POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 27 CENA 16 DIN Orel* oredniSiti .-»dbor — Glavni urednik Strnite!) Karel — Naslov uredništva in »prave: »Posavski tednik«. Videtn-Krško 1 — Čekovni račun pri Nfe FLRJ Krške čtev M5-T-M5 - Tiska Mariborske tiskarna — Celoletna naročniea 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev - »Posavski tednik« Izbafa enkrat tedenske K R S K O dne 10. julija 1954 *^CVo ®&sto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO 7 dni po svetil AMERISKO-KITAJSKI odnosi predstavljajo že ves čas po drugi svetovni vojni posebno zanimivo področje. Zato ni samo zgoli slučaj, da o njih prav mnogo piše zadnje dni tudi svetovni tisk. K temu ga razen tega sili še razvoj dogodkov tako v Ženevi kakor tudi po medsebojnih posvetovanjih zahodnih zaveznikov, predvsem pa ZDA in Vel Britanije. Odkar je Kitajska z uspehom dokončala osvobodilno borbo proti Japonski in pozneje tudi proti Čang Kaj Sekovemu kuo-mintanškemu režimu, je nastal med Pekingom in Washingto-nom globok prepad in ta obstaja še tudi danes. Ameriška diplomacija upravičuje svoje povsem odklonilno stališče do Mao Ce Tungove vlade z odporom proti »komunistični nevarnosti«. z odporom proti »sovjet-sko-kitajskemu imperializmu v Aziji« (zadnje čase tudi samo proti kitajskemu!) in še s kopico drugih argumentov. Resnica je, da ima ameriška vlada gotove obveznosti do kuomin-tanškega režima, ki ga je vse tja do poloma podpirala in ga podpirA tudi še danes na otoku Formozi. S to pomočjo so povezani težki dolarji, ki jih povsem razumljivo današnja Kitajska ne bo nikoli priznala. Edina rešitev v tem primeru se kaže pač v tem, da pride v Kitajski na krmilo oni režim, ki je ameriške usluge tudi užival. Toda razvoj dogodkov je pokazal, da si KITAJSKA vse bolj' utira pot v mednarodno življenje in da je na tej poti ne bo mogoče zadržati. Neke vrste triumf pa je dosegla z ženevsko konferenco, kjer je kitajski zunanji minister prvič v povojni zgodovini lahko nastopil v imenu novega režima pred širšim mednarodnim forumom in s svojim razmeroma popustljivim stališčem, posebno v indokitaj-skem vprašanju, žel tudi precejšen uspeh. Posebno močno pa je odjeknil njegov OBISK V INDIJI TER BIRMI, kjer se je s tamkajšnjimi vladnimi predstavniki celo domenil o skupnih načelih, na katerih bo temeljilo bodoče sodelovanje. Med njimi je posebno poudarjeno načelo nevmešavanja v notranje zadeve ter spoštovanja tuje suverenosti in mirnega sožitja raznih družbenih in državnih sistemov Teh načei se vse bolj oklepajo oni AZIJSKI NARODI, ki so se pred nedavnim otresli tujega kolonialnega suženjstva in žele v sedanjem času ostati nekje sredi med obema svetovnima blokoma, med kominformi-stičnim in zahodnim. To so predvsem Indija, Birma, Indonezija, Vprašanje je, če kitajski zunanji minister ni pri vsem tem igral vloge dobrega propagandista, ki, je znal izkoristiti te težnje ter s primernimi izjavami tudi napeljati vodo na svoj IZREDNA KONFERENCA ZK ZA KRŠKI OKRAJ Ne po besedah in legitimacijah, temveč po delu sodimo, kdo 'e resnično komunist in dober člen socialistične družbe Član Izvršnega komiteja CK ZKS tov. Stane Kavčič na okrajni konferenci ZK v Krškem V nedeljo, dne 4. julija, do- delegati z aplavzom Izrazili za-poldne se je vršila v Krškem dovoljstvo nad njegovim obi. izredna konferenca ZK za kr- Iskom. ški okraj. 2e pred sedmo uro j Na predlog sekretarja je bilo so se začeli zbirati delegati in : izvoljeno delovno predsedstvo, gostje v lepo okrašeni dvorani j Vodstvo konference^ je prevzel Doma Partizana. Na konferen- j tov. Tone Zupančič, ki je po co pa je prišel tudi član Izvrš- Izvolitvi zapisnikarjevi overite-nega komiteja CK ZKS tov. j Uev zapisnika in potrebnih ko-Stane Kavčič- j misij predlagal za dnevni red: Kmalu po napovedanem času L Poročilo in razpravo o spro-Je o tvoril konferenco sekretar vajanju v življenje zaključ-okrajnega komiteja ZKS tov. kov tretjega kongresa ZKS; Franci Kolar ter pozdravil pri- 2. Dopolnitev okrajnega komi-sotne delegate in goste, poseb- teja. no člana Izvršnega komiteja. p0 sprejetem dnevnem redu CK ZKS tov. Kavčiča, kar so | je dal besedo tov. sekretarju. Iz poročila tov. Kolarja Uvodoma je govoril tov. sekretar o nekaterih karakteristikah družbenega razvoja in zgodovinski vlogi delavskega razreda. Govoril je tudi o vlogi Partije kot najzavestnejšem delu delavskega razreda, ki vodi borbo za osvoboditev človeka po načelih znanstvenega socializma. Zadržal se je na vlogi, ki jo je igrala naša Partija v najrazličnejših obdobjih jugoslovanske zgodovine. Dejal je, da je bila Komunistična partija Jugoslavije, zlasti pod Titovim vodstvom, ideološko in organizacijsko dovolj trdna, da se je uspešno upirala napadom buržoazije v stari 'Jugoslaviji, že pred okupacijo in po njej pa organizirala vstajo in povedla ljndstvo v osvobodilno borbo. Nadalje je govoril o nalogah. ki so stale pred Partijo med vojno in po osvoboditvi, o težavah, pred katerimi so se znašli narodi Jugoslavije spričo vojnega razdejanja, organizacije ljudske oblasti in prizadevanja sovražnih elementov doma in v svetu, da bi zrušil^ oblast delovnega ljudstva. Pojav novih sovražnikov, potem ko so bile komaj začelje* ne najbolj krvaveče rane, je pomenil za narode Jugoslavije nove težave. Pod vodstvom svoje Partije se je ljndstvo še z večjo vnemo in neizmerno požrtvovalnostjo vrglo na delo, zgradilo temelje socialističnega gospodarstva, ustvarilo močno armado ter tako pričelo ustvarjati pogoje za uresničitev gesla tvorcev znanstvenega socializma: »Tovarne delav- cem«. Razvoj pa ni ostal le pri delavskih svetih, temveč se je mlin Resnica na ie da ie Iti- družbeno samoupravljanje raz-mun. Mesnica pa je, oa je -u _ t„JS „„ „„a-„.ti- tajska diplomacija pokazala zadnje čase uidi z dejanji svojo pripravljenost po mirnem reševanju sporov in da je s tem pridobila one simpatije, ki so v Aziji morda še nekje plavale med Washingtonom in Moskvo. V tem času se je v nekaterih WASHINGTONSKIH KROGIH pojavila težnja, da bi na kak drug način mobilizirali svetovno javno mnenje proti Kitajski. Senator Knowiand je izjavil, da bo ameriškemu Kongresu predložil posebno resolucijo, po j kateri naj ZDA izstopijo iz Or- j ganizacije združenih narodov, j če bo le-ta sprejela Kitajsko med svoje članice. O tem bo j letos razpravljala Generalna j skupščina. V trenutku, ko bi Kitajska postala tudi članica OZN. bi ji morali priznati kopico posebnih pravic, ki jih ima v duhu Ustanovne listine Združenih narodov za sedaj kuomin-tanški režim kot predstavnik Kitajske. Med te sodi n. Pr-stalni sedež v Varnostnem svetu, ki velja za velesile, ter pravica »veta«. Mao Ce Tungova Kitajska bi tako postala enakovreden partner ZDA v teh organih in njen ugled v svetu bi s tem seve silno narasel Ameriški uradni krogi tega ne žele in zato bodo — tako vsai kažejo uradne izjave nsi-višjih predstavnikov — storili vse, da Kitajska tega mesta ne (Nadaljevanje na 2 strani) vilo tudi na področju zdravstva, socialnega skrbstva, prosvete in kulture itd., sedanji ljudski odbori in skupščine pa niso več le organi oblasti, temveč so hkrati tudi organi družbenega samoupravljanja. Za tem se je tov. sekretar zadržal na karakteristiki ljudske oblasti in vlogi državnega aparata, ki se nasprotno z ZSSR (kjer je državni aparat prerastel interese delovnih ljudi), z razvojem družbenega samoupravljanja in socialistične demokracije vse bolj in bolj krči ter dejal: »Naša resnična pot v socializem in razvoj socialistične demokracije je tudi vzrok za spor z ZSSR in njenimi sateliti.« Tovariš Kolar se je nato zadržal na največjih uspehih, doseženih na področju industrializacije in narodnega gospodarstva sploh, na področju kulture in prosvete, socialnega skrbstva in zdravstva, graditve armade, ki je, gledano v celoti, najmočnejša v Evropi ter na področju zunanje politike. Ko pa je govoril o nalogah komunistov v sedanjem položaju. je med drugim dejal, da mora ZK in vsak njen član v tem družbenem procesu voditi neizprosen boj za zmago socialističnih družbenih odnosov, za zmago socializma, istočasno pa se mora ob vsakem času in povsod še dalje tolči proti vsakomur, ki bi zavestno ali_ podzavestno zaviral ta razvoj. V drugem delu svojega referata ie govoril tov. sekretar o Jugoslaviji in mednarodnih odnosih. Ugotovil je, da so jugoslovanski komunisti že od nekdaj navezovali pristne stike z delavskimi in socialističnimi pokreti v raznih deželah sveta, čeprav nas je Ruska boljševi-ška partija vse do leto 1948 močno ovirala. Spor med Jugoslavijo in ZSSR je po zaslugi KPJ in njenega vodstva odkril bistvo ZSSR, kajti mednarodni proletariat (po zaslugi lažne propagande) do tedaj še vedno ni dojel degeneracije socializma v ZSSR po Leninovi smrti. Jugoslavija je ohranila svojo neodvisnost in socialistični razvoj kljub neprestanim napadom, gospodarski blokadi itd. Predstavniki teh istih držav, ki so do pred nedavnim najbolj grobo žalili in blatili našo državo, pa že prihajajo danes ponižno k nam na razgovore. Dotaknil se je naših stikov s socialističnimi organizacijami in pokreti z državami zapadne Evrope in Azije in poudaril, da imajo le-ti velik pomen za Tovariš FRANCI KOLAR, novoizvoljeni sekretar okrajnega komiteja ZKS za okraj Krško razvoj mednarodnega . delavskega pokreta in krepitev miroljubnih sil v svetu. Omenil je, da se Jugoslavija zelo uspešno uveljavlja v mednarodni trgovini in gospodarskih odnosih v svetu, da Jugoslavija prejema dokaj izdatno gospodarsko in vojaško pomoč od industrijsko razvitih in velikih držav, zlasti od ZDA. Glede pomoči od zunaj pa je dejal, da nam mora biti jasno, da le-te ne prejemamo zaradi ljubezni do socializma, temveč zaradi naše vloge v borbi za mir in naše pripravljenosti, da branimo svojo neodvisnost, kar pa hkrati koristi tudi njim. Dajejo nam jo pa tudi pod pritiskom demokratičnega javnega mnenja, ki visoko ceni zasluge Jugoslavije in tudi pozna naše težave. Proti koncu drugega dela svojega referata je tov. sekretar govoril tudi o novejših do- okraja. ki jih ni prezreti. Nato je obdelal vprašanje komun, spomnil na neživljenjsko delitev področja sedanjega okraja, na bivše jugoslovanske sreze in iz tega izhajajoče posledice, ki se še danes čutijo. Dejal je, da se morajo komunisti boriti proti razpihovanju drobnih lo-kaiističnih tendenc. Niti za sedanji okraj, še manj pa za bodoče komune oziroma okrajne skupnosti niso važne administrativno določene meje. Njih bo določala gospodarska nuja, potrebe življenja in praksa „„ sama. Za nas komuniste in vse godkih v svetil, o pomenil že- '■ delovne ljudi meje sploh ne nevske konference, zlasti pa i morejo biti važne, saj je zrna-Balkanske zveze za naše tri ga socializma, napredek enega države. I okraja ali komune, mogoč le ob napredku vse republike in vse naše skupnosti. Ta pa bo toliko hitrejši, kolikor bodo vsi komunisti ne glede na to, v katerih »mejah«, vztrajni in preudarni graditelji socialističnih odnosov med ljudmi. Glede na vlogo centrov pri oblikovanju komun je bilo storjeno slabo, ker so se politična vodstva n. pr. v Krškem, Brežicah, Sevnici itd. nekako po sestavn izenačila z družbeno manj pomembnimi kraji. Kc se je dotaknil pojavov korupcije in kriminala iz preteklosti ter borbe proti njim. je dejal, da so se ravno po zaslugi organizacij ZK odkrili | vsi ti pojavi. Korupcija in kriminal se nista rodila v ZK. temveč sta iz sovražnih vrst , prodrla v našo organizacijo, da bi nam tu škodovala. Zato moramo biti budni in čuvati ugled ZK ter ga dvigniti na stopnjo, kakršnega ima ZK Jugoslavije kot celota. } Tov. .Kolar se je nato zadržal na problemih uprave, slabostih v kadrovski politiki in sistemu dela okrajnih forumov množičnih političnih organizacij. Dejal je, da ljudski odbori trpijo izredno veliko pn-Dalj črfsa se je zadržal na manjkanje visoko izobražene-politično-organizacijskih pro- ga strokovnega kadra, premalo blemih in nalogah komunistov, se je skrbelo za to, da se zb-Dejal je, da v svojem delu ne držijo ljudje, ki so že nekdaj smemo pozabiti, da je organi- tu službovali, niso se štipendi-zacija ZK razmeroma mlada,, rali kadri, ki bi pozneje prišli saj je 72 % vsega članstva v I v službo itd. Posledica tega je, okraju sprejetega v dobi od da ni potrebnih gospodarskih leta 1918. Opozoril je tudi na j analiz, da nimamo znanstvenih nekatere značilnosti krškega in strokovnih dokumentacij in " "" slično. Tudi osebr.a nesoglasja med posameznimi tovariši, ki vodijo posamezne sektorje gospodarske aktivnosti, niso brez posledic. Nepripravljene in slabo obiskane seje okrajnih forumov političnih organizacij, neurejeno administrativno in finančno poslovanje ter premajhen čut odgovornosti nekaterih tovarišev predstavlja resen problem v delu teh organizacij, za kar se bodo morali zlasti zavzeti člani Okrajnega komiteja ZKS in člani Okrajnega odbora SZDL. V okraju je 1491 članov ZK. Največji odstotek zavzemajo nameščenci, najmanjši pa (Nadaljevanje na 2. strani) Čas prihaja... Se dober mesec ln pol nas loči, ko se bomo zopet odpravili na pot in se udeležili veličastne proslave na Ostrož. nem prj Celju, ki smo ji dali ime ŠTAJERSKA V BORBI-Kdor se je sličnega shoda udeležil leta 1952. v Dolenjskih Toplicah ali pa lani na Okroglici, ta tudi letos ne bo ostal doma. Se več. Ker živimo na pragu Celja, bodo v krškem okraju zelo redki tisti, ki bodo 3. septembra ostali doma. Te dni so vsi občinski štabi ie pričeli zbirati prijave. Dogovarjajo se glede načina prevoza, pa tudi značke so že pričeli prodajati. Da bi ne čakali zadnjih dni, ko bo treba urediti še vrsto drobnih organizacijsko tehničnih nalog, se prijavimo takoj in poskrbimo, da ne bomo ostali brez značke. Odborniki množičnih organizacij ln društev ter člani štaba bodo poskrbeli, da se na vseh sestankih in shodih spregovori o tej proslavi nekaj besed. Tisti, ki so pri ZB le dvignili značke, jih bodo začeli takoj prodajati. Priporočljivo .ie, da istočasno z vpisom zbirajo tudi voznino. Okrajni štab je na svoji seji predlagal, da bi se glede prevoza orientirali predvsem na vlak, ki bo cenejši, saj bo 75 odstotkov popusta. Ohra'ni Ifudski odbor o škodi po elementarni nezgodi V sredo, dne 7. julija, se je sestal okrajni ljudski odbor na redni seji. Najvažnejše vprašanje, ki je stalo na dnevnem redu, je bilo poročilo in razprava o nastali škodi po poplavi. Iz poročila tov. predsednika gospodarskega sveta je bilo razvidno, da znaša ocenjena škoda: na zemljiščih 44,177.000 na posevkih 73,739,000 na zgradbah 14,068.000 na nepremičninah 15,191.000 na komunikacijah 331,013.000 v obrti in gostinstvu 5,842.000 v industriji 40,663.000 Skupaj din 524,693.000 Največjo škodo so v kmetijstvu utrpele občine: Videm-Krško, Artiče, Dobova in Sevnica, od industrijskih obratov pa Jugotanin in rudnik Senovo. Škoda na komunikacijah pa je največja na cesti Šmarje—Planina — 30 milijonov, na cesti Blanca—Poklek 38 milijonov in na cesti Krško—Gora—Golek 10 milijonov dinarjev. V razpravi o poročilu tov. Nunčiča se je ugotovilo, da so podatki še vedno pomanjkljivi, ker so bile izpuščene pri popisu cele vasi v občini Pišece, bile so pa tudi cenitve prenizke kakor n. pr. v občini Podsreda in drugod. Odborniki so priporočali, naj bi se izvršila v najbolj prizadetih občinah revizija popisa in izvedle ponovne cenitve, zlasti škode na cestah in potih. Iz poročila je tudi razvidno, da so bili takoj po neurju izvedeni potrebni ukrepi, zlasti za normalizacijo prometa, kmetom pa je bila nudena pomoč s semeni in umetnimi gnojili. Tudi RK je takoj oškodovancem razdelil 691 kosov obleke in 2536 kg raznih živil, za zavarovanje pred epidemijami pa je zdravstveno osebje izvedlo potrebne preventivne mere. Vrednost dela, ki so ga opravili na upostavljanju zasilnega prometa pripadniki predvojaške vzgoje, pa znaša preko 7 milijonov dinarjev. Ob nedavni poplavi nastala škoda predstavlja za naše gospodarstvo težek udarec. Izključeno je, da bi lahko vse popravili v letošnjem letu, tudi če bi za to imeli dovolj finančnih sredstev. Škodo v kmetijstvu bo potrebno v jeseni ponovno oceniti, ki se bo lahko povečala ali pa zmanjšala. To bo tudi podlaga za odmero davka za letošnje leto. Vprašanje cest in v zvezi s tem regulacija potokov je za danes največji problem. Zato je OLO sklenil: a) preveriti vse postavke v družbenem planu in proračunu ter izločiti vse, kar bi bilo brez večje škode; b) preusmeriti koriščenje sklada za urejanje voda, in sicer tako, da se bodo črpala sredstva v prvi vrsti za regulacijo potokov, ker je to nujno vezano s popravilom cest; c) preusmeriti tudi črpanje gozdnega sklada, na popravilo nekaterih cest, ki so še sploh neprehodne ali Pa je vzpostavljen le zasilen promet; d) po možnosti zmanjšati sklad za kreditiranje investicij. Da bi se lahko nadaljevala začeta in najnujnejša dela, je OLO takoj formiral sklad v znesku 20 milijonov dinarjev. Okrajni ljudski odbor je na tej seji razpravljal med drugim tudi o reorganizaciji obrtništva in davčni lestvici za obrtnike, o reorganizaciji trgovine, potrdil je zaključni račun OLO za leto 1953, sprejel odlok o zaščiti govejih plemenilnih krogov, potrdil predračun dohodkov in izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje potrdil nove ceno ambulant in zobozdravstvenim storitvam, ustanovil center za izvenarmadno vzgojo ljudstva, izpopolnil Svet za prosveto in kulturo ter Svet za socialno skrbstvo in zdravstvo, imenoval načelnika Tajništva za gospodarstvo, tržno in finančno inšpekcijo, potrdil tajnika za Okrajno gostinsko in Okrajno trgovinsko zbornico itd. Seji OLO sta prisostvovala tudi zvezni poslanec tov Janez Hribar in republiški poslanec tov. Lojze Mlakar. KULTURNI PREGLED ll!linil!l!l!l!llinilllllll!llllll!llllllllll!lllll!lllllll!l!l!ll!!l!!l!lllllllllllll!l!!!!nil!!l!!ll!llllll!lllllllllllll!lllllllll!llllllilllll!lll!ll!lll!li!llll!!!!llll!!!!illll!!ll!l)lll!!!ll!llllll!ll!!l!!lll!!llll!llll!lll!l!lll!lll!lllll!ll!lll Lep življenjski jubilej ■l v m v s H V mesecu juniju smo prejeli Težke loiske razmere v Veliki Dolini Članek z gornjim naslovom, ki je bil objavljen v eni izmed marčevih številk Posavskega tednika, je imel namen, javnosti vsaj delno osvetliti vzroke za slabo učno-vzgojne uspehe na tej šoli. Kot je bilo razvidno iz članka, ima močan doprinos takim težkim razmeram tudi šolsko poslopje, ki ne ustreza niti zdravstvenim niti pedagoškim principom. Nujnost gradnje je uvidel tudi OLO Krško in je zato že v letošnjem svojem proračunu predvidel 800.000 din za lokacijo in načrte. 7. maja 1.1. je prišla v ta namen komisija, ki si je ogledala terenske razmere. Iz zapisnika je razvidno, da je komisija predlagala, naj bi se v tem šolskem okolišu gradili dve šoli, in sicer: za višinski predel dvooddelčna šola na Korltnem in za nižinski predet štirioddelčna šola z nižjo gimnazijo v Novi vasi. Vsa zadeva je dvignila pri prebivalcih precej prahu, saj bi z uresničitvijo teh predlogov praktično postala Velika Dolina samo še zakotna vasica. Padli so predlogi, naj bi se ne gradila šola na Korltnem, marveč na Veliki Dolini. Ta predlog močno podpira dejstvo, da je dohod lepši na Veliko Dolino za otroke vseh tistih vasi, ki bi spadale v to šolo. Največ zagovornikov pa ima verzija, naj se gradi nova šola samo v »centru«, t. j. na Veliki Dolini. Zaradi nesoglasja je bilo obljubljeno, da si bo terenske razmere ponovno ogledala nova komisija in dokončno določila, kje se bo gradilo. Omenim naj soglasnost komisije, da je temu predelu nujno potrebna nižja gimnazija, ker bo razvijajoča se industrija na Bregam potrebovala vedno več kvalificiranih delavcev. Da so novogradnje potrebne tudi iz narodnostnega vidika, naj podkrepe še naslednje vrstice. Iz odjav je razvidno, da se bo v prihodnjem šolskem letu prešolalo veliko več otrok v hrv. osnovne šole in gimnazijo. Doslej sem opazil, da so se prešolali le tisti, kj so želeli nadaljevati študij na nižji gimnaziji v Samoboru. (Mimogrede bodi povedano, da se v Samoboru gradi višja gimnazija). Letos pa se otroci ne samo selijo, ampak vpisujejo že v prvi razred osnovne šole. Ko sem se pozanimal za vso stvar, sem do-* bil takle odgovor: »Nima smisla pošiljati otrok v vašo šolo, ker bo itak študiral v hrvatski gimnaziji. Tako mu vsaj jezik pri prehodu ne bo delal težav ...« Tovarna na Bregani za_ posluje tudi visokokvalificirane delavce, teh pa ni v bližini. V upravi so mi povedali, da imajo 7 dni no sveta (Nadaljevanje s 1. strani) dobi. Razen tega skušajo Pohiteti z ustanovitvijo posebnega OBRAMBNEGA PAKTA za Jugovzhodno Azijo, za katerega so pridobili, četudi z gotovim popuščanjem, tudi Veliko Britanijo. Vendar pa prav te dni ameriškim načrtom pripravlja hude skrbi nova FRANCOSKA VLADA, ki se na vso moč zavzema za prekinitev sovražnosti v Io-dokini. Predsednik Mendčs-France je celo postavil pred skupščino datum, do katerega namerava v pogajanjih s predstavnik} indokitajskih držav in Ho Si Minha doseči premirje. V nasprotnem primeru bo podal ostavko. V ZDA so hoteli izsiliti odločitev na bojnem polju, seve v korist kolonialne sile, t. j. Francije, pod izgovorom, da bi na ta način zajezili kitajski vpliv v tem delu Azije in seve tudi sovjetski. Toda države Britanske skupnosti narodov te teze niso podprle; za nadaljevanje vojne so se izjavile le v primeru, če do premirja v Indo-kini ne pride. Toda popuščanje »vzhodnih« držav v Ženevi dokazuje, da gre pri njih za resno hotenje v In-doki-ni in da do dneva, ko bodo — če že ne več — vsaj ustavili prelivanje krvi, ni več daleč. V ta namen je odletel celo sam kitajski zunanji minister Cu En Laj po obisku v Indiji in Birmi na KITAJSKO-VIETNAMSKO MEJO in prepričal Ho Ši Minha, naj v svojih zahtevah do Francije, ozir. do režimov, ki so ji naklonjeni v indokitajskih državah, ne bo preveč trd in nepopustljiv. Zadnje izjave Ho Ši Minha dokazujejo, da je na to pristal. Tudi to dejanje dokazuje, da si kitajska delegacija žel) utrditi svoj ugled miroljubne sile v svetu, pa najsi je to ameriški diplomaciji v tem tren všeč ali ne. z nameščanjem velike težave, ker vsak vpraša med drugim tudi, kakšne so možnosti za šolanje otrok v slovenski osnovni šoli in gimnaziji. Komentar temu vsemu je odveč, H koncu naj omenim še tole: Učnovzgojne uspehe na šoli prav gotovo ne dviga neprestano menjavanje učnih moči. Vse odgovornosti za to ne nosi Svet za prosveto in kulturo pri OLO Krško, temveč tudi težki življenjski pogoji. Medtem ko je na vseh drugih šolah vsaj nekaj stanovanj za učiteljstvo v šoli, na Veliki Dolini ni niti enega. Večina se potika po neprimer- iz našega okraja tov. Lojze Si-herl iz Artič, Ludvik Ahačič iz Sevnice in Leo Koman iz Rake povabilo, da se udeležimo proslave 25-letnice mature na ljubljanskem učiteljišču. Res smo se zbrali 3. julija v Ljubljani maturanti iz leta 1929, od katerih se je udeležilo tega srebrnega jubileja. kar 30 prosvetnih delavcev. Najbolj razveseljivo dejstvo je bilo, da smo lahko v svoji sredi pozdravili svoja dva vidna predstavnika današnjega političnega življenja, to je tov. Edvarda Kardelja in tov. Franca-Zigo Kimovca, ki sta kot naša sošolca prišla med nas. Sestanek je bil zelo prisrčen, saj nas je bilo precej takih, ki se nismo videli ves čas od mature do tega slavja. Od profesorjev, ki so danes še živi, sta prišla tov. Ludvik Vaz Dan rudariev - Praznik slovenskih rudarjev — 3. julij, so letos že tretjič slovesno praznovali v senovš-kem revirju. Že v zgodnjih jutranjih urah je po senovški dolini zadonela budnica, s katero je domača rudarska godba naznanila prebivalstvu Senovega začetek prazničnega dne- Lepo vreme in prazničfto razpoloženje je privabilo številne rudarje z vseh strani se-ndvškega kraja ter se začeli zgrinjati pred rudniško upravo. Ko je okoli 8. ure predsednik okrajnega komiteja ZK. V krajšem nagovoru je navzočim rudarjem želel še mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem delu, slovesno prazno-von na Senovem nimi ljudmi vlagajo v izgradnjo socialistične skupnosti. Po končanem govoru sekretarja komiteja ZK je bil ofici- ki ga skupaj z ostalimi delov- alni del proslave zaključen. Tilda kraa©*I skl rudaarii s© lepo prsslawill radarski prašnik Dopoldne ob 9. uri so se pričeli rudarji zbirati pred domom Svobode v Krmelju in ob pol desetih so odšli v dvorano, kjer je o pomenu 3. julija govoril tov. Jože Heglar. V govoru se delavskega sveta otvoril sveča- j je dotaknil težkih dni iz prenest, je na prostoru pred uprav- j teklin let, ko se je delovni členim poslopjem že bila zbrana j vek pod neorestanim preganja-večstoglava množica delavcev I njem žandarmerlje in policije in uslužbencev rudnika. V imenu uprave je pozdravil rudarje in jim čestital k prazniku njihov direktor tov. Ivan Cvikl, nato pa je v imenu sindikata rudarjev Slovenije pozdravil navzoče tov, Večko, k; je v primernem govoru pri- vsi ostali profesorji pa so že po- osvobodilnem boju slov. naroda kojni. Mn sedanje uspehe v dograditvi Po živahnem medsebojnem raz- j naše socialistične domovine, v govoru so slavljenci ugotovili, j kateri naši rudarji, poleg osta-da smo v teh letih opravili po- i lega delovnega ljudstva za-membno delo ne samo kot uči- Ivzemajo vidno mesto, telji na vasi, temveč tudi kot prosvetarji in kot gospodarji na vseh področjih javnega življenja. Ta jubilej je važen tudi zato, kei smo ugotovili, da je ravno naša generacija dala velikega predstavnika našega političnega življenja v osebi tov. Edvarda Kardelja. J- K. otežkočepo. V prihodnjem šolskem letu se obeta pot Desetega brata oziroma Krjavljevo bivališče štirim učnim močem. Dve poročeni tovarišici sta že letos pešačili v šolo iz 3 km oddaljene Bregane in Jesenic. Težko in naporno delo v razredu povečuje na ta način še osebno nezadovoljstvo, zato se ne smemo čuditi želji po premestitvi. Kdaj bo tega konec? Človek nehote pogleda letnico koledarja! S. T. združeva1 v borbi proti kapitalističnim izkoriščevalcem, boril se za življenje in za svoj obstoj. Govoril je- o brezpravnosti tn težkih življenjskih razmerah rudarjev v stari Jugoslaviji ter dejal, da borba delavskega raz- Dneva rudarjev je prisostvoval tudi ljudski poslanec tov. Karel Štrukelj, ki je v svojem govoru pozdravil prisotne in jim čestital k njihovemu prazniku ter želel mnogo uspeha v njihovem bodočem delu. Po svečanem delu proslave so dobili rudarji malico, popoldne pa je prispela godba iz Sevnice, ki je v Krmeli prinesla novo življenje. Rudarji so se s svojimi družinami, gosti in ostalimi udeleženci lepo zabava'1 ves dan in pozno v noč Na ta način so ta dan proslavili ne samo rudarji, temveč v=i trm- reda pod vodstvom revolucio- j kaj živeči prebivalci. V nedenarnega partijskega in sindikat- ljo so se lepo odpočili, da so nega vodstva ni bila zaman. Ti lahko v ponedeljek spet prijeli boji in iz tega izhajajoča revo- za kramce in odšli na delo v lucija je osvobodila delovnega rove človeka kapitalističnih zatiralcev ter dala v upravljanje podjetja neposrednim proizvajal- cem. Življenje rudarjev in vseh Občinski praznik v Zabukovju j delovnih ljudi je danes popol- Med najizrazitejeimi part:-noma drugačno, čeprav še ni- zan- kraji krškega okraja je zj okraja ^fvisko se je svcca- msmo vsegs kar za življenje tudi ^abukovje. Od okupatorja nost; udeležil predsednik OLO potrebujemo S svojim vztraj- preganjan} prebivalci in tud: Krško tov. Tone Zupančič, a v nim delom in dobrim gospodar- borci so našli po samotnih kme-imenu Zveze komunistov okra- jenjem pa si bomo tudi to pri- jtijah naše občine varna zave-;ja Krško in Socialistične zveze dobili, saj smo šemi svoji go- tišča. To je dobro vedel osva- je navzoče rudarje pozdravil spodarji in jim čestital k njihovemu Heglar. prazniku tov. Kolar, sekretar Svečanemu je končal tov Jože delu proslave Izredna konferenc® 21 za krški okraf (Nadaljevanje s 1. strani) kmetje, čeprav le-ti predstavljajo nad 60 % vseh ljudi v okraju. Tudi v vodstvu samih organizacij in občinskih komitejev so pretežno uslužbenci. V zvezi s tako zvano kmečko politiko — je dejal tov. sekretar — se pojavljata dve skrajnosti. V okraju se često ponavlja v bistvu sovražna parola, da je bila do sedaj s strani ljudske oblasti in ZK politika do kmeta preveč podcenjevalna. S tem hočejo zvaliti vse težave na ljudsko oblast in ZK. Resnica pa je drugačna. Ne gre za podcenjevanje, temveč za to, da dražba doslej ni mogla več nuditi, kmet szpu pa tud\ še ni sposoben smotrno uporabljati sodobna tehnična in agrotehnična sredstva. To, kar pa je doslej kmetijstvo prejelo (odpis dolgov, obnova podeželja, nabava strojev, plemenske živine, semenja, razni regresi, elektrifikacija itd.) pa tudi ni malo. Govori se o težavah, ne pove se pa cele resnice. Kmetijstvo sedaj dejansko prejemu od družbe več kot nudi. Bistveno pa bo lahko dvignila kmetijsko proizvodnjo in s tem rešila tako zvano »kmečko vprašanje« le družba kot celota oprta na temeljilo materialno silo — industrijo. Drugi menijo, da kmetje sploh nimajo pogojev ljudsko praznoverje in misticizem v reakcionarne, proti-ljudske namene, morajo komunisti poseči s političnim delom. Klerikalizem bo živel samo toliko časa, dokler bo imel več ali manj zaslombe ravno v praznoverju. Nato se je dotaknil še vprašanja politike v obrtništvu. V okraju obstaja vrsta močnejših obrtnikov,'ki skušajo pod plaščem obrti skrivati nedovoljeno trgovino, istočasno pa ni v celi občini Videm Krško enega poštenega gostinskega obrata itd. V tem se odraža slabo uveljavljanje komunistov in sindikalnih organizacij v javnem življenju, ki se niso borili za probleme občine In okraja. Glede obnove je mnogo pretiravanj. Če bi se sredstva, ki so bila dana za obnovo, smotrno in pravično izkoriščala, bi obnova v okraju nič več ne predstavljala problema. okraja le manjše spremembe, da so se pri tem pokazale nekatere slabosti, ki jih bo lahko kmalu odpraviti. Med nekaterimi člani ZK obstaja napačno pojmovanje vloge VI. kongresa. Tl namreč trdijo, dn je imel nalogo opozoriti komuniste na razne slabosti, birokratizem, administrativno ukrepanje, dajanje vsakodnevnih direktiv itd. Ker pa VI. kongres ZKJ ni niti začel niti načel borbe proti birokratizmu, ki je bita že v polnem teku, pomeni takšna trditev potvarjanje zgodovinske vloge VI. kongresa. Brez vsake osnove je tudi mišljenje nekaterih, dn se vračamo nazaj k starim oblikam, kjer naj bi bila po njihovem ZK spet neke vrste režimska stranka. Ob zaključku je dejal, da stoji pred komunisti in vodstvi ZK vrsta važnih nalog, ki jih ne bo moči rešiti kampanjsko in preko noči ter da mo- Ob koncu svojega poročila j ramo komunisti iskati naloge sc jc tov. sekretar zadržal še ‘ v praktičnem življenju, napo-na organizacijskih spremeni- tilo za delo pa v gradivu III. bali v ZK po IV. plenumu CK kongresa ZKS, h kateremu se ZK]. Dejal je, da so bile v maramo večkrat zateči. Razprava po poročilu Po poročilu tov. sekretarja je delovn-; predsednik odredil dal.iš; odmor, nakar je sledila za to, da bi bili dobn komuni-'razprava- Tov. Barovič je v su. Šo pa tudi taki, ki smatra- [svoji diskusiji med drugim dejo. dn je pri sprejemanju kme- jai_ da sedanje oblike sindikal-.X v ' . jemati pntejsi krite-1 nega dela ne ustrezajo več norij^ I udi tako mišljenje je na-ivšm razmeram, ki so nastale pačno. I pr, nas, potem ko so se poja- Komunisti sc s svojim delom v javnem življenju marsikje šc niso uveljavili, kakor bi bilo zaželeno. V nekaterih občinah so slabo zastopani v občinskih LO in odborih KZ. medtem ko so se uveljavili zelo nazadnjaški elementi, brez strokovnih, še manj pa moralno političnih kvalifikacij. Ne glede na to pa jc nujno, da prenesemo takoj celo vrsto dolžnosti in pravic, ki si jih je do sedaj brezpotrebno zadržal OLO. Potrebno jim je zagotoviti tudi več finančnih sredstev. S tein bi razbremenili OLO neštetih drobnih nalog, usposabljali občine, OLO pa bi vlij v podjetjih DS, v okviru organov oblasti pa zbori proizvajalcev in drug} družbeni organi. Položaj delavskega razreda se je s tem bistveno spremenil in je treba temu prilagoditi tudi vlogo sindikata. Dejal je, da to ne predstavlja za sindikalne delavce od spodaj nič novega, ker so vsebino svojega dela v praksi že davno spremenili. Zaključki Centralnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so potemtakem uzakonili že dosedanjo prakso. Nadalje je govoril o nepravilnem gledanju listih, ki so doslej mislili, da je naloga sindikalnih organiza- se vrgel na ključne probleme kij le naloga tolmačenja raznih okraja. V organizaciji ZK — je dejal tov. sekretar — je vse preveč jamranja, govorjenja o silni zaostalosti in nizkem ideološkem nivoju. Na drugi strani pa o aktivnosti klera, jačanju nekaterih privatnih obrtnikov in kmetov. Po takih zmagah in uspehih je tako govorjenje in jamranje neupravičeno. Vse kože. da je to posledica dejstva, da so se taki komunisti privadili v času administrativnega socializma !e komandšra-nju, sedaj pa, ko je treba doseči uspehe z močjo prepričevalne besede, jim jc zmanjkalo sape. Nadalje je tov. sekretar govoril o nalogah na področju vzgojnega dela komunistov ter priporočal, da se osnovne organizacije ZK poslužujejo raznih seminarjev, predavanj, pn-utku I svetovanj m razgovorov. X' I borbi proti kleni, ki izkorišča predpisov in zakonov,, kakor tudi onih, ki so gledali sindikalno organizacijo kot neko opozicijo. Govoril je še o tem, da dosedanje organizacijske oblike sindikata v republikah in zvezi odgovarjajo starim ril o dosedanjem in bodočem delu sindikalne organizacije prosvetnih delavcev ter predlagal, naj bi sc aktivi komunistov večkrat sestali. Q vzgoji mladine je govoril tov. Gaberšček in ugotovil, da društva Partizan ponekod še vedno vključujejo manj članov kot na primer razna športna društva pred vojno. Vzroki za to so v prvi vrsti pomanjkanje sposobnega vadečega kadra, ki bi znal mladino zainteresirati in jo tudi zares voditi. Apeliral je na prosvetne organe, da pri razmestitvah prosvetnega kadra to dejstvo tud; upoštevajo. Tov. Pečnik se je v svoji razpravi dotaknil istega dela referata tov. sekretarja, ki govori o socialnem sestavu ZK. Dejal je, da je zastopstvo kmetov v organizacij; ZK zares slabo, česar je dostikrat tudi krivo dejstvo, da se naši komunisti ne znajo, vživeti v kmečke razmere in delati s kmeti. Nadalje je govoril tudi o važn; gospo-darsko.vzgojni vlogi, ki jo imajo kmetijske zadruge na vasi. V svoj; diskusiji o delu osnovne organizacije ZK je tov. Gregorič iz Brežic med drugim razmeram. Dejal pa je tudi. da j poudaril, da za komuniste ni sindikati pod parolo zaščite j slavno sestanek ZK, temveč funkcije nc morejo zagovarjati delo med ljudmi, delo v dru-nazadnjaških tendenc posamez nikov ali pa prezreti važno nalogo, to je borbo proti birokratskim pojavom. V svoji diskusiji se je tov. Barovič dotaknil tud; važne vzgojne vloge, kj jo imajo Svobode, katerim je dati vso podporo. Na koncu je še omenil, da je potrebno odnose komune oz. sedanjega okraja do podjetij in obratno, ki izhajajo iz nekakšnega nezaupanja, spremeniti, ker je medsebojno zaupanje in č:m tesnejše sodelovanje nujno 'otrebno. štvih hi ostalih organizacijah-Tov. Polovic se je dotaknil razmer v Dobovi in med drugim povedal, da so v nekaterih organizacijah ZK včlanjeni ljudje, ko po svojem delu prav j vih dolžnosti. le za šolske prireditve in razne občinske proslave. Naši sestanki ZK ne dajo vselej tistega, kar potrebujejo našj člani za praktično delo med ljudmi — je v svoji diskusij} poudaril tov. Vučajnk. Zato so tudi sestanki včasih slabo obiskani. Zlasti večkrat pogrešamo kmete, k; so sedaj tudi močno zaposleni, da se razne drobnarije in medsebojni spori prenesejo izven organizacije, na sestankih pa naj skrbi za primemo vsebino, ker če hočemo komunisti delati med ljudstvom, moramo poznati gospodarske, kultumo-prosvetne in druge probleme. Z njim se je strinjal tudi tov. Pucelj, je predlagal, naj se večkrat organizirajo razni seminarji ne le za sekretarje, temveč tudi za ostale člane ZK. Takj seminarji in diskusije bodo odpravile med člani ZK nekakšen strah in tremo, ki jo imajo, zaradi česar tudi ne posegajo na javnih sestankih v diskusijo. Tov. Zupančičeva je v svoji diskusiji poudarila, da ni nobenega razloga za pesimizem in malodušje, ki ga izražajo nekateri diskutanti. Čeprav tudi v Krškem delo komunistov ni prav zadovoljivo, je pa vendarle tudi res, da stoje na čelu vseh važnejših akcij, da delujejo precej številno v odborih raznih organizacij in društev in da se vztrajno borijo, da bi z odpravljanjem napak in z boljšim sistemom dela v še večji meri pripomogli do živahnega reševanja nalog na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja. Razmeroma nizek staž članov ZK ter slab socialni se stav je vzrok, da se jalec naše rodne grude. Da bi to preprečil, je poslal v Zabu-kovje močno posadko žandar-jev, ki so se nastanili v župnišču in šolskem stanovanju. V celoti se mu ta nakana ni posrečila, ker je ljudstvo vseeno podpiralo one, ki so se borili za njegovo rešitev. Partizani so sklenili, da bodo tud, od tukaj prepodili nemške pijavke. To slavno nalogo je izvršil Kozjanski odred, kateri je pregnal nemško posadko iz Zabukovja dne 11- julija 1944. Od tedaj so Nemci prirejali le redke hajke, k; pa niso imele velikega uspeha. Ta važen datum v zgodovini našega kraja s-; je ljudstvo izbralo za svoj občinski praznik. Praznovalo ga bo v nedeljo, 11. julija 1954. Za ta dan so povabljeni predstavniki oblasti ter mnpg.-; še živeč; borci Kozjanskega odreda, da v prijetnem razpoloženju obnovijo spomine iz partizanskih dni. v spet svobodni domovini. Praznovanje se bo začelo v soboto, ko bo KZ v Zabukovju priredila živinorejsko razstavo ter podelila nagrade dobrim živinorejcem. Na večer bo po zaselkih zažiganje kresov. V nedeljo, ob 8. uri, bo počastitev padlih borcev na grobu padlega partizana. Ob 10. uri bo slavnostna seja obč. LO, tej pa bo sledilo kosilo, ki ga bo priredil obč. LO povabljenim gostom. Popoldne, ob 15. uri, bo v šoli kulturni del sporeda, katerega pripravljajo šole: Podgorje, Podvrh in Zabukovje. Po končanem . sporedu bo sledilo ljudsko rajanje. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. Vse vljudno vabimo, da se gotovo udeležite skupno z nam; tega veselega dne. K. L. Karel Šterban, predstavnik JLA iz Kostanjevice in drugi. K besedi sc jc prijavil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS tov Stane Kavčič (glavne 7' 'misli iz njegovega govora pri-1 '1,0 I nesemo v prihodnji številki dobilimi stvarmi v lastnih ' n v vrstah, namesto da bi vso dejavnost lahko usmerile navzven v praktično reševanje dnevnih življenjskih nalog. Mlademu članstvu —.je dejala tov. Zupančičeva — ki se ni prekalilo v borbi, je treba nuditi pri vzgoji več pomoči, obenem pa je treba ZK čistiti vseh onih, ki ne kažejo nobenega zanimanja in napredka in ki imajo malomaren odnos do izvrševanja nalog. Osnovne organizacije ZK v Krškem in mestni komite imajo še posebne naloge, ki izvirajo iz tega. da delujejo v kraju, kjer je sedež mnogih okrajnih ustanov. Problem sc kaže v tein, da članstvo ZK, ki dela v okrajnih ustanovah, ne čuti in ne kaže dovolj interesa za probleme terena, na katerem živi. in mu tako premalo daje, po drugi strani pa osnovne organizacije obravnavajo le ozke lokalne probleme, premalo vzgajajo prav ta del članstva za izvrševanje njlho- nič ne sodijo v organizacijo ZK, da pa ostali člani niso toliko močni, da bi jim povedali, da ne morejo biti člani ZK, ker drugih razlogov kakor nedelo ni. Dejal le tudi, da je bilo nekdaj v Dornavi zelo pestro kultumo-prosvetno življ en je, ki je pa zadnje čase zamrlo. Pr; tem premalo pomagalo tu- l*o končani razpravi je delovni predsednik obvestil konferenco, da jc odšel dosedanji sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Lojze Mlakar na novo službeno dolžnost in da Izvršni komite CK ZKS predlaga za novega sekretarja tov. Franci Kolarja, do sedaj člana okrajnega komiteja ZKS Novo mesto — prvoborca, ki je med NOB in po osvoboditvi na raznih dolžnostih opravljal zelo odgovorne naloge. Povedal je tudi, da je o tem razpravljal pred nedavnim okrajni komite ZKS, ki se s predlogom Izvršnega komiteja v celoti strinja. S ploskanjem in nato še z glasovanjem so potrdili delegati. da s tem tudi oni soglašajo. Za lem je tovarišica Rozika Bohinc v imenu komisije za sklepe prečitala predloge komisije, ki jih je nato konferenco sprejela s pripombo, da jih okrajni komite še dokončno formulira. Približno ob 13. uri je delovni predsednik tov. Zupančič zaključil izredno konferenco ZK. Ta okoinost se je doslej premalo upoštevala. V bodoče pa je treba s tem računati, kadrovsko ojačati mestni komite j Ali sl se že odločil za o (hod ter dopolniti n jegov sistem in ■ na, svečano proslivo narodnega vsebino dela — je končala tov. j praznika »Dneva vstaje« ki bo Zupančičeva. j dne 21. in 22 Julija v Craom- V razpravi so sodelovali tudi j iju? Udeležencem nudi železnica lov. Martin Baje, Roman Zu- 1 pri vožnji 75 odst. popusta. — ...... . ...... ______ _____man. Marijan Gustinčič, Bojan Obiščite partizansko Bsl0 kra- Tov- Jože Zupančič je govo-i d; prosvetni delavci, ki skrbijo Grobeljšek, Miloš Poljanšek, I jiuo! iđ K M ETI)SK.I RAZGLEDI nillll!il!|ll!l!!l!lltl!!!lll!'!!!!!illl!l!!llll!lllllllll!|lll!lllllil!!li!ll!!ll!lllllll!!!lll!lli!!ll!l!l!ll!l!lllll!ll|||llllllllllllll||llllll|lll!lllll!lllllllllll!llllllllli!!lllllllllllllllll!llll!l!llllllllll!lllllllllllllllllllll)tltll!inillill L stas išl so rssiliicim škodliive! Razen raznih nadlog in nesreč, ki so zadele letos naše kmetijstvo, imamo mnogo opravka tudi z različnimi rastlinskimi škodljivci in boleznimi. Kmetovalec mora biti že res kar cel strokovnjak in br-;i:ati mora po literaturi, da ssm opravi s to nadlego, ali kaj rad poišče tudi strokovne pomoči pri znancih in kmetijskih strokovniakih, saj jih je sedaj že precej na terenu. Mislim pa, da ne bo odveč, če opišem nekaj listnih uši in njih zatiranje- Letos, ko je obilica vlage, so se listne uši še posebno razmnoži, e. Kmetje se največ bore proti tako imenovani črni fižolovi listni uši, ki napada razen fižola tudi pesp, bob, špinačo in še vrsto drugih rastlin. Te uši se kaj naglo množe in čez prav kratek čas jih je na listju, t. j. na spodnji strani kar črno. Na fižolu se razvijajo kar 'z rastjo in sproti izsesavajo sok rastlini, da ta prične veneti, rumeneti in končno jih tudi mnogo usahne. Ko izsesavajo sok, se listi zvijejo, da je celo s prašivom in škropivom težko doseči njihovo na. selje. Samice črne fižolove uši odlagajo zimska jajčeca na glavne hraniteljice, kakor so: trdo-leska, kozja pogačica, devcija in dr. Spomladi se iz zimskih jajčec razvijejo uši, ko je temperatura še dokaj nizka t- j. od 7 do 9 stop. C. Tam se razvijejo kar štirje rodovi. Krilate samice se nato selijo na fižol, bob, peso itd., kjer se uš naprej razmnožuje in kjer povzroča veliko škodo. 2e drugi mesec, t. j . avgusta, se uš spet seli na svoje hraniteljice. Evo, takšna je pot te škodljive uši. Druga uš, proti kateri se pravkar borimo, je zelena jabla-nova uš. Ta napada razen tega še hruške in kutine. Nima gostiteljice, ampak živi in odlaga tudi zimska jajčeca na te rastline. Vemo, da se prve uš; pojav, ljajo že takrat, ko rastline odganjajo- Samice so dvojne, krilate in nekrilate: krilate prehajajo tudi drugam. Ob ugodnih vremenskih pogojih, kakršni so prav letos, se razvijajo množično. Povzročajo kodranje listov in zavijanje poganjkov. Kako zatreti to nadlogo? Več sredstev imamo, s katerimi zatiramo uši. Le spomnimo se! Zatirali smo jih z nikotinskimi preparati, kakor so: tobačni izvleček, nikotinol, in kaj vem še kaj vse. To so dotikalni strupi, ki delujejo skozi dihalne organe žuželk. Tudi smo svoj čas uporabljali mušji les ali kvasijo. Vse to v različni koncentraciji. Ta sredstva so bila dobra, toda sestavljalec je moral biti dokaj oprezen in vesten, da ni napravil škode, ker vemo, da nikotinska sredstva niso bila vedno enaka. In danes? Vsa mogoča sredstva nam nudj moderna kemija in industrija. Dokaj enostavna procedura pripravljanja nam omogoča temeljito borbo proti ušem. Tu lahko navedemo: fosferno v koncentraciji 0,04 %, pantakan v koncentraciji 1 e/e, tekoči lindan v koncentraciji 0,15 %. Uspešno se zatirajo uši tudi z lindanom v prahu. V vseh primerih je smrtnost tega nevarnega škodljivca 100-od-stotna. Jasno je, da se bodo uši ponovno pojavile, zato ne smemo misliti, da smo jih z enkratnim škropljenjem $e uni. čili. Še zdaleč ne. Pri zatiranju uši ne smemo biti zadovoljni z enim škropljenjem ali praše-njem, ampak ob vsakem pojavu je potrebno izvršiti ponovno škropljenje ali prašenje, pa bomo z našim delom zadovoljni. B R E Z1 C Priprave m uvedbo prostovoljnega socialnega zavarovanca za kmečko prebivalstvo so v polnem teku 2e pred dobrim pol letom je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS razpravljal o socialnem zavarovanju kmečkega prebivalstva ter imenoval komisijo iz predstavnikov socialnega zavarovanja, republiške zveze kmetijskih zadrug, sekretariata za proračun, gospodarstvo in Sveta za zdravstvo. Tega vprašanja se je lotil tudi Zvezni izvršni svet in skupščinski odbori za socialno skrbstvo in zdravstvo republiške in zvezne skupščine. Ker so stroški zdravljenja v bolnišnicah zelo visoki, zato mnogi kmečki prebivalci odklanjajo nujno zdravstveno pomoč. prihajajo prepozno v bolnišnice ali jih prezgodaj zapuščajo, je smatral Izvršni svet, da je nujno rešiti vprašanje socialnega zavarovanja tudi za kmečko prebivalstvo, ki predstavlja v Sloveniji skoraj 45°/n vsega ■ prebivalstva. Komisije, ki so bile imenovane z namenom da proučijo možnosti socialnega zavarovanja za kmečko prebivalstvo, so takoj pričele z delom. Res je da je za vse prebivalstvo brezplačno zdravljenje mnogih bolezni, kot n. pr. jetika, rak. tifus in vse druge nalezljive bolezni, da se nudi zdravstvena nega porodnicam, otrokom do treh let starosti, šolski mladini itd., vendar ostane poleg tega še vrsta drugih bolezni, ki zaradi dolgega zdravil enia prinašajo kmečki hiši velike finanč-1 ne težave. Gre za vprašanje, kako rešiti ta prob.em. za katerega se naše kmečko ljudstvo tako živo zanima. V zvezi s tem se postavlja tudi vrsta problemov in težav, ki jih je treba prej rešiti. Nam še vedno primanjkuje zdravstvenega kadra, še bolj pa prostora v že obstoječih bolnišnicah Še ni popolnoma jasno, ali na-j bo prostovoljno socialno zavarovanje celotno ali samo .delno, ali naj zajame vse kmečko prebivalstvo ali samo člane KZ in njihove družine ali samo člane ožje družine ali vse, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. In končno, postavlja se tudi vprašanje višine in načina določanja prispevka, ki bi ga plačevali kmetje. Komisije, ki so imele nalogo zbrati vse potrebne podatke in predloge neposredno od kmetov, so delale v okrajih: Radovljica, Gorica, Novo mesto. Celje in Ljutomer ter zbrale vrsto predlogov in nasvetov, ki bodo služili za boljšo in hitrejšo rešitev tega vprašanja. Vse kaže. da jer poglavitni problem v tem. kako povečati kapaciteto naših .bolnišnic, ambulant In drugih zdravstvenih institucij, kajti že danes so brez izjeme močno obremenjene, čeprav se jih kmečko orebivalstvo razmeroma malo poslužuje. Upamo da se bo dobila zadovoljiva rešitev. Če bodo naše zdravstvene ustanove tudi v naslednjih letih zastopane v proračunu v tem razmerju kot letos, potem lahko pričakujemo Gibanje prebivalstva v preteklem mesecu juniju: novorojenčkov 73, in sicer 39 dečkov ter 34 deklic, vsi rojeni v bolnici, od teh mrtvorojeni 2 dečka in 1 deklica. 2iv in zdrav je en par dvojčkov deklic. — Zakonsko zvezo so sklenili 4 pari: Janez Jakolič, cestar iz Sel, in Antonija Čepin, bolniška strežnica iz Zakota; Leon Štrukelj, rentgenski tehnik iz Ankarana, in Veronika Zorko, vzgojiteljica z Golnika; Anton Gašperin, sedlar iz Brežic, in Danijela Habjnc, uslužbenka iz Zakota; Dragoljub Stcger, elektrotehnik iz Lenarta in Antonija Glogovšek, šivilja iz Lenarta. — Umrli so: Eva Goltič, družinska upokojenka iz Vukovega sela; — Marija Lajevec, invalidska upokojenka iz Brežic; — 2iga Kolar, upokojeni železničar iz Sevnice; — Ana Ružič, gospodinja iz Zaprešiča; — Jožica Dirnbek, knjigovodkinja iz Krškega, in Josip ICrčelič. mizar iz 2elebca; — Dne 1 julija je bilo v naši občini 2144 moških in 2255 ženskih prebivalcev. * Zbor volivcev, ki je bil določen za nedeljo, 11. jul., ob 9. uri dopoldne na grajskem dvorišču, je preložen na prihodnjo nedeljo, 18. julija To nedeljo, 11. julija, priredi namreč Kmetijska zadruga kmečki praznik, na katerem je udeleženo precej naših volivcev kot organizatorjev, še več pa kot opazovalcev, j muzeju še nadaljnje štiri inku-! nabule. Gre za tri knjige_ in en i pergamentni list, o katerih bo- Nove znamenitosti našega mn. ^“o^zDraCv strokoroemta-zeja. Upravi Posavskega muze- J ž„ prej znana inkuna- ja v Brežicah je bilo do sedaj ^ neka knjiga iz leta znano, da ima med svojimi zna- 144g _ zanimanje za zbirke menitMtmi samo eno mkuna- n • m a a(j ,cta do le_ bulo, Ta latinska beseda pome- (a ve-je Rekordno stevVl0 obi-ni prvotno zibelko, v prenese- skovalcev je bllo pred krat-nem pomenu pa prvo najstarej- Mm doseženo_ ko jih je bilo sa-šo tiskano knjigo pred let v mesecu juniju nič manj 1500. O svojem nedavnem obi- ko(. tiso- Med skupinami go sku v Brežicah je znanstveni m šo,arji jn ,jjjaW $z bližnjih sodelavec Narodne univerzitet- in daljnih krajev, celo iz Ko. ne knjižnice v Ljubljani prof. , , A.lfonz Gspan ugotovil v našem 1 iu&riejj gasilskega društva v Kostanjevici Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Kmeti,iška zadruga Brežice priredila v okviru svojih pospeševalnih odsekov v nedeljo, dne 11. julija 1954, prireditve, in sicer: ob 9. uri Razstava in nagrajevanje plemenske živine. Ogled mlade živine umetnega osemenjevanja; ob 14, uri Tekma koscev na travniku ob cesti Crnc— Čundrovec. Prijave zbira uprava zadruge iz vrst članov zadruge; ob 15. uri Tekma žanjic na njivi tov. Ferjanča na črncu. Prijave zbira uprava zadruge iz vrst članic zadruge; nagrajevanje. Po končanih tekmah razglas in objava najboljših živinorejcev, koscev in žanjic, kar bo zaključeno z vrtno veselico na vrtu tov, Ferjanča na Črncu. Vabimo vse člane in prijatelje- Brežice Kostanjevica, staro in zgodovinsko mesto, je doživelo v nedeljo, 4. julija, lep jubilej. Tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo je proslavilo ta dan svojo 50-letnico obstoja in delovanja S svojim obširnim programom se je hotelo društvo oddolžiti vsem pokojnim in nekaterim še sedaj živečim članom za njihov trud in požrtvovalno gasilsko udejstvovanje. Ko se je leta 1904 razšla takratna požarna hramba, ki je bila v Kostanjevici osnovana že leta 1885, se je ustanovilo prostovoljno gasilsko društvo. Takoj v početku se je v novo društvo priglasilo nad 50 delavnih ... ... članov. Kot prvi predsednik je Fos'id tra- by pokojni Lavoslav Bučar. No- dicija naše KZ Dopoldne bo na Črncu razstava in nagrajevanje plemenske živine, popoldne pa najprej tekma koscev na travniku mestne ekonomije pri Požarju na črncu, nato pa tekma žanjic, ki bodo žele pšenico pri Ferjanču na črncu. Sledilo bo razdeljevanje nagrad in zabava na Ferjančevem dvorišču. Pričakovati je še večje udeležbe kot lani. * Sramota za naš zelenjavni trg je to, da še vedno ni uspelo odpraviti najrazličnejših starinskih mer iz prejšnjega stoletja, kakor 6o razni večji ali manjši kupčki in podobne »enote«. Saj ni možna nobena kontrola, če nemudoma ne uvedemo predpisanih mer, to je kilogram in liter. Če se prodajalci upirajo novim meram, to ne bi smelo ovirati ooklicaneg-, oblastva. da uveljavi nove mere s silo. Kaj bi bilo, čc bi naše trgovine pričele onim, ki se tako krčevito drže starih mer, prodajati ma- rešitev tudi glavnih problemov, I nufakturo na vatle in moko ter ki so pred nami I sladkor na kunčke .. sladkor na kupčke vo osnovano društvo si je s podporo takratnih dobrotnikov naročilo novo brizgalno in si nabavilo precej opreme za gaše nje. 2e takoj v prvem letu društvenega delovanja je bil sprejet sklep, da se gasilci ogovarjajo med seboj z nazivom »tovariš«, kar je ostalo še do danes v našem običaju. Pozneje je bila priključena h gasilskemu društvu tudi godba takratne meščanske garde. Tako prva kakor tudi druga svetovna vojna nista prizanesli temu društvu. Pretrpelo je pre cej škode na materialu kakor na izgubi članstva. Po narodnoosvobodilni vojni se je zbrano članstvo društva oprijelo dela, zbralo preostalo orodje in opremo, kolikor je ni uničil okupa tor, ter se je zavzelo, da se postavi gasilsko društvo v Kostanjevici zopet na stopnjo, katero je društvo že imelo. Proslava sama je pokazala, da je bilo treba precej požrtvovalnega dela vseh članov. Na večer pred proslavo je društvo Problemi socialnega zavarovani® v luči družbenega samouoravlianla priredilo beneško noč, to je bila prireditev, katero znajo organizirati samo Kostanjevčani. Nedeljsko jutro pa je našlo mesto v slavnostnem razpoloženju Dopoldanska akademija je pokazala, da društvo goji tudi kulturnoprosvetno delo. Razne pevske točke, folklorna skupina in deklamacije so izpopolnile spored kulturnega dela te proslave. Na celotni proslavi je zastopal okrajno gasilsko zvezo predsednik tov. Jože Smodej, navzoč pa je bil tudi višji gasilski častnik tov. Jože Kolšek, ki sta izročila lično diplomo zveze. Posebno razveseljivo dejstvo pa je bil prvi samostojni nastop novo organizirane domače gasilske godbe na pihala. Videti je, da bo godba s svojim pridnim vežbanjem dosegla lepe uspehe. Svojim še sedaj živečim članom tov Ivanu Foloviču. Francu Rabusc in Alojzu Grudnu se je društvo oddolžilo s svojim priznanjem. Imenovani tovariši so bili med ustanovitelji in prvi odborniki v društvu. Tudi tehnično se jc društvo pripravilo in izvedlo v zvezi z ostalimi sosednimi društvi lepo uspelo sektorsko vajo. Posebno lepo je bilo videti pionirje, ki so samostojno izvedli vajo z ročno brizgalno. Celotne proslave se je udeležilo precej občinstva in tako nagradilo PGD Kostanjevico za njihov dolgoletni trud. J. Koman MIHALOVEC Prostovoljno gasilsko društvo bo proslavilo 11. tega meseca 30-!etnico svojega obstoja. Ob 14. uri bodo sektorske gasilske vaje, nato podelitev- značk za dolgoletno službovanje gasilcem. Po sporedu bo vrtna veselica z bogatim srečolovom. Igrala bo godba na pihala iz Loč. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Odprava revščine 'n nepreskrbljenosti za življenje posameznika ali družbe je eden najvažnejših smotrov, katerega lahko postavi sebi neko ljudstvo ali država Delovno ljudstvo nove Jugoslavije, ki je pod vodstvom svojega najnaprednejšega dela Komunistične partije, sedanje Zveze komunistov, vzelo lastno usodo v svoje roke takrat, ko je bila naša bodočnost in perspektiva najbolj ogrožena, se danes na najrazličnejše načine bori za uresničenje tega smotra. | ročjih neposredni proizvajalci. Narodi Jugoslavije so si ustva- Uvedba brezplačnega obvez. rili tako oblast, ki na prvem i nega šolanja za vse državljane, mestu skrbi za delovnega človeka Gospodarstvo upravljajo neposredni proizvajalci po delavskih svetih, upravnih odborih, zborih proizvajalcev, pri vseh organih oblasti od občine naprej itd. Formiranje in delovanje raznih svetov v prosveti, zdravstveni, gospodarski in ostalih dejavnostih pomeni prvi bistven korak k temu, da se lahko uveljavljajo na vseh pod- (I / rmelj je mali zaselek med Šentjanžem in Tržičem, L V ki ga skoro človek ne najde na zemljevidu, pa je vendarle v njem mnogo življenja, Nekaj sto rudarjev si služi v rovih kremeljskega rudnika svoj vsakdanji kruh, v tem kraju imajo večidel tudi svoje žene, otroke in domače, za katere skrbijo — za katere živijo. Danes imajo krmeljski rudarji vse pravice, oni upravljajo podjetje-rudnik, kar je bilo v prejšnji Jugoslaviji samo v sa. njah. Lastnik rudnika Jakil in sinov j so 'imeli svoj čas rudarje v svoji oblasti. Delali in garali so jim dan in noč, za bore dinarje, kar je bilo za skromno življenje premalo. V jaških, ki so bili kar se da primitivno zgrajeni, so kopali črno zlato, da ga je lastnik lahko dobro prodajal. Sedaj jc stvar drugačna. Rudnik ima svoj 30-članskj delavski svet, ki upravlja podjetje, 29. junija, to ie nekaj dni pred rudarskim praznikom, ki so ga v Krmelju dostojno proslavili, se ie delavski svet sestal v sejni cobi, z rudarskimi svetilkami, kamor so Prišli vedrih in nasmejanih lic, da jih je bilo veselje gledati. Tudi njihov predsednik Ivan Lužar je rudar, preprost človek, vendar bister ter sposoben voditi delavski svet. Prijetno ga je bilo poslušati, ko je pričel- •>Otvarjam današnjo sejo DS in predlagam Z njegovim predlogom so se člani DS strinjali in na seji, ki je bila zelo zanimiva, so se pogovorili o svojih vsakdanjih težavah in sprejeli tudi nekaj smernic ter zaključkov za nadaljnja dela V drugem tromesečju je v rudniku Krmei) padla proizvodnja od 300 na 190 ton. Z Glavno pred-ki do četi še z večjo štednjo, vsem pri jamskem lesu, sedaj ponekod ni bil racionalno izkoriščen. Od lanskega leta so se povečali tudi proizvodni stroški od 950 na 1500 dinarjev, medtem ko je prodajna cena ostala ista. Ohraniti pa si morajo trg, ker Krnili m Jtudaefi direkcijo železnic pa imajo sklenjeno pogodbo za več kot 1000 ton, ki jih bodo morali do določenega roka dobaviti To jih trenutno najbolj skrbi. Kako povečati proizvodnjo? Potrošniki ugodnih pogojih, zahtevajo celo znižanje cene, "" —"" kar je seveda nemogoče, ker se je les podražil. Edini izhod je ta, zvišati produkcijo. Neki član DS — rudar, je dejal, da je le nekaj dobrih številk, nekaj pa je takih, ki b,- lahko dale več od sebe. Rudnik Krmelj zaposluje namreč precej starejših rudarjev, od katerih ne more zahtevati tolikšno zmogljivost, nočejo pa iti v pokoj. Tem rudarjem bo treba vilo dokazati nujnost zvišanja proiz- lesa vodnje. jih preusmeriti na lažja dela, na njihovo mesto pa namestiti mlade močne in zdrave fante Poleg vsega bodo morali pri- so drugi rudniki širom po Sloveniji zaradi tehnične izpopolnitve in kalorične vrednosti konkurenčni. V rudniku Kakanj v Bosnj kopljejo premog v zelo imajo ga pre- cej v zalogi, poleg tega ima še 6000 kalorij. Gotovo je, da se rudnik Krmelj ne more kosati z njimi, kljub temu da je organizacija dela v Krmelju mnogo boljša. Tudi v rudniku Krmelj so Izboljšali kakovost premoga pri- časopise bližno za 120 kalorij. Pred nedavnim so sklenili pogodbo z nekim podjetjem v Novem mestu, ki jim bo doba- večje količine jamskega kotna »knapovska* vas. temveč sebno živahen. V svoja pravila so med drugim vnesli tudi postavko. da bo vsak rudar odpuščen, ki bo trikrat neupravičeno izostal z dela. Nezadovoljstvo so izražali nad členom pravil (ki je s predpisi že določen), ki pravi, da morajo plačali prispevek za socialno zavarovanje od akorda, medtem ko dobi rudar, ki je v bolniškem stanju, hranarino le od dejanskega zaslužka, od plače, ki je določena po tariinem pravilniku. Ker je bilo že pozno, so sejo končali, čeprav bi se imeli pogovoriti še o marsičem. V Krmelju imajo tudi DPD Svoboda, ki šteje preko 60 članov. V sklonu Svobode imajo več sekcij. Dramska sekcija je lani uprizorila »Utopljenca«. sedaj pa študira »Glavni dobitekObstaja tudi šahovska sekcija itd. Sedaj Sj urejajo kegljišče in klubske prostore zgoraj v domu. V pritličju pa nameravajo urediti knjižnico in čitalnico, kjer bodo krmeljski rudarji čitalj razne knjige in ter s j s tem bistrili um. Iz zgornjega je torej razvidno, da Krmelj, o katerem le tu in tam slišimo, ni več za- Cena temu lesu bo razmeroma nižja kot pa od kmetov, ki so v neposredni bližini. Nadalje so razpravljali še o je danes tično rudarsko naselje, ki se nenehno razvija, kjer je dokaj • živahno društveno življenje, v katerem se v polnem delovni tarifnem pravilniku in popra- številu udejstvujejo vilih. Ta del razprave je bil po- ljudje tega kraja. da se lahko le-ti pripravijo za življenje, predstavlja zelo važno osnovo za spoznavanje naših družbenih procesov za gospodarski, kulturni in politični razvoj. Izgradnja stotin velikih industrijskih objektov in na tisoče manjših podjetij omogoča stalen porast narodnega dohodka, k; se pri nas iz leta v leto veča. Ti momenti pa so odločilnega pomena za sistem socialnega zavarovanja, ki je v letu 1952 prišlo iz državnega v družbeno samoupravljanje. Ogromni izdatki, ki jih daje naša družbena skupnost ali, bolje rečeno, naše gospodarstvo na osnovi zakonskih pravic zavarovancem in upravičencem, predstavljajo zelo resen problem, problem kate rega oodo morali spoznati vsi delovni ljudje, še posebej pa vsak naš delavec, kaj tj le na ta način bo mogoče slehernega zainteresirati, da bo skušal ta sredstva čuvati. Naj navedem samo nekaj primerov glede izkoriščanja sredstev za socialno zavarovanje v Krškem okraju. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo upokojencem, ki živijo v našem okraju, izplačanih 23 milijonov dinarjev več, kot pa so v tem obdobju znašal; prispevki, ki jih daje za socialno zavarovanje gospodarstvo našega okraja. Ce računamo, da v ostalem obdobju letošnjega leta situacija ne bo bistveno spremenjena. pridemo do zaključka, da bodo samo upokojenci prejeli na račun pokojnin preko 90 miti jonov dinarjev več, kot pa bodo znašali prispevki gospodarskih organizacij v okraju, ki se v ta namen odvajajo. Razliko bo torej prispevala skupnost naše republike. Poleg pokojnin pa moramo upoštevati še druge stroške kot je zdravljenje v i bolnicah, zdravila, potni stroški, zdravljenja v zdraviliščih itd. j Za leto 1954 ima Zavod za so- j cialno zavarovanje v Krškem j (Nadaljevanje na 4, strani) D. V. Novo vodstvo sindikata prosvetnih delavcev Po izrednem občnem zboru sindikata prosvetnih delavcev okraja Krško se je pred dnevi sestal novoizvoljen; odbor in izvolil le začasno vodstvo. Novi predsednik je postal tovariš Rado Dernač, tajnik tov. Jože Zupančič, blagajnik pa Marinka Hafner. Na sestanku je bilo domenjeno, da se teritorij okraja razdeli na šest podružnic 6 središči v Krmelju, Sevnici, Krškem, Brežicah, Bizeljskem in Kostanjevici. Dokončno razdelitev po podružnicah, kj naj bi imele samostojno vodstvo (vodjo podružnice, pedagoškega mentorja in člana za admini-strativno-tehnične posle) in kar najživahnejšo aktivnost v taki. bolj življenjski organizacijski obliki, bo odbor predložil v dokončno odobritev na jesenskem zborovanju. Podružnice bi imele sestanke vsaj enkrat na mesec v eni izmed šol svojega okoliša iin bi razpravljale o pedagoških, torej strokovnih družbeno.političnih in drugih zanimivih vprašanjih. Tudi večje zbližanje in spoznavanje med seboj naj bi bila naloga podružnic. da se ustvari koristno, enotno, živahno življenje in delo v sindikatu prosvetnih delavcev našega okraja. Miloš Poljanšek. Brežice Zahvala vsem, ki ste spremljali na zadnji poti blagopokoj-nico JOŽICO BUH 3. julija 1954 v Zabukovju pri Sevnici Zahvala pevskemu zboru iz Sevnice, kakor tudi domačemu zboru ter pevskemu zboru iz Koprivnice, kj je položil na gomilo venec hvaležnosti do svoje sopranistke, zahvala vsem, ki ste jo obsuli z venci in cvetjem in vsem ostalim, ki ste nudili takojšnjo pomoč. Naj iskrenejša zahvala' Mož Gustl hčerkica Metka, sestre in svaki. Se eiiirsl zdravstveni dom v Cerkljah čeprav bi zdravstveni dom služil tudi prebivalstvu občine Podbočje Ker torej odbo* trenutno ni dobil primernih stanovanj. je vrgel puško v koruzo in vse skupaj je zopet zaspalo Prav v tem pa vidim krivdo občinskega odbora Najti tri družinska stanovanja v dobi dveh let po mojem ne bi smel biti problem, saj vemo. da so si dru- V eni izmed zadnjih številk Posavskega tednika 'e dopisnik iz naše občine ponovno načel vprašanje zdravstvenega doma v Cerkljah Zahtevo po obnovitvi te za naše prebivalstvo nujno potrebne ustanove so državljani že večkrat odločno,, postavili na dnevni red na zborih volivcev in na sestanku množičnih organizacij. In res človeka zaboli srce. ko po eni strani gleda to propadajočo stavbo, po drugi strani pa sliš-' od ljudi, kako je bila ta stavba pred vojno lepo urejena, kan.or so se zatekali ljudje iz Cerkelj in bližnje okolice po prvo zdravniško pomoč in kjer so se ljudje lahko v zimskem in poletnem času kopali. saj so bile na razpolago kabine Kdo zdaj nosi odgovornost preč ljudstvom, -ki je sodelovalo pr gradnji tega doma in sc danes zgraža nad tem da stavba ne služi svojemu namenu, še več. da propada? Ljudje, ki jim stvar: v celoti niso znane, bodo rekli: oblast! Drži, toda kateri organ oblasti? Vedeti moramo namreč, da je Okrajni ljudski odbor v letu 1952 odobril kredit v znesku 509 000 din Res. za dokončno ureditev doma skromna vsota, toda s tem denarjem in s Prostovoljnim delom prebivalstva — za kar so ljudje pripravljeni — bi se dalo le mnogo narediti Vendar te kredit zapadel. V letu 1953 je bil ponovno odobren v višini 500.000 din. ki je tudi zapadel. Zakaj? V domu stanujejo tri družine pripadnikov .TLA Treba je bilo torej da občinski ljudski odbor obišče stanovanje za te tri družine in delo bi se pričelo. Res je, da je v Cerkljah , . težko najti tri družinska sta- jVseh otrok nas je 273. imamo novanja. Predstavniki odbora so : 17 vzgojiteljev, kj so vedno z se obrnili tudi do pred-ednika nami. upravno osebje, tovariša sosednje občine Podbočje, ker zdravnika in medicinsko se-so vedeli za stanovan e. Na ža- ®tr°- Poleg tega pa še veliko lost pa odbor te občine ni po- Število kuharic, ki se vse bele kazal niti malo razumevanja pridno sučejo okoli štedilnikov, __^ J131” HaSltijO ndŠC laČHB ŽC~ ““ lodčke. Tovariš ekonom pa skr-OBJAVA bi za dovoljno in raznovrstno hrano. žine, ki so prišle od drugod, v tem času same poiskale stanovanje. Tudi resnejšega razgovora s komando JLA v zvezi s tem vprašanjem ni bilo. Če bo občinski odbor namreč čakal da se bode te družine same izselile iz doma, bo Okrajni ljudski odbor še večkrat lahko odobril kredit, p bo vedno propadel. Z. J. Banjole, morje in sonce Polovica našega letovanja je že za nami. Nasmejani smo se odpravljali na počitnice. Vožnja je bilo precej naporna, le želja videti morje nas je bodrila. Zapustil; smo naše domače hribe, Savo, peljali smo se preko ljubljanske kotline, Notranjske, Krasa, vse do skrajnega konca naše Istre v Pulo. Pokrajina in govorica domačinov sta dva živa dokaza, da smo daleč od vseh domačih Naše taborišče je v Banjo-lah, sedem kilometrov od Pu-le. Kraj je majhen, ima tovarno ribjih konserv, katero so si že ogledali in skupino hiš, ki se v marsičem razlikujejo od naših- Ima pa kraj zelo lep zaliv, ob katerem imamo mi naše upravno poslopje, barake in šotore Vse je v senci borovcev. smokev in oljk. Obala je res čudovita; toliko sonca in vode, kar nam daje vsak dan novih močj in zdravja. Tukaj nas je mnogo Prišli smo pionirji iz krajev Šoštanj, Ljutomer, Kočevje in Krško. S©rsnl V okraju Krško: 13. julija v Velikem Kamnu 15. julija na Zdolah V okraju Celje: 16. julija v Petrovčah 12. julija na Planini 17. julija v Podčetrtku KINO KRŠKO 10. in 11. julija jugosl. film »V VIHARJU« 14- in 15. julija amer. film »ZLOČIN V NEVADI« KINO SEVNICA 10. in 11. julija amer. film »PET PRSTOV« 17. in 18. julija amer. film »KR V N A O S V E T A « Tako je pri nas. Zelo smo, srečni in hvaležni naši ljudski -oblasti, da tako lepo skrbi za zdravje nas najmlajših. Še dober teden in zapustiti KINO KOSTANJEVICA bomo morali morje, sonce in po- 10- in 11. julija angl. krim. film krajino, ki nam je že vsaj »RUMENI METULJ« delno domača. Zdravi, rjavi in I I3. in 14, julija amer. drama srečni bomo prišli zopet med j „ _ „ „ 7 , vas. Prostor pa bomo zapustili j * 1 ha« onim pionirjem, ki pridejo za j nami in katerim želimo že vnaprej prijeten oddih. Pionirji krškega okraja na letovanju v Banjolah pripoveduje... DOPISUJTE V „Posavski tednik Mladinska akademija v Cerki ah Na pobudo mladinske organizacije smo v Cerkljah pred dvema mesecema osnoval; pevski zbor. Takoj po ustanovitvi zbora smo sestavili načrt dela, ki smo ga postopoma realizirali ter dosegli višek v dobro uspel; akademiji. V zbor so se poleg organiziranih mladincev vkjučil; tudi nekateri starejši pevci. Vsi so prihajali prav redno k vajam, zato smo izvedli v razmeroma kratkem času kvaliteten, skrbno pripravljen spored Saj smo poleg zbornih pesmi nastopili z narodnim plesom ter uprizorili spevoigro Vasovalec. Spored je m skrbeli, da se bo čim več mladincev vključilo v gasilsko društvo. Da smo v Cerkljah občinstvu lahko pokazali tako pester spored pevskih točk, se moramo zahvaliti predvsem tov pevovodji Butaru, ki je na pobudo mladinske organizacije takoi pristopil k sodelovanju Kljub starosti, delu na polju in v vinogradu je tov. Butara z veseljem učil našo mladino peti lepe slovenske pesmi Sklenil: smo, da pevsk; zbor v bodoče ne bo prenehal z delom- Vsi, ki imajo veselje do petja, se bodo v poletnem času zbrali vsaj silski zbor iz Cerkelj. Mladinci se gasilskemu društvu za so-mano delovanje pri akademiji naj- Protvtuberkulozni dispanzer v , p . . , - lepše zahvaljujemo. Gasilcem Brežicah sporo«. d, . dnevih I,^jf,'f bom. „.prav,,, protlusiugo , ne 60 P0- dnevni red sledeč: Vet*;,,,™ tem- da bomo v bodoče sode- pa dopolnil še ta-mburaški ga- ' dvakrat na mesec. Jeseni bo- julija odsotnosti šefa od 12. do 19 slovel zaradi dispanzerja. Protituberkulozni dispanzer Brežice mo pa zopet začeli z rednimi pevskimi vajami. Želimo, da še ostali pevci pristopijo k sodelovanju. Tako nam bo omogočeno, da bo naslednja pevska prireditev še boljša -er- Zahvale vsem članom delovnih kolektivov »Obnove«, »Posavja« ter OZZ Krško in ostalim, k; so spremdj mojo ženo na poslednji poti k večnemu počitku dne 2. julija na Zdolah. Posebno se zahvaljujem za poslovilne besede ob odprtem grobu tov. Slapšaku in tov Petanu kakor tudi vsem darovalcem cvetja in vencev. Žalujoči mož Lojze Dirobek ■n mama. red sledeč: Vstajanje, jutranja telovadba, umivanje, urejevanje prostorov, zbor, zajtrk. čez dan je na sporedu ko. Problemi socialnega zavarovanja v luči družbenega pieiwespr n «y»rirphi»* » ivci ikih očltnic Je nast0. knjižnico, katera dobro posluje. So;ski t , , vseh kraiev mora pa se dostikrat selih V £dhajajo v ko,onijei na taborje. sobu ki ,e predvidena v domu za ' Jrazne lz]e(eJ Tgko ,e tudl knjižnico me grdo pogleda čez j vJKr$kem Dijaki in dijak;nie 4 očala nek, tovariš in vpra.a če razred imnaz;je so prired!li se želim poročit,. Ker pa sem vefdnevni iz!et na more. kar ,e zvest svoj, sem jo brz ucvrl . v$e hvgle vredno v isti razred iz »Knjižnice« po stopnica n - , qjmnazjje je hodila tudi učenka, vzgor. Ogledat, sem s, hotel so- j jh -jvi , nekj Up!edn: in do. bo KUD. sobo SZ. čitalnico ša. ; brQ sitJrani dn,ž-ni Solo obl. bovško sobo. sobo aktivnega te- | $ku z dQmaČ0 hterho Da ta lovadnega društva m še neaaj I družina omonoča dekUd. ki pr, drugega, kar spada v tako kyl- njih shlži qjmnazi}$ki študij, do-turno ustanovo, kot je za ruzn kazu;e razumevanje te družine dom Potrkam na prva vrata mu do s,ro(e Ne pa razu. sleč da le soba KLD »Tovar.š mey zakaj ni,0 omogoči’i deželne po. za .svinje?« Obrisal - izleta na roorje? Tega sem s, zno,. brz pritisnil na dru jz,eta Se je pa udelcži!a domlča ga vra,a *^°.. 0 5 c P . hčerka z materjo in dvema m’aj- davčne akontacije?« Potrkam še , hčerkama Kaže. da pri nas na tretja tu bo prav gotovo soba ^ obstaiajo „PeDeike«. KUD Na vratih piše: predsed- Pozdravlja Vas PEPCE nik — tajnik »Tovariš ravno j ^L——— prav ste prišli Petkrat smo na seji sprejeli zelo važne sklepe Kmetijska zadruga Prekopa in jih boste dali v časopis.« Kai (živinorejski odbor) razglaša, da odleglo mj je. da bo vsaj nekaj $>o dne 8. avgusta 1954. or/re-uspeha. Tovariš pa začne navdu- : dila razstavo goveie živine, šeno pripovedovati: »Občinski ; Žh/ino bodo razstavljali člani Ijudrki odbor Dobova zelo skrbi ; KZ Prekopa. Najboljšo živino za kulturni napredek in zunanjost Dobove Iz kulturnih razlogov smo dali za dograditev kulturnih prostorov doma 160 tisočakov Ti prostori so sicer namenjeni raznim organizacijam in društvom Ker se pa mora vložen; denar amortizirati, smo se iz gospodarskih razlogov vselili v te prostore Tudi prostor okoli doma je občinska last. Nekateri nazadnjaški Dobovčani mislijo tukaj urediti park, postaviti spomenik padlim borcem, se br> nagradilo. Vabimo tudi živinorejce nečlane, naj priženejo svojo živino. Dogon bo plačan. Posebno vabimo živinorejce, ki ima. jo lepo, sivorjavo govedo Za jedačo in pijač« preskrbi "eno. S. AVGUSTA VSI NA ŽIVINOREJSKO RAZSTAVO! Vabi KZ Prekopa živinorejski odbor PREKLIC Podpisani Ivan Novak, meha-telovadišče in telovadnico šol- nik iz Krškega, Ulica Stare skim otrokom in društvu, ki si. , pravdo štev- 6 preklicujem in cer nima na razpolago primer- j obžalujem vse, kar sem žalji-nega prostora. Toda mi mislimo , vega izrekel o Rudolfu Dobni-drugače Otroci se lahko naska- fcu upokojencu to Krškega, če jo na paši. na tem prostoru | Gubčeva štev. 7, in to na Tajna] se postav, mizarska delav- jništvu M „otranje zadeve v n,ca: k, zaradi visoke aktive ne j Krškem, zlagtj pa to. da b! bil more kupiti neka; arov zemlje na drugem prostoru.« Tovariš bi sicer še nada'jeval, da bi se ta situacija izboljšala da bi -pravico socialnega zavarovanja uživali tisti, ki so do nje upravičeni ter da bi bilo čedalje manj onih, ki na svoje pravice še čakajo. To je mogoče doseči na ta način, da se sistematično in stalno odkrivajo tisti, ki do i®h pravic po obstoječih predpisih nimajo pravice, pač pa so si s pomočjo lažnih izjav prič Rudolf Dobnik med H. svetov, vojno v izseljenstvu izdajalec. Rudolfu Dobniku se 7yahva-ljujem, da je odstopil od zaseb- lahko k temu mnogo pripomore. Nanizal sem le nekaj osnovnih problemov, o katerih naj bi prizadeti več razmišljali in tudi ukrepali če hočemo, da bo socialno zavarovanje v družbenem samoupravljanju doseglo svoj namen, da se bodo znižali prispevki za socialno zavarovanje, ki predstavljajo trenutno največje breme naše družbe. Lipovšek Franc Ivan Novak, mehanik to Krškega ZAHVALA Podpisana Ana Lapuh. toda lepo sem se mu zahvalil za intervju in mu skoraj predlaga':, naj na tem prostoru postavijo j svinjegojsko farmo in javno smetišče. Hotel sem si še ogledati prostore za kulise in pod-odrsko garderobo. Neki tovariš mi je odsvetoval, ker baje goji- ___ jo pod odrom gobe ki ne trpijo r‘ko' ULca pod Goro, sc zahva-spremembe zraka. Pa tudi kiju- huicm DOZ v Krškem zn iz-čev ni imel od tega magazina Plačilo zavarovalnine za : kodo, Žalosten sem zapustil to kul- povzročeno po neurju. Prav ta-tumo ustanovo ponos Dobove, ko sc zahvaljujem zastopniku Na poti prot; nanovo zgrajeni DOZ tov. Alojzu Soncu, ki .le postaji pa sem premišljeval, da prihitel na kraj nesreče že ob bi bilo potrebno tudi to malo pol šestih zjutraj, opisati mojim bralcem. Ana Lapuh ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Uro pozneje je starec stopal po stranski cesti, ki se je kmalu i onkraj mosta odcepila od glav. ■ ne in je vodila med krompirišči proti majhnemu hrastovemu gaju, v katerem se je skrivalo zidovje starinskega samostana. Čimbolj se je bližal gaju, tembolj se je oddaljeval trušč z velike ceste, tem hitreje so se mu vračale moči. Od časa do časa se je ozrl po poljih, kjer so bili še vidni sledovi nedavnih bitk: preobrnjen; kamioni, razdejani topovi in hudo pomendrana krompirišča. vsa posejana z naboji najrazličnejših kalibrov in izdelkov; sicer pa je bil ves pri otroku, k; ga je nosil v naročju. Prijazno ga je gledal in se neutrudno pogovarjal z njim »Tinček še malo pa bova doma. Seveda, tole še ni naš pravi dom. A tudi doma bova kmalu. Poljaki in Francozi in tudi drugi že derejo domov, tudi mi ne bomo več čakali. Dovoli dolgo je bilo. Ej, boš i videl, kako je domal Zdaj je sa- j dovnjak okoli hiše v cvetju, trava pa visoka. To bo za tebe, za vas vse tri. Lizika in Anica naju že čakata Zamudil sem se dalje, kot sem mislil. Ampak kdo je vedel, da bodo tebe skrili, tvojo mater pa . ..« Obmolknil je sredi stavka, z žalostnim pogledom pobožal otroka, ki je široko odprl oči, in se zagleda! nekam preko polj. »Hudo je, hudo,« je nadaljeval čez čas »Mislil sem. da je Micka zdrava, da bomo prišli vsi trije, pospravili stvari in se skupno odpravil; na pot, pa $e je zgodilo tako, da se vračam sam s teboj. Se tebe sem dobil s težavo. Hudo bo s teboj brez matere, na poti domov in doma. Ampak nekako bomo že napravili.« Kakor da bi otrok vedel, da govor; dedek z njim, se je smejal na vsa usta in še z ročicami bi bil krilil, če bi ime; proste. »Seveda, midva z očetom ne bova popolnoma odtehtala matere, vendar ne boš ničesar pogrešal. Mleka boš imel, kolikor boš hotel, tudi kruha in jeseni sadja. Samo da pridemo domov.« Dom je bij staremu Osojniku v mislih od tistega poznojesenskega dne, ko so ga nemški vojaki z družino vred spodili iz njegove tople hiše. Bili so dnevi in tedni, ko sploh ni vedel, kaj se je dogajalo okoli njega, saj je žive! na svoji sončnj rebri tam nad Sotlo, Tudi zadnje tedne tik pred zlomom nacističnih vojsk in zdaj izza zloma je živel v mislih zgoli na svoji sončni rebri. »Pospravili bomo, otroček, in šli. Se jutri. Kaj bi čakali? Bom povedal našim, da nihče ne ; čaka več. Odhajajo. Vračajo se. Je zares že čas, zadnji čas Se jutri se odpravimo. Kajne, Tinček? Eh boš videl kako lepo je pri nas ...« Prve kaplje so padale na hudo okleščene stoletne hraste, ko je stari Osojnik iz Klopc na Sotli prišel z osemmesečnim vnučkom Tinčkom v naročju do visokega obzidja, ki je pravtako kot tudi starinsko samostansko poslopje pričalo, da se je tu v resnici že poražena Hitlerjeva vojska še i ustavila in se umaknila dalje na zahod šele po dokončnem porazu. Nevidne niti prvega mra-ka so se že vlekle pod hrast; in po dokaj prostranem dvorišču, kjer je bilo razmetanega za čudo mnogo paoirja, cunj in razne ropotije. Človeka pa ni j bilo ne videti ne slišati. To je 1 Osojnika vznemirilo. Uprl je : preiskujoče oči v številna okna, k; so bila z majhnimi izjemami razbita in polomljena. Tudi na oknih ni bilo nikogar Pogleda! je še bistreje in prisluhnil še po- drobneje Ali so že legli? So jih morda Rusi prestavili kam drugam? Nekam kjer je udobneje in laže za hrano in ostalo? Ali pa toda te misli ni mogel domislit; do kraja. Prižel je svoj živi sveženj tesneje k sebi in naravnost stekel skozi široko obokeno vežo na kvadratno dvorišče, sredi katerega je otožno sameval kameniti vodnjak; tu je obstal za trenutek, se preplašeno ozrl naokoli po mrtvih oknih, potem pa s težko slutnjo odhitel proti na stežaj odprtim vhodnim vratom v samostansko kapelo. Na pragu se je zagugal in obstal kot da je zadel ob nevidne niti, s katerimi je mrak na gosto prepletal vhod v precej prostorno in visoko kapelo z ozkimi zašiljenimi okni. Bilo je še toliko svetlo, da je videl razdejanje, kakršnega so mogli pustiti za seboj le tisti, ki so se za vselej poslovili, ne samo od kapele in samostana, marveč od vseh tako osovraženih ljudi in krajev Postelje, ki so se še pred trem; dnevi, ko se je bil odpravil po snaho in. vnučka v bližnje mesto, vrstile v tri nadstropja na levo in desno, so bile večinoma razdrte in polomljene, po kamenitem tlaku, ki je bil nastlan s slamo, so vse križem ležale nerabne škatle, prazne konserve pa cunje in razne drobnarije brez vrednosti. Velika miza, ki je stala vsa leta tam spredaj, kjer je bil nekoč oltar je ležala sredi ropotije z nogam; navzgor, klopi so bile polomljene železno peč. ki je tako slabo ogrevala ta veliki prostor, pa je nekdo pred odhodom z jezo prevrnil, da se je razletela in so se saje dvignile prav do stropa •Torej so že odšli,« je starec zaječal onemoglo, »odšli brez mene, brez naju . « Opotekel se je k prednji steni, v kateri j'e zevalo visoko okno s pobitim; raznobarvnimi šipami, Tu je še stala trinadstropna poste!'a z lestvijo, ob i njej pa je na zidu visela obleka. I Starec je gledal nekaj trenutkov osuplo predse, potem pa 1 vrgel ž'v sveženj na posteljo in i odhite; na dvorišče ter začel klicati glasno brezupno: »Li- ; zika, Anicai Kje sta. Lizika in j Anica?« Odgovarja' mu je odmev, ki j je bil še bol; zategnjen in pre-I tresljiv kakor njegov glas Iz j celic, kjer so pred nekaj leti . ure in ure preklečale ženske in dekleta, k; so se prostovoljno ali prisiljeno odpovedale življenju. kier so pozneje vzgajali hitlerjevci svojo udarno mladino, kjer so zadnja leta ginilu kmečke družine iz obsotelskih in obsavskih vasi. iz teh celic je sedai odmevalo skozi okna: »Li-zikaaa! Anicaaa!« Se bolj votel je bil glas, ki je nriha'a! iz velikih oken samostanske kane"e. kjer so svoj čas peli tihe in svečane maše in od koder je b:"o tedaj slišat; ob donečih orglah i hrepeneče ženske mo'ilve. no-’ zneie rezke glasove telovadnih j vaditeljev, nazadnje pa jok in i stok vik in krik. pa tudi tihe tožbe in molitve tridesetih slovenskih družin. Mrak se je zgostil, okna so se črna in grozotna režala na starca, ki ie onemogel stegoval uvele roke. kakor da mu boria vmikinil vsak čas pritekli naproti, in veter se je brezobzirno no-dil 00 dvorišču in skozi ~ zapuščeno pos'opje treskal z neš^-Umi vrati in zavijal po podstrešju. »Anicaaa! Liz’lkaaa!« Čez čas se je starec opotekel do bližnjega stopnišča. Komaj toliko je še bilo vidno, da se ie lahko preko ropotije, k1 ie bila razmetana po stopnicah, povzpel v prvo nadstropje: Vrata s hodnika v celice so bila odprta na stežaj. N'k’er ni bilo žive duše Povsod ista slika: postelje razbita, med deskami in slamo pa cunie in polomljena posoda. Čeprav ni imm uoan:a. da hi našel človeka najm.api na Liziko in Anico, se je. počenjal od ce'ice do celice in zakričal skozi vsaka vrata: »I.izikaaa1 Anicaaa! sta tunu?« (Dalje prihodnjič)