilu. Film je narejen strogo po
NAPADALNA VOJNA V VIETNAMU
Velike ameriške izgube v zadnjih štirih mesecih
Demonstracija Američanov proti vojni v Vietnamu v zah. Berlinu
HANOJ, 29. — Sevemovietnam-ska tiskovna agencija sporoča, da so bila včeraj sestreljena nad Hanojem in bližnjimi pokrajinami štiri ameriška letala. Ta so bombardirala neko predmestje Hanoja z močnimi bombami. Agencija dodaja, da so osvobodilne sile vrgle iz boja s pokrajini Binh Ding v zadnjih štirih mesecih 11.000 sovražnikov, od katerih 6584 Američanov.
Včeraj zjutraj se je 40 kilometrov južno od letalskega oporišča Danag izkrcal bataljon ameriških mornariških strelcev. Bataljon šteje 1500 mož in pripada sedmemu ameriškemu brodovju. Ta ojačenja so poslali zaradi vedno večjega pritiska osvobodilnih sil na tamkajšnja ameriška oporišča.
Ameriška letala so danes ponovila bombardiranje raznih krajev Severnega Vietnama, bombniki «B 52» pa so bombardirali nekatere kraje Južnega Vietnama.
V	New Yorku je kanadski zunanji minister Martin izročil včeraj U Tantu svoj mirovni načrt za Vietnam. Iz Tokia poročajo, da bi Japonska želela sodelovati v mednarodni nadzorstveni komisiji za premirje v primeru, da bi se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti v Vietnamu. Japonska bi bila pripravljena poslati policijske oddelke ali funkcionarje zunanjega ministrstva, ki bi nadzorovali Izvajanje sporazuma o ustavitvi sovražnosti.
V	Stockholmu se je delo Bussel-
romanu z edino izjemo, da je ča- lovega sodišča začelo praktično da-sovno prestavljen v sedanji čas, nes s tiskovno konferenco, na ka-medtem ko se v romanu dogaja teri so poslušali registracijo Russel-leta 1921.	I lovega govora proti ameriškemu na-
padu v Vietnamu. Russell pravi med drugim, da se ZDA obnašajo v Vietnamu, kakor se je obnašala hitlerjevska Nemčija v vzhodni Evropi.
Danes je nekaj nad sto Američanov, ki živijo v zahodnem Berlinu, izvršilo protestni pohod proti vojni v Vietnamu. Nosili so 15 metrov dolge transparente, na katerhi je bilo napisano: ((Vietnam naj bo nevtralen. Ukinite bombardiranje in umaknete vse tuje čete. Pustite Vietnamu, da živi.«
aimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimimtimiiiiimtf umi
/"'1 v • •
Grčija
(Nadaljevanje s 1. strani)
jo z velikim poudarkom brzojavko, ki jo je poslal poveljnik grškega kontingenta na Cipru (12.000 vojakov) general Grivas in ki se pridružuje novi vladi.
Predsednik nove grške vlade Kolias je naslovil proglas na grško prebivalstvo ob pravoslavni veliki noči. Trdil je, da namerava njegova vlada delati, «da prinese pravo svobodo v deželo, in se bo trudila da se kolikor mogoče kmalu povrnejo normalni pogoji delovanja režima«.
Minister za obrambo general Spandidakis pa je v proglasu o-boroženim silam dejal, da «nas vstajenje Kristusa vodi k novemu vstajenju našega naroda«.
Iz Ankare poročajo, da so se v današnjih prvih jutranjih urah spopadli na meji med. Grčijo in Turčijo štirje grški ribiči s tur-
ško mejno patruljo. Pet oseb $ bilo ubitih. Nekaj grških ribi če*:
je ponoči vrglo mreže v reko, \
predstavlja mejo med Grčijo ^ Turčijo. Grški ribiči so prišli t» turško stran in so pretepli neke!8 turškega pastirja, ki je protest' ral. Ta je nato obvestil niejb0 patruljo, ki je prišla takoj ** kraj in pozvala ribiče, naj se o* daljijo. Ti pa so začeli strel]8* proti turškim vojakom, kateri j odgovorili. Pri spopadu so ljubiti turški pastir in štirje g158 ribiči.
Sovjetski tisk nadaljuje ste proti zatiranju, ki ga je d*' tatorski režim sprožil proti <» mokratičnemu ljudstvu.
Sovjetsko poslaništvo v Ateb*'* 1 * 3 * * * * * 9 je objavilo danes sporočilo, v V terem pravi, da je sovjetska v* da dobila iz raznih tujih tttjl informacije, da nameravajo '*’[ nolis-a Glezosa postaviti pred *?l dišče. Izjava se nadaljuje: «Spj* no sodstvo za Manolisa Gle®^ in vsako drugo dejanje, ki bi grožalo njegovo življenje, bi sP* žilo ogorčenje sovjetskega U’"| stva in po našem preprif®" vseh demokratičnih sil, ki mir na svetu. Sovjetska vlad® želela Izraziti prepričanje, da razum prevladal in da se ne dovolilo ogrožanje življenja ^ škega patriota Manolisa GlezO8"; Podajamo to izjavo kot prijali
iiilililliiiiiimiiiiiiiiliHmiliniilmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiliiMiiiiiiHiiiiiiiimiliiiiniiiliiHimliiuiHinnMmmimmiiiiiniUMinnmNniiiHnmMnMmMMmNnMmunmHnmNHHmMunmunmmm iiinm11111
Grčije in grškega ljudstva. , mo, da se odnosi med Sovjet** zvezo in Grčijo nikakor ne bi ** senčili.«
ISTITUT0 Dl CREDITC
PEKLE MPRESI Dl POBBLICAUmiTJ
(I. C. L P. U.)
JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM V RIMU, ULICA Q. SELLA, 2	J
Glavnica vplačana v celoti: L 5.250.000.000 - Razne rezerve L 25.7A9.185.1®
ASSICURAZIh
ISTITUTO NAZIONALE DELLA PREVIDENZA SOCIALE, BANCO Dl NAP0:
SOUDELEŽENE USTANOVE:	CASSA DEPOSITI E PRESTITI, ISTITUTO NAZIONALE DELLE
BANCO Dl SICILIA, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, ISTITUTO BANCARlO., PAOLO Dl TORINO, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO L LIANE, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Vi \ SPARMIO Dl TORINO, ASSICURAZIONI GENERALI, RIUNIONE ADRIATICA SICURTA’.
BILANCA 31. DECEMBRA 1966
i
\
l
r
j
š
h
D
P
«
d:
Vi
tl:
Št
P<
k<
k<
Pc
ba
st:
bi:
ba
ka
NOV DENAR ZA TURISTE
«Tourunit»
ŽENEVA, 29. — Touring Club in avtomobilska združenja, ki so včlanjena v mednarodno turistično zvezo (AIT), bodo izdale 10. maja nov mednarodni denar z imenom «Tou-runit«. S tem hočejo ustvarjati večje možnosti za turizem zunaj glavne sezone. S tem denarjem bodo turisti lahko plačali sobe v hotelu, kosilo in večerjo v 800 velikih hotelih osmih evropskih držav, ki so Italija, Avstrija, Švica, Jugoslavija, Franclja, Nizozemska, Nemčija In Španija.
Hoteli, ki Jih Je Izbrala AIT, so se obvezali s pogodbo, da ne bodo sporočili cen v domači valuti, temveč v »tourunitu«. Cene v tem novem denarju bodo stalne in izredno ugodne. Ta denar bo veljaven samo zunaj glavne sezone. S tem hočejo odpraviti nekatere nevšečnosti pri zamenjavi denarja. Turistu ne bo treba več delati računov, da bi zvedel za ceno hotelov v raznih državah članicah AIT.
Avto brez strupenega izpuha
NEW YORK, 29. — «Ford» in «Mobll oil« sta naredila raziskovalni načrt, da bi izdelali avtomobilski motor na bencin, ki ne bi imel strupenih izpušnih plinov in ki ne bi bistveno slabši, kot so obstoječi, in ne bi smel bistveno vplivati na ceno avtomobila. Za ta načrt so določili sedem milijard dolarjev in predvideli rok treh let.
Trst od 22. aprila do 7. maja 1967 - Velesejemsko razstavišče na Montckllo
XII.
MEDNARODNA RAZSTAVA CVETJA, POVRTNIN IN SADJA

Prve zgodnje povrtnine In sadje
Prikaz tipični1* vin in deželnih I metijskih pridelkov
Izžrebanje zlate cvetice med obiskovalci
Urnik; ob delavnikih od 8.30 do 13. in od 15. do 22.30; ob praznikih od 8.30 do 22.30
Vsrk dan od 18. do 21. predvajanje filmov o cvetju in turizmu
AKTIVA
1.	Posojila
2.	Krediti, ki izhajajo Iz plasiranih In izmenjanih italijanskih predvojnih posojil v tuji valuti, po zakonskem dekretu št. 921 z dne 8. septembra 1947 In po zakonu št. 48 z dne 3. februarja 1951
3.	Lastni vrednostni papirji.......................................
4.	Kontokorente vloge pri zakladu, Banca dTtalia In drugih kreditnih ustanovah...................................................
5.	Vloge pri finančnih agentih za poslovanje z obveznicami v tuji
valuti..........................................................
6.	Razni dolžniki ln druge postavke .
7.	Nepremičnine..........................i.........................
8.	Pohištvo........................................................
9.	Razlika za plasiranje obveznic v legalni valuti, kd jo Je treba
amortizirati....................................................
10 Dovoljeni finančni posegi pred Izplačilom ......................
11.	Krediti, ki Izhajajo lz poslovanja po zakonskem dekretu št. 921
z dne 8. septembra 1947 in po zakonu št. 48 z dne 3. februarja 1951, za nominalno vrednost obveznic v tuji valuti, pred njihovo Izdajo na osnovi ponudbe o izmenjavi............................
12.	Deponirane vrednosti..................i........................
31.	decembra 1966	31.	decembra 1965
L	553.225.590.098	L	536.837.428.232
»	21.440.515.034	})	23.745.022.126
»	844.117.034	»	944.321.934
»	53.520.347.505	»	50.165.919.958
»	1.328.707.086	»	1.520.667.281
»	1.964.684.701	»	1.086.302.801
»	419.564.509	»	411.488.927
»	1	»	1
»	6.000.590.500	»	5.958.936.500
L	638.744.116.468	L	620.670.087.760
»	57.414.450.618	»	18.596.977.480
»	344.359.294	•»	360.528.329
»	3.379.702.909	»	3.430.469.250
L	699.882.629.289	L	643.058.062.819
19:
de
vq:
Pe:
ko
De.
brj
Je,
vij
in nio ška Pia ste| : bi tr»
2
•nia
Delt da ■ «2a ra(j cte: : «*ja Pacj
*k:
PASIVA
1.	Glavnica .	. i ; s i » j t	i i
2.	Rezervni skladi...............................................
3.	Sklad za rlziko...............................................
4.	Obveznice v legalni valuti....................................
5.	Tuje obveznice na trideset let 1-3% 1947
6.	Pasivni predujmi na posojila izvoznikom..............;	.	.
7.	Donositeljl obveznic v legalni valuti.........................
8.	Donositeljl tujih obveznic na trideset let 1-3% 1947 na račun obresti ln povračil..................................................
9.	Razni upniki in druge postavke ,	. i	;
10. Sklad za amortizacijo nepremičnin iiiisisLi
11. Dobiček poslovnega leta .
iltEEllIltl
12.	Upniki Izplačil za dovoljene finančne posege
13.	Obveznice v tuji valuti pred Izdajo na osnovi ponudbe o izmenjavi
U. Deponenti vrednosti ...	,................................
L 5.250.000.000	L	5.250.000.000
»	6.688.695.409	»	6.212.177.905
»	18.553.968.000	»	15.393.288.000
» 529.356.595.000	» 516,757.920.000
»	21.826.132.954	»	24.302.849.504
»	1.947.043.724	»	1.541 589.900
»	39.778.396.921	»	36.738 626865
»	943.089.166	»	962.839.903
»	13.251.405.727	»	12.414.810.558
»	92.767.869	»	74 487 621
L 637.688.094.770	L 619.648.570.256
»	1.056.021.698	»	1 021.517.504
L 638.744.llli.468	L 620.670.087.760
»	57.414.450.618	»	18.596.977 480
»	344.359.294	»	360.528.329
»	3.379.702.909	»	3.430.469.250
L 699.882.629.289	L 643.058.062.819
data
Pise
2ato
VeUl
fare
£e;
* *
v
3
s
S
%
c®
Sli!

i. ^
Poglavitne naloge ustanove:
—	Izdajati srednje- in dolgoročna posojila Javnim In zasebnim podjetjem za izvajanje javnokoristnih del
tev, ali sicer javnega pomena;	..|
—	dovoljevati srednje- in dolgoročna finansiranja po znižani obrestni meri za industrijske pobude v Južni
t »i*
:ve
na otokih, v smislu zakona it. 717 z dne 26. junija 1965;
«t)a
Pfp
—	priznavati srednje- in dolgoročno finančno pomoč po znižani obrestni meri za Industrijske pobude na t*0
področjih severne in srednje Italiji v smislu zakona it. 614 z dne 22. julija 1966;	I'
—	priznavati srednjeročno flr.ančno pomoč za pospeiavanje produktivnih naložb In tehnoloikega razvoja srednJ^
malih podjetij, v smislu zakona L\. 38 z dne 15. februai' i 1967, s katerim je bil poč Ijian in spremenje'1 1 it. 623 z dne 30. julija 1959;	^
—	izdajati finančno pomoč na področju kreditiranega Izvoza In deželam v razvoju, v smislu zakona it. 131 *
28. februarja 1967.	^
Obveznice instituta v legalni valuti se kvotirajo na vseh italijanskih borzah; obveznice v tuji valuti se rajo na borzah v New Yorku, Baslu, Ženevi in Ziirichu.
l h)
sNji
!>,

- £
J
nh
o
Pn
CADILLAC
NAPRODAJ
Zmerom, kadar človek misli, a lahko tvega in komu kaj a.tvezi ali obesi, npr. slab, obkoljen avto, nasede sam, ker
ludje ne gretj0 veg na ]jma.
lce, ker se ne dajo več ope-anti; razen če že tako ali ak° nameravajo kupiti star av °. Pred petimi leti sem pro-ai tedensko povprečno po dva ara avtomobila, zdaj pa sem sel, če ne prodam vsak dan ipJ dva- Ljudje, ki zdaj kupu-J jo stare avtomobile, bi zada-iih* s^e^ernega človeka, ki bi L v0skusil pregovoriti, naj jih kupUjej0 Ljudje hočejo pač eh stare avtomobile. Zmeni sem jih skušal prepričati,
Morali imeti star avto,
v at° sem delal, ko še nisem - e • da zapravljam čas. To j , de^ak ko še nisem vedel,
kd0 - 6 nočej° več. da bi Jih
tr^ai se potikam samo še po uJv starih avtomobilov in ča-
Prepričeval.
,aib, da pridejo ljudje in vpra-P° klopotalih, ki jih raz-
ijo
kujemo.
b0^atanko jim pojasnim, kaj to 0 dobili, pa vse kaže, da jih
^6 ne moti- da jih
je * °r ne odvrne od kupči-se rŽ S0. si vtePli v glavo, da lom t raj° voziii z avtomobi-jaj ' Ljudje kratko malo vztra-in tem, da ti vsilijo aro Čaaij^ ^Peljejo. V prejšnjih
Ves S-m 1)51 zelo ponosen in am„Srečen’ če sem prodal star
zdaj Pa me vsakokrat ne-boli srce, če pride kdo
jtoiiko
stari!? Prisili> da niu prodam sko klopotalo. Zdi se mi,
da
trehp?m, nesP°s°ben in »_ en> ker vem
nepo-da nikomur
vekf°dani nič poštenega. Clo-
Jjjvoija * -eta-
lji. Potem vzame avto. Cez dve uri se je vrnil z enajstimi čedno oblečenimi Filipinci z imeni Thorps, Scott, Avery in podobno. Vsak je imel torbo z orodjem in drugo ropotijo. Odložili so plašče, zavihali rokave in se lotili dela.
Potem so se vsi stlačili v avto in se počasi odpeljali po trgu; pri tem je motor brnel komaj tako, kakor brni motor avtomobila, ki so ga pravkar pripeljali iz tovarne.
Kar verjeti nisem mogel, da prav vidim in slišim. Stopal sem kraj fanta pri volanu, Ver-nona Rojasa, ko je avto odpeljal s trga. «Vernon,» sem dejal, «vi, fantje, ste mi pravkar posredovali največji nauk, kar jih lahko posredujemo moškemu.))
««Po našem mnenju,)) je rekel Vernon, bo prevozil ta avto 75 tisoč kilometrov, preden ne bo več za rabo.»
«Da,» sem dejal, «o tem niti najmanj ne dvomim. Pravzaprav sem prepričan, da bo vo-
zil, dokler boste vi, fantje to hoteli.»
In nikar ne mislite, da gre tu za avto. Nikar ne mislite, da gre za motor. Gre za ljudi, za velikansko človeško moč. Ne gre za stroj, gre za zaupanje v samega sebe.
Stojim kratko malo na trgu in občudujem voljo ljudi, moških, žensk in otrok, kako prevzamejo obrabljen in izčrpan stroj in mu vdihnejo novo in radostno življenje.
Vi ste prvi moški, ki je prišel v zadnjih šestih mesecih na trg in ki me ni prisilil, da bi mu prodal avto. Rad bi vam stisnil roko. Poštenjak sem kakor vi in kakor vi sem tudi jaz prepričan, da so vsi avtomobili tu brez vrednosti, neuporabni in nepremični.
če pa hočete kljub temu poskusiti: nič me ne bi bolj presenetilo in če se je tudi vaše srce ogrelo za to, da bi se vozili s cadillacom, prosim, tu je Cadillac, in želim vam mnogo sreče.
LEPA IZDAJA NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.rfifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiu
Evgenij Onjegin
v Klopčičevem prevodu
tie dan jih pride na stoti-vsakn>°S^iil’ žensk> otrok, in Vs6 ,“°če imeti star avto; in
Pus'ti ar storim, je to, da jim rant-”1 njihovo voljo. Ne ba-i»~ ker bi bilo to brezpo-
«,	~ w	~*--X- ^
k • otara dama, ki ne zna
ŠOfi;
hilQraj?!’ koče kupiti staro tro-’ Ker je zeleno; čemu bi ji
J%>varjai, naj tega ne stori?
1*0)
tilu p resnico o starem vo-drugjPa ga vzlic temu kupi, Vozi . v i° Pa vidim, kako 6a hitrostjo 66 kilometrov tportn° ^ cesti. Oblečena je Pevec radio Poje na ves glas, ko v Popevlc se dere; ((Globoko	Moj!» Moj bog, ka-
Poten?0 111 strašno je vse to hajst i pride fantič, komaj dva stirnj mu je, pride z enaj Hil; vr?larji, ki jih je prihra aajCen d?ti hoče, koliko stane kažen. i*i avto na trgu. In po-1922. k ■Jaa Chevrolet letnik dem ,akršne Prodajamo še se-PantjA 1 Po Petnajst dolarjev. Voian skoči vanj, prime za Peljau pravi> da se hoče od-
Naslovna stran originalne izdaje drugega speva Evgenija Onjegina. Moskva, 1826
- in, teh ni ravno se kot prijatelji
koiikor dortlov Po štiri dolarje,
Pe. y mu manjka do kupni-bra toe « -..1«-
/ratom 6,,Se s sv°jim odraslim Je, j. 1 ki podpiše zanj papir-vifliq1 I. naslednjem trenutku
^ (ja sta vzdignila pokrov
Plojem PoPravljata motor. Po
tkatio r,?tlnenju je bilo staro
Ipaknit?raV tako nem°go^e prebega k„Z. mesta kakor brona-tfi ure „^a v Parku; toda čez
trg je ,Se ,^e to zgodilo in ves avit v dim in brnenje.
°gl:
Tisti Slovenci malo — ki so ruskega naroda in ljubitelji ruščine ukvarjali s tem jezikom, so med biseri ruske literature spoznali tudi Puškinov roman v verzih EVGENIJ ONJEGIN, eno največjih tovrstnih stvaritev svetovnega slovstva. Sicer pa ne moremo reči, da bi to sijajno delo bilo široko poznano med našimi ljudmi, čeprav je ta veliki tekst že zdavnaj nastopil v prevodih svojo zmagovito pot po vsem kulturnem svetu. Res je, da smo slovenski prevod romana dobili že pred prvo svetovno vojno in da
ga je oskrbel naš veliki literarni zgodovinar Ivan Prijatelj. Prijatelj pa ni bil pesnik in tako že takrat ta prevod ni mogel povsem zadovoljiti, kaj šele, da bi ustregel sodobnemu času in razvoju slovenskega jezika zadnjih desetletij. Šele leta 1962 je pesnik Rado Bordon v bibliofilski izdaji izdal prevod Evgenija Onjegina, s čimer smo počastili tudi 125-Iet-nieo pesnikove smrti. Za letošnjo 130. obletnico Puškinove smrti pa je vendarle prišel na svetlo že dolgo obljubljeni prevod našega odličnega pesnika in prevajalca iz ruske poezije Mileta Klopčiča, ki je bil napovedan že pred petnajstimi leti. Z Bordonovim in sedaj s Klopčičevim prevodom pa smo vendar tudi Slovenci popravili zamujeno, obogatili našo prevodno literaturo z dvema odličnima prevodoma in dosegli to, kar drugi narodi že zdavnaj imajo. V lični izdaji Puškinovega izbranega dela, ki jo je leta 1949 zasnovala Državna založba Slovenije, smo torej zdaj v prevodu Mileta Klopčiča dobili novo slovensko pre-
pesnitev Puškinovega romana V
verzih, njegovega nesmrtnega Evgenija Onjegina ter tako ne samo zaključili izdajo, ne samo počastili pesnikovo spominsko obletnico, temveč tudi obogatili našo prevodno literaturo in našim ljudem posredovali dragoceno umetniško stvaritev.
Puškin pa je vsekakor taka pesniška veličina in njegov Evgenij Onjegin taka stvaritev, da je slovenska izdaja že kulturni dogodek, vreden vse pozornosti. Sicer pa je tudi založnica s primerno pozornostjo izdala to knjigo, čeprav bo sicer izid knjige zaslužil še večje opozorilo javnosti in še večji poudarek. Pri nas pač tega še ne znamo in tako bo vendarle trajalo nekaj časa, da bodo ta biser svetovne poezije spoznali najširši slovenski krogi prijateljev literature. V Rusiji pa je roman doživljal uspeh že tedaj, ko je izhajal v nadaljevanjih, zbudil je največjo pozornost, ko je izšel v celoti in je skozi sto let razgibava! duha ruske inteligence in ljubiteljev umetnosti. Evgenij Onjegin še danes vzbuja v svoji domovini največje spoštovanje, če-
Puškinova domačija v Mihajlovskem
asii
Se je stari Chevrolet.
tniad1pnSa aprlla Pa J® Prišel
»iiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiiumiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiH
> &*"“•	«£ »■> PItED NOVO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
aa in mi V okolici Bnkorfiel. . .— --——--------------------------------------
na
v,.;,. okolici Bakerfiel-*2a nri,lllranil nekaj denarja.
^	dejah «hi
Cltard.» m velik športni pa-^°. da> imel sem to
PackaM„v°jn° 'adj0 v obliki kakimiua- k‘ je bil obležal pred
dltomi leti v puščavi, ,	no od Pixleya, pa
Se el ianta opehariti in ?eHkega P111 rekel, da nimam I?2eh « športoega packarda, £V> !arega, ki pa ima bi-da n apako v motorju, ta-

de vozi.
Pa stane?« je vpra-
Bi| ,
Jt Polita?,2 Cene- Nikoli ni-
vr °«il epi! na t0, da bi mu i.°ien ,, n°’ ker sem bil zado-imam
Hšn’ da ga to. „ ° vabo
da
kot ne-oa trgu, zgolj za-
?!'; sem2apolnjuje prostor? Mi-
hsii,_‘n, da
S1hg° da boni storil fantu določim tako viso-
c
da
mu bo izbila iz
dn bi ga kupil.
IN fi? -kei, «ta avto je
nd^h^a^kih ^5 dolarjev

zanj.»
Sa.» je dejal fant.
lif ’ «f;p0v ,
l^r Itn^rr in jela sva jih
uS izp0en)rkaJnad is do
% ^ tih	sem nnnlrlo 1^
^ ip OCIU Papirje m e Po£podpisal' Rekel je, -dne vrne s prijate-
O f rancoskem vaudevillu in o N. Alfredu Hennequinu
Pred seboj imamo komedijo, katero bi po scenskih zahtevah in stilu lahko mirne duše pripisali peresu kakšnega našega hudomušnega sodobnika. Le nje avtor in čas nastanka nas opominja, da moramo računati na stilno uprizoritev, ki nam je kajpada zelo odmaknjena. Gre za vau-deville.
Skušajmo si najprej v čim enostavnejši obliki pojasniti etimološki izvor besede in kaj je ta literarna zvrst.
V štirinajstem stoletju in v začetku petnajstega je nastalo v mestecu Vire neko združenje imenovano ((compagnons gallois». Pesmi, katere so prepevali na svojih shodih, je nekdo zabeležil ter jih prepustil ljudskemu okusu. Ali so te pesmi hotele podčrtati ljudski karakter v nasprotju z dvornim ali pa mestni v nasprotju s kmečkim, nam ni znano.
Nekateri so razlagali izvor vau-devilla z besedo vau-de-route, kar pomeni nekaj kot nered. Drugi so izhajali lz besede k val de route, kar bi rekli vzdolž ceste; ali pa iz besede k au l’eau, kar bi prevedli z Izrazom po teku reke, po obrežju.
Spremembo besede Iz vaudevlre so nekateri razlagali tudi z besedo vau-de-vllle, kar pomeni pesem, ki naredi krog mesta, oz. ki se Siri po mestu. Kakor že — oba Izraza sta bila v rabi tn sta nekje označevala unisono pesem
ljudskega žanra.
V	settecentu je bil vaudeville zelo v časteh. Med leti 1715 in 1769 je nastalo od dva do tritisoč vaudevillov.
V	končni analizi — ln tu govorimo o vaudevillu kot literarni zvrsti, za katero so pesniki pisali besedila, ki so se morala prilagajati že poznanim melodijam — lahko trdimo, da je bil vaudeville le nekaka parodija, ki je bičala senčne strani tedanjega časa.
Včasih so bile parodije vzete celo Iz opernih arij.
Sejemska gledališča (forain) in komične opere so rade segale po vaudevlllih, to pa prvič zato, ker so te opere izvajali igralci, ki so imeli le majhno glasbeno podlago, drugič, ker so morale opere zabavati občinstvo. Ljudska, lahka za posluh, duhovita, prilagodljiva kljub vsakemu tekstu; te zahteve so ustvarile niz melodij, ki so prihajale v poštev vsakokrat, ko se je za to pokazala potreba.
L’opčra-comlque en vaudeville Je v Parizu žela največji uspeh ode leta 1690 do 1762; vendar so se po letu 1752-54 opazili znaki utrujenosti in negodovanja občinstva. Po letu 1762 so akoro vse opere-comique, sestavljene z dialogi in pesmimi, uporabljale nalašč za na tekst napisano glasbo. Nove muzike so imenovali «ariet tes» in nov žanr «comčdie melče d’arlebtes».
Vaudeville, Izgnan lz komične opere, se je pojavil na francoskih odrih pod novo obliko «co-mčdie a coupletes«. Polagoma so se te komedije otresle kupietov, ne da bi spremenile uraden naslov, ki je vseskozi ostal kot vaudeville.
V letu 1792, po zakonu, ki je uredil svobodo gledališč, sta Pils in Barrč, dva znana takratna pisatelja vaudevillov, odprla novo gledališče Theatre du Vaudeville, kjer sta uprizarjala poleg svojih del tudi dela drugih avtorjev.
Uspehi so pripomogli k prodoru vaudeviila v druga takratna gledališča; tako v Varištčs, v Pa-lais-Royal in pozneje v Gymnase.
Literarna produkcija je bila o-gromna. Računa se, da Je v teku devetnajstega stoletja nastalo o-krog desettisoč takih del. V vrsti številnih avtorjev, katerih imena so nam po večini neznana (Seu-rin, Paln, Boullly, Oouffč, Gran-gč, Bayard, Monnier) sta le dva avtorja prišla do naših dni: Sodbe in Labiche. Oba sta pozneje prešla k pisanju tradicionalnih komedij.
testo so avtorji vaudevillov svoja dela pisali v sodelovanju. Prvič zaradi zahtev trga, ki sl je želel vedno novih del; drugič, ker je bilo za pisanje vaudevillov potrebno neprestano iskanje domislic ln Je tako ((posvetovanje v
prav se ob njem puškinologi razhajajo v pogledih na posamezna vprašanja, ki jih roman zastavlja.
Zgodba tega romana v verzih je sorazmeroma preprosta. Evgenij Onjegin je predstavnik ruske aristokracije, svetovljan in brezdelnež. Na deželi spozna preprosto podeželsko gospodično Tatjano, ki se vanj zaljubi in mu piše pismo. Evgenij jo zavrne. Čez nekaj let pa sreča Tatjano kot orno-ženo kneginjo, poročeno s starejšim uglednim aristokratom. Tokrat ji on pošlje ljubezensko izpoved, toda sedaj ga zavrne Tat-* Jana,, ščepca v... s., priznanjem,, da , ga še vedno ljubi. Poleg teh dveh glavnih osebnosti nastopa v romanu cela vrsta oseb, med katerimi je najpomembnejši Lenski, Onjeginov prijatelj, ki pa ga O-njegin zaradi Tatjanine sestre Olge ubije v dvoboju. V okviru te preproste zgodbe pa je Puškin ustvaril tako umetnino, da je nima svetovna književnost. Predvsem je v njem reproduciral podobo ruske' družbe v enem najbolj zanimivih trenutkov njenega razvoja v začetku 19. stoletja. Zato označujejo Onjegina kot enciklopedijo ruskega življenja in v najvišji meri ljudsko stvaritev. Ne glede na to, da je Evgenij Onjegin dovršena umetniška stvaritev, človeško nenehno prepričljiva, polna harmonije, globokih človeških spoznanj, humanizma in naprednih idej, kot je zapisal B. G. pred petimi leti ob drugem prevodu Onjegina v slovenščino.
Prepričani smemo biti, da predstavlja prepesnitev take stvaritve kot je Puškinov roman v verzih nelahko nalogo. In smemo verjeti tudi prevajalcu, da je s tem tekstom imel obilo dela. Gotovo je, da predstavlja Klopčičev slovenski prevod dosedanji vrh Klopčičevih pesniških slovenitev iz ruščine in mojstrovin«), ki smo je lahko samo veseli. Vsak ljubitelj poezije bo ob gladko tekočih slovenskih verzih in pristnem slovenskem izrazu samo užival ob prebiranju mojstrovine v tako odličnem prevodu. Prevajalec je poskrbel tudi za primeren krajši uvod o značaju in pomenu Puškinove umetnine, dodal pa je na koncu še nekaj razlage.
Ob izdaji Puškinovega Evgenija Onjegina je potem res vseeno, če je izdaja izbranega dela pred petnajstimi leti doživela neslaven zaključek in če smo šele sedaj dobili zadnjo knjigo te zbirke. Evgenij Onjegin je bolj samostojna stvaritev in tako velika, da ni vezana na nobeno zbirko. Založba pa itak obeta ponatis prvih, že zdavnaj razprodanih knjig izbranega dela Aleksandra Sergejeviča Puškina.
Sl. Ru.
Marjan Mušič

VELIKI ARHITEKTI
Pred dvema letoma smo dobili prvo 'knjigo obsežnega opusa iz '.godovine arhitekture izpod pere--■a profesorja ljubljanske fakultete za arhitekturo ing. arhitekta Marjana Mušiča. Medtem ko je prva knjiga tega dela z naslovom ((Veliki arhitekti)) obravnavala čas od Egipčanov do pozne gotike, smo zdaj dobili nadaljevanje tega dela. Pri mariborski založbi Obzorja je izšla druga knjiga, ki obravnava čas od 15. do 19. stoletja. Ko bomo dohili še tretjo knjigo tega spisa, bomo izpod peres domačega avtorja imeli delo, kakršnega smo v naši literaturi pogrešali. Tudi literature o arhitekturi in arhitektih namreč v slovenščini nimamo dosti in šele zadnja leta zapolnjujemo zadevne občutne vrzeli. Mušičeva knjiga o velikih arhitektih in njihovih stvaritvah ne pomeni torej samo novo delo o arhitekturi temveč obogatitev naše sicer skromne tovrstne literature.
predstavljen znameniti Braman-te, avtor cerkva v Milanu, vatikanskih palač in zasnovatelj cerkve svetega Petra v Rimu. Mušič prikazuje nato Sangaila, Sanso-vina in nato Michelangela, ki je tu obširno predstavljen predvsem kot arhitekt. Naslednji veliki arhitekt renesanse je Giacomo Ba-rozzi da Vignola iz okolice Mo-dene. Palladio je ustvarjal predvsem palače in podeželske vile. Mušič prikazuje nato stvaritve francoskega arhitekta, utemeljitelja francoske klasične arhitekture in enega največjih predstavnikov francoskega humanizma 16. stoletja Philiberta de 1’Ormeja španski «rh!kpVf .fcan Herrers
nega obdobja evropske arhitekture.
V vseh poglavjih, posvečenih navedenim posameznim arhitektom, Mušič na kratko posreduje arhitektove življenjepisne podatke, ter govori več o okolju in dobi, v kateri je arhitekt deloval. Naj več ji delež pa je posvečen stvaritvam posameznih arhitektov, tako da je knjiga ne samo prikaz življenja in dela velikih arhitektov, temveč še bolj prikaz največjih evropskih arhitekturnih stvaritev od 15. do 19 stoletja. Avtor dovolj podrobno prikazuje in analizira posamezne umetnine in njihove arhitektonske »!empntp fp^ pri tem « š^o-
Sansovino, Libreria di San Marco v Benetkah. (Iz knjige Marjan Mušič, Veliki arhitekti.)
(Nadaljevanje na 15. strani J
Svojo drugo knjigo začenja avtor z znamenitim florentinskim arhitektom Brunelleschijem, čigar velike stvaritve (stolnica v Firencah, cerkev San Lorenzo, zavetišče za najdenčke v istem mestu) še danes občudujemo kot en-kratke umetnine. Čeprav je nesporno dejstvo, da je Brunelleschi prvi prepričljivo izrazil arhitekturni program zgodnje renesanse, je vendar v sami Florenci delovalo še več mojstrov, ki kažejo določene poteze neodvisnosti. Med temi je najpomembnejši Miche-lozzo Michelozzi, čigar najbolj znana stvaritev je Palazzo Medici v Firencah. Pomembno pa je tudi, da je isti avtor tri leta preživel v Dubrovniku, kjer je izdelal načrt za obrambni pas in načrte za obnovo poškodovanega knežjega dvorca. Naslednji arhitekt, o katerem pripoveduje Mušič, je Leone Battista Alberti. Nato je
je soavuji pnam,iii,<.fcgc, c,s.,ji.ala in avtor južne fasade Alcazarja v Toledu. Bemini je znamenit avtov kolonad in Trga svetega Petra v Rimu, fontan na Trgu Navona in palače Chigi v Rimu. V svoji knjigi prikazuje Mušič še dela Borrominija, angleškega arhitekta Christopherja Wrena iz 17. stoletja, pa francoskega arhitekta Monsarta, ki je napravil Invalidsko cerkev v Parizu in znameniti Trg Vendome prav tam. Fischer von Erlach je znan kot arhitekt cerkva v Salzburgu, Dunaju (Karlova cerkve) in avtor prvih načrtov za grad Schonbrunn. Končno govori Mušičeva knjiga še o Johannu Balthasarju Neumannu, nemškem arhitektu in avtorju rezidence v Wiirzburgu, ter o francoskem arhitektu Ledouxu, zadnjem velikem arhitektu iz klasič-
nim, suveci-mm vnanjem ua,c vsestransko podobo umetnin, da si bralec ustvari o njih jasno predstavo. Seveda predstavljajo pri tem odlične fotografije posamez-nin spomenikov pa tudi risbe in skice sestavni del teksta.
Na podlagi slik, avtorjeve pripovedi in vsestranske osvetlitve Do vsak, ki bo prebiral drugo knjigo Mušičevih Velikih arhitektov, obogatil svoje znanje in po-bliže spoznal znamenite stvaritve arhitekture, cerkve, palače, dvorce, vile, trge in spomenike, ne da bi jih tudi videl. Druga knjiga Mušičevega dela je zato morda še bolj dragocena kot prva.
Oprema knjige je na višku, t skladu z žlahtno vsebino.
Sl. Ru.
«»«»«»«»«»«»«»<<»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«;«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»«»
A

ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA


A
NA SLOVENSKEM ŽE DOLGO PRIČAKOVANA ZBIRKA
v
v
v
«8*
ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI


Šž
A
V
A
SESALCI - PTIČI RIBE - PLAZILCI DVOŽIVKE - ŽUŽELKE NIŽJE ŽIVALI
7 knjig velikega formata 2.000 fotografij od teh 1.000 barvnih 2.000 strani besedila
a
v
<=>
v
<*>
v
a
v
a
A
V

A
* •: • v l^ijigah te zbirke je dosežen vrhunec tega, kar je mogoče o živalih podati v knjižni obliki. Poglavitni poudarek je na slikovnem gradivu, ki je najmodernejše, saj slon: na barvni fotografiji Le-to nudi veliko novega celo ožjim strokovnjakom. Z ILUSTRI RANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI bo človek, ki se zanima za bogastvo, posebnosti in lepote živega sveta živalskega tipa, dobil najsodobnejši prirodopis živalstva, namenjen in dostopen najširšim krogom bralcev...»
Akademik, prof., dr. Jovan Hadži
Iz predgovora k zbirki

POSAMEZNE KNJIGE V ZBIRKI SO NAPISALI SVETOVNO PRIZNANI STROKOV NJAKI Z RAZNIH PODROČIJ ZNANOSTI O ŽIVALIH
A
V uredniškem odboru slovenske izdaje tega edinstvenega dela so dr. Marko Aljančič, prof. Zmago Bufon, dr. Matija Gogala, dr. Lili Istenič, dr. Janez Matjašič, dr. Anton Pole nec, dr. Boris Šket, prot Borut Žener in prof. Silvester Škerl, ki so hkrati tudi prevajalci posameznih knjig zbirke
V
V PREDNAROČILU vam nudimo kompletno ILUSTRIRANO IzNCIKLOPEDJIO ŽIVALI (format 21,5 x 28 cm) za
700 N din
Ta znesek lahko odplačate v 20 rednih mesečnih obrokih po 35 N din.
V A
V
V
ds*
V
A
V A *s> *
A
A

A
A
v
Prva knj*iga zbirke izidi septembra 1967.
Hkrati z zbirko sedmih knjig o živalih bo založba Izdala tudi
izvirno delo uglednega znanstvenika, akademika, prof. dr. Jovana Hadžija:
RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA
v
a
v
<*>
tj
v
v
v
v
Njegovo delo smiselno dopolnjuje izredno obsežno stvarno gradivo, kakršnega v sliki in besedi nudi bralcu naša zbirka.
Cena te knjige (več kot 300 strani v enakem formatu Kot Ilustrirana enciklopedila Živah) je v PREDNAROČILU 40 N din (2 mesečna obroka po 20 N din).
Naročilnico za ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI boste prejeli na dom Poštnina za odgovor je že plačana.
Na zbirko se lahko naročite v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61.792 ali s priloženo naročilnico.
A
A
V *
V
A
V *
V A
V A
ZAHTEVAJ" V KNJIGARNAH BARVNE PROSPEKTE I
NAROČILNICA — P
PRIIMEK IN IME Točen naslov_
Poklic
Nepreklicno naročam
X
v
ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI založbe Mladinska
v 7 knjigah. Subskripcijsko ceno kompleta 700 N din bom poravnal (a)
po 35 N din.
20 rednih mesečnih obrokih
knjiga
— naenkrat
X
v
A
V
Naročam tudi knjigo RAZVOJNE POTI ŽIVALSTVA, akademika dr. Jovana Hadžija Subskripcijsko ceno 40 N din bom poravnal(a) — naenkrat — v 2 obrokih po 20 N din Obroke bom začel (a) nakazovati takoj po prejemu računa in položnic. Strinjam se s ubskrin cijskim pogojem, da bom prejel (a) posamezne knjige Sole, ko bodo plačane
Neuitremo črtajte!
Datum
¥
Podpis
Kuzminova jedkanica /a Evgenija Orjngira (15!'<r
ZAL :BA MLADINSKA KNJIGA, TITOVA 3, LJUBLJANA

«j«»o«m»«m»«»««»«»«»«»«»«km»«hhmhmh>«hhkkhm»oo
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 13.5, ob 19. uri 16.4 stopinje, vlaga 55 odst., zračni tlak 1017.2 narašča, nebo jasno, veter 10 ■ km Jug, morje mirno, temperatura morja 11.1 stopinje.
Tržaški
iievnik
etap jftuzejd
efem i ‘ManaaaNOd ‘wt«f
‘££'6 q« auojez ut 0£'I Q° ff -jza suni >f»l EAaup eujzioa '60'6l qo auojez u| qo aptzA aouog
euiietEM
BiiJde OE 'vnaaaN ‘sanea
PROSLAVE PRVEGA MAJA, DELAVSKEGA PRAZNIKA
Veliko zborovanje in povorka CGIL v Trstu ter proslave v Križu, Nabrežini in Miljah
V sejni dvorani trgovinske zbornice bodo ob navzočnosti naj višjih oblasti razdelili zvezde za zasluge na delu
Kot vsako leto bodo tudi letos vsi | cah na Trg Marconi. Tu bo ob 11. : delavci proslavili prvi maj, praznik uri zborovanje, na katerem bosta dela. Največje proslave prireja No- govorila glavni tajnik Nove DZ Ar-
va delavska zbornica CGIL, medtem ko proslavljajo prvi maj tudi druge sindikalne organizacije. Poleg tega bodo jutri v sejni dvorani trgovinske zbornice razdelili 15 delavcem in uradnikom odlikovanja, ' to je zvezde za zasluge na delu. ■Med njimi je 11 Tržačanov, ostali pa so iz goriške in videmske pokrajine. Ceremonije se bodo udele-■ žile tudi najvišje oblasti. Vlado bo : zastopal podtajnik ministrstva za 1 delo Ettore Calvi. Odlikovanci ima
‘ jo pravico do naslova »mojster de-"la». Na županstvu pa bodo razdelili
: kolajne 59 uslužbencem, ki gredo v |' pokoj.
Program proslav Nove delavske I, zbornice CGIL je naslednji:
:i V TRSTU bo najprej povorka de-ilavcev z zastavami strokovnih or-
ganizacij, transparenti in napisnimi tablami. Delavci se bodo začeli zbirati na Trgu Pestalozzi pri Sv. Ja-l.kobu ob 9. uri. Od tam krene po-i;vorka po Istrski ulici, Trgu Vico, I-Ul. Bosco, Trgu Garibaldi, Trgu
■	l Stare mitnice. Ul. Carducci, Trgu ' Oberdan ter po Ulici XXX Ottobre
I	na Trg sv. Antona. Tu bo ob 11.
■	uri zborovanje, na katerem bosta govorila poslanec Renato degli Espo-
J sti, glavni vsedržavni tajnik Itali-| janskega sindikata železničarjev, ter : članica izvršnega odbora Nove de-' lavske zbornice CGIL Milena Sila.
. Predsedoval bo pomočnik glavnega tajnika Nove DZ-CGIL Albino Gerli.
V	KRIŽU bo ob 11. uri sindikalno zborovanje na Kržadi, kjer bo-
■	sta govorila tajnik Nove DZ Pino Burlo ih Rudi Wilhelm.
V	NABREŽINI bo zborovanje ob d 11. uri na trgu sredi vasi. Govorila
II	bosta tajnik Nove DZ Livio Saranz in član izvršnega sveta FILPC -
' CGIL Rudi Grgič. Predsedoval bo Vittorino Caldi.
I, V MILJAH krene ob 9.30 povorka izpred Ljudskega doma v Ul. S. j Giovanni ter pojde po mestnih uli-
turo Calabria in Kiljan Ferluga, predsedoval pa bo Sergio Tremul, tajnik občinske Del. zbornice.
Avtonomni sindikat pokrajinskih uslužbencev v Trstu, vključen v CI-SAL, priredi v čast pokrajinskih u-službencev, nagrajenih za zasluge, 1. maja ob 18.30 v rekreativnem krožku cAndrea Sergio Galattb na Trgu S. Giovanni št. 1 srečanje. Najprej bodo predstavili nagrajene delavce, zatem bo komorni koncertino skupine solistov tržaškega komornega orkestra, ki bo izvajal skladbi A. Corellija in G.B. Sammartinija. Sledilo bo predvajanje filma «Ču-doviti svet» ter posnetkov z obiska pokrajinskih uslužbencev v nemških uničevalnih taboriščih. Zatem bo žrebanje daril za udeležence, končno bo zakuska s plesom.
Prireditve federacije KPI za 1. maj
Avtonomna tržaška federacija KPI priredi v ponedeljek 1. maja ob priliki mednarodnega praznika dela in obletnice zmage nad nacifašizmom v teh krajih ljudsko slavje v naslednjih krajih:
na Griži s pričetkom ob 15. uri. Govorila bosta senator Vittorio Vidah in G. Gerbec;
v Podlonjerju, s pričetkom ob 18. uri; govorila bosta sekretar federacije dr. Paolo Šema in Doro Cer-golj. Nastopil bo orkester «1 Faraoni«;
v Križu s pričetkom ob 16. uri. Govorila bosta vodja komunistične skupine v občinskem svetu v Trstu inž. Antonino Cuffaro in Stojan Spetič. Nastopila bosta domača godba in pevski zbor.
Povsod bo posloval dobro oskrbljen bar.
Prireditve bodo obenem imele zna-
čaj manifestacij solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ki se bije proti ameriškim okupatorjem, z grškimi rodoljubi, ki se borijo proti mo-narhofašistični in vojaški diktaturi, in s španskim ljudstvom v borbi proti Francovi diktaturi, ter v o-brambo ladjedelnice Sv. Marka in vsega krajevnega gospodarstva.
V soboto 29. aprila popoldne je zastopstvo barkovljanske sekcije «Marij Matjašič* položilo venec na spomenik barkovljanskih padlih borcev ob priliki obletnice vstaje in zmage nad nacifašizmom.
Podelitev kolajn 59 občinskim nameščencem
V prisotnosti župana, odbora in občinskih svetovalcev bodo jutri, 1. maja ob 10. uri v sejni dvorani občinskega sveta podelili v znak priznanja za dolgoletno službovanje pri občini, starostne kolajne 59 občinskim nameščencem, ki so ah ki bodo v teku leta stopili v pokoj. Kolajne bodo prejeli:
Luigi Agostini, Jolanda Apollonio, Renato Basilisco, Bruna Battaglia, Italo Benet, Paride Botteri, Romano Bulang, Carlo Calzi, Lorenzo Ciuch, Giordano Colini, Olga Co-lombin, Giovanni Conzina, Giovanni Coretti, Luigi Corsi, Felice Corte, Gisella Cumani, Giuseppina Debe-gnach, Erminia De Pace, sir. ing. Bruno Doff-Sotta, Antonio Donda, Celso Evangelisti, Duilio Fantuzzi, Michele Gallone, Antonio Giannini, Pia Grandis, Pietro Grassi, Carlo Gregorini, Carlo Guštin, Francesco Lorenzi, dr. ing. Antonio Lorenzon, Giovanni Malalan, Pietro Marzio, Giorgio Mattei, Argia Mauri, Fran-cesca Miliani, Carlo Mindr, dr. Ri-na Minervini, Achille Nieddu, Ga-stone Oblati, Mario Pacor, Gugliel-mo Pavonr, Vittorio Pertot, Giovanni Pol, Maria Pontelli, Giovanni
•vftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiini
VPRAŠANJE RAZLAŠČANJA ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE
Na odločen odpor dolinske občine kompromisen predlog dr. Franzila
Župan Lovriha je poročal o celotnem vprašanju in o svojem razgovoru s predsednikom Ustanove industrijskega pristanišča
Kakor smo že poročali, je občinski svet dolinske občine v četrtek i odobril občinski proračun za letoš-i nje leto. Pred razpravo o proračunu je župan imel daljše poročilo, v katerem je opisal sedanje razmere v občini, njene potrebe, analiziral najbolj pereče probleme ter navedel smernice delovanja občinske uprave. ; Odlomek iz županovega poročila, v katerem je govora o kmetijstvu, ob-! javljamo na 11. strani. Županovo poročilo je bilo precej obsežno, saj je zajelo vsa vprašanja, ki se tičejo dolinske občine. Zaradi tega se bomo k nekaterim točkam še povrnili. Danes bi se omejih le na poro-■ čilo in diskusijo o napovedanih novih razlastitvah v dolinski občini za Industrijsko pristanišče.
1 Župan je v svojem poročilu pred-1 vsem poudaril, da je bila zaradi dosedanjih razlastitev dolinska občina že hudo prizadeta. Zato je občinski svet odobril resolucijo proti 1 novim razlastitvam, ko se je zve-1 delo, da je ustanova za industrijsko
ristanišče izdelala nov načrt, po
katerem bo industrijsko pristanišče zajelo v dolinski občini še drugih 1.750.000 kv. m površine zemljišč in sicer v trikotu med Dolino, Bo-ljuncem in Lakotiščem s hribom Sv. Roka. Župan je dejal, da je ustanova za industrijsko pristanišče izdelala ta načrt in ga poslala vladnemu komisarju s prošnjo, da izda odlok za razširitev področja Industrijskega pristanišča. Ker pa zaradi ustanovitve avtonomne dežele vladni komisar nima več te pristojnosti, je odposlal omenjeno prošnjo v Rim. Mnenja, kdo je pristojen za izdajanje takih odlokov, so različna. Nekateri trdijo, da zadostuje ministrski ali medministrski dekret, drugi pa trdijo, da morata o tem glasovati poslanska zbornica in senat. Dejstvo je, da do sedaj zadevni dekret ni bil še objavljen.
Po imenovanju dr. Franzila za predsednika ustanove za industrijsko pristanišče ja dolinski župan i-mel z njim razgovor o tem problemu. Župan je aejal, da mu je dr. Franžil zagotovil, da omenjena ustanova hoče imeti z dolinsko občinsko upravo najboljše odnose in se sporazumeti o novih področjih. Dr. Franzil je potrdil, da industrijsko
pristanišče zares potrebuje ši joti 750 tisoč kv. m zemljišč
še mili-
v do-
obrate naj bi gradih na hribu Sv. Roka in na pobočju Dolge krone, dolinski župan ni dobil jasnega od govora, kar je potrdilo njegovo prvotno mnenje, da bi tam hoteli zgraditi nova naselja. V svojem poročilu je župan Lovriha poudaril, da je predsednika ustanove za industrijsko pristanišče opozoril, da bi se dolinska občinska uprava odločno uprla izvedbi načrta, katerega smoter bi bil raznarodovanje in sprememba etnične sestave občine. Ob koncu je župan še pripomnil, da občinska uprava ni še proučila kompromisnega predloga dr. Franzila in da bo treba to vprašanje reševati skupno s prizadetimi lastniki zemljišč in njihovimi predstavniki ter s predstavniki svetovalskih skupin v občinskem svetu.
Občinski svetovalci, ki so posegli v diskusijo, so poudarili, da je treba pozorno slediti tej zadevi, da je bilo razlastitev že dovolj, in da se je že preveč skrčila površina obdelovalne zemlje v dolinski občini. Svetovalec dr. Tul je še pripomnil, da se ustanova ENI zanima za precejšnjo površino zemljišč med Ric-manji in Domjom, verjetno za rezervoarje plinovoda. Vodja demo-kristjanske skupine Hlacia pa je izjavil, da sicer priznava važnost kmetijstva, da pa se po njegovem mnenju ta pretirava in da je treba bolj mishti na razvoj industrije v dolinski občini. Drugi svetovalci so mu na kratko odgovorih, da imajo občina in dolinski občani do sedaj presneto malo od novih industrijskih obratov in da ne dobijo tam zaposlitve. ______________
Stavka uslužbencev krajevnih ustanov ter tajnikov
Vsedržavna zveza in sindikat občinskih in pokrajinskih tajnikov pozivata vse tajnike, naj se udeležijo druge stavke uslužbencev krajevnih ustanov, ki bo 2. in 3. maja, s čimer bodo pokazali svojo popolno solidarnost s temi uslužbenci. Stavki se pridružujejo, ker niso vladne oblasti dale nobenega zagotovila gle-
linski občini. Ko mu je dolinski župan razložil, da dolinska občina ne bo mogla nikdar pristati na uresničitev takega načrta, mu je dr. Franzil predlagal kompromisno rešitev, in sicer, naj bi dolinska občinska uprava predlagala nov načrt za razširitev industrijskega področja v dolinski občini in naj bi po svoji uvidevnosti skrčili načrt iz leta 1965 v prid kmetijstva in urbanističnega razvoja. Velikost skrčenega področja v prej omenjenem trikotu Ra bi morali nadomesti .i z enako površino na področju Dolge krone (pobočje griča med Mačkovljami in Žavlja mi).
Na vprašanje, kakšne industrijske
de izenačenja odpravnine INADEL z odpravnino ENPAS. S stavko za-
htevajo tudi hitro rešitev vprašanj, povezanih z zakonom št. 604 iz leta 1962, ki ureja kariero stroke, ter udeležbo sindikalnih predstavnikov pri ureditvi prejemkov in kvalifikacij in kariere državnih uslužbencev.
Protest PSU in študentov proti diktaturi v Grčiji
Izvršni odbor PSU, ki se je sestal pod predsedstvom tajnikov Pit-tonija in Pierandreia, Je zavzel stališče do položaja, ki je nastal v Grčiji. Socialisti pozivajo vse demo-
krate, da se brezpogojno pridružijo protestu proti državnemu udaru.
Predvčerajšnjim se je sestala skupščina predstavniškega organizma študentov tržaške univerze. Na skupščini so sklenili, da se odložijo volitve na prihodnji november, ter so izvolili predstavnika in namestnika predstavniškega organizma v mladinski konzulti tržaške občine.
Skupščina je nadalje ostro obsodila državni udar v Grčiji. V resoluciji, ki je bila sprejeta na seji, se obsoja nasilni in protidema-kratski značaj državnega udara ter se poudarja, da so vojaški vrhovi hoteli s tem preprečiti svobodne volitve v maju.
Spričo tega predstavniški organizem izraža svojo solidarnost z grškimi demokratičnimi silami, ki so edine in resnične predstavnice grškega ljudstva, poziva italijansko vlado, naj izolira vojaško vlado vse dokler ne bo spet vzpostavljena parlamentarna oblast ter nadalje zahteva, da se zagotovi grškim študentom varnost ih pravica do bivanja v Italiji.
Danes ob 11. uri bo na Trgu Mar-
coni v Miljah javno zborovanje, ki ' ‘ h' ‘	.....
ga prireja Italijanska socialistična stranka proleterske enotnosti. Govoril bo Ezio Martone, tajnik tržaške federacije PSIUP.
Rebec, Francesco Rebulla, Martino Relh, Angelo Riosa, Marco Rossa, Giuseppe Rovatti, Giacomo Sabba, Carlo Saladin, Guido Scrignani, Francesca Siguri, Ferdinando Starec, Mario Stopar, Marcello Tem-porini, Mario Zavagna, Aurelio Zor-zet.
Konzulat SFRJ zaprt za prvomajske praznike
Uradi generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo zaprti v dneh 1. in 2. maja zaradi praznovanja Prvega maja, praznika dela.
Obisk predstavnikov Zveze za telesno vzgojo republike Slovenije
Včeraj in danes je predsednik zveze za telesno vzgojo republike Slovenije Janez Zemljarič vrnil o-bisk deželnemu odborniku za šport in razvedrilne dejavnosti Cumbatu, ki je bil lani oktobra v Sloveniji. Na njegovem obisku v Furlaniji-Julijski krajini spremljata Zemljariča prof. Drago Ulaga, član odbora Zveze za telesno kulturo in ravnatelj višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, ter tajnik te zveze Marko Rozman.
Slovenska delegacija je imela v Trstu z odbornikom Cumbatom razgovore, da bi okrepili športne stike med Slovenijo in Julijsko krajino. Poleg tega si je ogledala včeraj in si bo še ogledala danes nekatere športne naprave v deželi, in sicer pokriti plavalni bazen v Trstu, konjsko dirkališče na Montebellu, šolsko igrišče v Kolonji, jadralno usposobljenostno središče «Hannibal» v Tržiču, društvo Ginnastica Gori-ziano, vežbališče furlanskega konjskega dirkalnega središča v Vidmu in športno palačo v tem mestu. Obiskov se bodo udeležili tudi pokrajinski delegati CONI.
			
SINOČI PRED POLNO DVORANO KULTURNEGA DOMA
Slikoviti ples «Moreška» v izvedbi gostov s Korčule
Nastopil je tudi mali moški zbor z dalmatinskimi pesmimi in godba na pihala - Topel aplavz za prisrčne goste ob spominu na izlet Primorskega dnevnika
Kulturni dom je bil sinoči spet natrpan. In kako ne bi bil, saj smo imeli v gosteh Korčulane z njihovim viteškim plesom «Moreška», ki ga na tem čudovito lepem dalmatinskem otoku plešejo že skoraj 500 let in s katerim ie ta požrtvovalni amaterski plesni ansambel nastopil že po številnih mestih Evrope od Prage do Londona, od Bristola do Linza in povsod žel odobravanja in simpatije občinstva, zlasti takega, ki zna ceniti ljudska izročila in avtohtone običaje. Toda če je bila dvorana sinoči tako polna, ni bilo to toliko zaradi uspehov, ki jih je požel ta ansambel na svojih dosedanjih turnejah, kolikor predvsem zaradi nepozabnih vtisov, ki so jih še vedno polni vsi tisti, ki so z izletom Primorskega dnevnika pred leti obiskali Korčulo in na njej doživeli tako prekrasen, v pravem pomenu besede, bratski <■ sprejem. Sinočnji obisk je zato hotel biti tudi ,hvaležno povračilo za takratni sprejem in obenem dokaz, da so se takrat spletli med našimi izletniki in korčulanskimi domačini pravi bratski stiki, ki smo jih tokrat, čeprav samo za kratek čas, tako lepo in domače oživeli.
Ansambel s Korčule je izvedel slikovito zNIoreško» z vso dinamičnostjo in bojevitostjo, ki izpričuje izvrstno izvežbanost vsakega posameznega plesalca in bojevnika, brez katere bi bilo izvajanje tega bojnega plesa tudi dokaj nevarno, saj se ob udarcih mečev dobesedno krešejo iskre in tudi kri bi lahko tekla, če ne bi vsak udarec bil ritmično sinhroniziran tudi takrat, ko se tempo stopnjuje in doseže v finalu naravnost vrtoglavo hitrost. Poleg izurjenosti pa zahteva *More-ška» od bojevnikov tudi velik fizični napor, saj je treba vzdržati o pravcati bitki dobre pol ure.
Zato pa so tudi vmesni premori, ko bojevniki korakajo v krogu, da si vsaj malo oddahnejo za naslednji spopad, dokler «belemu» kralju končno ne uspe premagati »črne-ga» in njegovo vojsko ter si ponovno priboriti deklico. Ves ples poteka ob spremljavi godbe na pihala.
Pred izvedbo sMoreškeo je nastopil tudi mali moški zbor, ki je z vso prikupnostjo amaterske skupine zapel vrsto preprostih dalmatinskih napevov. Nekatere smo ie poznali, kot na primer eNikar Marice», a vse so bile mile v svoji dalmatinski melodiki, morda prav zato, ker jih je zbor podajal prav tako preprosto, kot jih pojejo ribiči ob večernih urah, ko se zasanjajo v svoje sinje morje, v črne očke korčulanskih deklet, ali v svojo malo otoško domovinico, ki jo «ljubijo kot svoje življenjem, kot pravi njihova himna.
Prav tako domačo neposrednost,
iiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiin
NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA ZDRAVSTVO
Začetek dejavnosti službe nujne cestne zdravstvene pomoči
Po vsej deželi bo še pred turistično sezono delovalo 14 rešilnih postaj z najbolj sodobnimi vozovi
Služba nujne cestne zdravstvene pomoči, ki je bila ustanovljena z deželnim zakonom štev. 19. iz avgusta 1966, dejansko že deluje. Prva izmed štirinajstih rešilnih postaj, ki je povezana z bolnišnico v Latdsani, je že začela delovati. V kratkem bodo začele delovati tudi druge postaje, tako da bo Furlanija-Juhj-ska krajina prva izmed italijanskih dežel, ki bo v prihodnji turistični sezoni razpolagala z uspešnim sredstvom za omejevanje hudih posledic cestnih nesreč. Pri rešilnih postajah bo stalno v službi zdravstveno in bolniško osebje, ki bo razpolagalo z zelo sodobnimi rešilnimi vozovi, tako da bodo lahko dajali pomoč že na kraju nestreče same Odbor-ništvo za higieno in zdravstvo, je že dalo postaviti na raznih cestah v deželi posebne napisne table, na katerih so telefonske številke te službe. Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini, ki je prizadevno sledil vsem organizacijskim podrobnostim ustanovitve nujne cestne zdravstvene pomoči, Je izjavil, da je zelo zadovoljen z začetkom te službe. Na ta način upajo — je dejal — da bodo rešili številna življenja.
Smrt prof. Roletta
Umrl je profesor Giorgio Roletto, ki je bil pred upokojitvijo dekan stolice za gospodarski zemljepis in politično ekonomijo. Bil je svoj čas tudi prorektor. Pred tremi leti je ustanovil Cenacolo Triestino, akademijo za gospodarske in politične študije. Bil je tudi znan publicist in je objavil več del iz gospodarstva. Rodil se je v turinski pokrajini leta 1885.
Treščila je v električni drog
Zaradi trenutne raztresenosti Je včeraj popoldne 23-letna Nada Terčon iz Nabrežine 124, ki Je iz Sem-polaja proti Nabrežini vozila fiat 1100 TS 43410, blizu sanatorija izgubila oblast nad avtom in treščita v električni drog na desni. Pri nesreči se Je pobila po glavi in ra. nlla po obrazu ter se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni.
ki tako spominja na naše «šagre», je izžareval tudi nastop godbe na pihala, ki je zaigrala korčulansko koračnico.
Občinstvo je bratske goste za njihov viteški ples in za vso njihovo prisrčno amatersko vnemo, ki izpričuje živahno prosvetno dejavnost na tem otoku, nagradilo s prav tako prisrčnim aplavzom.
Po programu je bila v mali dvorani majhna zakuska za nastopajoče, med katero so zbrani obnovili marsikateri spomin na kratko bivanje naših tržaških izletnikov na Korčuli, marsikatero znanstvo in prijateljstvo.	, .
j. k.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
II. BRATSKO SREČANJE
KOROŠKIH IN PRIMORSKIH SLOVENCEV,
i bo DANES, 30. aprila, v KULTURNEM DOMU v Trstu, ob 17. url
z nastopom koroških in naših pevskih zborov
Vstopnina za koncert 500 lir. V prodaji bodo vstopnice samo za parter, ker je balkon rezerviran za pevoe. Rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom.
Po kulturnem sporedu bo v zgornjih prostorih Kulturnega doma družabnost s plesom do 24. ure (vstop prost)
PROSIMO PEVCE, DA PRIDEJO V KULTURNI DOM ŽE OB 15.30 ZA SKUPNO VAJO
Gledališča
VERDI
Sedmi simfonični koncert
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za sedmi koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes ob 18.30. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Franco Mannino, kot solist pa bo nastopil mladi ameriški pianist Garmck Ohlsson, zmagovalec nagrade Busoni v Bocnu leta 1966.
Na sporedu so skladbe:	Weber
«Prostostrelec» — uvertura; Turchi «5 commenti atlla Baccanti« Iz Euri-pida (novo za Trst), Liszt — Koncert za klavir in orkester; Beethoven — VII. simfonija.
KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE
prireja dne 4. maja majski 1 pic-nic z avtobusom Beneška Slovenijo.
Spored: 0(ffepd izpred sodnij-ske palače (Poro Ulpiano) v Čedad - Hudičev most, Stara gora, Landarska jama, Trč-mun (Trinkov grob).
V okviru izleta priredi odbor fotografski natečaj. Najboljša slika posneta na izletu bo nagrajena.
Cena 1000 lir za člane, za nečlane 1300 lir. — Prijave se sprejemajo vsak dan v Tržaški knjigarni od 18. do 19. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi v soboto, 6. maja ob 20.30 v društveni dvorani
proslavo Lojzeta Bratuža
Na sporedu je govor dr. Teofi-la Simčiča in nastop pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice. Vljudno vabljeni!
Razstave
Na pobudo kulturne komisije pri SKGZ je v Kulturnem domu retrospektivna razstava tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob njegovi 60.1etnicl.
Razstava bo odprta do 14. maja.
V	razstavni dvorani palače Costan. zi bo 3. maja ob 18.30 otvoritev 39. letne razstave, ki Jo prireja deželni sindikat umetnikov slikarjev, kiparjev in grafikov.
V	umetnosfnl galeriji Russo na Kor. zu Italia 9 bo od 1. do 10. maja razstava Riccarda Bastiahutta. Otvoritev bo 1. maja ob 10. uri.
V	centru lArte vlvaa — Feltrinel-li na Korzu Italia 3 je od 29. aprila do 12. maja razstava del arhitekta umetnika Guida Canetle.
aiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiii
) tr* ■ - jo
Včeraj-danes
HOJSTVA. SMHTI IN POROKE
29. aprila se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Guido Kaiusek, 58-letna Gioconda Cipolat, 42-letni Egidio Magrtni, 81-letna Giovanna Candusio vd. Angelini, 31-letnl Paolo Ferlat, 75-letna Terasa Esposito vd. Affinito, 82-letni Giorgio Roletto, 67. letna Cristlna Grezar, 80-letni Giuseppe Vernier, Massimo Negrini, star 35 minut.
OKLICI: Mario De Antonellis ln univ. asistentka Liana Martini, uradnik Sergio Slobe in frizerka Concet-ta Maria Salerno, železničar Claudio Subelll ln frizerka Giuliana Marlzza,
Za vašo poroko., oglasite se pravočasno
«F0T0GRAFIA> EGON
TRST, UL Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295
zobotehnik Mario Giovannini ln knjl-govodkinja Licia Costa, delavec Bruno Meniš in knjigovezka Caterina Viazzoli, težak Giordano Loredan in delavka Claudia Peluso, trgovec Roberto Scala in gospodinja Graziella Franco, uradnik Alessandro Sturnega In uradnica Marlsa Carpinetti, uradnik Franco Ferluga in gospodinja Maria Berini, risar Vittorio Angelo Avanzi In frizerka Maria Zaccaria Lucco, uradnik Giordano Caschi in uradnica Emllla Izzo, električni varilec Silvio Nesich in delavka Anna Debernardi, uradnik Mruno Maloll-no in frizerka Lucia Cociancich,
poročnih tehnične pomorske službe Giannl Schiaramazzi in gospodinja Antonia de Manzlni, kovač Andrea Urbanclch In delavka Maria Taucer, mehanik Femando Ucigral tn knjigovezka Fiorella PHastro, mestni redar Fulvio Lapel in šivilja Marian-gela Poberai, uradrtlš Dario Fonda ln gospodinja Orietta Grion, električar Vinici o Batič in uradnica Graziella Clapiz, delavec Sergio Pohl In frizerka Eleonora Scher, uradnik
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
TRST, Largo S. Santorio 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE IN KRSTE
Poseben popust I
Leone Bianchl in bolničarka Anita Mohoraz, delavec Carlo Sokolic in gospodinja Giuseppina Gregorič, trgovec Mario Toffolon In gospodinja Lucia Zambon, klepar Domenico Pa.
dovan In delavka Ida Damasi. smetar Beniamino Požar ln šivilja Maria Valentino, strugar Marino Pisani in frizerka Mara Znidarsich, smetar Eu-genio Zuliani in bolničarka Norina Pantanali, uradnik Fabio Piller in uradnica Rita Ruzzier, uradnik Giorgio Logar in delavka Anna Maria Soss, električar Giorgio Marži in uradnica Gabriella Zampino, mehanik Giacomina Oppasich in gospodinja Mirella Zovich, učiteljica Salva-tore Sustersich In učiteljica Bruna Venler, uradnik Gualtlero De Zolt-Costa in študentka Adriana Recchl, uradnik Salvatore Mancini m tolmačka Laura Bidussi, pomorščak Nereo Massarotto in gospodinja Anna Maria Fabaro, mehanik Luclo Gorza In perica Pierina Bani, doktor komercialnih ved Arrlgo Ruzzier in uradnica Fiorella Lacotta, mehanik Francesco Danieli In uradnica Maria Grazia Vldali, knjigovodja Giuseppe Foti in gospodinja Licia Sivi, upokojenec Francesco Agrifoglio in gospodinja Slavica Cempuh, karabinjer Eugenio Bovino ln frizerka Ali-da Gentilin, pek StanisJao Furlan in gospodinja Bruna Ga violi, ldtograf Enrico Cvevich In prodajalka Giuliana Dambrosl, Inženir Roberto Co-cozza In prodajalka Nivea Perottl, mehanik Sergio Klančnik in šivilja Bruna Prlmos.sii, doktor kemije An drea Favretti ln učiteljica Ornella Farcl, uradnik Sergio Suban ln frizerka Nada Zgaljic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vielmettl, Borzni trg 12; G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.30)
AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru sega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235.
LOTERIJA
BARI	53	40	65	39	M
CAGLIARI	86	72	15	12	65
FIRENCE	46	55	40	36	41
GENOVA	5	57	89	53	23
MILAN	75	64	27	45	59
NEAPELJ	71	82	39	14	73
PALERMO	15	55	49	30	85
RIM	12	39	13	29	16
TURIN	76	64	22	48	3
BENETKE	18	42	51	80	85
ENALOTTO
X 2 X 122 112 1 2 X
Kvote: 12 točk — 35.087.000 lir, 11 točk — 226.800 lir, 10 točk — 19.100 Ur.
SKUPNI ODBOR ZA UPRAVO PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH
priredi danes, 30. aprila t. 1. ob 20. uri v PROSVETNEM DOMU na Opčinah
KONCERT
HARMONIKARSKEGA AMATERSKEGA ANSAMBLA IZ KARLOVCA
s pestrim sporedom, ki ga bo izvajal vokalni oktet in orkester mladih harmonikarjev.
Vstop z vabilom. Vabila so na razpolago v pekami Drašček in v gostilni Veto.
Nazionale 14,00 «Wanted» Eastmanco-lor. Giuliano Gemma. Teresa Gim-pera. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Excelsior 14.30 «L’immoraie» Ugo To-gnazzi, Stefania Sandrelli. Prepove, dano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Prepovedano mla dini pod 14. letom.
Eden 15.00 «Doppio bersaglio« Technicolor. Yul Brynner.
Grattacielo 15.00 «Quelli della San Pablo« Barve de Luxe. — Steve McQueen, Candice Bergen.
Ritz (Ulica Sari Francesco 10)
14.30 «O.K. Gbnnerjn* tecWlieolog\ Neli Connerl, Daniela Bianchi, A-dolfo Celi.
Alabarda 14.30 «7 denne per i Mac Gregor« Colorscope. David Bailey, Agatha Flory.
Fllodram matico 14.30 «La battaglia del Mods« Technicolor. Rlcky Shay-ne, Helga Andersen.
Moderno 14.00 «AIvarez Kelly» Technicolor. Richard VVidmark, VVilliam Holden. Zadnji dan.
Cristallo 15,00 «La bisbetica domata« Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor.
Garibaldi 15.00 «La battaglia di Fort Apache« Technicolor. Lex Barker.
Aurora 15.00 «Tobruck».
Capitol 15.00 #Presso II divano« Technicolor. Jerry Levvis, Janeth Leig.
Impero 15.00 21.45 «3 uomtni in fuga«.
Vittorio Veneto 14.15 «Incompreso» Technicolor. Anthony Quayle, Ste. fano Colgrande, Georgia Moll, Gra-ziella Granata.
Ideale 14.00 «Arrivano i Russi« Technicolor. Eva Marie Saint.
Astoria (Ulica Zorutli tiloous St 1) 14.00 «Mii vedral tornare« Glanni Morandi, Elizabeth Wu. Nino Ta-ranto.
Astra 15.30 «La caduta delle aquile» Prepovedano mladini pod 14 letom.
Abbazia 14.00 «Khartoum» Technlco-lor. Charlton Heston, Laurence O livler.
1. maja t. 1. od 20. do 24 ure bo igral V DVORANI BARA
ISTRI A NA OPČINAH
ansambel »THE L O K D S »
TRGOVINA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE
W E R K
TRST,
Čampo S. Giacomo 6 . Tel. 44527
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
V sredo, 3. maja ob 21. uri (Premierski abonma in a-bonma I. ponovitev)
v četrtek, 4. maja ob 16. uri (abonma okoliški in nedeljski popoldanski)
v nedeljo, 7. maja ob 16. uri (invaUdski abonma)
Alfred Nčoclčs Hennequin
MOJE DETE
komedija v treh dejanjih
Prevod: NADA KONJEDIC Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Režija:	Adrijan Rustj*
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Avtobusi za četrtkov okoliški abonma:
I.	avtobus:	Prečnik 15.05.
Mavhinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vižovlje 15.20, Sesljan 15125, Nabrežina 15.30.
II.	avtobus: Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30.
III.	avtobus: Šempolaj 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15.00, Salež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mah Repen 15.15, Brišftiki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30.
Mali oglasi ;
SLOVENSKO hišno gospodinjo
_ I)
vrstni pogoji — sprejme takoj čr$ na Landi, Milan, Via Vitruvio "•
»CITROENI — Samaritani ln
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. stava in prodaja avto potrebščin
Ulici Glulia 41.
ZARADI spremembe bivališča dobro vpeljano konfekcijsko tr!1^.
no |n ortopedijo. Zelo ugodna P0;,,, )a. Obsežna licenca. Naslov do® na upravi lista. Ul. S. Francesco ^
VAJENCA in vajenko sprejme CAj TACEL, Via Follatoio št. 7 Porto " dustrlale.
Darovi in prispevki
m
V počastitev spomina pok. Babuder vd. Cač daruje družin*
2000 lir za Dijaško matico. f V spomin tete Alojzije Racman,
i /1 i*n ort /\KlAtniAi cmi»H T/ic iTT3
ob drugi obletnici smrt1 Josipa ■-karja in Renata Racmana da™
svojci 5000 lir za Krvno banko.
V spomin drage mame Josipin* „ sič darujeta hčerki Marija In Iv'a--5000 Ur za spomenik oadlim n*
5000 lir za spomenik padlim činah.	-p.
Namesto cvetja no grob pok.
rije Babuder vd. Cač darujeta ini Marka Cok 1000 lir za matico. V počastitev spomina W*n5l
•8
Babuder vd, Cač darujeta ScrgU Angela Pečar 2000 lir za Dijaško ^ tleo.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vse* so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
>efl1’<
pre^
Vere Furlan
Posebna zahvala č. g. žup^
sorodnikom, sosedom, daro’ vencev in cvetja in vsem tistinjv so jo v tako velikem številu sp1^ ljali na zadnji poti.
ŽALUJOČI MOŽ PEPI, KA ANITA, STARŠI in
Nabrežina, 30. aprila 1967
ZAHVALA

Vsem, ki so z nami sočust^ in spremili na zadnji poti nepozabnega moža, očeta in
iusta Kalca
se iskreno zahvaljujemo. Pd zahvala g. župniku, darov^ji« cvetja in vsem, ki so na katef1 način počastili njegov spot*11'.
Žalujoči: žena Marija, sin ^ <0 hčeri Milka in Ada snaD»' ki in drugo sorodstv®
Gropada, 30. aprila 1967
25. t. m., ob prvi obletnic1 J Antonije BUKAVEC, je bll° K/ torna objavljeno Bukovec n*1 BUKAVEC
ZAHVAL A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvov*1* ob Izgubi naše predrage mame in none
JOSIPINE SOSIČ
Posebna zahvala g. dr. Milanu Starcu, preč. g. Vidtna^’
vsem darovalcem vencev ln cvetja, vsem onim, ki so nam -ob strani v tem težkem trenutku ln vsem, ki so na kak^ koli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČE DRUŽINE: SOSIČ, DANEU In PR
Opčine, 30. aprila 1967
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali poti našo drago mamo
in spremili na

MARIJO BABUDER vd. ČAČ
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem ter vsem, ki so počastili njen spomin.
Družine Cač, Cok, Bizjak In B8bU Trst, 30. aprila 1967.
i'1

ZE PONOČI SO POSTAVILI VISOK MLAJ
Danes na boljunski Gorici tradicionalni fantovski maj
Nekdo jim je hotel zažgati spravljeni drog, pa mu nakana k sreči ni uspela
7 Boljuncu so ponoči dvignili antie na sredi Gorice tradicionalni maJ. danes kmalu popoldne pa bodo 22® korakali kakor običajno v “rorostopu z Jame čez trg ob pre-jevatliu “Barčice». Nosili bodo topo-,°v°. veJ°. v gumbnicah pa bodo mel1 kostanjev cvet.
zvezi s tem tradicionalnim prazen se je v sredo zvečer dogo-bnrii ne^ai' kar je upravičeno raz-ski f VS0 vas- Znano je, da boljun-nedpr 6 P05^!0 vsako leto prvo e*J° v maju na Gorici visok Pov»m da Postavljanje mlaja ^ BZano s posebno slovestnostjo,
V	* ^nja že nekaj dni prej. kate^tr°V.dolg dr°S Uentela), na ž«n ir Pritrdijo košat bor, oblo-
^ s Pomarančami, ^	spravijo in jim služi več
°hrton°reci0ma. Da bi se drog bolje tranov ’ S° ga lani namazali s ka-asfaltv,0 smol° in ga nato pokrili z
V	*• Spravljen je bil na Jami.
zil d» ° P0™0 zvečer je nekdo opa-g ’ na Jami nekaj gori. Na nje-Vej .^canje so pritekli fantje in cla	ljudi, ki so ugotovili,
tejir11 “ientelai). Sreča, da so ogenj jeli i0Pazili’ tako da so plameni za-dtoj,541110 asfalt in katran ter so ben* sa®° osmodili in bo še upora-
ko	je izzval v vasi veli-
tejo j^ftenie’ ker se ljudje ne modo	vtisu, da je hotel nek-
je^ r,I nekaj dni pred prvim maže v I k 50 sklenili postaviti mlaj JaPoreri°*'°’ ker sta dva praznika skim °ma) onemogočiti boljun-časn0	da bi mogli pravo-
doieoi-P^^viti mlaj, kakor je že Vsej v„ . tradicija, ki je v ponos s fanti ' ^Sorčenje in solidarnost raza v *Sta Prišla še posebno do izje go , rtek zvečer, ko so se fant-Kci instarem običaju zbrali na Go-setp zapeli staro boljunsko pe-
Mi0 "
^aščanov Prav
gotovo
.Preveč
arčican. Zbralo se je nena-Bh Va;^®kko število fantov in dru-ki so ostro obsojali dejanje neznancev, ki niso Boljunčani, ker so ofc— navezani na svoje stare I ®i. »at F sP°štujejo običaje dru-I žep0 t0 t>odo letos še bolj združi 8 tra*r°Slavili prvomajski praznik ji Po oTr^Btnim korakanjem fantov n<a ob prepevanju «Barčice».
J ^
d
Ponovno opozorilo nedeljskim izletnikom
Kljub ponovnim pozivom, naj nedeljski izletniki spoštujejo zasebno lastnino in naj ne pustošijo travnikov, gmajn in ostale zemljiške lastnine zasebnikov, je bilo v preteklem prazničnem dnevu več obsodbe vrednih primerov. Pokrajinska uprava zato ponovno poziva meščane, naj ne povzročajo škode na zasebnih zemljiščih, istočasno pa vabi nedeljske izletnike, naj ne kurijo ognjev na prostem in mečejo gorečih cigaretnih ogorkov na suho travo. Požar, ki bi nastal z neprevidnim ravnanjem ognja, bi lahko povzročil neprecenljivo škodo.
Včeraj v Bošketu praznik drevja
Na področju Bošketa je bil včeraj v organizaciji tržaške občine tradicionalni praznik drevja. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti in med njimi poveljnik tržaške posadke gen. Montu, šolski skrbnik prof. Angioletti, karabinjerski polkovnik Favalli, vicekvestor dr. U-berti, dr. Ruggero v zastopstvu vladnega komisarja, zastopnik sodstva, pokrajinski odbornik Rudolf, občinski odbornik za poklicno vzgojo Faraguna, nadzorniki šolskih okolišev, didaktična ravnatelja za Sv. Alojz in Vrdelo, nadzornik za javne nasade dr. Cosma in drugi. Glavni nadzornik nadzorništva za gozdove dr. Bellarosa je pozdravil zbrane v imenu deželnega odbornika za kmetijstvo in gorsko gospodarstvo Co-mellija, nato pa je prikazal pomen prireditve in se zahvalil županu in šolskemu skrbniku za njun prispevek za lep uspeh pobude.
Pred zaključkom svojega nagovora je dr. Bellarosa povabil na oder Eieonoro Loredan, zmagovalko IX. vsedržavnega natečaja za šolske naloge za srednje šole na gozdno temo, ki je bila nedavno odlikovana v Rimu na ministrstvu za kmetijstvo. Po blagoslovitvi sadik je zbrane šolarje nagovoril še župan inž. Spaccini in jih spodbudil k spoštovanju rastlin.^ zlasti zaradi njih koristnosti za človeka. Nato so šolarji zasadili sadike v vnaprej skopane jamice.

jjjiVO PROSEK-KONTOVEL
pre<haja danes, 30. t. m. ob 16 uri Scope barvni film:
ARABESOUE
,grajo: SOPHIA LOREN,
Moore
GREGORY PEČK, A. BADEL in K.
Ponedeljek, 1. maja ob 16. uri barvni film:
H poliziotto 202
(POLICAJ 202)
robert dhery in diana dors
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA VABIJO NA TRADICIONALNO
nittjitico
Igrajo «5 fans» in domača godba na pihala
Spored:
SOBOTA, 6. maja zvečer dviganje «mlaja». NEDELJA, 7. maja od 15. do 17. ure koncert godbe na pihala;
od 17.30 do 19. ure brezplačni ples;
od 19. do 24. ure ples, igrajo «5 f a n s».
PONEDELJEK, 8. maja od 20. do 24. ure ples, igrajo «5 f a n s».
TOREK, 9. maja ob 19. uri tradicionalno spuščanje «mlaja».
POLEG DOBRO ZALOŽENEGA FANTOVSKEGA KIOSKA, BO TUDI RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN
AVTOBUSNA ZVEZA Z MESTOM DO 24. URE
Videmska trgovinska zbornica pripravlja skupen nastop furlanskih podjetij in posameznih trgovcev tudi za skorajšnji mednarodni sejem obmejne blagovne menjave «Alpe Adria«, na sporedu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 13. do 21. maja. Videmska zbornica je pokazala tudi ob tej priložnosti hvalevredno prizadevanje za pospešitev poglobitev poslovnih stikov med obmejnimi področji. Trgovci s Tržaškega bodo na sejmu sodelovali posamič, brez skupne organizacije, ki bi jih povezovala v enoto, medtem ko je goriška trgovinska zbornica naslo-_____vila po tisku poziv na krajevne
iiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiii n luiiiiiiiiiiuiii n iiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiig
V ORGANIZACIJI VIDEMSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Skupen nastop furlanskih podjetij in trgovcev na sejmu Alpe-Adria
Sodelovalo bo okrog 20 podjetij na 160 kv. m pokritega in 80 kv. m nepokritega prostora
SMRTNA KOSA
Just Gombač
Zopet je preminil eden izmed lo-njerskih korenin, Just Gombač, ki je vse svoje življenje posvetil vzgoji svojih 4 otrok in težkemu življenju za svoj lastni obstoj. Naš Just je od vsega začetka svojega samostojnega življenja okusil tegobe in grenkosti proletarskega človeka. Vseskozi se je boril za pravice preprostega deiavca. Sin Ri-kardo, na katerega je polagal vse svoje upe, da bi ga z vso svojo skromnostjo in vdanostjo nedorr.e; stoval, je sodeloval v NOB in tudi padel kot borec. Svoje mlado življenje je daroval za pravice in svobodo naroda. Svoje otroke je vzgajal v revolucionarnem duhu.
Justa ni več! Povojno življenje ga je spremljala misel in grenka resnica, da se sin Rikardo ne bo več vrnil. Kljub nenehni in zavratni bolezni je tito, in .'skromno preživljal jesen svojega življenja. V trdih povojnih letih se ga je prijela zavratna bolezen, ki ga je priklenila na posteljo in ga polagoma do smrti izčrpala. Njegova humana dejanja in človekoljuben odnos do drugih nam bosta ostala svetal zgled.
Dragi Just! Mirno počivaj v zemlji, ki si jo močno ljubil! Zveza borcev in prosvetno društvo Lonjer-Katinara izrekata svojcem globoko sožalje.
Marija
Babuder - Cač
še kot mlado dekle služiti si kruh, ker ji je bilo doma nemogoče živeti. Delala je pri raznih družinah. Kasneje se je seznanila s fantom-domačinom in se poročila. Imela je pet otrok, še naprej je morala trdo delati, da je lahko svojim o-trokom dala vsakdanji kruh. Kljub temu, da je morala vsaki dan teči za kruhom, je še vedno našla dovolj časa, da je svoje tri sinove in dve hčeri vzgajala lepo in v naprednem duhu.
Leta so potekala, ona pa je vedno upala, da ji bo življenje lažje, ko bodo otroci dorasli.
Res zrasli so, ampak v tem času je tudi zadivjala vojna. Marija ni ostala s prekrižanimi rokami. Takoj ko se je leta 1943 pri nas u-stanovila ženska organizacija (AFŽ) je bila tudi ona njena članica. Vedela je, kje je njeno mesto.
Pomagala je mladini, ki je skozi Lonjer odhajala v partizane. Pokazala jim je stranske poti, da so se lahko izognili Nemcem, saj so ti imeli svojo postojanko v vasi. Pomagala je tudi partizanom, ki so bili skriti v bunkerju zraven njene hiše. Nosila jim je hrano, ki jo je često odtrgala od ust sebi in svojim otrokom. Partizani so prav zaradi tega z veseljem prišli k njej, posebno v zimskih časih. Vojna je minula in teda.i bi Marija lahko zaživela mirno življenje v krogu odraslih otrok in vnukov. A ni ji bilo dano. Bolezen, ki jo je dolgo nevede nosila, jo je izčrpala in vzela iz naše sredine.
Bila je naročnica Primorskega dnevnika že od začetka izhajanja. Zveza borcev in prosvetno društvo Lonjer-Katinara se pridružujeta ža lovanju svojcev.
Kitil O . IKIS- PKOSEK
^lfUni<lanes’ 30’ L m' ob 16' ur’ cinemascope barvni — briljant-
fUMO Dl LONDRA
IKraj,
(LONDONSKI DIM) l0; ALBERTO SORDI, F IONA LEWIS in AMY DALBY
p°bedeljek, 1. maja ob 16. uri Cinemascope barvni film:
1 2 SANCUL0TTI
^iboij
nabavna zgodba, kar jih je ustvarila kinematografija
fRanco franchi m ciccio ingrassia
poročena v Rimu.
Ko se je pred mnogimi leti preselila v Rojan, kjer so imeli pekarno, so jo tudi Rojančani spoznali in cenili njene skromnosti, dobrote in pridnosti. Toda ne le Rojančani, tudi mnogi drugi Slovenci iz mesta in okolice, so pokojnico dobro poznali, saj je bila članica ženskega sveta, ki je toliko dobrega storila mnogim našim ljudem, ki so bili po fašističnih zaporih in internacijah.
Pogreb je šel iz mestne kapele mimo Rojana in skozi Sv. Križ, kjer so pokojnico zadnjič pozdravili domači zvonovi in nato na nabre-žinsko pokopališče. Hudo prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Josipina Sosič - Rauber
operaterje, naj sodelujejo na sej-! mu, ki odpira vsako leto nove priložnosti za razširitev blagovne menjave med področji z obeh strani meje, in za sodelovanje z gospodarskimi krogi iz avstrijskih obmejnih dežel, predvsem iz Celovca, Gradca in Innsbrucka.
Na zunanjetrgovinskem oddelku videmske zbornice pričakujejo te dni še pristanek treh ali štirih podjetij, ki se še niso dokončno odločila za to, ah bodo sodelovala na letošnjem Alpe Adria, ali ne. Doslej jih je pristalo okoli dvajset. Podjetje IFAB — F.lli Bruse-schi iz Palmanove, bo razstavilo na sejmu izbor izdelkov za vsakdanjo domačo rabo, videmsko podjetje Commissionaria Edile pa vrsto preprog; s tekstilnega področja bodo prisotne na sejmu tri ali štiri večje tvrdke, znano založniško podjetje Del Bianco pa bo na Alpe-Adria sodelovalo približno v istem obsegu, kakor na pravkar zaključenem spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Iz Pordenona je najavilo sodelovanje podjetje Offi-cine Ruffati, iz Cordenonsa pa znana tvrdka TEC — Termocoperte, ki je že večkrat nastopila na sejemskih prireditvah v sosedni Sloveniji. Videmska tvrdka Nimfa bo razstavila izbor kemičnih izdelkov in parfumerijskih konfekcij, medtem ko bo drugo podjetje iz Vidma, Giusto, razstavilo na odprtem pred paviljonom, v katerem bodo razporejeni izdelki ostalih furlanskih tvrdk, večje število kmetijskih strojev. Na področju kmetijstva bo sodelovala tvrdka Cecchini iz Premariacca, medtem ko bo podjetje Moretti iz Risana posvetilo svoj stand prikazovanju posebnih naprav za sodobno zamišljeno živinorejo. Končno naj med podjetji, ki so zagotovila sodelovanje na 6. Alpe Adria, omenimo še videmsko podjetje Intermerc, ki bo pripeljalo na razstavišče nekaj večjih strojev in mehanskih naprav.
Videmska zbornica bo poskrbela za skupen nastop podjetij — kakor omenjeno, jih bo letos okoli 20, medtem ko jih je na lanskem Alpe Adria nastopilo 14 — s tem, da je zanje zavzela 160 kv. metrov razstavne površine v velikem paviljonu, poleg tega pa še 80 kv. m odprte površine pred paviljonom za razstavo kmetij sirih, strojev. Tvrdke bodo razstavljale posamič, vsaka v svojem boksu,
zbornica pa bo odprla skupno informacijsko pisarno, ki bo po eni strani povezovala medsebojno zainteresirane, po drugi pa bo nudila domačim razstavljavcem potrebno tehnično pomoč. Zbornica bo šla s svojo pomočjo nastopajočim podjetjem še bolj na roke, in sicer s tem, da bo poskrbela za brezplačen prevoz blaga na razstavišče v Ljubljano in pripravo lesenih boksov za posamezna podjetja. Ce bo čas dopuščal in če bo ostalo kaj prostora, bo zbornica pripravila na sejmu tudi turistično-gospodarsko razstavo s fotografija, mi posnetki, panoji, in drugim pro. pagandnim materialom.
•	Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELI l
•	Originalni švicarski pletilni stroji SWISS MAGIC
•	Stroji za krpanje nogavic VITO.J
C Naprave za prevlaeevanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica
Delponte Pietro & C.
Trst, Ul. Timeus 12 Tel. 90.279
!_________________________________I
TRGOVINA
ŽELEZNIN
Sergio
TRST — UL. SETTEFONTANE 36 — TELEFON 732212
Pri nas dobite v veliki izbiri: orodje, obešalnike, opremo in po. trebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko pohištvo, kuhinjske predmete, ročaje, ključavnice in železnine na splošno
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse krute inozemstvo
tudi v
rfTf»>»irno.7VR s or.n-.oro
Pieriaa Tence - Fr andolie
ZLATO 18 KAR. po najn:žjih cenah v mestu
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
li K E najboljših znamk od lir 2.500 dalje
VELIKA IZBIRA zlatih m srebrnih okrasnih predmetov
.'•11
V torek 25. aprila smo spremili k večnemu počitku našo drago Marijo Babuder vd. čač iz Lonjerja, Rodila se je pred sedemdesetimi leti v Materiji. V Lonjer je prišla
Tutw na


, e,^
iM'

pr*dvaja
danes, 30. t. m. ob 15. uri Metro film:
jZ/oA/mt/
m
K
m
m
-1 Ta AT
_\ »p ^ “ ■
-T"*;
MARK d AMON X VALERIA FABRIZI
M FRANCO DEROSA
'f\ ETTORE MANNI
'A	. JOSEPH FRYD
SERGIO CORBUCCI
p°bedeljek 1. maja ob 15. uri barvni
r~~----------------'l
francoscope film:
oss m ) A TOKIO Sl MUORE
(V TOKIU UMIRAJO)
MARINA VLAI)Y, FREDERICK STAFFORD IN DRUGI
V	zadnjih treh tednih je smrtna kosa močno zasekala med Križane. Nekatere je pokosila doma, druge pa je poiskala v mestu, kamor so se bili nekoč preselili. Pri veliki avtomobilski nesreči, do katere je prišlo v nedeljo 9. t. m. na cesti, ki vozi skozi vas, sta izgubila življenje Angela Pertot vd. Giorgi in vaščan Atili j Tence. Tako prva kot druga sta bila v Križu in okolici zelo znana in priljubljena. Čeprav je bil Tence že v pokoju, so se ga še vedno spominjali delovni tovariši, ki so ga poznali kot marljivega delavca in dobrega tovariša. Prav tako je bila priljubljena tudi Perto-tova, ki je bila sicer po rodu iz Nabrežine, vendar so jo Križani imeli povsem za svojo, saj je dolgo let živela med njimi.
Kmalu nato sta zapustila svojce tudi Simeon Švab in Cecilija De Lorenzi. Tudi za ta dva smemo reči, kar smo rekli za Tenceja in Per-totovo. Vaščani ju dolgo ne bodo pozabili.
V	četrtek pa so spremili k zadnjemu počitku še eno domačinko, 63-letno Pierino Tence poročeno Frandolič.
Čeprav je Frandoličeva živela že dolgo v Trstu, se je imela še vedno za Križanko in tudi Križani so jo imeli za svojo.
Pok. Pierina, po domače «šauer-čeva» se je rodila v sv. Križu 17. junija 1903 v zavedni slovenski družini. Narodno zavest je ohranila vse svoje življenje in ji izražala ter izpričala po vsaki priložnosti tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. Osnovno šolo je dokončala v domači vasi, nato je obiskala tudi gospodinjsko šolo. Z delom je začela že zelo mlada in čeprav doma niso bili siromašni, je v domači gostilni začela streči gostom, ko je bila še deklica. Leta 1930 se je poročila z Mirkom Frandoličem iz Nabrežine, kateremu je v zakonu povila dva otroka, Franka in Darija, katera je vzgojila v zavedna Slovenca, oba sta obiskovala slovenske šole v Trstu. Sin Darijo je doktoriral na gozdarski fakulteti v Firencah, medtem ko je hčerka
Veliko število ne samo Opencev, temveč tudi ljudi iz mesta in okoli-
,$kjb	3sg. j e, ,y, i >	dg,, noppl^
zbralo pred hišo pn «Tončkimh» v ulici Refpsco,, da se poslovi od none Josipine.
Pokojna Josipina Sosič roj. Rauber je bila ena najstarejših Openk, saj se je rodila 11. marca 1881. že dvakrat smo jo obiskali na svojem domu za njen 80. in 85. rojstni dan. Vsi ki smo jo poznali, se ne moremo sprijazniti z mislijo, da priljubljene, mirne in dobre none «od Tončkinih« ni več med nami. Pokojnica je vedno živela v svoji vasi in ni bilo Openca, ki je ne bi poznal, že v mladih letih je vedno delala, tako tucli po poroki in ji ni zmanjkalo dela, saj je imela osem otrok in po vrhu je še ostala mlada vdova, ko ji je mož padel v prvi svetovni vojni. Tako je pokojnica sena morala skrbeti za veliko družino.. Vsak dan in to več kot štirideset! let, je pešačila v mesto, kamor je I nosila prodajat mleko.
V drugi svetovni vojni je izgubila dva sinova, Vladimira, ki je padel v partizanih leta 1944 in Franca, ki je umri pod bombami v Piši. Predolgo bi bilo, če bi hoteli naštevati vse življenje pokojnice, kako je bila priljubljena pri vseh vaščanih pa je dokazal pogreb.
Domača gruda nam je za vedno zakrila zavedno Slovenko, ki je mnogo dala za svoj narod ter vzgojila svoje otroke v zavedne Slovence in v ljubezni do materinega jezika.
Lahka naj ji bo kraška zemlja, katero je zelo ljubila, svojcem pa ob tej bridki izgubi izrekamo naše iskreno sožalje.
si:bofu;x
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 33 Tel 733-361
Prijatelje in znance^hp da nas ooiščejo !!
3 pro*

ZLATARNA IN LRARNA
AVALA
TRST — VIA ROMA st. 22
KKANKO
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBR1ANI, 9 DREV. MiRAMARE,
V»« ii vrh, obdelave’karana, marmorja in omikan
../.STASKO. ZIDARIČ
Se Brjpot iy( Vati rezin a )4 - Tel. 201
PRIPOROČA SVOJE USLUGE
adriaimpex
u VOZ
TRSI
n n
7.AS7 o|*s I \ \
GEPPA 9 111 - IEL
izvoz
38 770 29 135
Smrtna nesreča pri Banih
Pri Banih se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. 63-letni Gui-do Molinaro od Banov, Ul. Refosco 5 je s svojim avtom 1100 R TS 88678, v katerem se je peljala tudi njegova 63-letna žena Maria Vi-sintin, privozil s pokrajinske ceste in bil namenjen proti domu. Na križišču s trbiško cesto pa je pri-1 šlo do trčenja z avtocisterno TS 81275, ki jo je proti Opčinam vozil 50-letni Giovanni Vascotto iz Ul. Baiamonti 36.
Pri trčenju je težko vozilo pomečkalo osebni avtomobil in oba zakonca sta se ranila, najhuje Guido Molinaro, ki si je zlomil desni podlaket, se ranil po levem sencu in zadobil možganski pretres. Njegova žena se je ranila po zatilju in levem sencu, začela krvaveti iz levega ušesa in se opraskala po spodnjih udih. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Kazalo je, da si bo Molinaro rešil življenje in da se bo moral zdraviti dober mesec, toda popoldne je podlegel hudim poškodbam. Njegova žena je izven nevarnosti in bo okrevala v dveh tednih.
TVRDKA
iiiiiiiiiiiiiiiiii!
BAZZANELLA
TRST — UL. F. VENEZIAN 5 — TEL. 24-197
vas vabi na sejem ALPE-ADRIA v Ljubljani od 13.-21. maja 1967, kjer bo razstavljala FOTOSTATICNI MATERIAL in proizvode MINNESOTA — MIKROFILME — OFFSET — GORILNIKE — Material za ENOLOGIJO, ELEKTROTEHNIKO In MEHANIKO «TERMAL» in «REMAF» — TRAKE ZA SLAŠČIČARSTVO in CVETLIČARSTVO
supermarket
LJUBLJANA, pasaža na Ajdovščini

VAM NUDI
ZA POMLAD IN IZLETE V LEPI IZBIRI IZ USNJENEGA VELURJA
NE POZABITE:
DAMSKE PLAŠČE, KOSTIME, 10PICE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH.
MOŠKE SUKNJIČE V KLASIČNIH IN ŠPORTNIH MODELIH.
FANTOVSKE KRATKE HLAČE.
OD 3. DO 6. MAJA TUDI PRI TEM NAKUPU NAGRAJEVANJE POTROŠNIKOV.
L
wmm,
NEDEUA, 30. APRILA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu
-	11.15 Oddaja za najmlajše: »Gianburrascov dnevnik* 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba
-	12.30 in 13.30 Glasba po željah -
13.00	Kdo. kdaj, zakaj... 14.45 Kitarist A. Pizzigoni - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 »Osvajanje v ponižanju*, komedija O. Goldsmi-tha - 17.35 Obisk v diskoteki -
18.00	Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi - 20.00 Šport - 20.30 Iz slov. folklore -
21.00	Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Interpretacije A. Toscaninija - 22.30 Francoske popevke - 22.45 Antologija jazza.
9.30 Kmetijska oddaja - 11.15 Tamburaški ansambel - 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 Tedenski športni pregled - 14.00 »El Cam-panon*.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 jutranja glasba - 8.00 Čestitke delovnih kolektivov - 8.30 Ansambli - 9.00 Čestitke delovnih kolektivov - 9.30 Nedeljsko srečanje - 9.45 Godba RTV Ljubljana -
10.00	Prenos RL - 10.30 Orkester Ashley - 10.45 Glasbeni zmenek -
11.00	Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Politični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Čestitke delovnih kolektivov - 16.00 in 19.30 Prenos RL - 18.30 Na športnih igriščih in športna nedelja - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek -
12.00	Glasbena oddaja 13.28 V nedeljo lepše pojemo - 15.30 Popoldne z Mino - 17.00 Nogomet od minute do minute 13.00 Simf. koncert - 20.25 Ital. humoristi -21.05 Športna nedelja - 21.15 Pianist M. Jones.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box -
12.00	Športna prognoza - 13.00 Radijski quizi - 13.45 Plošča za poletje 14.30 Teden aktuijiosti -
16.00	Športna nedelja - li.00 Plošča za poletje - 17.30 Lahka glasba - 18.35 in 20.00 Glasbeno-go-vorni spored - 21.00 Zgodovina italijanskih vil - 22.00 Pisan spored.
III.	program
10.35 Skladbe za orgle - 11.15 Operni koncert 12.55 Veliki interpreti - 14.30 Haydn in Faure -15.30 Moličre: »Anfitrione* - 17.05 Jazz - 17.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Vsakove-černi koncert 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Dve skladbi L. No-na - 23.15 Revija revij.
Slovenija
6.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.30 —
Poročila - 7.30 Kmetijska oddaja - 8.05 S. Rozman: Avtomat - 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 Še pomnite, tovariši...: M. Krvina: Sence izginjajo - 10.25 Pesmi borbe - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Reportaža: M. Šeber: Majsko razpoloženje - 13.50 Iz slov. narodne zakladnice - 14.30 Humoreska tedna: V. Popovič: »Ljubite se, ljudje* -14.50 Vesela godala - 15.05 V svetu operetnih melodij - 15.35 Z orkestrom Ray Conniff - 16.00 Radijska igra: M. Bieler: Leva stena - 17.05 Zabavne melodije - 17.30 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Pred praznikom dela - 21.00 Z. Kržišnik: »Rojstvo delavske pesmi* - 22.10 Kar po domače 22.50 Literarni nokturno:	M. Dizdar:	Speči v
kamnu - 23.05 Parada plesnih me lodij - 24.05 Popevke in plesni zvoki.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja 11.50 Družbene komunikacije - 15.30 Konjske dirke - 18.00 Program za najmlajše -
19.00	Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne tekme 19.55 Šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik -
21.00	Poslanstvo Wiesenthala -22.25 Športna nedelja - 23.20 Dnevnik.
II. kanal
19.00 Simf. koncert 21.00 Dnevnik - 21.15 V Rimu s Claudiom ViUo - 22.10 Znanstvena oddaja.
PONEDELJEK, 1. MAJA Radio Trst A
8.15., 13.15, 14.15, 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Orkester Mantovanija in Acauaviva -9.00 Pihalne godbe - 10.00 Zgodovina praznika dela: 1. maja -
10.10	Skladbe za zbor In orkester Ubalda Vrabca - 10.25 Karakteristični ansambli 11.00 Tržaški motivi - 11.30 Vokalni trii in kvarteti - 12.00 Vesele harmonike -
12.10	Brali smo - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 14.45 Orkestri - 15.15 Iz operet »Mala Floramy» in »Splitski akvarel* - 15.35 Pianistka Fe-dora Ferluga . 16.00 «Kato Vran-kovic*, drama, ki jo je napisal Etbin Kristan, igrajo člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin - 18.00 Zabavali vas bodo -
18.30	Bartok: Koncert za klavir in orkester - 19.00 Tržaški pripovedniki: »Oliviero H. Bianchi* -19.25 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.30 Ital. pentagram - 21.00 Župančič: «Duma», izvajajo dijaki Slovenskega dijaškega doma v Trstu - 21.30 V plesnem ritmu -
22.30	Romantični samospevi - 22.50 Ameriški motivi.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Uspeli motivi -13.45 Neznana Furlanija - 13.55 Glasbena oddaja - 14.15 Literarna oddaja - 14.45 Jazz.
Koper
v 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni orkestri - 9.30 Srečanje s predvojnimi komunisti - 9.45 Čestitke delovnih kolektivov - 10.00 Prenos RL -
10.45	Lahka glasba - 11.00 Borbene pesmi - 11.30 Današnji pevci -
11.45	Glasbeni zmenek - 12.00 in
13.00	Glasba po željah 13.30 Domači pevci - 14.00 Pesmi in plesi - 14.45 Kvarteta Kumer in Kosec -
15.00	Prenos RL - 19.00 Orkester Conniff - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila 8.30 Pevci lahke glasbe -9.07 Zvočni trak - 10.05 Plošča za poletje - 10.30 Neapeljske 11.30 Operna antologija - 13.28 Pesmi brez besed - 14.40 in 15.10 Itali janske pesmi - 15.45 Plošče 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Simfonična glasba - 17.00 Oddaja za delavce - 17.30 MelviUe: »Giac-chetta bianca* - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.35 Ital. orkestri - 21.05 Koncert -22.05 Moderni ansambli.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje -9.35 Glasbeni album - 10.00 E. Roda: »Mademoiselle Docteur* - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 športni pregled 14.00 Juke box 15.15 Violinist Izak Štern - 16.00 Plošča za poletje - 17.00 Glasba in šport
-	20.00 Revijski spored 20.50 New York 67 - 21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00 Nabožna oddaja - 10.40 Rousselova sonata štev. 1 - 11.15 Sibelius in Smetana - 12.10 Schumann - 12.30 Borodin: Simfonija štev. 2 - 14.30 Ravel in Pizzetti • 15.10 Haendlova suita štev. 3
15.30	Verettijeva «Burlesca» - 17.00 Skladatelj F. Mannino - 18.00 Ko-dalyjevi plesi - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.30 Dursi: Beli kit.
Slovenija
6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 4.30 S pesmijo v praznično jutro 8.05 Otroška oddaja
-	9.05 Melodije narodov sveta -
10.30	Pesmi o maju - 11.15 Prvomajski koncert - 12.05 Ob prazniku dela 13.30 Majhni ansambli -
14.00	S. Vilhar: Delo združuje -
14.30	V tričetrtinskem taktu - 15.05 Vesele melodije - 16.00 Literarna oddaja: Pomladni dan - 16.30 Romantični intermezzo - 17.05 Šport na praznik - 18.00 Naši operni pevci v svojih najboljših vlogah -
19.00	Lahko noc, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 B. Smetana: Moja domovina - 21.20 Ples v prvi majski noči - 22.10 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno: Ivan Minatti: »Nekoga moraš imeti rad* - 23.05 Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
10.55 Podelitev kolajn v Rimu •
16.30	Kol. dirke v Belgiji - 17.30 Dnevnik - 17.45 Giocagič - 18.15 Program za najmlajse 19.15 Zemlja naš dom - 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 TV tednik - 22.00 C. Caselli in G. Gaber v »Diamoci del tu* - 23 00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Le ragazze di San Frediano* 23.15 Filmske in gledališke kronike.
tmmfm
TOREK, 2. MAJA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Iz slov. folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Skupina Franca Russa - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Violinistka F. Selvaggio - 18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Gluck: »Orfej in Evridika*, opera - v odmoru: Opera, avtor in njegova doba - 22.25 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Črni cvet, jazzovska revija.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Portret avtorja - 14.35 Nordio: »Poema* - 14.45 C. Battisti in Julijska krajina.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.30 Od melodije do melodije - 11.30 Današnji pevci -11.45 Četrt ure z Jankovskim -
12.00	in 12.45 Glasba po željah -13.30 Primorski zbori - 14.00 Makedonska zabavna glasba - 14.45 V tempu polke - 15.00 Prenos RL
-	19.00 Orkester N. Green - 19.30 Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
9.10	Zvočni trak 10.05 Plošča za poletje - 10.30 Šola - 11.00 Triptih
-	11.30 Cimarosa in Gounod - 13.30 Pisana glasba - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.20 Pogovorimo se o glasbi - 19.30 Luna park 20.00 Papeževa poslanica - 20.35 Piran-dello: «Henrik IV.» (sodeluje Rug-gero Ruggeri) 22.05 Simfonični koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošča za poletje
9.40 Glasbeni album - 10.00 E. Roda: «Mademoiselle Docteur*
11.00	Poročilo iz Cannesa - 11.45 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box
14.45 Glasbeni koktail - 15.15 Klavičembalistka W. Landowska -
16.00	Rapsodija 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Radijska drama -18.35 Enotni razred 20.00 Pozor na ritem - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba.
III.	program
10.15 Haydn in Mozart - 11.50 Viottijev dvojni koncert 13.00 Pianist Gino Gorini 15.30 Nove plošče resne glasbe 16.30 Glasbeni trenutki 17.10 Čajkovski in Britten - 18,45 Nevv Orleans — un’epopea, una leggenda - 19.15 Koncert - 20.30 N. Devaulx: »Evfemizem* - 21 00 Donizetti: »Maria Stuard*.
Slovenija
6.00,	8.00. 13.00. 15.00. 19.30 -Poročila • 8.05 Le^e melodije -9.05 »Spomladi* 9.25 Veliki zabavni orkestri 10.00 Tone Kraševec: Sadovi ustvarjanja (reportaža) - 10.30 V majskem jutru po domovini - 11.00 Turistični napotki za tuie goste It. 15 Plesni zvoki
-	12.05 Ob prazniku dela - 13.10 Zabavna glasba -. 13.30 Manuel De Falla: »Ljubezen — čarovnica*, balet - 14.00 Borut Finžgar: Jugoslovanski skladatelji zabavnih me lodij - 15.05 Priljubljene popevke
-	15.30 Rado Simoniti: »Partizanka Anka*, krstna izvedba - 16.35 Lahka orkestralna glasba - 17.05 Šport - 17.15 Delavske in partizanske - 18.00 Faure: »Odisejeva vrnitev* 18.30 »Zlagoma in lju bežnivo» - 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene razglednice 20.00 Slov. vokalni solisti - 20.20 Marin Dršič: »Skopuh* 21.20 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Glasbena medigra
22.15	Jugoslovanska glasba 23.05 Skladbe Jožeta Privška in Atija Sossa igra plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 12.30 Poskusni tečaj - 17.00 Program za mladino - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 Glasbeni spored - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Športne vesti 20.00 Papeževo sporočilo - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «11 bruto e la bella* - 23.00 Pojdimo v kino -
23.10	Dnevnik.
II. kanal
18.30 Francoščina 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik 22.00 Knjižne novosti - 22.30 Italija in faraoni Abu Simbela.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 30.-IV. DO 6.-V.
NEDEUA, 30. aprila 9.10, 16.40, 20.00 in 23.10 - Poročila - 9.15 Bušmani v pustinji — film - 9.45 Na krilih domišljije
—	film - 10.00 Kmetijska oddaja -
10.45	Operna scena - 11.15 Kalejdoskop - 11.35 Talca - film 13.00 in 14.30 Prenos avtomobilskih dirk
-	14.00 Rokomet za ženske: Loko-motiva-Beograd - 14.20 Test z glasbo - .... Ponavljamo za vas -
16.45	Srečno, Kekec — film - 18.00 Karavana - 18.30 Od Obznane do Čebin - 19.00 Risanke - 19.40 Skok čez kožo 20.45 Cikcak - 20.50 TV drama - 21.50 TV magazin — glasbena oddaja - 22.50 Lirike Iva Andriča.
PONEDEUEK, 1. maja 10.00 Prvomajska čestitka - 10.15 Revolucionarna poezija 10.45 Pihalni orkestrer 11.30 Prvomajski pozdravi 12.45 Prvomajska parada v Moskvi - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Športno popoldne -15.30 Speedway v Crikvenici • 17.00 Risanke 17.30 Mali svet — za otroke - 18.00 Glasbena oddaja
18.15 Športni pregled 18.45 Cikcak - 18.55 Potni list — pesem
20.00	Dnevnik - 20.45 Mednarodni zabavni spored - 23.05 TV dnevnik.
TOREK, 2. maja 13.20, 17.30, 20.00 in 22.00 - Poročila - 13.25 Potni list — pesem
-	14.25, 15.25 in 16.00 Mednarodni zabavni spored - 16.45 Risanke -
17.00	Šiptarski TV pregled - 17.40 Pesmi borbe - 18.10 Glasbena od daja - 18.40 Živa pričevanja — reportaža - 19.10 Improvizacija v Tivoliju - 19.45 Prvomajske čestit ke - 20.30 Ključ — jug. film.
SREDA, 3. maja 9.40 in 14.35 TV v šoli 10.35 in 15.20 Angleščina - 11.00 in 15.55 Osnove splošne izobrazbe ■ 16.40 in 17.45 Prenos športnega dogodka
-	17.30 Obzornik 18.30 Tisočkrat zakaj? - 19.30 Dokumentarni film
20.00 Dnevnik - 20.37 Ivan Mrak: Marija Tudor — prenos - 21.45 Jazz festival - 22.00 Poročila. ČETRTEK, 4. maja 9.40, 17.05, 20.00 in 22.10 - Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli -
11.00 in 16.10 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.10 Tik tak: Pajac - 17.25 Slike sveta 17.55 Obzornik - 18.15 Kalejdoskop - 18.35 Glasbena oddaja 19.00 Humoristična oddaja 20.30 Ak tualni razgovori - 21.10 Koncert najboljših učencev SGš.
PETEK, 5. maja 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina • 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.30 Tekmovanje za Davisov po kal: Jugoslavija-Brazilija - 18.45 Obzornik - 19.00 Balzac: Izgubijo ne iluzije - 20.00 Dnevnik 20.30 Cikcak - 20.37 Zvezda je rojena — film - 22.00 Poročila.
SOBOTA, 6. maja 9.40 in 16.30 TV v šoli - 15.00 Tekmovanje za Davisov pokal 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako so boto -	18.30 Oživele kronike:
Kranj - 19.15 Pariz, kot ga je vi del Balzac • 20.00 Dnevnik 20.30 Nepozabni poleti 21.Š0 Golo me sto — film 22.20 Rezerviran čas, ob koncu poročila
Gorlšbo>beneški dnevnik
V MESTIH IN NA PODEŽELJU
Obsežne priprave na Goriškem za jutrišnje praznovanje 1. maja
Proglas Delavske zbornice - Zborovanja v Tržiču, Gradiški, Krminu in Doberdobu ■ Postavljanje mlajev
PROSVETNO DRUŠTVO sBRIŠKI GRIČ' IZ ŠTEVER.' ANA
priredi pri gostilni «DVOR>
PROSLAVO L MAJA
z naslednjim sporedom:
Jutri je 1. maj, praznik dela. Na Goriškem ga bomo počastili s številnimi manifestacijami, med katerimi so najpomembnejše manifestacije Delavske zbornice, ki je za to priliko objavila tudi razglas na delavke in delavce, ki se glasi:
Ob Prvem maju, prazniku dela, ki je pri srcu vsem delavcem, želimo okrepiti bratske prijateljske vezi z vsemi delavci sveta. Ob tem dnevu znova poudarjamo našo popolno solidarnost z zatiranimi narodi, ki se borijo za osvoboditev izpod fašizma, vseh oblik imperialističnega in kolonialnega zatiranja, za lastno narodno neodvsinost. Okrepimo naše napore za obrambo miru, da se svet končno osvobodi more nuklearne vojne. Utrdimo sindikalno enotnost, osnovni pogoj za dosego novih pomembnih dosežkov, ki naj omogočijo naši državi napredovanje po poti demokracije, blagostanja in miru. Okrepimo Italijansko splošno konfederacijo dela (CG IL) z večjim vpisovanjem v enotni razredni sindikat, za nadaljevanje uspešne borbe za politično, gospodarsko in družbeno preosnovo, predvideno z republiško ustavo, za obnovo zapadlih delovnih pogodb, preobrazbo upokojenskega sistema ter zvišanje pokojnin in uvedbo modernega sistema socialnega zavarovanja.
CGIL priredi prvomajska zborovanja v Tržiču, Gradiški in Krrru-nu. Na njih bodo govorili pokrajinski sindikalni voditelji; zborovanja bodo ob 10.30.
V Doberdobu bodo proslavili L maj z zborovanjem pred ploščo padlih. Godba na pihala bo že zarana igrala delavske pesmi. Slavje se prične ob 9.30 z govorom predstavnika CGIL Karla Černiča. Zaigrala bo godba ter zapel pevski zbor. Po skoraj vseh vaseh na Krasu bodo postavili mlaje. Tudi v Sovodnjah se mladina pripravlja na ta dogodek.
Cepljenje proti rdečici v Sovodnjah in Števerjanu
Sovoaenjsao županstvo obvešča vse prizadete prašičerejce v tej občini, da je občinski živinozdravnik pripravljen cepiti prašiče proti rdečici na prostovoljni podlagi. Kdor se bo odločil za tako cepljenje svojih prašičev, naj to čimprej sporoči občinskemu obhodniku, kjer bo dobil podrobnejša pojasnila.
Isto velja tudi za občino štever-jan, kjer naj se v ta namen prav tako zglasijo prizadeti prašičereje! na svojem županstvu.
Cepljenje je priporočljivo, ker se
v zadnjem času širijo med prašiči po drugih pokrajinah kužne bolezni.
Prometne omejitve za praznike v Števerjanu
Steverjanski župan St. Klanjšček je izdal določila, ki urejujejo promet v Števerjanu dne 30. aprila, 1. in 4. maja. Omenjene dneve je od 13. do 24. ure uveden enosmerni promet na naslednjih cestah: Ul. Castello v smeri gostilne Dvor - Trg svobode; Ul. Oslavia v smeri Trg svobode - pokrajinska cesta; Ul. Sovenza v smeri križišče z Ul. Oslavia - gostilna Dvor.
Prepovedano je ustavljanje na desni strani Ul. Castello od kri-
žišča s cesto proti Dragi do Trga svobode; na desni strani Ul. Oslavia od Trga svobode do križišča s pokrajinsko cesto.
Urnik trgovin za prvomajske praznike
Urnik trgovin za prvomajske praznike v vseh občinah goriške pokrajine:
Danes, 30. aprila: vse trgovine bodo ves dan zaprte, mesnice bodo odprte od 6.30 do 11., dežurna cvetličarna Micheli od 8. do 13., mlekarne in pekarne do 13. ter bodo prodajale blago tudi za naslednji dan.
Jutri, 1. maja:	vse trgovine
bodo ves dan zaprte.
VINSKA RAZSTAVA
ki jo prireja odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja TEKMOVANJE V BRISKOLl-I. nagrada: živo tele; II.: P1** in več manjših nagrad KONCERT nastopajo: godba mestne niih ce iz Ljubljane in harmonikar]* iz Karlovca
NAGRADNO TEKMOVANJE ANSAMBLOV «BEATS»
VSAK VEČER BO PLES NA PROSTEM OD 19. DO 1. U®® PO POLNOČI. IGRAL BO LOVSKI KVINTET IZ LJUBIJA”*
DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE’ Z DOMAČIMI KLOBASAMI PEČENIMI NA ŽARU IN S ČEVAPČIČ*
Ribijevi avtobusi bodo v ponedeljek vozili po naslednja* voznem redu v števerjan: odhod iz Gorice ob 14.30, »-»l 16.30,	17.30, 18.30, 20.15 in ob 22. Odhod
pol ure pozneje za vsako vožnjo.
Do 4. maja:
DANES, 30. aprila ob 16. uri:
Jutri, 1. maja ob 16. uri:
V četrtek, 4. maja ob 17. uri:
iz števerjan«
Po približno štiriumi diskusiji so na seji pokrajinskega sveta pretekli petek zvečer končno z veliko večino odobrili pokrajinski proračun in priloženo poročilo pokrajinskega odbora za leto 1967. Zanj je glasovalo 14 svetovalcev levega centra, proti pa 9 svetovalcev KPI, PSIUP, MSI in PLI
Pred glasovanjem sta bili predloženi dve resoluciji; ena od svetovalcev KPI in PSIUP, v kateri navajajo predlagatelji celo vrsto ukrepov, ki naj bi jih sprejela pokrajinska uprava za izboljšanje finančnega položaja njene uprave in za dosego večje podpore pri vladi in deželni upravi. V imenu predlagateljev je svetovalec Menichino izjavil, da bi predstavniki levice zavzeli pozitivno stališče do pokrajinskega proračuna, če bi večina sprejela od njih stavljene predloge.
Drugo resolucijo so podpisali predstavniki levega centra (KD, PSU in SDZ). V njej se ugotavlja, da večina levega centra po dolgi in izčrpni debati odobrava pokrajinski proračun za 1967 in priloženo od-borovo poročilo. Obenem nalaga
imumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiimiMimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Vprašanja svetovalcev o Grčiji partizanskih grobovih in spomeniku
Kmečki zvezi priznati enakopraven položaj Okrepitev službe za pobiranje smeti
Na seji občinskega sveta v petek zvečer je komunist dr. Battello predložil dnevni red, v katerem obsoja vojaški udar v Grčiji ter izraža solidarnost z grškim ljudstvom. Občinski odbor ga bo dal v diskusijo na prihodnji seji. Za njim je socialist dr. Sancin opozoril župana, da grobovi na glavnem pokopališču za 25. april letos niso bili očiščeni ter je obžaloval, da Je do tega prišlo. Pohvalil Je pobudo občinske uprave za proslavo tega dne. župan je svetovalcu odgovoril, da je občina izdala nalog za čiščenje grobov, ki pa zaradi razlogov, ki
Jih raziskujejo, ni bil Izvršen. Dr. Battello je predlagal, naj se razpravlja o spomeniku padlim partizanom na pokopališču, nakar je liberalec dr. Majo zahteval, da mu prečitajo tisti odstavek zapisnika zadnje seje, ki se nanaša na polemiko Fornasir — Cian; dodal je svoje pojasnilo.
Odobrili so novega didaktičnega nadzornika za občinske otroške vrtce Francesca Codellio, odobrili 1,5 milijona UGG za proslave 50-letnice osvoboditve ter izvolili komisijo za kmetijstvo, sestavljeno iz Douglasa Attemsa, Evarista Lutmana, Emila Klanjščka (Federterra) z Oslavja ter Salva tora Colello. Dr. Sancin je dejal, da ni demokratično, če se bonomijanski organizaciji daje pravica imenovanja zastopnika malih kmetov, ter se mora ta pravica priznati tudi Kmečki zvezi.
Sledila je obsežna razprava o mestni snagi, občinski službi za pobiranje smeti. Kupili bodo še en avtomatski tovornjak za odvažanje smeti in nekaj posod. Svetovalci so imeli razne pripombe na račun službe, ki deluje vsak drugi dan, med prazniki pa niti to ne, tako da se nabere dosti smeti. Sprejeli so popravljeno Majovo resolucijo, naj se služba razširi tudi na tiste predele,
ki Jih še ne pokriva. Ob koncu so odobrili razširitev Ul. della Barca; dela, ki so že v teku, opravlja podjetje Tacchino.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 23. do 29. aprila se je v gori-ški občini rodilo 36 otrok, umrlo je 17 oseb, bile so štiri poroke in trije oklici,
ROJSTVA: Sabrina Brancati, O-rietta Famea, Sabina Fabbro, Luca Sartori, Riccardo Tomadin, Carla Lippolis, Emanuele Benedetti, Roberto Marcolini, Alessandro Nalda, Roberto Dibarbora, Paride Pettarin, Paolo Bisanzi, Anna Campagna, Barbara Bemardis, Carlo Orzan, Su-sanna Iacumin, Massimo Freddi, Roberta Battisti, Madine Novati, Manuela Caccavo, Alessandra Mar-ra, Stefano Pian, Pietro Salvatori, Fulvio Ghiotto, Roberto Bettinelli, Stefano Dllena, Stefano Russian, Marilena Peressin, Gastone Crachi, Claudio Polverino, Alessla Rusin, Mario Sussi, Marco Mlakar, Clau-dia Andolina, Majda Klanjšček in Mauro Cociancig.
SMRTI: 6 mesecev star Sergio Brandolin, gospodinja 55-letna Lui-gia Lasnik por. Maurizi-Enrici, 87-letna Maria Colja vd. Toros, gospodinja 79-letna Elisabetta Cumar vd. Goriup, gospodinja 74-letna Anna Primoslc vd. Purger, upokojenec 73-letni Francesco Možina, gospodinja 87-letna Luigia Spangher vd. Cociancig, gospodinja 79-letna Anna Har-rauer, upokojenka 81-letna Gdsella Perko vd. Bregant, upokojenec 83-letni Francesco Del Fabbro, gospodinja 84-letna Maria Derossi, 88-let-ni Leopoldo Bertollni, šofer 60-letni Angelo Striolo, kmetovalec 64-letni Giuseppe Mucci, obrtnik 73-letnl Giacomo Rosa, upokojenka 67-letna Angela Komel, upokojenec 91-letni Arturo Borghesaleo.
POROKE: trgovski zastopnik Paolo Anceschi in učiteljica Novella Bertolini, letalski častnik Ignazio Poggetti in uradnica Carla Iucchi, Ferruccio Zampa in trgovska pomočnica Giovanna Milanovich, trgovec Giuseppe Grendene in uradnica Maria Ukmar.
OKLICI: mehanik Sergio Lutman in trgovska pomočnica Miroslava Komjanc, častnik karabinjerjev Silvio Fusari in Paola Maresca, uradnik Silvio Coslovi in bolničarka Nella Perco.
pokrajinskemu odboru nalogo, naj nadaljuje s svojo akcijo za dosego pomoči pri vladi in deželni upravi
Specifično naj se pobriga za programski gospodarski razvoj, za o-miljenje vojaških služnosti, za izvedbo avto ceste Villesse — Gorica, za izgradnjo protosinhrotrona pri Doberdobu, za povečanje zaposlenosti delavcev zlasti s pomočjo podjetij IRI. Resolucija se zaključuje z željo, da bi odgovorni organi storili vse potrebne ukrepe proti krizi v kmetijstvu in drugih gospodarskih področjih ter da bi izpopolnili proučevanje za gospodarski razvoj s primernimi ukrepi v korist našega gospodarstva in socialnih problemov.
V dolgo debato so posegli najprej odborniki, ki so odgovorili na kritike opozicije.
Odbornik za osebje Waltritsch je svetovalcu Krannerju odgovoril, v zvezi z njegovo kritiko, češ da je osebje poraslo za več kot 70 ljudi v petih letih, da je porast nastal v času prejšnjega odbora, ko je svetovalec SDZ Macuzzi stalno podpiral odbor v katerem ni bilo socialistov. Prirastek je upravičen ker je šlo v glavnem za odpravo nečloveškega umika bolničarjev umobolnice (24 ur nepretrgoma) kar je nujno terjalo uvedbo izmen in s tem v zvezi povečanje uslužbencev. Kritika ni torej upravičena ker odbor ne namerava zavreti delavskih pravic uslužbencev.
Nato so govorili še nekateri predstavniki političnih skupin. Debato je zaključil predsednik dr. Chienta-roli, ki je povedal, da so priprave za gradnjo avto ceste Villesse — Gorica že dobro napredovale m da še ni določena dokončna trasa za njeno nadaljevanje proti Ljubljani; vsekakor bodo naredili potrebne korake za zaščito goriških koristi. Isto velja tudi za protosinhrotron pri Doberdobu in za omiljenje vojaških služnosti. Tudi glede spremembe pokrajinskih meja (govorice o priključitvi Tržiča k Trstu, op. ur.) Je poudaril, da taki predlogi sploh ne morejo priti v poštev.
Ob začetku seje je svetovalec Ma-rizza v imenu leve opozicije predložil resolucijo s katero naj bi pokrajinski svet obsodil vojaški udar in teror v Grčiji, o kateri naj bi po pravilniku razpravljali na prihodnji seji sveta. Ko pa je Marizza obrazložil njeno vsebino ter so o zadevi zavzeli podobno stališče tudi predstavniki strank levega centra, so predlagatelji umaknili resolucijo s pogojem, da pride v sejni zapisnik in da vpišejo vanj tudi dejstvo, da vse skupine pokrajinskega sveta obsojajo nasilni udar v Grčiji.
Pred zaključkom seje je predsednik dr. Chlentaroli še povedal, da je načrt za ureditev in asfaltiranje ceste Devetaki — Doberdob že pripravljen in da bodo v kratkem oddali v zakup delo, za katero bodo potrošili nekaj nad 16 milijonov lir. Tako bo končno morda še letos Doberdob povezan z Gorico z moderno asfaltirano cesto.
v kc' .u ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Sestra Mirjam se je odrgnila po desni roki in nogi. Nudili so ji prvo pomoč ter bo okrevala v petih dneh. Tudi Lužniku, ki se je udaril na levem delu prsnega koša, so nudili prvo pomoč. Okreval bo v osmih dneh.
S V sredo zvečer se v Doberdobu sestane občinski odbor, ki bo razpravljal o popravilu občinskega sedeža, za katerega je podtajnik Cec-cherini med svojim obiskom prispeval 4 milijone lir iz javnih sredstev.
Rozalija Lakovič, por. Jarc iz Doberdoba praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Kljub visoki starosti je čvrsta in zdrava ter zvesto prebira naš list od njegove ustanovitve dalje. Botegarjevi mami, kakor ji pravijo v vasi po domače, ki je mati doberdobskega župana, želimo ob tako zavidljivem jubileju še dosti let zdravja in zadovoljstva.
Darovi in prispevki
Za Slovenski dijaški dom, namesto cvetja na grob pokojne Glzele Bregant, daruje družina Delpln lz Podgo-re 5000 lir.
Za Dijaško matico daruje Anton Clgllč Iz Steverlana 500 lir.
Cortca
Minimumu........................................................................
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Z večino levega centra so odobrili poročilo odbora in proračun za 1967
Zanj je glasovalo 14 svetovalcev levega centra in SDZ, proti pa 9 svetovalcev leve in desne opozicije - Načrt za asfaltiranje ceste Devetaki - Doberdob je že pripravljen - Soglasna obsodba terorja v Grčiji
j.?
VERDI. 15.30: «Grand prix», - j
ner,	E. M. Saint, amer$° j v kinemaskopu in barvah. J
CORSO. 15.00: «Hombre», *\.J mann; F. March in D-Ameriški kinemaskope v ***.■ MODERNISSIMO. 15.30: gazza del bersagliereo, nata in R. Salvatori. *ta,( barvni film; mladini pod tom prepovedan.	.1
CENTRALE. 15.00: «11 ves«\ per agente Flip», R. in Raffaella Carra. barvni film.	:
VITTORIA. 15.15:	»L^rin^j
sofa», C. Deneuve in *' j seeur. Francoski film.
rriif J
AZZURRO. 14—22:	«Tre
rieri», A. Delon in J-Barvni film.	I
EXCELSIOR. 14—21.30: tor živagoii, A. Sharif, -4. >
nes,	G. Chaplin Kinema*«"
barvah	j,|
PRINCIPE. 14—22:	«La no*
generali«. P CVToole in A-..; S. MICHELE. 13.30—22: «1°°^: lari per Ringo«, R. Ham^r F. Sancho. Barvni film-
ft onke	J
EXCELSIOR. 15—22: «Lord.; P. O’ Toole, J. Macon in j gens.	,
RIO. 15—21.30: «OSS 117 ' J kio si muore«, M. Vla®0 Stafford. Kinemaskope v j
DEŽURNA LEKARN*
Danes ves dan in pono$^f prta v Gorici lekarna ^ , Ul. Rabatta št. 18. tel. 2W' LEKARNA V TRŽlC®J Ves dan in ponoči Je tA lekarna Centrale dr. Fitz ® ( Trg repumlike 23., tel. 22*’ LEKARNA V RONK**, Ves dan in ponoči je de jjt karna «Alla stazione« dr. M Vermegliano — Ul. Garih1 Tel. 75046.
NESREČA DVEH STEVERJANCEV
Kolesar povzročil padec vespistke
Sinoči ob 19.45 se je peljala 21-letna Mirjam Dornik doma iz Ste-verjana — Križišče 18 z vespo po Ulici XX. septembra iz Gorice proti domu. Na zadnjem sedežu Je sedel 11-letni brat Rinaldo. Ko Je privozila do Ulice Ponte del Tor-rione, Ji Je nenadoma prekrižal pot s kolesom 72-letni Franc Lužnik lz Ul, Ponte del Torrione 27 ter povzročil padec vseh treh. Z avtom Zelenega križa so Jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so i Rlnaldu ugotovili zlom leve noge
d. A H V A L A
Ob smrti naše drage mame
GIZELE PERKO vd. BREGANT
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ob tej bridki sočustvovali z nami ter nam na kakršen koli način P0IJ:“ i Posebno se zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cveti
ŽALUJOČ*
Podgora, 30. aprila 1967
pevcem.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTDPREVOZNIŠKO PODJETJE m
LA GORI ZIANA
Uuca a Aosta mo - let žk-45 - lHJR*1^
ULA***'
GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ^ izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svet° renomiranega lesa.	|
Projektirali so ga najbolj znani italijaJ,S arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
«MEBL0»
KIDRIČEVA, v NOVI GORICI
A
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Befll dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dol*1 ga montiramo.	a
CENA IN KVALITETA BREZ PR^
v trgovini 1MEBLO1 v NOVI
£
!®ior sH dnevnDr
PO DOLOČITVI KMETIJSKIH PODROČIJ V TRŽAŠKI OBČINI
za
Ustvariti
intenzivno
je treba vse obdelovanje
pogoje
zemlje
Važno opozorilo živinorejcem
NE NASEDAJTE ŠPEKULANTOM
Kmetijska področja v tržaški občini obsegajo skupno 18.544.680 kv. m površine
L?ni je tržaški občinski svet ^Prejel dokončni usnutek nove-?a splošnega regulacijskega na-'!rta. za tržaško občino. Regu-^acijski načrt je bil sprejet po-ko je bil dlje časa na vpo-javnosti in potem ko so Prizadete ustanove ter zasebni-kj predlagali vrsto popravkov, ki jih je občina podrobno pro-udia. Nekatere od teh poprav-k°v je občina sprejela, druge Pa zavrnila. Razen tega pa je “Pčinska uprava sama spreme-"Pa nekatere določbe, ki jih vseboval prejšnji osnutek regulacijskega načrta.
Med drugim je občinska upra 7.a velik del prejšnjih «polkme-rijskih področij« spremenila v pitijska področja«. S tem je °cina z novim regulacijskim načrtom prepustila za kmetij :"Vo obsežnejše površine, s či' /ler je tudi zavarovala velik del Površin, zlasti v davčnih obči-nah Zg°mje okolice, pred gosto srednjo. To pomeni, da bodo v Jjestni okolici, poleg «zeienih Področij«, kjer je prepovedana saka gradnja stanovanjskih Js zelo omejena. Zeleni pas krog mesta bo torej ostal zelo
obsežen, kar bo preprečilo, da 1 asfalt in cement zasegla in
svetu druge ustanove poskrbele za ovrednotenje tega ((kmetijskega področja«. Po dogovoru s kmetijskimi strokovnimi ustanovami in organizacijami bi morala občina napraviti podrobnostmi načrt za gradnjo cest in napeljavo vode. Po možnosti bi se morda lahko dalo doseči pri deželni upravi, da bi razpisala v okviru zadevnih deželnih zakonov ugodnostna posojila in prispevke za ovrednotenje teh obdelovalnih zemljišč.
Sedaj občina gradi v okviru delovnih središč cesto pod Dolenjo vasjo na Kontovelu, ki bo odprla dostop z vozili precejšnjemu delu kmetijskih površin pod vasjo. To bo gotovo prispevalo, da bo ob tej cesti vedno več zemljišč obdelanih.
To so seveda le naši predlogi in nasveti. Poudarjamo pa, da bi občinska uprava napravila lastnikom obdelovalnih površin veliko krivico in škodo, če jim ne bi omogočila na en ali drug način, da jih lahko pridobitno obdelujejo, saj je bila njihova vrednost z omejitvijo gradbenih pravil zelo zmanjšana.	1
Kakor smo že poročali, je v teku akcija za sanacijo živine z borbo proti brucelozi in tuberkulozi Ko smo o tem že podrobno pisali, smo opozarjali živinorejce, naj strogo upoštevajo zadevne predpise in naj ne nasedajo špekulantom, da ne bi imeli škode. Vse pa kaže, da nekateri živinorejci tega opozorila niso upoštevali in tako bodo imeli precejšnjo škodo. Nekateri živinorejci (na primer v Briščikih, Medji vasi in Dragi) niso namreč počakali, da bi posebna pokrajinska komisija ocenila živino, ld je bila določena za zakol zaradi tbc ali bruceloze, in so se pustili speljati na limanice s strani prekupčevalcev, ki so jim plačali živino precej manj kot bi bila ocenjena. Sprejeli so celo na račun denar in si tako onemogočili vsako nadaljnje pogajanje za zvišanje cene.
Zaradi tega pokrajinski veterinar naj ponovno opozarja živinorejce, naj počakajo, da posebna pokrajinska komisija oceni živino, preden jo prodajo ali sklenejo pogodbo in vzamejo predujem. Pri tem je najbolje, da živino prodajo neposredno mesarjem brez prekupčevalcev. Priporočljivo je tudi, da se pred prodajo zanimajo za ceno ne samo pri enem mesarju. Vsekakor pa opozarjamo živinorejce, naj ne verjamejo govoricam, ki jih širijo špekulanti, da je namreč živina, ki je določena za zakol, manj vredna in da jo zaradi tega morajo prodati po nižji ceni.
nadvladala zgornjo okolico.
Podatkih, ki smo jih dobili a občinskem uradu za regula-Jski načrt, obsegajo ((kmetij ,a področja« v tržaški občini vrsJpn° i8.544.680 kv. metrov po dav-16 in zaJerm.a.j° skoraj vse vene občine (Comuni oensua-’ v okolici, in sicer:
kv°avčna občina Bani 1.209.800
fcazo^j’	363.600 kv .m
ica 3.310.200 kv.m; Konto 1336.40017-400 kV'm:	Gr°pada
kv.m;
kv.m; Lonjer 228.200
PadrVce Gpčine 2-886.080 kv. m kv.m; Spodnja Magda
600.200 3KO „ 1-705-600
3-152.800 kv.m.
Prosek
kv. m; Trebče
ve<Jlrla 1 Področij je
k 1 m zajema predvsem pašni v J11 travnike, na katerih se glavne:
Sa večina površin kmetij-noti ;P°dr°čij je na kraški pla-
vinv: ’ )‘em lahko razvija le ži n« r,eja> ki že sedaj predstav-
jj8 glavni vir kmetijstva od Ba-vet»iC® do Opčin. Sestavljavci no-
vepo . v/pcmi. sestavljavci noše ortf^laciiskega načrta> ki »o tiist-iu 11 2a določitev teh km e do „ Področij menijo, da bo-zenPa ta način obvarovali v P°vrši °kokc* dlmveč zelenih
u?fl^dt>6na pravila novega resi^ r!ijkeSa načrta za «kmetij
Na ■Kg*«ja» so zelo omejena, be v se lahko gradijo stav-
be ra®nerju 0,20 kub.m zgrad-
kem meter površine. V vsa-gradh^lmeru pa ne sme imeti kv.m parcela manj kot 3.000 Pa s' ,a tej minimalni parceli de s,« lahko zgradi stavba, ki metrov® imetl več kot 500 kub-
tijskn^iT1^ strani pa ima kme-Prj Področje na Kontovelu in ^kljucn ^ Magdaleni skoraj
obdelovalne površine DočrSPi^ H-i1 Magdaleni je to . Je ze skoraj popolnoma
obdei
vi, 'na”0'--1? s° tu naJ lePši vrto
VoVrstn katerih pridelujejo pr Pa i„no Povrtnino. Drugačno Skem n^dai stanie na kmetij obseda oaročJu na Kontovelu, ki robu 'Jrazen manjšega dela na hriba lsIasa' celotno pobočje Pribij* Janežičevega boršta ^ontoji^do ceste- ki pelje s P°droč(, a na Miramar. Na tem 6oJiin\J sedaj lastniki zemljišč Pa, č,»J:redvsem trte, nekateri tudi cuffr v manjšem obsegu
Paoe cy®tMce, kot vrtnice, tuli-del .Podobno. Toda velik
VsetneMlji^ zapuščen pred-^ zaradi težkega dohoda.
mernjPudro<5je leži na zelo pri-ea imi„ 1 za vinogradništvo in da en Pzivno obdelovanje. Topa m Je Primerna lega, drugo ‘Je. Pn?nosti obdelovanja zem-y.°de Jdanjkanje voznih cest in *ko ’ g avni krivec, da je to-Zapuji miJJšč pod Kontovelom di teh’ ^ Je treba tu-
bo Si*? omeniti, da se vedrom.	ukvarja s kmetij-
Jli tudKljub temu pa bi se na-8P°Prtiinln^adi ljudje, ki bi se Prišli z zemljo, če bi lahko t P .svojih parcel z vozili d°.	’ i.meli na razpolago vo-
,Pdi v atl Pa je treba omeniti Jerinov _° posestno razdrob-
‘Jenosf , posestno razdrob-?°java’i^prašanJe> ki je širšega n s katerim se ubadajo v drugih krajih.
tddi
Ajst
PpdročjT,0 pa Je' da je na tem zemlje't, mnogo neobdelane bobeoo , ne prinaša lastnikom ,ta*a ohč,-oristk Zato bi sl mo-veiski v?”1®, ko je že ves kanto-®ko Dori^b določila za «kmetij :u Ustva^Je>> Prizadevati, da bi obdirl a P°g°je za intenziv-!a biU i?vanJe. Občinska upra-^eini „orala posredovati pri k.lh miH.Pravi In na vseh dru
Mejna znamenja med tržaško in nabrežlnsko občino
"""."""."..""""""""""""‘""""O""1""""........mm..............................................
KORISTNI NASVETI NAŠIM ŽIVINOREJCEM
lllllitllllllllllll«
Skrbimo bolj za kvaliteto krme
Važnost in vloga vitaminov za pravilno rast in delovanje organizma
Smiselno gospodarjenje in pa vse i premalo zavedamo važnosti, ki jo večja potreba človeštva po hranil imajo nekateri elementi in vitami-
sta privedla kmetijstvo od ekstenzivnega k intenzivnemu načinu obdelovanja zemlje in izkoriščanja domačih živali. K temu sta nemalo pripomogla znanost in tehnični napredek.
V svetu, zlasti še v agrarno naprednih državah, narašča potrošnja močnih krmil iz leta v leto, kar dokazuje, da je prehod iz enega načina proizvodnje v drugega šele v svoji začetni fazi. Kmetijska proizvodnja se na ta način seveda veča in izboljšuje, vendar ne smemo pozabiti, posebno kar se živinoreje tiče, da postaja domača žival vse bolj odvisna od človeka. Kot primer naj navedem, da je primitivna krava dajala 6—8 1 mleka, ni imela pa zahtev; vso potrebno hrano si je sama poiskala. Danes- molzejo krave nekaterih pasem 30 1 mleka, ali pa še več. Seveda da sorazmerno s tem naraščajo njene zahteve.
Zaradi vse večjega prometa je marsikje živina dobesedno prikovana k jaslim in v celoti odvisna od človeka. Zato ji mora človek nuditi vse, kar bi si sicer sama poiskala na paši. Obroki hrane morajo torej po kakovosti odgovarjati čimbolj prirodnim obrokom, količinsko pa morajo biti sorazmerni teži, dobi in proizvodni spo. sobnosti živali. Krme je danes kolikor toliko dovolj na razpolago, zato so dnevni obroki naših krav tako sestavljeni, da nudijo v večini primerov dovolj hranilnih enot (energije). Rekli bi torej, da količinsko nekako ustrezajo, ne ustrezate so dnevni obroki naših krav
ni za pravilno delovanje celotnega organizma mlečnih krav (pa tudi drugih). Posebno pozornost bi morali posvetiiti tisti živini, ki po nekaj let sploh ne gre iz hleva.
Srednje mlečna krava potrebuje dnevno okrog 30.000 I.E. (internacionalnih enot) vitamina A. Ta dnevna potreba se v zadnjih mesecih brejosti še podvoji, če krmimo tako živino z dobro travo, ali pa s senom, kar pomeni da ga sestavljajo predvsem stročnice (lucerna...), ki so posebno bogate s karotini (snovi, iz katerih nastane vit. A), potem žival nekako zadovolji svoje dnevne potrebe. Seno naših krajev pa ni tako, da bi mu lahko peli hvalo. Večkrat nima pravilne sestave, ni v pravem času pokošeno in v pravem času ni pravilno pospravljeno, pa se nam pokvari na odru. Zgodi se torej, da zaradi tega ali onega vzroka kakovost sena ni taka kot si jo želimo. Tako seno je bogato z ligninom, siromašno pa z beljakovinami in še zlasti z vitamini. Problem, kako prehraniti mlečne krave s kvalitetno krmo, se javlja zlasti v zimskem času, ko ni na razpolago ne sveže ne silirane krme.
lovost, spontani abortus. Telički Vse zgoraj omenjene vrednosti takih mater so šibki, neodporni,1 veljajo le v primeru da krmimo
Vitamin A ima razen drugih nalog tudi to, da varuje vse sluznice in druga epitelna tkiva (celice, ki pokrivajo notranje ali pa zunanje organe) pred raznimi infekcijami žival, kateri primanjkuje vit. A, postane torej manj odporna proti raznim kužnim in drugim boleznim bakterijskega izvora. Pa ne samo to; plodnost upade, pojavi se ja-
zelo podvrženi raznim boleznim, ki napadajo teleta prav prvi mesec po porodu. Največkrat pa se telički rodijo kar mrtvi. Opazili so tudi visok odstotek zaostanka posteljice ter drugih abnormalnosti, ki se javljajo pred porodom, ob porodu in po porodu. Iz teh ugotovitev izhaja, da je nujno potrebno in koristno dodajati vitamin A dnevnim obrokom mlečnih krav zlasti v zimskem času, ko je krma siromašna na tem vitaminu, potreba pa večja. Dodajati pa bi ga morali v takih količinah, da bi vsota vit. A v krmi in dodanega v obliki raznih preparatov dosegla dnevno dozo vsaj 30.000—50.000 I.E. To je pač odvisno od mlečnosti krave, kajti eksperimenti so pokazali, da pri dnevnih količinah 20.000 I. E. so se pri srednje mlečnih kravah pojavila zgoraj omenjena patološka stanja (bolezni).
Vitamina D je po navadi dovolj v senu, ki je bilo v pravem času pokošeno, pravilno posnravljeno in dobro shranjeno. Vit. D, nastaja v rastlinah iz tako imenovanih fito-sterolov, torej tudi v senu, če je dovolj časa izpostavljen delovanju sonca, oziroma ultravioletnih žarkov. Na to moramo paziti med košnjo, oziroma pri pospravljanju sena. Vit. D, pa nastaja na isti način v koži živali iz kolesterola; torej če se žival giba svobodno na soncu in zraku, skratka, če gre žival na pašo.
srednje mlečne krave s 4 kg močnih hranil dnevno, poleg normalnih dnevnih količin dobrega sena. V nasprotnem primeru bi morali navedene količine še povečati, sorazmerno s kakovostjo sena in druge hrane.
Kar se vitamina B kompleksa (grupe) tiče ni strahu, da bi prežvekovalci trpeli njih pomanjkanje, kajti če predželodci funkcionirajo normalno, potem je sinteza vit. B kompleksa v celoti zagotovljena od strani mikroflore (bakterije), prisotne v vsakem zdravem predželodcu, saj so predželodci en sam velik laboratorij, v katerem nastajajo ne samo vit. iz B kompleksa, ampak tudi druge spojine, ki so neobhodno potrebne za pravilen razvoj, rast in funkcioniranje celotnega organizma.
Dr. Leo Kralj
IZ POROČILA ŽUPANA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Razmere in potrebe kmetijstva v dolinski občini
Kaj in koliko pridelajo - Nekaj predlogov VGročani bo občina zgradila srenjsko hišo
(Nadaljevanje sledi)
Objavljamo odlomek iz poročila, ki ga je na seji občinskega sveta v četrtek podal župan Dušan Lovriha. o kmetijstvu v dolinski občini je dejal:
V	naši občini, kljub težavam raznega izvora, predstavlja kmetijstvo še vedno dobršen del dohodkov in prehrane.
V	preteklem letu so naši vinogradniki pridelali približno 5000 hektolitrov vina. Imamo v občini še 640 glav goveje živine, sedaj pretežno zdrave in izbrane pasme. Hlevi so na splošno modemi in higiensko urejeni Poleg dveh važnejših panog se kmetovalci v naši občini, ba-vijo tudi z drugimi pridelki. Pridela se še približno po 4000 stotov krompirja, 1500 stotov paradižnika, 600 stotov ohrovta in cvetače, 250 stotov graha, 35 stotov fižola, 100 stotov oljk 15000 stotov sena. Vrednost kosmatega pridelka cvetlic se računa na okrog 4 milijone lir.
Razen vina so vsi ti podatki več kot za polovico manjši od podatkov iz leta 1958 in leta 1961. Tudi vinski pridelek je manjši, a ne v tako veliki meri.
Moramo priznati, da se zadnje čase mnogo razpravlja v raznih javnih usanovah o kmetijskih vprašanjih; uveljavljajo se tudi državni in deželni zakoni v prid kmetijstva. Slovesno se naznanja kmetijski preporod in napredek. Pri nas pa, namesto napredka, beležimo stalno nazadovanje.
Vzrokov za to negativno stanje v naši občini je nešteto, iz dalj ne in bližnje preteklosti. Mali-kmetje, kot so bili in so naši, so bili vedno izkoriščani, zapostavljeni. Naložili so jim ne-zmogljive velike davke; pridelke so kmetje prodajali s težavo. Živeli so pač v revščini. V zadnjih letih so bili naši kmetje prizadeti s krivičnimi razlastitvami.
Mleko in drugi pridelki so imeli in še vedno imajo neod-govarjajoče prenizke cene. Primanjkovalo je strokovnega znanja za napredno izkoriščanje zemlje. Mali neposredni obdelovalci zemlje največkrat niso deležni prispevkov, ki jih razni zakoni predvidevajo, ker imajo premajhna posestva.
Naše kmetijstvo ni moglo konkurirati z velikimi kmetijami v Furlaniji; v bodoče bo pa še težje konkurirati z državami Evropske gospodarske skupnosti. Kljub temu. ima pa naše kmetijstvo veliko ugodnost, in to je, da se nahaja v neposred ni bližini mesta, kjer se z majhnimi prevoznimi stroški sveži pridelki dobro prodajo.
Omenjene in druge težave so naše kmetovalce razočarale in
Motiv
jih spravile v obup. Ko se jim je nudila prva priložnost, so si izbrali drugo delo ali poklic.
Umevno je, da v takih razmerah mladina ni mogla videti v kmetijstvu dostojnega življenja in gospodarske gotovosti, zato je kmetijstvu obrnila hrbet.
Ali so kakšne možnosti, da bi ponovno zainteresirali naše občane in v prvi vrsti mladino, da bi se spet poprijela te gospodarske panoge? Po našem skromnem mnenju, možnosti bi tudi bile, če bi oblasti sprejele izredne ukrepe.
V naši pokrajini, ker so kmetijska posestva razkosana na majhne parcele, ker ni vode za namakanje, ker so kmetovalci skoraj stoodstotno slovenske narodnosti, bi moraie pokrajinska uprava, kmetijske in deželne oblasti sprejeti sledeče ukrepe:
1.	prenehati je treba takoj s krivičnimi razlastitvami naše zemlje;
2.	speljati vodo za namakanje obdelovalnih zemljišč in jo prodajati kmetovalcem po znižani ceni;
namestiti pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu a-gronome in kmetijske strokovnjake slovenske narodnosti;
nemudoma je treba začeti s strokovnimi predavanji v slovenskem jeziku; pripraviti je treba dobre
kmetijske tečaje in nato m
stanoviti pokrajinsko kmetiji
irrl
stvo šolo s slovenskim učni: jezikom;
6. zvišati živinorejcem odkupi no ceno mleka.
Zemlja in voda sta prvi pogoj za kmetijstvo, nato pa je po-i trebna strokovna izobrazba, češe hoče ustvariti moderno kme-1 tjstvo, kar pomeni intenzivne obdelovanje in izbiro donosnih pridelkov, to se pravi, poleg v. nogradništva in živinoreje, tudi specializiranega vrtnarstva irf cvetličarstva.
Za uresničitev tega cilja je! občinska uprava pripravljen? storiti vse, kar je v njeni moči Ker se nam je zdelo nujno pof trebno, smo zaprosili urad «Gej nio Civile«, da nam je izdela: načrte za občinsko stavbo Gročani, kjer bo velik prostor za zbiranje in ohlajevanje mle ka in naprave za pasteriziranje Poleg tega bo v prvem nadstropi ju dvorana za sestanke itd. ter zdravniška ambulanta. Načrt, k:j predvideva 20 milijonov lir stroj škov, smo poslali — po po-; krajinski upravi — na deželo da ga odobri ter da nam zaeo tovi letne prispevke za plačilc obresti, ker stavbo bomo zgra! di-li mi z 20 milijoni lir posolila!
To je ena konkretna pcbudn V korist kmetijstva smo pripravljeni storiti v bodočnosti tul di druge.«
j
Vitamin D igra važno vlogo pri živalih, ki so v razvoju (v fazi telesnega formiranja) in pri mlečnih kravah, še posebno pri tistih, ki ne gredo na pašo. Vitamin D regulira izmenjavo C (kalcij) in P (fosfor) v organizmu in v kosteh, vzpostavlja njih ravnotežje ter veže ta dva elementa v obliki raznih soli v kosti. Namreč, četudi ima krava ali pa žival, ki rase, na razpolago dovolj Ca in P, pa ji manjka vit. D, oboli za ko-stolomnico, žival v razvoju pa postane rahitična. Zato bi dnevne količine vitamina od 250.000 I.E. na stot po možnosti močnih krmil, moralo postati nekakšno pravilo vsaj pri tisti živini, ki ne gre nikoli na pašo.
Za vitamin E so bili strokovnjaki mnenja, do nedavnega, da je njegovo delovanje usmerjeno le na pravilni razvoj in funkcioniranje spolnih organov. Smatrali so ga torej za vitamin plodnosti, danes pa so prišli do spoznanja, da deluje tudi kot regulator pravilne prehrane živčnega in mišičnega tkiva. Igra torej važno vlogo pri pravilni funkciji in razvoju mišic in živčevja. V zimskem času torej, ko primanjkuje sveže hrane, ki je bogata z vit. E. ne bi -bilo napačno dodati 1000 I.E. tega vitamina na stot hrane.
...............................................................................................................mimimmmimmni
Ročno delo na kmetiji
Lepo oblikovana vime krave mlekarice mm..............111.1....II1I11I1.....milil...............................................lin...........i.....mn.............................................................................................n
dVbindobi,eans^-
da bi po njenem na-
oretto)
rfc. konfekcij
<ek “n PUtffev
^01 n .J8’01}« ln revlona ple-“ debelo in na drobno
bundovk
rut
ob-
XXX OTTOBRE K
Kirnchi koledarček za maj
Maja meseca res ne manjka dela nobenemu pridnemu kmetu in vrtnarju. Letos pa bo še več dela kot običajno, ker se je zaradi slabega vremena vse delo zavleklo.
NA NJIVI:	Okopavamo In
plevemo krompir in drugo; končamo s setvijo koruze, fižola in buč; oprezujemo za koloradskim hroščem, ki ga moramo začeti uničevati takoj ko se pojavi (uničevalna sredstva dobimo v Kmetijski zadrugi in v vsaki kmetijski trgovini). Koruzi in krompirju lahko gnoji-
mo s čilskim ali apnenim solitrom, ali pa z gnojnico.
Iliiiiiiiljliii
i":::::::::::::-:--::::::::::::
V VINOGRADU: Pohiteti moramo z okopavanjem, kjer tega dela še nismo opravili zaradi letošnje pozne pomladi. Glavno delo v vinogradu pa imamo v tem mesecu s škropljenjem proti peronospori in oidiju.
NA VRTU: Presajamo iz tople grede paradižnike, jajčevce (melancane), kumare, melone; še vedno lahko sadimo bučice kar na prostem; ponovno sejemo poletno glavnato solato, brokcle, zimsko zelje in ohrovt,
hkrati pa presajamo poletno ze-ijc, papriko in druge sajenice.
V	SADOVNJAKU: S sadjem je v tem mesecu tudi mnogo dela zlasti v borbi proti zajedavcem in drugim drevesnim škodljivcem. Zato moramo škropiti vse sadno drevje prpti listnim ušem ter proti piškavosti sadja.
V	KLETI: Ce je v kleti še vino, moramo paziti, da se nam ne skisa; sodi morajo biti pol ni; prazno posodo pa dobro! operemo, posušimo zažveplamo j in jo spravimo za prihodnji. | jesen.
Koliko dela bi bili izvršili že v zimskih mesecih, če bi bilo vreme primerno in bi ne bila zemlja preveč blatna. Edino eno delo se je moglo opravljati, in to zboljšanje senožeti. A tega se nihče ne loti. Kakor hitro pa se je vreme le malo zboljšalo, so se skrbni gospodarji lotili nujnih del v vinogradu in na polju. V nekaj tednih lepega vremena so opravili veliko opravil. Strojno orodje posega v razna kmetijska dela in to jih tudi pospeši. Vseh del pa ne more izvršiti in je za to potrebno ročno delo. To pa dela pretežni večini naših kmetov preglavice. Ni domačih, ni tujih delavcev. Nekaj let po vojni so se ponujali delavci iz sosednih jugoslovanskih vasi. Kmetje so bili z njimi v splošnem zadovoljni. Te ponudbe ni več. če pa se pojavi kakšen delavec, je bolj redek — in to med starejšimi, — ki za dobro plačilo tudi pošteno dela. Naši ljudje pravijo, da so se mnogi preobjedli in ne znajo več kako svoje delo računati: vsaka cena jim je premajhna. Kako naj si razlagamo, da nič boljši delovni pogoji zadovoljujejo kmečkega delavca iz Srbije? Na spodnjem Krasu sta letos sicer le dva takšna delavca, oziroma kmeta, ki sta prišla semkaj s potnim listom za nekaj mesecev — dokler se pri njih ne začne delo in se razumeta na vsa kmetijska dela ter jih tudi vestno vršita.
F.
MEDNARODNA RAZSTAVA V TRSTU
Cvetje, povrtnine in sadje
........c- •
Tako skromno Je zastopano tržaško vrtnarstvo
Krasni kaktusi
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vaio potrebo se »brnue na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
ustanovljena 1938
TRST, Ul. Milano 18
TE LE F. 35-169
Katera vam nudi po najmijlh cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev ln semena
lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna ln irganska gnoilla tei vsakovrstn o orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni /asiopnib za Furlanijo - Julijsko krajino: svetov-no rnamh strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGR1A»
Kmetijsko nadzomištvo iz Vidma se je čedno predstavilo; tržaškega!
pa sploli ni
Mori* čudovitih hortendj
PREGLEDALI IN PREIZKUSILI SMO ZA VAS
Hiter pospešek, učinkovito zaviranjem dobra stabilnost odlikujejo novi fiatov model «125»
160 km na uro -10 litrov goriva na 100 km - Sprejemljiva cena - Zelo prožen motor 1600 kubikov
Zadnja novost turinske avtomobilske tovarne FIAT je novo osebno vozilo srednje kubature «fiat 125», o katerem smo prepričani, da bo kmalu osvojilo domači trg in bo dobro sprejeto tudi v sklopu EGS, bodisi zaradi svoje elegantne oblike, varnosti in komforta, bodisi zaradi nizke prodajne cene.
Te dni so novo osebno vozilo predstavili na tržaški filiali FIAT, da smo se lahko prepričali o odlikah in novostih »fiata 125«, novostih, ki jih je vnesla tovarna in s tem pripravila odlično vozilo z motorjem 1600 kubikov, ki dosega kar čedno brzino 160 km na uro.
Po zunanjosti novi »fiat 125« spominja na že znani model «124», le da je karoserija olepšana in za spoznanje daljša, kot je tudi daljša razdalja med prednjimi in zadnjimi kolesi. Agresivno karakteristični je prednji del s štirimi žarometi kvadrataste oblike, medtem ko so smerne in parkirne bele luči vgrajene v prednji spodnji rob blatnika. Vzdolž bokov teče kromiran okras, ki se pričenja pri stranskih smernih lučih, vključuje kljuke na vratih in se nadaljuje tudi na zadnjem delu. Zadnje smerne in parkirne luči so tudi kvadrataste oblike in pokončno vgrajene, sredi zadnjega dela pod odbijačem pa je nameščena bela luč za vzvratno vožnjo, štiri vrata imajo zelo velika okna, medtem ko vetrobran in zadnje okno, vse s kromiranimi okvirji dopuščajo dobro vidljivost.
Elegantni zunanji videz «fiata 125»
Dohod na vse štiri prostore — v avtu se lahko pelje pet potnikov — je zelo praktičen zaradi velikih vrat, notranjost pa je zelo prostorna in udobna, praktično se potniki po dolgih vožnjah ne bi smeli utrujati. Prednji sedeži so ločeni in imajo prevmljiva naslonjala. Vsa naslonjala pa so polkrožne, anatomske oblike in zelo dobro »ovijejo« potnika, da ga na ovinku ne premetava. Bogato o-premljena z instrumenti je armaturna plošča, ki daje avtomobilu zelo luksusni videz ker jo krasi panel iz umetnega lesa. Poleg brzinometra, kazalcev za gorivo in termometra za vodo je armaturna plošča o-premljena tudi z električno uro oklogle oblike. Rdeče prižgani lučki opozarjata vozača, da ima vključen starter in potegnjeno ročno zavoro. Novost je komadna ročica za brisalce, ki je zelo priročno nameščena pod volanom in dovoljuje delovanje brisalca tudi v presledkih vsakih 5 sekund, ko zunaj samo prši dež. Ob pedalu sklopke je nameščen majhen pedal za pranje vetrobrana, ki istočasno sproži tudi brisalce.
Na armaturni plošči je tudi prostoren predal, pod ploščo pa prostorna polica za vsemogoče predmete. Vsa armaturna plošča je prevlečena s* -posebnim material lom proti udarcem, isto prevleko ima tudi volan. Prestavna ročica za štiri sinhronizirane prestave je kratka in zelo priročna, blizu ročice pa je nameščena majhna poli-
Bogato opremljena armaturna ploš&i v notranjosti novega «fiata 125»
ca za razne drobnarije.
Vsa notranjost novega »fiata 125» je izolirana, tako da ublaži ropot motorja. Na tleh so «boucle» te-pihi, notranjo opremo avtomobila pa dopolnjujejo pepelniki, ki so zadaj nameščeni na naslonjalih pri vratih, tri luči, od katerih dve na opornikih med vrati, prevlečeni senčniki, električni vžigalnik, že pripravljeni prostori za vgraditev radia in dveh zvočnikov spredaj in zadaj, dnevni kilometrski števec, zelo praktična naprava za notranje ogrevanje z ventilatorjem na dve brzini in še več pritiklin, ki omogočajo varno, udobno in neutrudljivo vožnjo.
*
«Fiat 125» je opremljen s štirivaljnim vodno hlajenim motorjem 1608 kubikov prostornine z zmogljivostjo 90 KM s 5600 obrati na minuto, kar dopušča maksimalno hitrost 160 km na uro. Novost pri motorju sta dve odmični gredi zgoraj, ki odpirata viseče ventile, gredi pa poganja posebni zobčasti gumijasti jermen, ki se vrti skladno z ročično gredjo motorja, odpravljena je tako pogonska veriga in s tem odpravljen precejšnji ropot. Novost pri motorju je al-temator, ki je zamenjal običajni dinamo. Lastnost altematorja je, da tudi pri nizkem številu obratov motorja daje -vedno-električni'tok; česar se pri dinamu ni dogajalo. Ta pripomoček je še posebno koristen pri vožnji v mestu, pri čemer se ni treba bati, da se akumulator predčasno izprazni. In še nekaj. Za hladilnikom je nameščen ventilator z elektromagnetno napravo, ki jo sproži termostat šele tedaj, ko je voda dosegla določeno stopnjo temperature. Koristnost te naprave je predvsem vidna pozimi, ko ni treba toliko časa greti motorja.
Novo fiatovo vozilo je opremljeno s kolutnimi zavorami na vseh štirih kolesih, zavorni hidravlični sistem pa ima ojačevalec moči. Dovolj je torej samo nalahno pritisniti na zavorni pedal, da je zaviranje zelo učinkovito in predvsem zelo varno.
Hoteli smo poskusiti novo vozilo in moramo reči, da nas je popolnoma zadovoljilo. «Fiat 125» ima res odlike dobrega vozila, odličen pospešek, zelo učinkovite zavore in dobro drži lego na cesti. Samo z lahnim pritiskom na pospeš-nik, je vozilo zadobilo hitrost in se nato s' podobnim pritiskom na zavorni pedal ustavilo brez posebnih sunkov. Na ovinku približno
devetdesetih stopinj je «fiat 125» pri hitrosti 90 km ostal «pribit» na cestišču, potnike je samo malo zaneslo, sicer skoraj neopazno zaradi polkrožnih naslonjal.
«Fiat 125» je torej osebni avto s športnimi odlikami, saj doseže kilometer v samih 35,5 sekunde s svojim zelo prožnim motorjem. Po vožnji v njem smo imeli vtis, da se bo «fiat 125» zelo dobro obnesel, še posebno zaradi omenjenih odlik, da ne omenimo prostornosti, zelo lahkega upravljanja, in skoraj ničnega vzdrževanja. Novo vozilo na podvozju nima mazalk in je opremljen z napravami «for life».
Za srednje vozilo je «fiat 125» tudi ekonomičen. Porabi samo 10 litrov goriva na 100 kilometrov, 45-litrski rezervoar pa dopušča avtonomijo 400 kilometrov, karier pa drži 3,5 litra olja. In sedaj moramo povedati tudi. ceno novega avtomobila: »fiat 125» stane milijon in 300.000 lir. K temu je treba še dodati stroške za davek na promet (IGE), registracijo in drugo, skupaj 79.400 lir, letna prometna taksa pa znaša 46.950 lir.
L. Abram
NEMCI SE NE ŠALIJO
V0LKSWAGEN 1200
za 100 tisoč lir cenejši
Znižane cene tudi pri modelih «0pel Kadctt»
Nemška avtomobilska industrija | iz odgovornih krogov, newyorška si prizadeva, da bi še bolj prodrla ' policija imela že 289 motoriziranih
Avtomobilisti v Italiji so lani plačali 143 milijard lir za prometno takso
Socialistični poslanec Romano je naslovil na finančnega ministra Prerija vprašanje, koliko denarja je dobila država od prometne takse, ki jo vsako leto morajo plačevati avtomobilisti. Finančni minister je na vprašanje odgovoril, da je erar v letu 1965 izterjal 128 milijard in 527 milijonov lir, lani pa 142 milijard in 780 milijonov lir. V slednji vsoti je vključen tudi znesek, ki so ga izterjali na področju avtonomne dežele Sicilije.
Od omenjenih zneskov je treba odšteti 5 odst., ki si jih pridrži država in nadalnjih 7 milijard in pol za potrebe sicilske avtonomne dežele. Od stalnega zneska si dve tretjini pridrži erar, ostalo tretjino pa porazdelijo pokrajinskim, upravam z ozirom na teritorialno obsežnost m dolžino pokrajinskih cest.
Torej le pičel del tega, kar vsako leto plačujejo avtomobilisti gre v njihovo korist, ostalo «izgine» v državno blagajno.
na evropska in izvenevropska tržišča. Pred nekaj tedni je tovarna Volksvvagen, ki izdeluje znamenitega «hrošča», znižala ceno svojemu vozilu VW 1200. Odslej je moč torej dobiti volksvvagen za samih 795 tisoč lir franko Bologna. Občutno znižanje za celih 100.000 lir bo nedvomno pripomoglo k še večjemu zanimanju kupcev za sicer ne preveč estetični avtomobil, ki pa po solidnosti in trpežnosti presega vsa tovrstna vozila iste kubature.
V novi model je nemška tovarna vnesla nekaj izboljšav. Motor je vedno isti: zračno hlajen s 1200 kubikov prostornine z zmogljivostjo 41,5 KM, štiri sinhronizirane prestave, velika površina bobnastih zavor, širši zadnji koletek za boljšo stabilnost na cesti, avtomatični starter, ki omogoča pogon motorja tudi pri zelo nizkih temperaturah, varnostne ključavnice na vratih in izboljšanje notranjega ogrevanja.
Karoserija je ostala ista, ki jo nemška tovarna izdeluje že dolgo vrsto let in se zdi, da ne bomo tako kmalu doživeli korenite izpre-membe. Jasno pa je, da bo nova cena pritegnila pozornost kupcev, še posebno če pomislimo, da novi VW 1200 stane nekako kot kakšno vozilo s 1000 kubiki, 850 ali celo 600 kubiki prostornine. K navedeni ceni pa je treba še prišteti običajne stroške za davke in registracijo, vendar končna plačana vsota ne presega 830.000 lir.
Kmalu za Volksvvagnom je tudi nemška General Motor znižala cene na vseh modelih «opel kadeti«. Prav te dni je prišla vest, da so se cene znižale od. 27.000 lir pri modelu «caravan L» do 72.000 lir pri modelu «kadett coupe«. Ni dvoma, da se bodo kupci usmerili tudi na te modele avtomobilov s 1000 kubikov prostornine.
Kot vidimo nemška avtomobilska industrija stremi za tem, da osvoji tržišča zaradi česar ponuja svoje izdelke zelo poceni in s tem konkurira številnim evropskim tovarnam avtomobilov, ki bodo prisiljene znižati cene svojih izdelkov.
Ameriški policaji odslej samo še iv na vespah in lambretah
NEW YORK, 29. — Do konca letošnjega maja bo, kakor poročajo
NENADNI UKREPI
policijskih agentov, ki bodo imeli na voljo izključno italijanske skuterje, in sicer vrste «vespa» in «lam-bretta«. To bo posebna policijska enota, ki bo v glavnem nadzirala promet.
Policija v New Yorku je začela s prvimi tovrstnimi poskusi leta 1964. K tem poskusom jih je silila nujnost izrednega newyorškega prometa. Ker pa ameriški mladeniči niso vajeni na skuterje, so se morali agenti posebej vaditi, saj so prej upravljali le avtomobile z avtomatičnimi menjavami. Med vajami se je pogosto dogajalo, da so agenti zgubili nadzorstvo nad sicer tako praktičnimi in gibčnimi skuterji.
Po prvih uspehih pa so se italijanski skuterji vendarle uveljavili prav zaradi tega, ker jih lahko u-pravljamo, so sorazmerno nagli in za parkiranje potrebujejo le malo prostora. Morda je bila prav poslednja okoliščina odločilnega pomena, kajti mnogokrat so policijski a-genti z avtomobili naleteli v mestnem središču na največjo težavo --pomanjkanje prostora za parkiranje avtomobilov, celo za parkiranje normalnih, tj. večjih ameriških policijskih motorjev «Harley David-son».
»nuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiniHin*
Novi opel taksi
Tovarna Opel je pripravila posebno karoserijo za taksije — opel rekord taksi. Kot je pač predpisano, že v tovarni predele vozilo s stekleno steno med prednjimi in zadnjimi sedeži. Avtomobil so tudi zdaljšali za 20 cm in s tem povečali medosno razdaljo. Tako je na zadnjih sedežih tudi več prostora.
V	Nemčiji so nazadovali
V	Nemčiji je januarja in februarja letos proizvodnja avtomobilov nazadovala, v primerjavi z istim obdobjem lani kar za 23,9 odstotka. Izdelali so namreč 122.875 manj vozil, kot v istem razdobju 1965. Nasprotno se je proizvodnja v Italiji povečala v primerjavi z istim obdobjem lani. Izdelali so 119.269 avtomobilov, od katerih so 28.272 izvozili.
Nesreče ne pridejo nikoli same: sedaj bova morala menjati tudi naslov na vozniškem dovoljenju
Samo 29.900.- lir
boste potrosili za namestitev avtoradia
AUT0V0X j
v svoj avtomobil
☆
Zastopstvo in servisna postaja
RADIO ROSELLI
TRST, Via lor San Piero 2 Tei. 31294
fiutoaccessori PIPAN
Prtljažniki in vse avtomobilske potrebščine ter nadomestni deli najboljših znamk in kakovosti.
POSEBEN POPUST ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
Velik parkirni prostor	Takojšnje montiranje
TRST - UL. SETTEFONTANE 34
Autogomma RUPENA
PRODAJA PNEVMATIK CENTRIRANJE AVTOMOBILSKIH KOLES
TRST- P1AZZA EORAGGI 8
(Pri nebotičniku v neposredni bližini predora na
cesti proti Kopru)
Pri	F. R. A.	M. A
	TRST	
Piazza Dalmazia 3		- Tel. 31-766
DOBITE VSE ZNANE		NADOMESTNE
DELE IN ORIGINALNE		POTREBŠČINE
9	CARELLO	•	PIRELLl
•	FRAM	•	TRICO
•	STARS	•	CHAMPION
•	ROLF - PIRELL1	0	AGAPRES - PIRELLl
•	KLITZ	•	FACET
•	MULTIVOX	•	VIF
A UTO NAUTICA
DEMARCHI
NADOMESTNI DELI AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
TRST - ULICA DANNUNZIO št. 25 — TELEFON št 95-929
AUTORICAMBI
di SAMUELE P-
G0RIZIA-G0RICA • Trg Municipio št. 4, tel. 2601
VELIKA IZBIRA PREVLEK «NOVOLAN» — PREPROG TER PRIBORA ZA AVTOMOBILE FIAT — ALFA ROMEO — NSU , I — FORD — ŠKODA — V OLKSWAGEN — RENAULT
PREVLEKE «NOVOLAN» so modeme in kvalitetno zajamčene
.............mim...........im..mirnimi.......finim....................mi...im..m....immim......mmmiii..........mm....i.iii.ii.........mmmimiimmi..........
Orientativni cenik
rabljenih avtomobilov
Sledeči cenik rabljenih Italijanskih avtomobilov je samo orientativnega značaja. Opominjamo, da pri nakupu ali prodaji rabljenega avtomobila ne Igrajo velike vloge prevoženi kilometri. Predvsem je važna letnica izdelave avta, stanje mehanskih delov, stanje karoserije In še ena važna postavka, da ni vozilo utrpelo velike škode pri morebitnih trčenjih. Ponavljamo, da so sledeče cene samo orientativne, zato m mogoče kupiti in prodati za navedene vsote, še posebno če kupujete avtomobile pri trgovcih z rabljenimi avtomobili. Upoštevati je treba, da so lahko navedene cene za 10% višje pri nakupu in za 10% nižje pri prodaji rabljenega avta.
FIAT
Letnica	Kvotacija
500 D
1961	110.000 —	150.000
1962	140.000 —	180.000
1963	200.000 —	240 000
1964	250.000 —	290.000
1965	310.000 —	350.000
500 D GIARDINIERA		
1961	110.000 —	150.000
1962	150.000 —	190.000
1963	210.000 —	250.000
1964	260.000 —	300.000
1965	330.000 —	370.000
	600 D	
1961	160.000 —	200.000
1962	220.000 —	260.000
1963	280.000 —	320.000
1964	340.000 —	380.000
1965	400.000 —	440.000
	600 MULTIPLA	
1961	1601)00 —	200.000
1962	200.000 —	240.000
1963	260.000 —	300.000
1964	340.000 —	380.000
1965	420.000 —	460.000
	850	
1964	420.000 —	460.000
1965	500.000 — 850 COUPE’	540.000
1965	700.000 —	740.000
	1100 103 EXPORT	
1961	200.000 —	240.000
1962	230.000 —	270.000
	1100 103 SPECIAL	
1961	260.00 —	300.000
1962	300.000 —	340.000
	1100 D	
1963	310.000 —	350.000
1964	370.000 —	410.000
1965	460.000 —	500.000
	1100 FAMIGLIARE	
1961	250.000 —	290.000
1962	310.000 —	350.000
1963	350.000 —	390.000
1964	420.000 —	460.000
1965	510.000 — 1300 /1500	550.000
1961	270.000 —	310.000
1962	320.000 —	360.000
1963	390.000 —	430.000
1964	480.000 —	520.000
1965	600.000 — 1500 C	650.000
1964	610.000 —	650.000
1965	730.000 — 1500 L	770.000
1963	480.000 —	520.000
1964	580.000 —	620.000
1965	730.000 —	770.000
	1500 CABRIOLET	
1961	310.000 —	350.000
1962	380.000 —	420.000
1963	490.000 —	530.000
1964	590.000 —	630.000
1965	780.000 — 1800 B	830.000
1962	250.000 —	290.000
1963	380.000 —	420.000
1964	450.000 —	500.000
1965	620.000 — 2300	680.000
1962	310.000 —	350.000
1963	430.000 —	470.000
1964	530.000 —	580.000
1965	750.000 -	820.000
ALFA ROMEO
Letnica	Kvotacija
	GIULIETTA
1961	130.000 — 160.000
1962	150.000 — 185.000
1963	200.000 — 260.000
1964	350.000 — 380.000
	GIULIETTA T.I.
1961	150.000 — 200.000
1962	230.000 — 280.000
1963	300.000 — 350.000
1964	370.000 — 420.000
GIULIETTA SPRINT	
1961	250.000 — 300.000
1962	320.000 — 360.000
1963	380.000 — 430.000
1964	530.000 — 600.000
	GIULIA T.I.
1962	420.000 — 470.000
1963	500.000 — 550.000
1964	500.000 — 600.000
1963	(disk.zav.)	560.000	—	630.000 1964	(disk.zav.)	600.000	—	650.000 1964 (cloche)	780.000	-	850.000	
1965	800.000 — 870.000 GIULIA 1300
1964	650.000 — 700.000
1965	750.000 — 780.000
	GIULIA SPRINT
1962	400.000 — 480.000
1963	400.000 - 900.000
1964	580.000 — GIULIA G.T.	630.000
1963	800.000 —	850.000
1964	900.000 —	950.000
1965	1.000.000 —1.200.000 2600	
1962	300.000 —	400.000
1963	420.000 —	470.000
1964	600.000 —	650.000
1965	830.000 — DAUPIIINE	900.000
1962	90.000 —	120.000
1963	100.000 —	150.000
1963 (disk.zav.) 140.000		— 190.000
1964	180.000 —	220.000
1965	250.000 —	300.000
AUTOBIANCHI
Letnica	Kvotacija
BIANCIIINA
1962	120.000	—	160.000
1963	210.000	—	250.000
1964	240.000	—	280.000
1965	280.000	—	320.000
BIANCIIINA CABRIOLET
1961	80.000	—	120.000
1962	130.000	—	170.000
1963	210.000	—	250.000
1964	270.000	—	310.000
1965	330.000	—	370.000
BIANCHINA SPECIAL
1961	70.000	—	110.000
1962	130.000 —	170.000
1963	210.000 —	250.000
1964	250.000 —	290.000
1965	300.000 —	340.000
BIANCHINA PANORAMICA		
1961	110.000 —	150.000
1962	160.000 —	200.000
1963	210.000 —	250.000
1964	270.000 —	310.000
1965	330.000 —	370.000
	PRIMULA 3 P	
1965	580.000 —	620.000
	INNOCENTI	
letnica	Kvotacija	
	AUSTIN A 40	
1961	120.000 —	160.000
1962	160.000 —	200.000
1963	220.000 —	260.000
1964	270.000 —	310.000
1965	350.000 —	390.000
AUSTIN A 40 COMBINATA		
1963	260.000 —	300.000
1961	320.000 —	360.000
1965	380.000 —	420.000
	IM 3	
1963	400.000 —	440.000
1964	480.000 —	530.000
1965	570.000 —	620.000
	I 4	
1964	480.000 —	520.000
1965	560.000 —	610.000
	LANCIA	
Letnica	Kvotacija	
	APPIA	
1961	220.000 —	270.000
1962	270.000 —	350.000
1963	350.000 — FULVIA	380.000
1963	500.000 —	600.000
1964	550.000 —	650.000
1965	700.000 —	750.000
	FULVIA 2 C	
1965	850.000 —	900.000
MEHANIČNA DELAVNICA S
KAROSERIJO
50 IV
• v
Grgič
PRODAJA VSEII VRST NOVIH IN OBNOVLJENI® AVTOMOBILOV. NA RAZPOLAGO EIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 (leta 1960), EIAT 500 (leta 19621-BIANCHINA EAMIGLIAItE 500 (leta 1961), EIAT 60® (leta 1959), GIARDINETTA FIAT 500 (leta 1953)
Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje. — Cene u/odne! Hitra postrežba!
PADRICE Telefon 226 M
POZOR!
AVTOMOBILSKIM TATOVOM NAJBOLJ OSOVRAŽENA VARNOSTNA KLJUČAVNICA!
(tako je izjavil »poklicni tab) v intervjuju v oddaji TV-7)


BLOSTER
varnostna ključavnica, ki je res učinkovita, na razpolago za vsak tip avtomobila.
Dobite jo pri ZANCH1
Bogata izbira dodatnih delov in karoserijskih izdelkov
za vse avtomobile domače in tuje izdelave
Autoforniture ZANCHI ■ Trst, Ul. Coroneo 4 - Tel. 29684^

STOLETNICA ZA AMERIKO ZELO DONOSNE KUPČIJE
Car Aleksander II. je prodal Američanom
Alj asko za 7 mili j ono v in200 tisoč dolar j e v
Dobro kupčijo je sklenil takratni zunanji minister ZDA William Henry Seivard. ki so mu nasprotniki očitati, da je napravil s tem veliko bedarijo, toda zgodovina je pokazala, da «je imel dober nos»
"Aljaska — to je bedarija ta ^večja neumnost!« so le-a. 1867 Pisali na prvih stra-2 veiikimi naslovi šte-** ameriški časniki. Veliko nns*•9D^e ie v ameriški jav-u povzročila vest, da je r>enški zunanji minister Wil-jj ® Henry Seward sklenil na-le d- daline ogromne deže-0p r^nati je treba, da je to
nenavadno spretno in
fcaglo.
^andanes, po sto letih, ni
sta i-Pr.esoditi* ali ie bila ti-
riia ^upaija zares taka beda-* kot so to vpili Sewardo-
MnaSPr0tniki'
Se»f !,em. pa ie William H. obr i.rt ’ ki so ga takrat tako rov!r°Vali’ sramotili in se mu sau postal ena naj večjih in v J 0 j znamenitih osebnosti . Sodovini Združenih držav vidiT^5’ ker ie s svojo jasno-iv,- 0stj° pripomogel svoji do-
?0vini prav s tisto tako raz-
Ve an° kupčijo, do zavidlji-snnri strateškega in tudi gobarskega položaja.
Sew°da’ zakaj je bila proti ja’ *:an tako močna opozici-razil °’ tudi to se da na dokaj in7»«rjiv način pojasniti. A-st0 , k° ljudstvo je prav ti-v«o_ Prestalo štiriletno kr-st0s državljansko vojno. Opu-lzč-ri12 dežela pa terja od roda 6ga in izmučenega na-re p .^grnmnih žrtev, da mo-šanfa 1 * vsa najnujnejša vpra-Bju ‘ ™to ni nič čudnega, da Pos. takih okoliščinah ni kaj PUsta^0 mar neka oddaljena Ua n ln neobljudena pokraji-
r> a severu.
^Sako pa
si? ^ Pa dnrga stran, Ru-koder dalinem Petrogradu, od je davno prej prišla
bob? 2a odkritje in zased-Jaske, jim je bilo mno-
bbatBm":
da bi se te dežele
nprPi .
hib to* ln brez kakih poseb-raaj t2av* odkrižali. Prvič, za-
stavlianSa’ ker ni zanje pred-ske tla ta dežela gospodar-kovjiib^ kakršno so priča-carsto Drugič pa, ker so na Utegnji111 dvoru spoznali, da bi Posest a. tako oddaljena
r°pi-“ v. primeru vojne v Ev-je ae fr nevama zadeva, ker Sovraj-^.diogli zavarovati pred buhoZkor». Kupčija s kosova,,0 Pa ni prinašala pri-Pa, kj ne^a dobička. O zlatu °brežn-ga je dil° ne samo v
UiarvofPesku Aljaske obilo, žele tir., di v notranjosti de-8ih • poteg znatnih ležišč dru-
t-tem * ni v daljnem car-Kot rVetu nihče niti slutil. Žtrii n fromna stisnjena pest PtU p,,.ot°k Aljaska, ki so
fskiUisko pravili Aljaška po kar m Imenu Alyakhskak,
ti !5erišk(
«Velika dežela«,
Vzhrv) ega kontinenta pro-du v morje in proti
Sibiriji. In tukaj, v komaj 87 kilometrov široki Beringovi o-žini, samo tri kilometre oddaljen od sedanje sovjetske meje leži ameriški otok Little Diomede.
Vitus Bering, Danec v carski službi in ruski pomorski častnik Aleksej čirikov, sta vsak zase priplula leta 1741 od Kamčatke do obale Aljaske in do ozemlja Severne A-merike. O Beringu se ve, da se je dvakrat odpravil na to pot. Odkril je razne otoke, si ogledal obalo ob Aljaski in plul skozi preliv, ki je dobil pozneje ime Beringov preliv ali Beringova ožina. Toda sam se z drugega potovanja ni več vrnil. Njegovo jadrnico je namreč zajel vihar in jo popolnoma razbil. Posadka se je komaj rešila na enega A-leutskih otokov. Bering in še 30 njegovih tovarišev so ostali na tistem otoku. Pobral jih je Skorbut. Le nekaj mornarjev se je rešilo. Ko so se pojavili v Petrogradu, so se jih prebivalci ustrašili. Bili so kot prikazni. Toda te prikazni so bile odete v kožuhe, kakršnih dotlej ni še nihče videl. Bila so namreč krzna morske vidre, modre lisice in še drugih redkih in dragocenih živali. In to je vzbudilo med poklicnimi lovci velikansko zanimanje. Trgovci s krznom, lovci in številni pustolovci so se kmalu zatem odpravili v tisto obljubljeno deželo. A tam se je začelo pravcato množično klanje. Ne samo živali. Tudi domačinov, ki so se tem tujcem uprli. Toda tujci so bili bolje oboroženi in so dosegli svoj namen. Povzročili so iztrebljenje, ki nima primere do takrat. Brezobzirno so klali in ropali, kajti njih edini namen je bil čim hitreje obogateti. A tudi med njimi samimi je bil breobziren boj. Bili so drug proti drugemu.
S temi dragocenimi krzni so ti trgovci potem preplavili Kitajsko in Japonsko in tudi Evropo. In tedaj so se trgovci iz vseh teh dežel jeli zanimati, od kod neki prihaja vse to bogastvo. A ko so še to zvedeli, so se tudi od tam odpravili v to tako bogato deželo, da bi si nabrali čim več bogastva. V kakšni množini in v kakšnem obsegu so iztrebljali to deželo kažejo podatki odprave ruskega kapitana Pri bilo va. Na njegovi ladji je bilo naloženo: 2.000 bobrovih kož, 40.000 kož morske vidre, 6.000 kož modre lisice in 17 ton mroževih čekanov.
Kdo ve, kako bi se vse to razvijalo in do kod bi privedlo takšno množično uničenje, če
bi vobče še ostalo kaj živega v Aljaski, ako ne bi ruski trgovec Grigorij Ivanovič šele-kov dobil monopola za trgovanje na vsem ozemlju Aljaske. Šelekov je s svojo ženo Natašo ustanovil na otoku Ko-diak prvo rusko naselbino in kmalu se mu je posrečilo pridobiti na svojo stran prej sovražno razpoložene Aleute. Prav z njih pomočjo je pregnal plena željne in roparske tuje trgovce in izkoriščevalce. Pravcati gospodar in vladar «Velike dežele« pa je postal po Šelekovi smrti njegov družabnik Aleksander Andrej evič Baranov. Bil je trgovec, a poleg tega drzen in pogumen, bojevit in še tiran povrhu. Polnih 27 let, od 1791 do 1818, je spretno in uspešno vodil rusko-ameriško trgovsko družbo in vladal na tem ozemlju kot kak car. Od Fort Rossa, severno od San Francisca, do Beringove ožine se je razprostiralo njegovo področje. Brez njegove vednosti in njegovega dovoljenja ni mogel nihče ničesar odpeljati s tega področja niti kaj pripeljati vanj. V svoji lasti je imel najmočnejše ladjevje na vzhodni ameriški obali. Poleg tega pa še celo verigo utrjenih naselbin.
Na po njem imenovanem o-tc.ku je sezidal mesto Sitka, ki je še dandanašnji važno pristanišče. Na severnem Pacifiku pa je dal sezidati prvi svetilnik. Vse troje:	Baranov,
Sitka in svetilnik je privlačevalo kapitane številnih ladij in trgovce iz raznih dežel kot privlačuje luč vešče. Gostoljubnost in prijaznost je bila v teh mestih glavno vodilo, e-nako tudi velika izbira najrazličnejšega blaga. Vse je bilo moč tam kupiti, kar so mornarji potrebovali na dolgi in nevarni plovbi po morju.
Baranov je leta 1818 prepustil svoje mesto guvernerja rusko-ameriške trgovske družbe kapitanu Hagenmeistru in je po 27 letih neomejene oblasti v «Veliki deželi« šel v pokoj. A tega pravzaprav ni nič užival, ker je že na ladji, ki ga je peljala iz dežele, umrl. Niso se mu izpolnile sanje, da bi rusko carstvo segalo vse do Pacifika. Njegovi nasledniki ruski oficirji so samo uživali sadove njegovega truda in dolgoletnega prizadevanja. Niso pa znali pritegniti trgovcev in z njimi sodelovati. Ko je postala konkurenca vedno hujša in ostrejša, so se zatekli k sili. Prepovedali so vsem ladjam pristajanje v pristaniščih «Velike dežele«. Vse ladje so se morale ustaviti 150 milj od obale. Od takrat ni rusko-ameriška tr-
govska družba več sklepala nobenih kupčij. Trgovale so le ladje, ki so si drznile prebiti blokado.
Petrograd je tako izgubil vsako zvezo z daljno Aljasko in zato se je tudi nehal zanimati zanjo. Vendar pa je tam še ostalo nezaupanje do sosedov, mejašev Aljaske.
Car se je sicer nekoliko pomiril potem, ko so se razmere v Evropi po Napoleonovem padcu uredile in ko je prejel od Anglije in ZDA zagotovila glede Aljaske. Kljub vsemu temu pa še niso bili v Petrogradu čisto brez skrbi, posebno še zato, ker je takrat bila Kanada britanski dominion, in bi ob kaki priložnosti kaj lahko prišlo do vdora v «Ve-liko deželo«. Zato je carski dvor skušal dobiti od ameriške vlade trdna zagotovila glede prihodnjega položaja Aljaske. Toda vsi ti poskusi so bili brez uspeha.
Pri teh pogovorih sta bila zlasti dva politika v pogostih stikih: ruski poslanik v Wa-shingtonu baron Stoeckl in zunanji minister ZDA William Henry Seward. Obadva sta se prav dobro zavedala daljno-sežnosti njunih prizadevanj, da bi Aljaska postala predmet kupčije. Toda ne prvi ne drugi ni vedel, kolikšna je pravzaprav površina te dežele. Kljub temu pa je Seward «stavil vse na eno karto« in ponudil poslaniku za to rusko deželo 7 milijonov in 200 tisoč dolarjev, znesek, ki bi ga pač nihče ne mogel jemati resno.
Toda, česar Seward sam ne bi nikoli pričakoval, se je zgodilo. Car Aleksander II. je to ameriško ponudbo brez okle-.vanja sprejel. &H£j;&a4Ci to oberoč zgrabili in v veliki naglici sestavili kupoprodajno pogodbo, ki so jo že naslednje jutro, to je 30. marca 1867 podpisali. Vedeli so namreč, da se za to posest poteguje še nekdo drug: Anglija. In preden je zbrala ameriška opozicija svoje moči in preden so Britanci utegnili sto piti na plan s svojo ponudbo, je senat Združenih držav Amerike ta Sewardov ukrep odobril in ratificiral.
Ta menjava posesti je po vzročila v naslednjih tridesetih letih veliko zmedo v Aljaski, ki je bila v tistih letih skoro docela zanemarjena. 1.524.640 kvadratnih kilo metrov velika dežela, ki bi se mogla primerjati po velikosti morda srednji Evropi, je bila kljub temu tudi za Washing-ton, podobno kot prej za Petrograd ((predaleč in premalo zanimiva«. Zategadelj je bila
skoro brez vlade in zato odprta vsem pustolovcem z vsega sveta. Naval v to deželo pa se je povečal po letu 1898, ko je svet izvedel, da so v Klondyku našli ležišča zlata. Izbruhnila je prava «zlata mrzlica«. In prav ta «zlata mrzlica« je pri ameriških gospodarstvenikih vzbudila zanimanje za Aljasko,
Tudi znameniti ameriški pisatelj Jack London je bil med tistimi iskalci sreče in zlata. V nekaterih svojih delih opisuje to deželo, nje bogastvo in ljudi, ki so v trdem delu in pomanjkanju odkrivali zlato, rudnine, nafto, se ukvarjali z lovom in ribolovom.
Zdavnaj se je kupna cena za to ((Veliko deželo« izplačala, aias Bp3?sod e^sefiv ar Aeidao 3. januarja 1959 enakopraven člen Združenih držav Amerike kot 49. zvezna država.
S. A.

•• • igjšgpg
Na sliki: levo William H. Seward, zunanji minister ZDA, ki je sklenil z Rusi skupno pogodbo za Aljasko; levo pa predsednik ZDA Abraham Lincoln
iiiiiiiilliMiiniiiiiiimiiiiiiiiiiimm,,,,,,,,,„„„„„„„.........................
ZANIMIVI PODATKI IZ DEŽELE STATISTIK - ZDA
Poljubljanje zviša krvni pritisk in zelo koristi krvnemu obtoka
Strastni poljubi med zaljubljenci in ljubimci imajo mnogo več moči kot rahli poljubi med zakonci
Tipična dežela vsakovrstnih statistik in raziskovanj je vsekakor Amerika. Američani so se lotili raziskovanj in sestavljanja statistik na vseh mogočih področjih in neredko se dogaja, da so rezultati podobnih raziskav povzročili razburjenje in zaskrbljenost javnega mnenja. Spomnimo se samo na raziskovanje, kako kvarno vpliva tobak na človekovo zdravje.
Da so raziskave in statistike pri Američanih pravi «hobby», ni nobena skrivnost. Znanstveniki vseh vrst so se ukvarjali z vsemi mogočimi problemi in vsem je že znano, saj je minilo že. nekaj let .od .tega, da so se ukvarjali tudi s tem, ali je poljub škodljiv ali ne. Tega vprašanja so se oprijeli bakterio-logi in s strahom ugotovili, da pri poljubu milijoni in milijoni bakterij menjajo gospodarja. Znanstveniki so zato mislili, da jih bo pekla vest in so se kot raziskovalci čutili dolžne, da posvarijo zaljubljence
pred nevarnostjo poljubljanja. Tem svarilom se je pridružil tudi strokovnjak, ki se je ukvarjal s proučevanjem krvnega obtoka. Trdil je, da poljubljanje zelo škoduje krvnemu obtoku, kar • pomeni, da se mora človek za vsak poljub odreči petim minutam življenja.
Pri teh «zanimivih» raziskavah niso hoteli zaostati kemiki in se še oni začeli ukvarjati s poljubom, s strokovnega vidika seveda. Tako so dognali, da si zaljubljenca pri običajnem poljubu zamenjata 60 miligramov vode, 0,7 miligrama beljakovin, 0,16 miligrama žleznih :z-.točkov iu,, miligrama „raašč»b„,»i, 0,45 miligrama soli. Da bi te snovi škodovale zdravju, kemiki niso vedeli povedati.
Bakteriologom in strokovnjakom krvnega obtoka, ki so tedaj svarili pred nevarnostjo ’ poljubljanja so se v ZDA in drugod po svetu precej posmehovali. Zelo malo verjetno je, da bi kdo, ki ima voljo
ir	2	3	4	5	6	i;	u	r	8	9	10	11	12
rT						u	14 .						
iš~						16					m	17	
W~				9	13					1	20		
TT				22					m	23	1		
jr		m	25						26				
ih	J	28					1	23					
												ir—	
i		30		■		g	31 j	,			Z	32	33
34	35					36	i ;				m	'fT	
38“ i (-T5						33					a	40		
41			S	42						43		*	
44~			45					E	46				
U~		48					0	49					
ŠT		mm	mm	—	—	n		51 ,	'	______		z	
VODORAVNO: 1. strjena kri na rani, 7. gora v grški pokrajini Tesaliji, bajeslovno bivališče kentavrov, 13. predstojnik visoke šole, 14. računski zaključek, 15. antično ime za Donavo, 16. najstarejše cerkveno petje, 17. začetnici prvega slovenskega pesnika («Ili-rija oživljena*), 18. s povreslom povezano žito, 19. moško ime, 20. diapozitiv, 21. železniška proga, 22. krilo poslopja, 23. keltski ljudski pesnik in pevec, 24. kemični znak za aktinij, 25. ženska obleka, 26. ženska, ki s svojim življenjem jamči za kaj, 27. veliko pristanišče v Argentini ob ustju Parane,
29.	pravokotna vojaška formacija,
30.	večanje, 31. najemniško razmerje v Italiji, 34. spodnji del glave, 36. rimska provinca ob Donavi, 37. kemični znak za renij, 38. zamejsko bogastvo, 39. mesto na jugu turške pokrajine Anatoli-je, 40. staroperzijski kralj, 41. pristanišče na Finskem, 42. novejši ameriški pisatelj in kritik (Conrad Potter), 43. kratica angleške letalske družbe, 44. nikalnica, 45. francoski filmski igralec (Daniel), 46. italijanski operni skladatelj («Aida»), 47. časopisni oglas, 49. glavno mesto Albanije, 50. žlahtni plin, 51. sodobni slovenski književnik (Lojze).
NAVPIČNO:	1. fino brušeno
steklo, 2. nasprotje laži, 3. čini-telj, človek, ki kaj dela, 4. plesni korak, 5. trenje, 6. površinska mera, 7. železov kršeč, 8. grška narodnoosvobodilna vojska med drugo svetovno vojno, 9. ime umrlega Šastrija, 10. veznik, 11. sodobni slovenski pisatelj (Anton), 12.
šega, običaj, 14. sodobni slovenski literarni kritik in kronist (Božidar), 16. avstralski medved, 19. švedska filmska igralka (May, «Plavi angel*), 20. švedski inženir, izumitelj karbidovke, Nobelov nagrajenec za fiziko 1. 1912 (Nils Gustaf), 22. zakoličena črta za gradnjo ceste ali železnice, 23. umetniški slog iz razkroja renesanse, 25. neokreten človek, neroda, 26. mariborska tovarna alkoholnih pijač, 28. slovita madridska umetnostna galerija, 29. muslimanska verska knjiga, 31. matematični izraz, 32. hči kretskega kralja Minosa, ki je pomagala Tezeju iz labirinta, 33. mlajša doba novega veka v razvoju Zemlje, 34. večji kraj južno od Vipavske doline, nekdanji Rihemberk, 35. znameniti flamski slikar, 36. dragoceno lepotičje, 39. moško ime, 40. element hoje, 42. celjska tovarna barvil in šolskih potrebščin, 43. zbirka, 45. dedna zasnova, 46. kraj s tovarno sanitetnega materiala blizu Ljubljane, 48. povratni osebni zaimek, 49. kratica za «teniški klub*.
za poljubljanje in se mu, poleg vsega, ponudi ugodna priložnost zaradi omenjenih izsledkov raziskovalcev, opustil svojo namero. Toda vsa zadeva ni dala miru dr. Brianu iz City Collegea v Baltimori. Hotel si je biti na jasnem, kaj je resnice v trditvah tistih strokovnjakov, ki so trdili, da je poljub nevaren za človekovo zdravje Da bi prišel temu vprašanju do dna, je priredil predavanje pod naslovom »Praktično poljubljanje«. Razumljivo je, da so na omenjeno predavanje drle množice študentov obeh spolov, misleč, da bo šlo-pri. tem. za zabavno skupinsko poljubljanje v službi znanosti, Raz. očaranost prisotnih študentov pa je bila brezmejna, ko so na omenjenem predavanju namesto med
sebojnega poljubovanja morali po-
ljubljati šemo koščke stekla, ki so jih nato morali pod mikroskopom opazovati, če so na njih bakterije.
Posledica tega dr. Bryanovega predavanja, oziroma raziskovanja je bila, da je ovrgel vse trditve strokovnjakov o nevarnosti poljubljanja. Ugotovil je namreč, da pri poljubu menjajo gospodarja od 25 do 278 različnih celic, od katerih ie velika večina neškodljivih. Ugo-:ovil je tudi, da pri tem zelo vplivajo razne okoliščine, kot vlaga zraka, podnebje in vrsta zaužite pijače. Močne alkoholne pijače so namreč učinkovale kot dezinfecij-sko sredstvo, medtem ko so sladki likerji imeli to lastnost, da so celice pomnoževali.
Isledke tega raziskovanja, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno ,da so mlade ustnice najmanj nevarne in je torej poljubljanje, predvsem med mladimi ljudmi, s higieničnega vidika nedolžna zabava, so marljivo sodelujoči študentje sprejeli z velikim zadovoljstvom. Samo v primeru prehlada je priporočljivo opustiti vsakršno poljubljanje.
Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki priporočajo poljubljanje zdravim ljudem, kot poceni in izvrstno sredstvo za pospešitev krvnega obtoka. Ugotovili so namreč, da komaj človek začne poljubljati
začne pri njem delovati možganska žleza hipofiza, ki izloča posebne
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Grissom, 7. naivka, 13. rabelj, 14. Saragat, 15. ocena, 16. Simon, 17. la, 18. biro, 19. Stein, 20. Puc, 21. Ani, 22. slang, 23. tema, 24. reakcija, 26. harem, 27. roka, 28. samota, 29. solata, 32. masa, 33. Olint, 34. nemarnež, 38. Sinj, 39. teden, 40. ala, 41. Eva, 42. Tihec, 43. tref, 44. Si, 45. arara, 46. Levar, 47. kenguru, 49. Galata, 50. arkada, 51. petelin.
kemične sestavine, id dražijo hormone, vse to pa povzroča vedno nove verižne reakcije. Obenem se poveča tudi krvni pritisk in pospeši krvni obtok, kot pri precej u-trudljivi telovadbi. Torej če se komu zdi telovadba utrudljiva, naj se posveti poljubljanju in si bo tako ohranil učinkoviti krvni obtok, kot bi, recimo, vsak dan treniral svoje telo s kratkim vztrajnostnim tekom.
Ko so v ZDA bili že na tem, da poljub znanstveno opredelijo, so hoteli raziskati še nekatere stvari, ki so s poljubom v neposredni zvezi. Tako so ugotovili, da se pri poljubljanju krvni pritisk poveča. Strasten poljub povzroči povišanje krvnega pritiska kar za 15 kg, navaden poljub zakonskega moža pa nima take «moči», zato povzroči malenkostni, le enkilogramski pritisk.
Svojevrstna, vendar vsekakor zelo razširjena navada je, da pri poljubljanju zapiramo oči. Tudi to so strokovnjaki raziskali. Ugotovili so, da pri poljubljanju zapira oči 92 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških. O vzrokih moremo samo ugibati. Nekateri namreč mislijo, da se da z zaprtimi očmi lepše sanjati,
Toda vrnimo se na trdna tla trezne statistike na področju poljubljanja. Statistično so namreč ugotovili, v ZDA seveda, da 37 odstotkov žensk dobi svoj prvi poljub s šestnajstimi leti, 40 odstotkov ima isto doživetje med 18 in 20. letom, kar pa se tiče moških, imajo to doživetje navadno dve leti kasneje. Kar pa se pogostnosti poljubov tiče, dobijo ženske med 18. in 25. letom 90-krat toliko poljubov, kot ženske med 30. in 40. letom, šele po 40. letu začne krivulja strmo padati navzdol.
Statistiki so se pečali tudi s trajanjem poljuba. Po njihovih u-gotovitvah menda traja običajen poljub med zaljubljenci 10 sekund, zakonski poljub pa znatno manj, kot zahvala za prejeto darilo ali v slovo, samo pičli 2 sekundi.
el-ja
SKOP
Veljaven od 30. aprila do 6. maja
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nehote boste povzročili zelo	živahno diskusijo	med
svojimi prijatelji. I-meli boste neki tajni	ljubezenski sestanek.	Ne
smete biti v skrbeh, če bodo odložili neki vaš načrt, ki ga že dolgo gojite. Ce hočete ostati zdravi, morate počivati. Ne govorite preveč.
- BIK (od 21. 4. ao
f 20- 5.) V ljubezen-I	| skih zadevah vas ča-
I ka neko novo sre-
V_______/ Čanje. Zelo boste za-
dovoljni, pa tudi mirni in vedri. Na delu ne bo nič motilo vaše ustvarjalnosti. Zaslužek bo ustrezen vašim naporom. Kar se tiče zdravja, pazite na prehrano. Skušajte bolj spoštovati bližnjega.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah skušajte bolj razumeti osebo, ki vas ima rada. Najlepše trenutke boste doživeli proti koncu tedna. Na delu boste morali urediti mnogo stvari. Ne izgubljajte časa in delujte čimbolj hitro. Zdravje bo izvrstno. Bodite bolj podjetni.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) V čustvenih zadevah boste rešili
J nekatera kočljiva ^ * vprašanja, če boste pokazali malo več takta. Neko prijateljstvo je zelo nevarno. Na delu bo težko doseči nekaj dokončnega, vendar boste imeli nekaj zadoščenja. Prehladili se boste a boste kmalu ozdraveli.
LEV (od 23. 7. do 'N 22. 8.) Z osebo, ki f^ vas zanima, boste J dosegli dobro razu-V J mevanje in soglasje.
---------' Sprejmite dve povabili. Na delu ali v poslovnem življenju boste močno napredovali. Seveda pa si boste morali mnogo prizadevati. Tudi če boste v kakšni stvari pretiravali, se vam zdravje ne bo pokvarilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Približajte se osebi, ki vas išče in ki vas želi. Živeli boste v vedrem in mirnem o zračju. Na delu vam ne bo manjkalo pobud in odločnosti. Sploh vam pojdejo tudi drugi v vsem na roko. Zdravje bo ves teden izvrstno. Ne prepirajte se preveč s svojimi bližnjimi.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V čustvenih zadevah morate biti zelo previdni, da ne pride do končne ločitve. Neka oseba, ki vas malo časa pozna, bo izjavila o vas nekaj zelo laskavega. Na delu se boste morali mnogo truditi, da boste kaj dosegli. Pazite se pred mrazom.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) V čustvenih zadevah bo nastal spor zaradi ljubosumnosti. Vedite, da vam ljubljena
oseba vrača čustva. Na delu boste opravili neko kočljivo nalogo, od katere boste imeli denarne koristi. Skušajte se držati stroge diete, da ne boste zboleli.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) Usoda vas bo naravnost spodbujala, da osvojite neko srce, ki se zdi neosvojljivo. Na
delu pohitite z nekim sklepom, da se čimprej rešite sedanje negotovosti. Zvezde so vam vsekakor zelo naklonjene. Zdravje se bo izboljšalo in boste polni energij. Ne pozabite prijateljev.
KOZOROG (od 23. ✓'—'N. 12. do 20. 1.) V lju-f k ^ bezenskih zadevah ne smete pozabiti, \J	življenje po
^ tiru, ki je sestavljen iz pravic in dolžnosti: sicer boste nesrečni. Na delu boste imeli popolno zadoščenje od nekega sodelovanja. Našli boste pot, ki jo iščete. Nobena stvar ne ogroža vašega organizma.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah bo prišlo do nenavadnih srečanj, ki bodo imela poseben pomen. Na delu se bodo stvari uravnovesile mnogo prej, kot pričakujete. Odstranite osebe, ki vam niso koristne. Zdravje bo spremenljivo, toda zgodilo se ne bo nič posebno hudega.
RIBI (od 20. 2. do do 20. 3.) Preveč raz-f	kazujete svoja ču-
I stva in oseba, ki vas opazuje, bo gledala kritično na vaše ravnanje. Na delu boste našli lažjo pot. Ne obupujte, saj ste skoraj prispeli v pristan. Ste preveč živčni in bi se morali nekoliko odpočiti. Omejite odvečne izdatke.




NA IGRIŠČU PONZIANE (UL. L SVEVO) OB 10.30
Danes odločitev: kdo bo prvak L skupine lil. kategorije
Primorje ali Vesna?
Primorje ali Vesna? Prvenstvena dvoboja med tema dvema enajstericama zgovorno kažeta neko uravnovešenost sil. V prvem srečanju so namreč Prosečani zmagali s 3:1, v povratnem dvoboju pa so se Križani visoko oddolžili za poraz in odpravili Primorje s 3:0. En gol razlike v korist Vesne torej.
Vsekakor bo današnja borba
za naslov prvaka L skupine III. lige, ostra in neizprosna. Morda bo le en gol odločil vse, kajti enajsterica, ki bo prva prišla do mreže, si bo skoro avtomatično priborila tudi zmago. V tem primeru pa bo moralo moštvo v vodstvu izkoristiti priliko. Nasprotnik bo namreč trenutno zmeden, potrt. Navadno pa se v takih okoliščinah vsa moštva zaprejo v obrambo: nasprotnik se ponovno organizira in se s po-
aimiimiiiimmiiiHiiiimiiiiiiit;:::s::ii!iitmiuiimii
DOMAČI ŠPORT
DANES, 30. aprila
III. amaterska kategorija Ob 10.30 na igrišču Ponziane tekma za naslov prvaka L skupine
PRIMORJE — VESNA
Ob 10.30 v Ul. Flavia VIRTUS — UNION
Naraščajniki Ob 10. uri v Boljuncu
BREG — LIBERTAS
Ob 11.30 v Nabrežini
PRIMORJE — PONZIANA B
Juniori
Ob 13. uri v Nabrežini
AURISINA — BREG
Ob 13.45 v Ul. Flavia
LIBERTAS — PRIMORJE
PRIJATELJSKI NOGOMET
Danes, 30. t.m. PRIMOREC-TABOR
DANES, 30. t. m. bo ob 16. uri na občinskem igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med športnim društvom Primorec iz Trebč in enajsterico sežanskega Tabora.
ODBOJKA
DANES, 30. aprila
ženska B liga
Ob 10. uri v Dolini BREG — SACILE
Ob 11. uri na stadionu «Prvl maj»
BOR - PORZIO
Zenska promocijska liga
Ob 9. uri v Dolini
BREG - SOKOL
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj»
ZARJA — PORZIO
Moška C liga Ob 10. uri
CSI - KRAS
Ob 10. uri
TORRIANA - OLIMPIJA
Moško promocijsko prvenstvo Ob 10. uri v Ul. Zandonai CRDA - BREG
1. maja ob 10. uri na stadionu «Prvi rnaj»
BOR - SOKOL
dvojenimi silami vrže v napad za izenačenje. Igra se tako na ena vrata. V takih primerih sta dve možnosti: ali »napadalci* izenačijo (navadno je to slučaj-nostni gol, zmeda pred vrati itd.) ali pa ekipa v vodstvu s protinapadom poveča rezultat Bolj pogosta je prva možnost.
«Možnost ali ne možnost* zmagala bo ekipa, ki bo živčno bolj kos tako zahtevnemu srečanju. In tudi glede na «živce» imata obe ekipi dovolj izkušenih igralcev, tako da je neka uravnovešenost tudi v tem smislu. Stinko, Verginella, Bartole itd. na eni strani, Renner, Michelini, Canaz-za, Košuta itd. na drugi strani. Minimalne razlike.
Tehnika obeh ekip je znana. Primorje ima svoje najuspešnejše orožje v prodornem napadu (Verginella, žužič, Jacopini). In »veliko* igrišče Ponziane bo morda še povečalo nevarnost tega napada, kajti predvsem Verginella bo imel dovolj prostora za svoje značilne sprinte z naknadnim močnim strelom. Križani pa so skoro nepremagljivi na sredini igrišča, kjer sta Michelini in Renner glavna pobudnika vseh akcij svojega moštva. Za Primorje bi bilo usodno skušati se na sredini igrišča enakomerno pomeriti se s Križani. Zadnja tekma z Vesno in pekoč poraz 0:3 jim odsvetuje kaj podobnega. Nikakor ne bi uspeli prodreti skozi «kriško» mrežo Renner — Michelini — De Michele. Po našem mnenju bi se zato morali Prosečani z dolgimi podajami izogniti tej »mreži*, toda v tem primeru bi naleteli na »neusmiljenega* Canazzo in druge branilce. Prav tako bo problematično za Križane prodreti v proseško obrambo, kjer bodo
Stinko, Babudri in drugi pustili dušo, za to da ne bodo podlegi.
Kot vidimo, sta si enajsterici po močeh skoraj popolnoma enakovredni. Torej tudi z zgolj pristnega športnega vidika bo tekma gotovo navdušila ljubitelje nogometa, da ne govorimo o navijačih, ki se bodo gotovo v velikem številu udeležili srečanja.
Upati je, da se bodo tako igralci kot navijači korektno »spoprijeli*, tako da bo tekma prava športna manifestacija.
Zmaga pa naj najboljši.
MOTOSEKCIJA ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
- ' ”
namerava prirediti 7. maja gimkano za svoje člane. V zvezi s tem vabi Bor vse ljubitelje te panoge, da se včlanijo v odsek in s tem pripomorejo k namenu športnega združenja, da se včlani v italijansko zvezo FIM. To bo možno le, če se bo prijavilo določeno število članov.
Vpisovanje bo od 2. do 5. maja na sedežu Bora, Vrdel-ska cesta 7, od 21 do 21.30.
uiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifimiiiiiimiiiiiiiniiiiinnjiiiiiuiiiiniiiiumu imluiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniifiiiiiiiiiiiiiiiii
PtAVANJC
PO PRVEM DNEVU TROBOJA
Splitski Mornar v vodstvu pred Triestino in Bologno
Jugoslovanski rekord Gašparčeve na 100 m hrbtno Zaradi kratkega bazena ji časa ne bodo priznali
Ravnateljstvo in profesorski zbor slovenske državne srednje šole uSimon Gregorčič» v Dolini se najtopleje zahvaljujeta športnemu društvu «Breg» za znaten denarni prispevek, ki so ga kot čisti izkupiček nedeljske nogometne tekme med moštvoma tVnion-Bregt, odstopili omenjeni šoli kot svoj prispevek za doprsni kip Simona Gregorčiča, ki bo stal na hodniku dolinske srednje šole.
Po prvem dnevu plavalnega troboja za Memorial Bianchi je splitski PK Mornar v vodstvu z 90 točkami pred Triestino (74) in Rari Nantes Bologno (50). Najboljši tehnični rezultat v tekmovanju prvega dne je dosegla Splitčanka Zdenka Gašparac, ki je preplavala 100 m hrbtno v času novega jugoslovan-
skega rekorda 1’10”6. Ker je rekordni čas zabeležila v 33-metrskem bazenu, ji dosežke ne bodo uradno priznali. Od tekmovalcev sta se najbolj odlikovala na 100 m prosto Kuridja (Mornar) in Mattei (Trie-stina).
Izidi včerajšnjih tekem so naslednji:
................................................................................. iliiiiTTl iiiiiiiiiiinii iiiifiin i m iim  .............................. m m m iiiiii m m ih m................im
NAMtlN/ TENIS
Zaključeno svetovno prvenstvo
Nobuhiro Hasegaiva in Sochiko Morisaiva nova prvaka Jugoslovan Ištvan Korpa na odličnem petem mestu
29. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu se je zaključilo prejšnji teden s prepričljivo zmago Japoncev v vseh tekmah, razen v moških dvojicah, kjer sta Šveda Hans Alser in Kjell Johannson nepričakovano premagala najboljši japonski par Hasegawa-Kono.
V tekmovanju posameznikov in
dvojic so Jugoslovani popravili slab vtis, ki s> ga zapustili med ekip-
nim tekmovanjem. Življenjski u-speh Je dosegel 22-letni Ištvan Korpa, ki se je uvrstil med prvo osme. rico. Zlasti pomembna je njegova zmaga nad Alserjem, bivšim evropskim prvakom, katerega Je izločil z gladkim 3:0. Nič pa ni mogel proti Hasegawi, saj je prav pred to tekmo igral v dvojicah z Vec-kom, tako da ni bil dovolj spočit in koncentriran, da bi lahko upeš-no konkuriral z močnim Japoncem. To je sploh velika hiba svetovnih prvenstev, saj je počitek po vsaki tekmi bistvene važnosti. Posebno je bilo to odločilno za Nemca SchOllerja, ki je premagal v četrtfinalu Korejca Chang Hoja, takoj potem je moral igrati s Hasegawo. Zanimivo in obenem žalosno je za Schollerja, da se mu je isto dogo-
lllllllllllllllflllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIirillllllllllllllllHIMIIIIIiniimilMIIIIUIIIIIIIIIMIIIMItllllllltllMIIIMIMimi
PREJŠNJI TOREK V SOVODNJAH
Uspešno gostovanje Dijaškega doma
V torek, 25. t m. so imeli v Sovodnjah prijateljsko športno mladinsko srečanje, ki ga Je organizirala mladinska sekcija prosvetnega društva Sovodnje. V dopoldanskih urah so v dvorani društva igrali namizni tenis, ki so ga SovodenjcJ ponovno začeli trenirati. V tej panogi sta zaigrali dve skupini: v prvi so nastopali 4 člani, v drugi pa
sta proti sovodenjsklm začetnikom nastopili dve dekleti. V prvi skupini je zmagal Dijaški dom z 9:7, v drugi skupini pa sovodenjska začetnika Ob 11. url so bile tekme prekinjene In ekipe z gledalci vred so odšli k spomeniku padlim, kjer sta Kuzmin in Dornikova v Imenu sovodenjske mladine odnosno Dijaškega doma položila šopka rdečih nageljnov.
V popoldanskih urah so na igrišču, kjer se je zbralo precej gledalcev ekipe nastopile še v treh športnih panogah Najprej sta se ekipi pomerili v otroški igri «med
znajo Igrati, medtem ko so Sovo-denjci poslali na igrišče domači naraščaj. Tekma Je bila zanimiva in gostje so lepo in borbeno za-
igrali, kar jim Je doprineslo tudi
dvema ognjema«, kjer so nastopaj igralci do 16 leta starosti. Tudi v
tej panogi popolna zmaga dijakov z 2:0 V isti panogi sta se pomerili ! tud; ženski ekipi. Tudi tokrat zmaga Dijaškega doma.
žal moramo reči, da so tudi v odbojki Sovodenjci izgubili, vendar 1 Je treba tudi pripomniti, da sta v zadnjem trenutku iz neupravičenih vzrokov odpovedala nastop dva najboljša igralca domače ekipe. Tek-1 mo je sodil Jelko Petejan. Izid 2:0 j (15:9. 15:13) za Dijaški dom.
Kot zadnjo pa so odigrali nogo-J metno tekmo. Za Dijaški dom so nastopali vsi gojenci, ki količkaj
prvi gol, ki ga je realiziral pridni Miki. V drugem polčasu sta ekip! spet lepo zaigrali ln Sovodenje), ki so tehnično na višji stopnji, so realizirali dva gola. Najprej je potresel mrežo Zdravko Gulln, nato pa še Zdravko Novak. Dijaki so ponovno izenačili z Bo rišem Cotičem. Za vratarja gostov je igral izvrstni Paušič Za njega, kot tudi za Borisa in Mikija se vodstvo so-vodenjskega športnega društva zelo zanima.
Po športnih srečanjih so se nastopajoči in gledalci zbrali v domači dvoranici, kjer sta Branko Kuzmin ter Nevenka Petejan podarila gostom spominsko -astavico s šopkom rdečih nageljnov ter se jim zahvalila za odziv na sreča nje. Odgovoril je gojenec Martin Tomažlnčlč, ki se je zahvalil za sprejem ter povabil Sovodenjce na povratno srečanje v Dijaški dom. Nato Je g. Košuta orisal prosvetno-športno delovanje na vasi. Srečanje Se Je zaključilo ob veselih zvokih.
J. V.
dilo tudi v Ljubljani. Prav tako je igral v četrtfinalu proti Chang Chih-Linom in ga po dolgi tekmi premagal, takoj nato je moral odigrati polfinalno tekmo s svetovnim prvakom Chuang Tse-Tungom, kateremu pa se zaradi utrujenosti ni mogel upirati. Znani Koji Ki-mura je nastopil med posamezniki in je v polfinalu podaril tekmo mlajšemu Konu.
Ljubljančan Edvard Vecko je na tem prvenstvu dokazal, da še veliko pomeni, zato bi morale sedaj pasti vse kritike, ki so mu napovedali bližnjo izključitev iz reprezentance. V tekmovanju posameznikov je Vecko najprej premagal Japonca Yoshido s 3:1, nato pa nepričakovano češkoslovaškega predstavnika Staneka Skoda le, da ni živčno zdržal do konca še z Arne lmom, drugače mu bi tudi ta zrna. ga ne mogla uiti. S Korpo je «Edo» zablestel v dvojicah, kjer sta se visoko uvrstila ln sicer med osem najboljših dvojic na svetu.
Jugoslovanske igralke se niso tako izkazale kot moški, pomembna pa je uvrstitev Pirčeve in Stojši-čeve med prvih osem dvojic na svetu.
Pri ženskah je zmagala japonska
prvakinja Sochiko Morisawa, ki ni bila toli
toliko znana. V finalu je pre magala glavno favorito Naoko Fu-kazu s 3:1, ki res ni imela sreče na tem prvenstvu. Znašla se Je v treh finalih, a v nobeni ji ni uspelo zmagati. Celo v dvojicah z Jamanako, kjer sta bili favoritinji, se je morala zadovoljiti z drugim mestom.
30. svetovno prvenstvo bo 1969 leta v Milnchenu.
Rezultati ln lestvice MOŠKI
Polfinale
Kono - Kimura 3:1 (21:17, 19:21, 21:19 21:13)
Hasegawa-Šchbller 3:1 (22:20, 21:14, 21:9)
Finale
Hasegawa - Kond 3:2	(21:8, 19:21,
20:22, 21:14, 21:16)
Lestvica
1. Hasegawa (Japonska)
2 Kono (Japonska)
3.	Schtiller (ZR Nemčija)
4.	Kimura (Japonska)
5.	Korpa (Jugoslavija)
6.	Pak Sin II (S. Koreja)
7.	Chang Ho (S. Koreja)
8.	Miko (Češkoslovaška)
ŽENSKE
Polfinale
Fukazu Rudnova 3:0	(21:14, 21:15,
21:14)
Morisawa - Jamanaka 3:2	(21:19,
17:21, 21:23, 21:6, 21:18)
Finale
Morisawa - Fukazu 3:1 (21:18, 15:21, 21:18, 21:17)
Lestvica
1.	Morisawa (Japonska)
2.	Fukazu (Jaoonska'
3.	Jamanaka (Japonska)
4.	Radnova (SZ)
5.	Geissler (DR Nemčija)
6.	Wright (V. Britanija)
7.	Lužova (CSSR)
8.	Alexandru (Romunija)
MOŠKE DVOJICE Polfinale
Amelin, Gomaskov . Miko, Stanek 3:2 Alser, Johannson - Hasegaiva, Kono 3:1
Finale
Alser, Johannson - Amelin, Gomaskov 3:2 (21:19, 19:21, 21:13, 12:21, 22:20)
Lestvica
1.	Alser, Johannson (švedska)
2.	Amelin, Gomaskov (SZ)
3.	Hasegawa, Kono (Japonska)
4.	Miko, Stanek (CSSR)
5.	Dukchi, Riang Vong (S. Koreja)
6.	Bames, Neale (V. Britanija)
7.	Lemke, Vater (DR Nemčija)
8.	Korpa, Vecko (Jugoslavija)
MEŠANE DVOJICE Polfinale
Hasegawa, Jamanaka . Amelin, Rudnova 3:1
Kimura, Fukazu - Giurgiuca, Ale-xandru 3:0 Finale
Hasegavva, Jamanaka - Kimura, Fukazu 3:1 (21:15, 22:20, 19:21, 21:14)
Lestvica
1.	Hasegawa, Jamanaka (Japon.)
2.	Kimura, Fukazu (Japonska)
3.	Amelin, Rudnova (SZ)
4.	Giurgiuca. Alexandru (Romun.)
100 m prosto moški KURIDJA (M) 57”, Mattei (T) 57”1, Clekovič (M) 58”4; Negri (T) 61”1, Arienti (B) 61”2, Fredda (B) 62”.
100 m prosto ženske LONGO (B) 1’4”6, Bjedov (M) 1’5”7, Jurič (M) 1’9”5, Zanon (T) 1’10”9, Ortolani (T) 1’10”9, Marini (B) 1’13”1.
100 m hrbtno moški DEL ČAMPO (T) 1’2"9, Dijakovič , (M) 1’10”3, Dulovič (M) 1T1”6, Uva I (T) 1’12”8, Cane (B) ' 1T3”5, Bissi-mani. (B) 1’16”1.	' '
100 m hrbtno ženske GAŠPARAC (M) 1’10”6, Martinuzzi (T) 1’18”2, Longo (B) 1’20”8, Scu-bogna (T) 1’24”2, Jurič (M) 1’26”4, Fanti (B) 1’28”1.
100 m delfin moški KURIDJA (M) 1’2”1, Marchesini (B) 1’5”7, Adun (M) 1'7”8, Gagori (T) 1’8”, Suligoi (T) 1’12”, Bigna-mo 1T2”1.
100 m prsno moški ZANTEDESCHI (T) 1T5”2, Ca-sadei (B) 1T8”3, Škabar (M) 1’18”3, Grubič (M) 1’199, Fiorini (B) 1'19”7, Colauttd (T) 1’22”3.
100 m orsno ženske BJEDOV (M) 1’22”, Quaggiotti (T) 1'23"5, Carboni (B) 1’26”7, Ze-linka (M) 1’28”7, Bonora (B) 1'29”5, Petronio (T) 1'31”1.
Štafeta 4x100 m mešano moški TRIESTINA 4’27”5, Mornar 4’ in 30”4, Bologna 4'46”7. štafeta 4x100 m mešano ženske MORNAR 5’5”6, Triestina 5’15”1, Bologna 5'15”3.
Včerajšnjemu nastopu so prisostvovali na povabilo deželnega odbornika za šport Cumbata predsedniki Zveze društev za telesno kulturo Slovenije Jože Zemljarič, tajnik zveze Marko Rožman in znani športni delavec prof. Drago Ulaga. Med gledalci sta bila tudi ob-č.nski odbornik za šport Luciano Ceschla in predsednik deželnega odbora CONI Combatti. Prisoten je bil tudi novi svetovni prvak srednje kategarije Nino Benvenuti.
V tekmi v vaterpolu je Triestina premagala Bologno 10:1. Danes se bo plavalni troboj nadaljeval ob 21. uri. Ob 10. uri bo tekma v vaterpolu Mornar - Bologna, zvečer pa Triestina - Mornar.
Ju-
ŽENSKK DVOJICE Polfinale
Jamanaka, Fukazu - Koczian, rik 3:9
Morisawa, Hlrota - Grinberg, Rudnova 3:2
Finale
Morisavva, Mirota - Jamanaka, Fukazu 3:0 (21:19, 21:17, 22:20)
Lestvica
1.	Morisavva, Hirota (Japonska)
2.	Jamanaka, Fukazu (Japonska)
3.	Grinberg, Rudnova (SZ)
4.	Koczian, Jurik (Madžarska)
T—ar
NOGOMET
JUL. KRAJINA KOROŠKA
1
1
KRANJ, 29. — Na mestnem stadionu v Kranju se je danes pričel tradicionalni turnir, na katerem so. delujejo mlade reprezentance Julijske krajine, Koroške, Jugozahodne Nemčije in Slovenije, Obe tekmi sta se končali neodločeno, tako da sn z žrebom določili finalista. Ta sta Slovenija in Koroška.
Izida
Julijska krajina - Koroška 1:1 (1:1) Slovenija-Jugozahodna Nemčija 0:0

NIK.OMKT l)A\i;S
BI
Alli
(13. povratno kolo)
BOLOGNA - ATALANTA De Marchi
CAGLIARI — INTER D’Agostlni
FIORENTINA — SPAL De Robbio
FOGGIA - NAPOLI Genel
LAZIO — MANTOVA Monti
LECCO — BRESCIA Bernardis
MILAN - JUVENTUS Francescon
TORINO — ROMA Angonese
VENEZIA - L. VICENZA Lo Bello
.».ata! c
(12. povratno kolo)
ALESSANDRIA — GENOA Motta
AREZZO — SALERNITANA Vacchini
CATANIA — CATANZARO Possagno
MESSINA — MODENA Picasso
PIŠA - PADOVA Acernese
REGGIANA — LIVORNO Vitullo
REGGINA — VERONA Piveroni
SAMPDORIA — POTENZA Palazzo
SAVONA — NOVARA Schlnetti
VARESE - PALERMO Marchiori
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji radio
tvrdke KNEZ VALTER narhkzina
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
VOZNI RED VLAKOV
NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU
Benetke - Milan Pariz - Rim - Bari
ODHODI
Mi-
6.40
8.52
5,43 A Portogruaro 6.10 R Benetke Bologna lan (1) Genova D Benetke - Milan - Turin - Rim
R Benetke Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo i DD Benetke • Milan - Pariz A Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke
Tržič Portogruaro DD Benetke - Milan L. - Pariz
17.57 A Portogruaro 19.20 a Portogruaro 20.30 D Benetke Rim (skozi Mestre)
22.25 DD Benetke Genova
9 32 10.15 13.00 13.30 14.45 16.50 17.28
Milan -Turin -Ventimiglia Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst -Genova) Mestre - Bologna - Rim (spalni vozovi ln spalni pogradi Trst - Rim)
V) Samo I. razr. prednaročilom.
z obveznim
PRIHODI
6.22 A	Cervinjan - Tržič	
7.25 A	Portogruaro Tržič	
8.00 DD	Turin Milan	Benet-
	ke Rim (spalni	vozovi
	in spalni pogradi	Rim
	Trst	Marseille	• Gc-
	nova)	
9.18 D	Benetke - Rim	
11.36 DD Pariz - Milan Benetke		
13.30 D	Bari	Benetke	. Bo-
	logna	
13.55 A	Cervinjan Tržič	
15.28 D	Benetke - Milan -	Pariz
17.20 D
Benetke - Portogruaro • Cervinjan Tržič (**)
Bologna Benetke (•) Portogruaro Tržič 19.54 DD Pariz Milan Benetke 21.16 R Milan • Rim • Benetke (•)
18.18 A 18.45 R 19.10 A
22.55 A Benetke Tržič 23.48 DD Turin • Milan ■ Genova (II) ■ Rim • Bologna -Benetke
(*) Samo I. razr. — (••) samo ob delavnikih.
Videm - Dunaj Salzburg • Miinchen
ODHODI
3.40
5.20
6.15
6.21
7.16
9.45 A 12.20 D 12.30 A 14 30 16.35 17.48 19.15 19.53 20.52
22.03 A
Videm Trbiž Videm
Videm Trbiž Videm
Videm • Trbiž . Dunaj ■ Miinchen Videm • Trbiž Videm Videm Videm
Videm - Trbiž Videm Videm Videm
Videm - Trbiž - Dunaj ■
Miinchen
Videm
PRIHODI
1.07	A 6.58 A 7.50 A 8.20 D
9.07	A 9.25 D
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
12.02 A 15.08 A 17.32 A
Dunaj - Miinchen - Trbiž-Videm
Videm
Trbiž
Videm
Videm
18.55 DD Trbiž 19.47 A Videm
Videm
21.05 A Videm 22.35 A Videm 22.45 DD Miinchen - DunaJ-Tri* Videm
Opčine-Ljubljana-Beogf^
ODHODI
Opčine - Ljubljana®*
Zagreb
0.22 D
grao pešta 7.03 A Opčine 9.00 D Opčine - Ljubljana greb Beograd
Budi®
V
.V
11.55 DD Opčine Ljubljana; greb Reka Opčine Opčine Ljubljana
Opčine Ljubljana-^ grad Atene ista"" Opčine
13.40 A 18.05 A
19	00 D
20	14 D
20.22 A
PRIHODI
5.30 D
- Budimp*®L Ljubljana •
7.12 A 8.30 D
9.55 D 16.53 A
Beograd
Opčine
Beograd Zagreb • čine Opčine Istanbul Ljubljana Ljubljana Opčine
17.03 DDReka • Zagreb
ljana • Opčine r,,j 19.58 D Beograd - Zagreb-hc ljana ■ Opčine 21.40 A Opčine
Oglašujte v
PRIMORSKEM
DNEVNIKU
i:::::::::::::::::;;:::::::::::::::::::::::«;;
Poletje Coin
S
d danfs: vse novosti za poletje pri tržaški modni veleblagovnici. So to lahke konfekcije: obleke, srajce, majice, jopiči, krila, pritikline; mladostne v živih barvah in živahne. Je to velika panorama mednarodne mode, ki vam jo predstavljamo kot najbolj aktualno proizvodnjo za moške, ženske, mladino in otroke.
VELEBLAGOVNICA TRST - CORSO ITALIA
coin


»Naš molk bo močnejši

dru8i polovici 19. stoletja, še po zmagi Severa nad Ju-”°!n. v ameriški državljanski se Je kapitalizem v Ameriki fMel nagieje razvijati. To je bi-^dbdobje, v katerem je pred-™W>Polistični, «cvetoči» kapitali-I61* za*el preraščati v imperiali-jh- Kapitalistične težnje po vi-I?*® dobčkih so hkrati poslab-»evale življenjske razmere delav-O zaščiti pri delu skoraj ni ?ovora, vrstile so se hude neteče, delovni dan je trajal po 16 cel° 18 ur. V še posebno težav-razmerah so živeli delavci-iz-!jenci iz Evrope in od drugod. Porajati so se začele delavske rganizacdje. že I. Internacionala j« itnela v Ameriki svoje sekcije. a].T*877 se je osnovala Soci-*®ocna delavska stranka, ki je “delovala v pomembnih politični borbah v Ameriki. Toda imela utJl hude slabosti, ki so v mar-®em izvirale iz njenega mno-jenacaonalnega sestava. Svoje članih Jei_°r.gartizirala po narodnosti skupinah Bila je v marsičem •"d vplivom oportunističnega la-janstva. Razen nje so se v P^eriki organizirale tudi nekatere delavske organizacije. «Ple-70®^ odred vitezov dela» je v-®*yeval nekvalificirane delavce, dfltem ko je kvalificirane delav-smatral za buržoazijo. Pro-Dratn te organizacije je vseboval r^j utopističnih idej, kot n. pr.
> da se je moč osvoboditi iz-
kapitalizma s pomočjo za-Druga taka organizacija,
ma~ —*'■*&«* uaiva ui gaii-iz-auija,
^dbdriška federacija dela», pa je
bila najbolj reakcionarna organizacija, ki je bila pristaš razrednega sodelovanja med kapitalizmom in delavci ter je bila nasprotnica socializma.
Vse to je seveda hudo oviralo uspešen razvoj delavskega gibanja. Delavski razred pa je doživljal izredno težavne razmere. V sedemdesetih letih je bila močna gospodarska depresija. Množice delavcev so ostale brez vsakršnih sredstev za vsakodnevno preživljanje. Mnogi so iskali rešitev v izseljevanju na divji zapad. Leta 1882 se je kriza ponovila. Kapitalisti so zmanjševali mezde. Cez dve leti je kriza nekoliko popustila, toda izkoriščanje se je nadaljevalo.
Leta 1885 so unije «vitezov dela« začele organizirati kampanjo za osemumik. Začeli so se protestni shodi in stavke. V Chicagu je bilo to gibanje še posebno živahno. Gibanju za osemumik so se kasneje pridružile tudi nekatere druge delavske organizacije. Protidelavsko časopisje je takoj ostro udarilo po tej kampaniji, ki jo je označevalo kot inozemsko, neameriško in anarhistično.
Februarja 1886 so začeli stavkati delavci v McCormickovih tovarnah v Chicagu. McCormick pa je najel 300 privatnih detektivov, ki so ščitili stavkokaze in pretepali stavkajoče delavce. Začeli so se nemiri. Stavka je trajala tri mesece. Vse delavske organizacije v Chicagu so se nato zedinile za skupne demonstracije, ki naj bi bile 1. maja 1886 kot zahteva po

0 francoskem vaudevillu
uvedbi osemumika in kot protest zoper pretepanje delavcev, ki so stavkali. Vsi organizirani delavci naj bi začeli 24-umo generalno stavko. Ta sklep je delodajalce in policijo hudo razkačil. Meščanski lista so zavpili, da je to «napo-ved revolucije z bombami«. Kategorično so zahtevali od župana in policije, da mora biti ta «anar-histična revolucija« preprečena za vsako ceno.
Ta grožnja je prestrašila voditelje unij «vitezov dela«, da so v zadnjem hipu odpovedali sodelovanje v demonstracijah. Nastala je zmeda in z generalno stavko ni bilo nič. Prvi maj je potekal po-vsem mimo. Voditelje drugih delavskih organizacij pa je to zelo peklo. Dne 3. maja so sklicali delavski shod pred McCormickovi-mi tovarnami. Urednik glasila nemških delavskih klubov «Die Arbeiter Zeitung«, energični Au-gust Spies, je govoril delavcem s strehe tovornega vagona in rotil stavkajoče, naj ne odnehajo. Tedaj je zatulila sirena in iz tovarne so planili na cesto stakvoka-zi, zavarovani z najetimi detektivi. Nastal je strahovit pretep. Počili so streli. Pridrvela je policija. Sledila je salva strelov.
Na tleh je ležalo kakih dvajset stavkarjev. Trije so bili takoj mrtvi, trije so kasneje podlegli poškodbam.
Spies je, tresoč se od srda, odhitel v uredništvo «Arbeiter Zeitung« in napisal tako imenovani ((maščevalni letak«. Ti letaki so v nekaj urah preplavili delavske predele mesta.
Ob osmih zvečer se je zbralo na Maymarketu okrog 3000 ljudi. Star konjski voz je bil govorniški oder.
Potem je prikorakalo 150 policajev. Inšpektor se je postavil pred voz in zahteval razpust shoda. Govornik Fielde, ki je ravno končal svoj govor, je odvrnil: «Mi smo mirni in shod je končan brez vas.«
Nekaj hipov je bilo vse tiho. V naslednjem trenutku je po zraku zasikalo. Med policaje je nekaj padlo. Vse navzoče je zaslepil silen plamen. Strahovito je zagrmelo in zasmrdelo po dinamitu.
prem-6^0 °'3 21. uri bo v Slovenskem gledališču sedma (jj: Iri'era letošnje sezone. Na sporedu je francoska kometu	dete. (Na sliki od leve na desno: Lojze Milič,
e Starešinič, Lidija Kozlovičeva in Mira Sardočeva)

l|||Hiiitiii|llllllllllllltll1llllll|lgll,lgy|l,||l||iuil|l|iil m m mlini milili n n n n ■■ uiimfiifiii m iiiiih
i V SREDO PREMIERA
v Slovenskem gledališču
J^daljevanje s 3. strani J
tua^jg *°jevalo briijantnejše šiit^, ^nah Thč&tra du Palafs-kl°Vn J.e vaudeville dobil nekak k0 In groteskni prizvok, ne-fa<j0^®nJenje h karikaturi in pa-V LU'.
tvofijg J&h nenavadnosti, ki so staie stržen vaudevilla, so na-Sfieu	stalne figure f zapo-
ka.,dell’arte): Codet-Jocrisse, Madame An-!ur Vautour, Monaieur
stal,
2tie
fr*«.'
Sbe ‘
so kajpada bile odraz tofljj",.’ Petičnih in socialnih do-
C^V 4asa-Sred ^ra Je večkrat zatisnila oči riekoiikZnostJ° besedila, ker je vtednf.° Podcenjevala literarno V J*1 vaudevilla. t6ku let
bitu 3» let lahko sledimo stil ^biltl rnernt>am vaudevilla od ®r®k	form	A »coupletes«
**Vau^j ‘'vs-ucle^viiie anecdotique», %. llle 6plsodique» do kome-
definicijo vaudevtl-Svrst ©kil, da je taka dramska 5e,l6čtonfena na neprestanih preja Parni!, ' na komičnih efektih, *U4°iJit ' na karikaturi, na si-OkrfJn, hitrem dovtipu.
*&Q<lUe» , a 1900> v času «bčlle aa fca ' Je vaudeville gospodaril S4 lahi/°S'Kih s^nah- Iz tega ča-^ Pean? omwi,mo avtorje Or-n nia’ Desva'lforesa, Brlsso-*<ca. . enneauim> chori«« mo„.
« biert ? avtorja naše komedije, tudi napisal delo ter Georgesa . slednJl Je pravzaprav v ''aPdevllle na literarni višavo« Je bll° Pri drugih gola «	’ razuzdana komičnost
rtfauJa „ Je dobilo v delih Fey-« lo8u ratUrnost v situaciji in ' h , nolJa in sposobnost t!!s ne)t»JanjR :n zaplete dajo ,-le ai, vrste gl edallške geome-
, V ^‘‘matematike.
ii,ia bov«15?^101 dvajsetega sto-p ‘mena avtorjev (Yves ' Gavoult, Plerre Ve-
ber, Andreč Mouezy - £on, Henri Falk in drugi) ter nova dela, ki pa vsekakor niso premagala ostre selekcije časa.
Vedno težje Je sedaj določati meje, ki naj bi ločevale vaudeville od tradicionalne komedije, tako da so nekateri avtorji (omenimo Marcela Pagnola, ker njegovo delo Topaze poznamo) radi vpletali v svoje komedije prvine zgubljajočega se vaudevilla.
Ko smo vsaj bežno spoznali, kaj Je vaudeville, sl lahko ogledamo še res skope podatke našega avtorja.
Hennequln Alfred Nčoclčs
je dramski pisatelj holandskega porekla. Rodi! se je v Uegeu leta 1842. Po rodu Izhaja Iz družine umetnikov in učenjakov. Po diplomi, doštudiral je namreč inženirstvo, je mladi Hennequin, takrat mu je bilo 27 let, zaupal svoje delo bruseljskemu gledališču ((Galeries St. Hubert«. Temu so sledile še druge posrečene komedije, med katerimi so bile najboljše uprizorjene v Parizu v gledališču ((Thčatre du Vaudeville« (1871).
Ko se Je Hennequin preselil v Pariz, mu sreča ni bila preveč naklonjena. To Je trajalo do leta 1875, ko je S «Le Procčs Veauro-dieux» namah doživel priznanje in slavo. Naziv začetnika modernega vaudevilla mu je omogočil uprizoriti ogromno posrečenih komedij v komaj enoletnem razdobju (1878-79).
Njegov dialog je briljanten, poln duhovitih domislic, situacije si sledijo v naglem zaporedju Intrig In prevar.
Prekomerno delo, katero so mu nalagala vedno večja naročila gledaliških imprezarljev, Je povzročilo, da je Hennequin hudo obolel. V marcu leta 1886 so ga sprejeli v zdravilišče z diagnozo psihične depresije. Zdravje se mu ni več povrnilo. Umrl Je v St. Mandč (Seine) 7. avgusta 1887 ADRIJAN RUSTJA
Iz aleje je priletela bomba. Na tleh se je zvijala kopica človeških teles.
Nato so z obeh straneh počili streli. Ljudje so kričali in bežali na vse strani. Sedem policajev je bilo mrtvih, okrog 60 ranjenih. Koliko je padlo delavcev, nihče ne ve. Policija je poročala, da trikrat toliko kot policajev.
Kdo je zagnal, bombo, je ostala skrivnost. Nekateri delavski voditelji so trdili, da je to storil najet agent — provokator.
Začela se je silna gonja proti vsemu, kar je dišalo po delavskih organizacijah. Meščansko časopisje je besnelo in zahtevalo eksemplarično kazen:
»Obesite jih. Obesite jih najprej in šele potem sodite!«
Obtoženci sprva niso mogli dobiti niti odvetnikov. Časopisje je rjovelo, da odvetnik, ki bi branil ((anarhiste«, ni nič boljši od njih in da mora biti z njimi vred o-bešen.
šele po enem mesecu se je ta hrup nekoliko ublažil. Tedaj so delavci začeli zbirati prispevke za obrambo obtožencev. Nabrali so več tisoč dolarjev.
Sodna razprava se je začela 21. junija 1886 in je trajala dva meseca. Takoj v začetku je bilo o-čitno, da bo nepristranska sodba nemogoča. Ko so izbirali poroto, so odvrgli vsakogar, ki je pokazal le trohnico simpatij do kakršnegakoli delavskega gibanja.
Med obravnavo se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Albert I’ar-sons, urednik «The Alarma«, ki je tudi govoril na shodu in se je kasneje skrival, Je nepričakovano prostovoljno prišel v sodno dvorano, se usedel zraven svojih tovarišev in rekel, da je njegovo mesto zraven njih.
Porota je spoznala vse obtožence krive ((zločinskega hujskanja h krvavim izgredom«. Sodnik je sedem obtožencev obsodil na smrt na vešalih, enega pa na 15 let zapora.
Pred izrekom smrtne obsodbe Je sodnik po starem ameriškem običaju vprašal obtožence, ali imajo kaj zoper obsodbo. Drug za drugim so obtoženci vstajali in ohikaško sodišče ni niti prej niti kasneje slišalo tako ognjevitih govorov, ki so trajali tri dni. Ti govori so bili kasneje natisnjeni, prevedeni v druge jezike in razširjeni po vsem svetu.
Petnajst mesecev je trajal boj za življenje obsojencev. Vse napredne organizacije v Ameriki in številni posamezniki so pozivali guvernerja, naj spremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo. Protesti so prihajali tudi iz Evrope. Med drugimi je protestiral tudi angle-
šik pisatelj George Bernard Shaw. Guverner je dvema obsojencema naposled spremenil smrtno kazen v dosmrtni zapor, hkrati pa je izjavil, da je pripravljen pomilostiti tudi Parsona, če lastnoročno podpiše prošnjo. Parsons pa je odločno odklonil: «Dajte mi svobodo, ali mi dajte smrt! Nobenega zločina nisem izvršil, zato ne iščem milosti!« Eden izmed obsojencev pa je prevaril krvnika s samomorom v celici. Mlada ženska, menda njegovo dekle, mu je prinesla strelno kapico v zavitku rož. Obsojenec je kapico toliko časa grizel, da je eksplodirala in mu raznesla glavo.
Naslednjega dne, 11. novembra 1887, so obesili ostale obsojence: Spiesa, Parsonsa, Fischerja in En-gela. Ko so obsojenci prikorakali na krvniški oder na dvorišču ječe in preden so nataknili čez glavo bele halje, so smeli sprego-
voriti nekaj besed.
Fischer je vzkliknil: «To je najsrečnejši trenutek v mojem življenju!«
Parsons: ((Dovolite mi, da govorim! O, ljudje Amerike! Cujte glas nedolžnega človeka! — O, mister šerif, dovolite, dovolite, samo še hip — Oh!«
Spies: «Naš molk v grobu bo močnejši kakor glasovi, ki jih danes zadavite!«
Tri dni kasneje je 25.000 ljudi spremilo mrtve žrtve na pokopališče Waldheim, sprevod pa je gledalo najmanj 300.000 oseb. Pogrebci so gredoč prepevali revolucionarne pesmi.
Prvi kongres II. Internacionale, ki je bil leta 1889 v Parizu, je v spomin na krvave chikaške dogodke proglasil vsakoletni 1. maj za delavski praznik, dan borbe proletariata vsega sveta.
T. TREVISAN
TRIESTE - TRST — Corso Garibaldi 3 — Telefon 96-782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe. Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
Govorimo vse jugoslovanske jezike
FRANC BERGINC
UVOZ - IZVOZ IN Pr-LDSTAVNIŠTVA
TRH\ Ul. Gafterl 5/111	Teleron 96-941
BANCA DEL FRIULI
Societž, per azioni — Fondata nel 1873
SEDE SOCIALE E DIREZI ONE GENERALE — UDINE Via Vittorio Veneto, 20
SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 — UDINE Telefoni 53.5 51 - 2 - 3 - 4
AGENCIJE V MESITI UDINE:
Št.	1	—	Viale Volontari	Libertk, 12 b
št.	2	—	Via	Poscolle, 8	(P.zza del Pollame)
št.	3	—	Via	Roma, 16	(blizu železniške	postaje)
Št.	4	—	Via	Pracchiuso	(P.zza Cividale)
GLAVNICA: L 300.000.000
REZERVE: L 1.850.000.000
Tel. 56-288 Tel. 56-567 Tel. 57-350 Tel. 53-700
PODRUŽNICE: Artegna — Aviano — Azzano X — Bula — Caneva di Sacile — Ca-sarsa della Delizia — Cervignano del Friuli — Cividale del Friuli — Co-droipo — Conegliano — Cordenons — Cordovado — Cormons — Fagagna — Gemona del Friuli — Gorizia - Gradišča dTsonzo — Grado — Jesolo Lido — Latisana — Lignano Pir.eta — Lignano Sabbiadoro — Maniago — Mereto di Tomba — Moggio Udinese — Monfalcone — Montereale Valcellina — Mortegliano — Ovaro — Palmanova — Paluzza — Pavia di Udine — Pieve di Cadore — Pontebba — Porcia — Pordenone — Portogruaro — Prata dl Pordenone — Sacile — S. Daniele del Friuli — S. Donk di Piave — S. Giorgio di Livenza — S. Giorgio di Nogaro — S. Vito al Tagliamento — Spilimbergo — Talmassons — Tarcento — Tarvisio — Tolmezzo — Torvi-scosa — Tricesimo — Trieste — Valvasone — Vittorio Veneto.
IZPOSTAVE: Bibione (sezonski) — Caorle (sezonska) — Clauzetto — Faedis — Lignano Pineta (sezonska) — Mer'--no — Polcenigo — Travesio — Venzone.
DAVČNE IZTER.1EVALNICE: Aviano — Meduno — Moggio Udinese — Pontebba — Ovaro — Paluzza — Pordenone — S. Daniele del Friuli — S. Giorgio di Nogaro — S. Vito al Tagliamento — Torviscosa.
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH
PROIZVAJALCEV
DOBITE
PRI...
CIA NO
TRST • VIALE XX SETTEMBRE 38-b
lndustria Commercio Articoli Tecnici
ANTONIO OUINTAVALLE
BRZOJAVKE: Generalno ravnateljstvo in osrednji sedež: FRIULBANCA
Podružnice: BANCA DEL FRIULI
DENARNE VLOGE:	NAD 71 MILIJARD
UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 84 MILIJARD
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DCBCIO
NA DROBNO
::::::::::::::::::::::::::::::
••••••••••••••••••••••••■•I
SALONIT
A NHO V0»
«SA L ON IT
ANHOVO
industrija cementa in azbesta ■ Anhovo


OB PRAZNIKU 1. MAJA POŠILJA KOLEKTIV LEPE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM SVETA


i:::::::::::::::::::
MEDNARODNA SPEDKIJA IN IRANSPORI

TRST • Ulica Battisti št. 4
Telefon 36-838
VAM NUDI MODEREN IN BOGAT ASORTIMENT POMLADNO-POLETNE KOLEKCIJE KONFEKCIJE, GALANTERIJE IN METRSKEGA BLAGA

modna hiša
LJUBLJANA - MARIBOR
Delovni kolektiv specializiranega
TRGOVSKEGA PODJETJA og.
IMPORT - EXPORT Ljubljana — Mikijeva 13/IV.
se pridružuje čestitkam za praznik 1. MAJA
PRIPOROČA SE Z BOGATO IZBIRO VSEH VRST NARAVNIH MEDOV, VOSKA TER CEBELARNIH POTREBŠČIN
T
V
R
D
K
A
BUZZI & Co.
I
TRST
ULICA ROMA 26
IMA V VELIKI IZBIRI:
CEVI IN PLOČEVINE IZ ŽELEZA
PRIKLJUČKE ZA CEVI
PIPE IN ZAKLOPKE VSEH VRST
HIGIENSKO • SANTARNE APARATE ZA KOPALNICO
ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INOX JEKLA
VODNE ŠTEVCE
KROGLIČNE IN VALJČNE LEŽAJE ORODJE
KOVINE: KOSITER, SVINEC, BAKER itd.
K O P K R
TltLEFON 21-«30 TELEX 31-117
PRKDS I tt v INlSTVO V I RSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823
z	dodeljevanje in vskladiščevanje blaga	Z	po kopnem, po morju, po rekah in zraku
Z	kvantitativni prevzem	Z	carinjenje blaga
5	poslovanje na mednarodnih sejmih in	razstavah 5	transportno zavarovanje oiaga
C	redni zbirni promet 11 evropskih centrov	5	booking ladijskega prostora
Z kontrola transportnih dokumentov Z strokovno pakiranje
£ mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni
a svojimi poslovnimi
enotami v:
Kopru. Ljubljani. Mariboru, Celju, ua Jesenicah, v Sežani, na Reki. v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Prevaljah.
Šentilju. Dravogradu. Radgoni. Novi Gorici, ua Kozini, Škofijah, v Sarajevu. Pločah, Baru, Subotici, Dimitrovgradti. Kragujevcu, Zrenjaninu, Krvavem potoku
i:::;::::::::::::::

NAGRAJUJEMO
POTROŠNIKE
•	ob 20. obletnici podjetja od 3. do 6.
•	maja pri vsakem nakupu v znesku
•	nad 30,00 Ndin pri izvršenem nakupu ® v vsej naši maloprodajni
mreži
Vabimo in pričakujemo vas v P-marketih: Koper, Sežana, Nova Gorica
-jniitiui
iSi
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
8
• • •
svojimi
lepotami
Vas
vabi
ED, BLED, BLED, BLED, BLED, B
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*, Piran. Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 341-23; 341-22 - Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
I:
' '
>J“
1
• i m i
IHIIU (. tim	tri.	2ll»0ii
RESTAVRACIJA RIBA	»	21182
RESTAVRACIJA TAVERNA -	21222
KAVARNA LOŽA	-	21188
RIFE-RESTAVRAIIJA SEMEDELA
V MOTELU GALE*
IN RESTAVRACIJI RIRA.
DNEVNO PLES
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 in 51
Priporočamo tudi obisk hotela »PLANINSKI OREL* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
NOV«
RESTAVRACIJA
ŠT ER K
AJŠEVICA PRI NOVI SORICI Iti. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU

i
HOTEL TRIGLAV
KOPER — Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
O
Hotel
LEV
LE V Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1
TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice
ar\
KOMPAS
KOPER — IZOLA — PORTOROŽ — POREČ — ROVINJ — VRSAR — PILA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
A RETTA
ULTRA T HIN
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Muovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT
Prodaja ua veliko in drobno Velika izt.ira zlatnine po tovarniških cenah! EA PORI izreden popust — Garancija —
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarne Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna Pri hrastu gostilna -Zvezdo
telefon 21 239
GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA - Telefon 15

V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTA VRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
■ jv jwbhhi ibt-ths Tu ris ti, iz le tniki - najveft
MARKET
9 KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI

PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREffiU*
BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRlKi . 'VNO OD 7. DO 20. UR£ OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
REHRANA
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
JI
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA % NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC z razgledom na jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA WEEK-END V NAS HOTEL!
"6EMTRALRI		IVIERApoptopož
	.n.„7rrrn^1lll	□
	E*} s s	MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAR* Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOC RAZEN OB SREDAH □
KAJ IN KJE KUPITI V TRSTU
VIA
C A R D u c c /
SAM ii*t
OIOVanmi 5. — Nadomestne dele in potrebščin* vaš avto, gume «Engelbert», amor*: RIV in drugo dobite pri LORE Ul. San Lazzaro 17
6. — Otroške vozičke, posteljice in s*0^ v veliki izbiri po zelo nizkih cena" P MADALOSSO, Ul. Torrebianca 26
7. — Otro:ke igrače v največji 'zb*ILf Trstu na drobno in na debelo P° ugodnej ih cenah pri ORVlSI. " Ponchielli 3
8. — Torbice, kovčke ter ženske, mošEf. in zlo Ijive dežnike v trgovini v Ul. Ponchielli 3
1. — Dobave za pleskarje, barve, lake, čopiče, vosek itd. pri tvrdki D’ANGELI MARIO SUCC., Ul. Torrebianca 28
3. — Vse za vaš dom, železnine in darila v veliki izbiri v trgovini H1STRIA v Ul. Carducci 7
9 — Pralne stroje, hladilnike, stroj® J
.........j .	....vat
pranje posode in štedilnike — izvoznih cenah kupite pri
VIDEO, Ul. Valdirivo 26
2. — Zlate verižice, prstane, zapestne ure najboljših švicarskih znamk v urami in zlatarni FANO dr. LEONE, Passo S. Giovannl 1
4. — Ploščice za pode in ohlagaoje notranjih in zunanjih sten, sanitarno opremo na splo no pri IM PR ESA CO-STRUZIONI EDIL1 di Dino Cappcl-letti, Ui. Milano 33

10. — Moška, ženska in športna o® zavese, rjuhe, blazine, pogrinj postelje itd. pri VETRINA, Ifl-Lazzaro 15
h*
(•t;
h:
*V,
Sl
‘i
JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO, ZMERNE CENE IN HITRO POSTREŽBO
::::::::::
Albin Zabrict
SEMBILJA

::::::::::
1.
Tihi in spokojni so bili nekdaj kraški večeri, kadar je začelo odpadati z drevja rumeno in rdeče listje in ga je burja z žvižganjem nosila mimo hišnih vogalov nekam v kot, v zavetje...
Okoli ognjišča so postavili leseno klop z zaklonom visokim do stropa, da ne bi odhar jala ven toplota, ki jo je dajalo suho vejevje brinja, bora ali hrasta, kolikor smo ga mi o-trocl nanesli, kadar smo po o-pravljenem šolskem pouku ali zaužitju skromnega kosila, tekli ponj v Dobravo, na Planino ali celo na oddaljeni Sedovnik.
Tudi za ognjiščem Je bila spokojnost, kadar je tam sedel Brestovcev nono in s pepečkom grebel po pepelu, ali s klešča-
mi popravljal v žarišče dogorele veje ali pa s pihavko razvnemal ogenj, ki morda ni hotel goreti, ker so bile veje premokre ln so dajale od sebe samo dim in nič plamena. Ce Je tako tlelo ln se kadilo no-nu v oči, si jih Je mel s suho in od starosti z izbočenimi žilami prepleteno roko, Je nekaj časa mrmral, nato pa s pihavko počasi in zmerno tako dolgo pihal z redko žerjavico, da se je pokazal plamenček in je začelo brinje pokati ln metati Iskre. Plamen je odgnal dim in zarisal na stenah okoli ognjišča številne migajoče sence, ki so otrokom dočaravale vsemogoče prikazni. Videli smo takrat skakati vile in škrate, letati angelčke in rogate hudiče, prežati zmaje in pašasti. Te prikazni so nas
strašile, če nismo bili tega dne pridni, če pa smo prinesli veliko butaro drv ali dobro napravili šolsko nalogo, tedaj nas ni bilo prav nič strah Tako smo počasi dozorevali v spoznanju, da strah pravzaprav ne prihaja nekje od zunaj, ampak si ga ustvarjamo sami.
Ko sem sedel na ognjišču poleg nona ali sem se celo vrinil med njegove noge in tam čepel naslonjen na njegova kolena, takrat sem v sebi čutil najgloblji mir. Ker je nono sedel tako zgrbljen, da je imel glavo priklonjeno zelo nizko med svoja kolena, da ga ne bi ščipal dim v oči, me Je skoraj povsem pokril s svojim telesom. Njegova glava je visela pred menoj, njegova brada me je ščegetala po čelu in licih, a v usta ml je nono puhal duh žvečenega tobaka, ki ga je imel tako rad. Ker je dosti Cikal, Je tudi Imel vse okoli ust rjavo brado in brke, ki so sicer bili povsem beli. Po bradi se je tudi kdaj pa kdaj pocedila rjava kapljica sline in padla v pepel, da Je začvrčalo na žerjavici.
Ce sem potarnal, da me šči-
pa dim, mi je kratko odvrnil;
«Nič ne stori, boš imel lepše pršute«.
Tako se je našalil Brestov-čev nono ln v tem je bila tudi stvarna skrb nas vseh Kraševcev, da bi bili pršuti, klobase, slanina in rebrca dobro okajeni in bi imeli v Trstu, na trgu, boljšo ceno. Tam smo pravzaprav največ prodajali pršute, ker je tržaška gospoda vedela, kaj Je dobro, rebrca smo pa večinoma pojedli doma ob nedeljah ali praznikih. Rebrca imajo preveč kosti, zato so dobra le za Kraševce, pršuti pa so lz samega mesa, zato so za gospodo.
Od prodane praščevlne smo v trgovini kupovali najnujnejše, zato tudi nismo trošili dosti petroleja za osvetljavo naše borne kuhinje. Pravljice pa so še lepše zvenele, kadar Jih je nono pripovedoval v tisti medli svetlobi, ki jo je dajalo vejevje z ognjišča.
«Bilo je nekdaj, v davnih časih...«, Je začel nono in tedaj so me bile sama ušesa. Nič več nisem mislil, da bi tarnal zaradi ščipanja dima, niti ne zaradi mravljinčastih nog, ko
sem čepel med njegovimi koleni.
«To je bilo v starih časih, ko so naši Kraševci še živeli v zadrugah, skupaj delali in si delili izkupiček. Ker so bili pridnih rok, jim tudi ni šlo slabo. Pri nas so bili kovači. Znali so napraviti marsikaj lepega in dobrega, od pepečka do klešč in pihavke... Le dveh kosov železa niso znali skupaj zlepiti...«.
«Niso znali variti železa?«, sem vprašal nona.
«Da, da — železa niso znali variti in prav to je tisto, o čemer ti bom povedal nocoj. Povedal tl bom, zakaj se reče variti, kajti te besede ni nihče poznal, dokler se ni zgodilo to, kar tl bom povedal... Sl že kdaj slišal o šembilji?«, me Je vprašal nono.
mO šembilji nisem slišal, vem pa, da za vsakogar, ki zna dobro teči, rečejo, da gre hitro kakor šembilja. Kdo je bila Sembilja, pa ne vem«.
((šembilja je bila lepa vila, ki je vsako jutro pred zoro drvela, soncu nasproti, od Trsta mimo Lipice čez Sedovnik vse tja v notranjost naše dežele.
d1
Se dandanes se poznajo^
vi, ki so jih pustila z okovana kolesa njenega saj so edino taka kolesa izdolbsti tako globoke trd kamen. V voz je 'L?
vprežena dva para -	,
lipencev, belih prav taK®> | kor je bila bela tančica. ■ tero je bila oblečena o1\ ma. Nekateri pravijo, tisti sledovi od nekdanJ*j| ske ceste, ko so stari P*1?«; hodili na vzhod pod j ar 111 pastirske narode.
Pravljica pa pravi
Pravljica pravi, da je lja vsako jutro drvela 4 „ dovnik s tako naglico, ogenj švigal iz konjskih vi in so se iskre kresal® les njenega voza.
<
hi
»il
«5
5?
&
s
Kako pa naj bi kole®9^ sala iskre, ko so drsela P° * i nu, če ne bi bila okova11 3 mogoče! Da, z železom la okovana in seveda J J ralo biti železo skupaj no, ker drugače ne bi ° ' i «Saj se reče, da jc bi’y| zo zvarjeno in ne zlepil sem hotel popraviti non»-
(Nadaljevanje !
i UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8. II, TELEFON 93 808 četrtletna 2.250
8’“*?: AD1T,
in 94 638	- Poštni predal 55» - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica 24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA-mesečna BOO lir-	, ,
.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ	posamezna	številka v tednu tn nedeljo 50 para (50	starih dinarjev), mesečno 10	din (1000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-53?4
D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči	račun pri	Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1	— OGLASI: Cena oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. _ Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi	y
goriške pokrajne se nat /-.aJo pri upravi. — vseh drugih r-okrajln Italije pri »Socletk Pnhhltrlti Itallana« - Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdata tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
L