GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
DRUŠTVO SLOVENSKIH STRANK
«Ni zmiraj tako hudo, kako so misli» pravi «Goriška straža v svoji prvi številki in potrjuje s tem popolnoma našo prerokovanje, da bode oživelo politično življenje na Goriškem. Ni bil jeden naših zadnjih ciljev ta, da bi se sploh obudilo nekaj političnega življenja, kajti narod je živ organizem, ki je podvržen vplivom kraja, časa in razmer in rabi vsied tega budnih oči, da ne zajde na kriva pota in obrani svoje normalno prožnost in razsodnost.
«Goriški Slovenec» ima nemalo zasluge pri tem, da je pospešil politično obujenje, ki bi drugače znalo trajati več let.
Danes se imenujejo zopet stranke in z njimi vstajajo politični programi, ki obečajo obilnega boja, dasi se predstavljajo danes kot nepro-drlji v blok, za kojim stoji celo slovensko ljudstvo.
Stranke so napravile med seboj nekako družbo, o kofi se le ne ve, ali obstoje «z omejeno» ali «neomejeno zavezo». Jedno pa izhaja iz tega političnega zadržanja prav jasno, namreč, da se hočejo bivši voditelji slovenskega naroda na Goriškem odločno zatrjevati, da se pa nikakor še ne zavedajo, kaj je vsega treba, da si obdrže svojo čast in vpliv pri ljudstvu, koje je treba vsekakor trdno spraviti pod strankarski klobuk, kajti drugače se nemara pokvari s kakimi političnimi novotarijami.
Ko smo ugotovili toliko iz naše politične situacije, smo jako obžalovali, da nimamo pri nas senatorskih sedežev, da bi posadili nanje bivše politične korifeje in smo takorekoč prvikrat živo občutili potrebo takih posvetnih časti, ki služijo izvrstno kot strelovod v gotovih političnih položajih, ki velevajo, da se spravi v skladje staro in novo politiko.
Kdorkoli je zasledoval naša izvajanja, ki smo jih tu pa tam prekinili s predavanji o aktuelnih vprašanjih, nam mora priznati, da smo vedno iz srca priporočali, naj se Slovenci zdramijo k političnemu življenju, nismo pa mogli prikrivati naše mržnje do obujenja starih sistemov, o katerih smo prepričani, da ne morejo služiti novim časom.
Toda kljubu temu smo vže doživeli, da se obuja konservativni duh, ki se je poškropil z blagodejnim parfumom jugoslovanske misli, da lažje omami svojo okolico.
Še predno se je izdajatelj tega bsta peča! s političnimi razmotriva-nji> je slišal večkrat v pogovoru z ^Slednimi možaki izmed ljudstva, a ae na staro politiko ne povrnejo j6.’ je nemalo uplivalo na iz-a.latelja tega Usta, da je skušal sprožiti to in 0n0 idejo, ki ni baš v skladju z dosedanjo slovensko politiko. Toda ljudski «mandatarji» so bdi budni in izrekli prokletstvo nad vsakim, ki bi si upal zapustiti hlev. Zdi se nam, da slišimo še staro pesem. «Le vkup, le vkup, za staro jffiaY Pni?.- Ba§ v trenotku, ko drhti celi sve v s°cijalnem preobratu, ko so izpof \opani vsi temelji dosedanje enostranske pohlike in so vsem narodom gospodovalno vSiijuje potreba revizije dosedanje politiko zgube in dobička, se obnavlja pri „as preteklost avstrijske vlade.
Ali ni žalostno, da, skrajno žalostno, da ni čutil nihče potrebe, kreniti na nova pota in iskati ključa za nove razmere. Med tem, leo se rušijo širom sveta vsi stari predsodki in prihaja vsak dan bolj ob vero isti meščanski demokratizem, ki si je znal zasužnjiti vse narode, so oživljajo stare stranke, ki se najbrže pripravljajo na boj proti vetru, kajti bodoče nasprotnike naj si jih ! c?i° mefl ljudstvom, koje pač ne bodo osteklenilo, kakor je upati, v stan obliki svojih nazorov. Nihče ne
bode mogel zabraniti preobrazbe ljudskega mišljenja, ki koraka vspo-redno s kulturnim razvojem človeštva. Čim širše postaja duševno obzorje našega ljudstva, tim težje mu bodeš prepovedal čitanje drugih časopisov nego «Edinosti», «Goriške straže» i» «Pučkega prijatelja». Vse naj čita naše ljudstvo in naj primerja eno z drugim. Saj pač ne boste trditi, da ljudsvo nima mož-gan ali pa celo, da je «Goriški Slovenec» nevaren kulturi našega ljudstva.
Ako ste nagnjeni prosveti, morate biti pač veseli, da imamo vsak dan več časopisov in znak kulture bi bilo stvarno razmotrivanje položaja iz raznih vidikov. Ako zastopamo slučajno vidik, ki je osumljen, da ne odgovarja «slovenskemu prepričanju», bi bilo to še le dokazati s stvarnimi razlogi.
Slabič pa je vsak, ki se izogiblje javnemu in poštenemu razgovoru.
To je naše prepričanje in ostane do nasprotnega dokaza.
Društvo ali zveza slovenskih strank pa je popolnoma utopistična iznajdba, ako pomislimo, da je vsaka politična stranka negacija druge, raz-ven v slučaju da se vse stranke zlijejo v eno samo, s čemer pa prenehajo biti to, kar so bile dosedaj. Vjemajo se najbrže vse v konservativnem duhu in vseslovanski misli, toda dvojbe^ ni nikake, da je pri tem več dobre volje nego razsodnosti, kajti pri nas rabimo oboje v jako visoki meri. Mesto tega pa srečavamo vsak dan ljudi, ki nam razodevajo, kako se bi moral ukloniti celi svet njihovi želji in nam vte-meljujejo istodobno svoje — pravice!
Pojte poprej tja na sodnijo in vprašajte, je-li tam zagotovljeno zadoščenje vsakemu, ki se čuti kršenega v svojih pravicah!
Povedali Vam bodo, da je to odvisno od dokazov, okoliščin, razprav in celo formalnosti!
V naši življenski moči tiči pravica do življenja, vse drugo je puhla beseda!
REKA, 4. Danes je izdalo poveljništvo naslednji hrvatski pisan proglas na Hrvate^ v Hrvatski in reški okolici:
„Cas je, da se pove resnica, vsa resnica. brez ozira na vlade, ki jo skrivajo svojim narodom iz interesov alt pa strahu (zaplenjeno). Jadransko morje je latinsko morje, na katerem imajo Slovani popolno pravico do svobodnega gospodarskega izhodišča za svojo trgovino: in Italija je vesela, da more ne samo dovoljevati, temveč tudi zagotavljati in ščititi s svojo vojaško in kulturno silo svobodo takega izhodišča vsem narodom V ozadju. Zato imajo Italijani in Slovani nujne skupne interese, da poprečijo, da bi se drugi nejadranski narodi udomačili na morju, ki jim je tuje, in motili slogo in blagostanje.
In ta nevarnost je danes blizu. Pod krinko Zveze narodov, ki bi hotela iztegniti roke nad Reko: (zaplenjeno), ki so vam orisali Italijo kot pohlepno po vaših bogastvih: kot Italijo, ki bi hotela Reko samo zato, da zaduši vašo pomorsko trgovino.
Toda Italija, močna sedaj po svoji zmagi in velikodušna napram zmagancem, ne zahteva drugega, nego zmago svoje zemljepisne in jezikovne pravice, zbrati hoče svoje neodrešene sinove na Reki in ob Jadranu v naravne meje, ki onemo-
gočajo Vsako žaljenje Slovanov proti Italiji, kakor tudi Italije proti ßlovanom.
Italija — in v njenem imenu D’ An-nunzijevo poveljništvo in reški narodni svet — je pripravljena braniti proti vsakemu aneksijo tega čisto italijanskega niesta materi domovini, aneksijo, ki je Proglašena potom ljudskega glasovanja letoi to^a enočastio je tudi
-ini<;o>Jena clatl naj iskrenejša in najširša nie vašeoa tSVoboden prehod in razvija-luko g trSovinskega prometa skozi
Italija hoče to v interesu Reke same in sVrho konsolidiranja miru z vsemi po jnaVsktmt narodi, vštevši Hrvate Italija ) z veseljem pozdravila zgraditev novih k V prid Hrvatom V Kvarneru, južno i Reke.
Jamstva, ki vam jih ponuja in ki vam jih bo dala Italija, bodo vedno najlibe-ralnejša in najtrajnejša — ker jih brani velik narod — (zaplenjeno). S pomočjo Vaše vlade se jim je že posrečilo zadati hud udarec vaši gospodarski neodvisnosti in že prežijo na vašo politično neodvisnost. Gospodarji so že vaših industrij, vašik bank, vaših železnic, Vaše zemlje: polastili so se vsega pri vas, celo listov, financ in bodočnosti. (Zaplenjeno.) In kot odškodnino, da Vas narede za svoje plačance, bi hoteli seveda vzeti z vašo pomočjo Reko Italiji, (zaplenjeno), toda ne, da bi jo dali Vam! (Zaplenjeno). Uprite se torej, o narodi na Hrvatskem, (zaplenjeno). Priznajte pravice Italije, da prizna Italija vaše, in da se razprši vsak nesporazum med nami!
Živela italijanska Reka ! Živelo^,Jadransko morje, v resnici svobodno! Živel ita-lijansko-slovanski mir, glasnik skupnega blagostanja
Priobčivši ta proglas se je hotela „E-dinost“, kakor soditi iz dolge beline, zagnati po svoji navadi kakor modras proti vsaki možnosti sporazuma z Italijani. Kedar govori „Edinost“ o sporazumu, je Vedno razumeti ta sporazum kot popolno kapitulacijo Italijanov pred Slovani.
Z ozirom na sedanji svetovni položaj je tako stališče, ki se naslanja na anglosaksonska v prilizovanja, seveda popolnoma zgrešeno, kajti Anglija je znala izkoristiti vsak položaj V svojo korist in je radi tega izključeno, da so nesebično navdušeni Anglosaksonci za Jugoslavijo.
Italija in Jugoslavija se morate po naravnem zakonu zbližati kajti drugače ne bode mirnega življenja ne v eni, ne v drugi državi. Trpela pa bodo ljudstva kakor danes in morda še hujše.
Reško vprašanje.
Prav radi verjamemo, da dela reško Vprašanje v današnjem položaju neznosno preglavic italijanski vladi, ki se nahaja med kladvom in nakovalom. Rešiti je treba reško vprašanje tako, da se ne razžali občutljivosti italijanskega naroda, pa tudi ne sme biti rešitev v nesoglasju z zavezniškimi interesi. In hkrati je treba rešiti vozel, ki se je napravil V armadi sami. Razpad italijanske armade bi lahko pričel z izkoriščevanjem reškega podjetja, ki je italijanskemu narodu simpatično. Vojaštvo bi lahko Vleklo na dva kraja, eden z vlado, drugi z D’Anunzijem. Italijanska vlada razmišlja, kako se bi rešila iz tega položaja. Nekateri časopisi poročajo, da se je odločila italijanska vlada za mandat, kar bi bilo razumeti tako, ta bode stavila italijanska vlada zaveznikom predlog, da se jej pusti mandat nad Reko oziroma pravico, da zasede Reko z regularnimi četami in počaka konečne konferenčne odločitve.
To bi bila nekaka angleška rešitev, ker diši po nekaki „zakoniti“ Vreditvi reških razmer in bi odgovarjala pritisku, o kojem govori italijansko časopisje par dni sem.
D’ Anunzio voha seveda zavraten namen, da se bi onemogočilo vsak samostojen načrt in je gluh za take predloge.
Kakor kaže poziv na Hrvate, ki ga priobčujemo na drugem mestu, čuti mož bolj nego vsak drugi, da je treba medsebojnega sporazuma med Italijani in Jugoslovani in ne protektorata tujih koristolovcev.
Nemčija v novih škripcih.
Na Baltiškem, V bivšem ruskem ozemlju ob vzhodnem morju so in se še danes Vzdržujejo skupine bivše nemške armade pod poveljstvom generala von der Golz. Po dogovorih v mirovni pogodbi Nemčija seveda ne more vzdrževati svojega vojaštva v tujem ozemlju in tudi ne pustiti, da se bi bivši nemški vojaki prelevili v vojake kake druge en-tenti ne baš prijagore Vlade.
Francija je gledala s skrbnim očesom ostanke nemške armade, na Kurskem, kjer se ista mudi z očividnim namenom, da dobi globokega stika z novo Rusijo in prepreči vsakemu drugemu tekmecu izkoriščanje te neizčrpne države. Za to je nemška Vlada molče gledala gospor dovanje nemških čet na ruskem ozemlju.
Toda ententa tega ni mogla več prenašati in je energično pozvala nemško vlado, da nemudoma odpokliče generala Von der Golz in njegove divizije. Nemške čete pa odgovarjajo, da se ne premaknejo z mesta, ker morajo čuvati, da se ne zanese boljševiški upliv v domovino. Nič ni pomagala odstavitev generala Von der Golz, žuganja, da se jim odreže aprovizacijo, dovoz municije in ustavi plače. Nihče se noče povrniti, ententa je pa že zagrozila nemški Vladi, da če ne spravi svojih čet domov, jej napove blokado. Nemška vlada je res V hudih škripcih, ker nima moči, da^ bi mogla prisiliti uporne čete k pokorščini.
Nemški časopisi poročajo, da se umikajo čete generala Bermont-a in upa se, da bode te zgled prepričal tudi ostale, da se vrnejo domov in spravijo nemško vlado iz zadrege.
Delovanje vrhovnega zavezniškega sveta.
Iz Pariza poročajo dne 8. t. m.: Vrhovni zavezniški svet se danes ni sestal. Najbrže se bode pečal jutri s poročilom generala Clark, ki je bil odposlan v Ru-munijo, da prouči tamošnji položaj in ki se je Vže Vrnil nazaj.
Vrhovni zavezniški svet se bode pečal dalje tudi z vprašanjem ali se ima podaljšati Bolgariji rok za predložitev odgovora na mirovno pogodbo. Namerava se podaljšati rok 25 dni še zn na-daljnih 10 dni
in drugo 4 do 5 miljonov. Zveza se je s tem finančno občutno oškodovala.
„Times“oV predlog, da bi se ustanovilo meščansko armado, ki bi imela nalog onemogočiti V bodoče Vsak vspeh stavke, ako ne slone iste na opravičenih zahtevah gospodarskega značaja, ni o-stal brez odmeva. Londonski župan je sklical svoje podžupane in je sklenil u-stanoviti urad za nabiranje prostovoljcev, Id naj bi tvorili nekako civilno „milico“ ali „reservo“. Prostovoljci se priglašajo seveda le iz meščanskih strank, toda zanimanje za to organizacijo je veliko.
Atentat na nemškega poslanca Haase-ja.
Iz Berlina poročajo dne 8. t. m. Par minut pred eno je izstrelil neki človek šest krogel proti poslancu Haase-ju, ko je isti hotel vstopiti V palačo državnega zbora. Haase je bil zadet v trebuh, v noge in v roke.
Napadalec je bil aretiran in odveden v prostore državne zbornice. Ni se še moglo dognati njegovo identitete, le (oliko se ve, da je Avstrije.
Haase je pripadal skupini onih socija-listev, ki so obsojali nemški vstop v Vojno. Bili so poleg Poljakov edina opozicija v nemškem državnem zboru tekom vojne.
Angleška stavka.
Dne 7: oktobra so pričele na Angleškem železnice zopet redno poslovati. Le tu pa tam so se branile posamezne skupine železničarjev nastopiti svojo službo trdeč, da vladne koncesije ne odgovarjajo onim, za katere so se pogodili.
Materijelna škoda devet dnevne stavke je znatna; neki časopis ceni škodo na 1 miljardo 500 tisoč lir. Razun tega je I morala izplačati zveza železničarjev na j odškodninah približno osem milijonov I lir in za propagando, potnine, časopisje |
Španska botezen kta 1918
Iz Pariza prihaja poročijo od merodajne strani, da se je cenilo žrtve španske bolezni V prošlem letu na 6 miljonov. Nadaljna raziskovanja prof. Lau-monierja pa dokazujejo, da je ta številka še veliko prenizka.
Pred Vsem ni bila Evropa glavno po-zorišče te epidemije. V Zjedinjenih državah je od 50 do 40% prebivalstva o-bolelo na španski bolezni in umrljivost je znašala še več nego 16 od sto, kar znači 2 miljona mrtvih, zguba ki je v razmeri s 75 000 Amerikancev, padlih v vojni dosti večja nego so bile vojne žrtve. V Južni Ameriki, v Afriki in v Avstraliji niso bile zgube nič manj občutne.' Posebno pa je bila prizadeta Azija. Po statistiki nekega Normann-Whifeja je zahtevala španska bolezen 6 milijonov žrtev med živimi. Splošno se sodi, da je u-morila ta epidemija v 14 mesecih okroglo 20 milijonov ljudi na zemlji, to se pravi sedmino vsega živečega človeštva, torej vsekakor več nego svetovna vojna, ki je umorila 4/I2% vsega človeštva.
Veliko vprašanje je še, ali se ta bolezen ne pojavi zopet v naših krajih, kajti praviloma razsajajo slične epidemije, dokler se človeštvo ne imunizira.
V BOLOGNI
Ponesrečena julijska stavka mednarodnih socijalistov V Italiji je opozorila člane te stranke, da je organizacija pomanjkljiva in potrebna revizije, da se izlušči iz organizacije vse, kar bi moglo ovirati njeni razvoj.
Uradno se je objavilo, da so se pojavile med stranko razne struje, ki si niso jedine V sredstvih, ki bi bila vporabiti, da se pride do vladne moči. Radi tega se je sklicalo za dne 5. oktobra socija-listični kongres v Bologni.
Vdeležili so se ga socijalisti iz vseh krajev, ki stoje pod italijansko upravo in potemtakem tudi iz zasedenega o-zemlja.
Od naših socijalistov se je vdeležil Pas-sigli.Tuntar, Regent in Tuma, ki je svečano naznanil kongresu, da so pristopili slovenski mednarodni socijalisti V italijansko organizacijo Julijske Benečije, da dokažejo solidarnost mednarodnega proletarijata, ki ne pozna narodnih mej.
Po običajnih pozdravih je otvoril sejo tajnik italijanskih organizacij, sodrug Laz-zari in orisal kratko zgodovino od postanka italijanske internacijonale leta 1892 pa do današnjega dne.
Nato se je pričela diskusija, ki jo je morala otvoriti najmlajša stranka takozvana abstinentna, ki vzdržuje načelo, da se pristaši Marxsovega načela ne smejo vdeležiti parlamentarne borbe z meščanstvom, ampak da se morajo posluževati le nasilja in orožja, da pridejo do svojega cilja. Bordiga je vročekrven Napoletanec, ki se mora zagovarjati tudi proti neumnemu predbacivanju, da je a-narhist.
Za njim je govoril minimalist Treves, ki je vspe.šno pobijal trditev njegovega prednika, da kdor ne odobrava prisilnega uveljavljenja socijalističnih načel, qj Vreden imena: socijalist. Z jako prepričevalnimi razlogi je dokazovaf Treves, da je treba spraviti najprej Ves proletarijat na svetu na enako stopinjo moči in sporazuma, kajti inače ni možno sprožiti enotne akcije za polastitev vladne sile. Uči skušnja Ogerske, v koji je bila socijalistična revolucija zadušena edino radi osamljenosti in pomanjkanja Vnanje pomoči. Treves zahteva počasnega in gotovega napredovanja in zavrača kategorično slepo čaščenjo nasilja, ki je je iz- | rodek Vojne surovosti in propadanja kulture, ki podlega posledicam štiriletne kfvave vojne. Splošen vtis ugovora, je bil jako ugoden, četudi daleko ni od-
govarjal čustvom večine.
Trevesovemu govoru je sledil Genna-rijev govor, ki se je postavil na stališče, ki ga je zavzemala mednarodna socijalistična stranka že pri svojem prvem sestanku V Genovi leta 1892. Kot tak zavrača Vsako cepljenje stranke, priznava se pa k novi veri čistih maksimalistov, ki pa za sedaj ne odklanjajo še parlamentarnega sodelovanja z meščanskimi strankami, ker pridejo lepega dne itak v Večino in preobrnejo gnjili socijalni red.
V	obče pa iz časopisja ni mogoče posneti smisel njegovega govora, kakor tudi ne onega prof. Graziadei in drugih govornikov, kojim je bil socijalizem le pojm gospodstva nad meščanstvom brez nika-kega globokejšega pojmovanja družabnih potreb in razvoja človeštva.
V	temo je vrgel luč Turati s svojim govorom, ki je pa bil nenadoma pretrgan vsled odpovedi govornikovega glasu, ki se je nepričakovano pojavila.
Po pravici rečeno, do Turatija nismo imeli zaupanja, ker smo smatrali vedno, da ne odgovori odkritosrčnost tz njegovih bolj ironičnih nego resnih besed.
Toda njegov strasten in pogumen nastop je pač jasno dokazal, da govori mož iz prepričanja, da ne izdaja svoje stranke, ampak dejanski presoja položaj v njegovi celokupnosti in obsoja „eksperimente“.
Dejstvo, da je zadel na sovražen odpor, ki ga je prevpil za nekaj časa, znači, da je večina drugače orijentirana, kar pa nikakor ne more razveljaviti njegovih izvajanj, ki se nam zdč jako premišljene in so napravile tudi globok vtis na poslušalce, toda človek rad misli, kar želi, dejstvo, ki se pojavlja tudi v naši domači politiki, in tako so se Vsi večji socijalistični misleci, ki so vodili in vzgojili stranko, videli nenadoma vrženi na prag.
Glavno besedo je dobila nova struja, ki se jo je nekako umetno krstilo za maksimalistično volitveno stranko, da se vsaj za enkrat prepreči prevelike prepade med posameznimi strujami, ki se zavedajo bolje svojega programa, kakor pa težkoč, ki jih je treba premagati za postopno uveljavljenje jjrograma, ki je prestrašil celi svet, kedar se je dognalo,
I s kakimi sredstvi se skuša uveljaviti ruska revolucija. Zato popolnoma soglašamo s Turatijem, ki je rekel z ozirom na gotovost meščanskega odpora: „Ho-čete-li vojno ali socijalizem?“
«GORIŠKI SLOVENEC»
Zjedinjene države ne marajo za izseljence.
Načelniki strank amerikanskaga kongresa so sklenili, naj se izda naredba, ki zabrani za dobo jednega leta vsako izseljevanje V Zjedinjene države. V dobi tega leta se bo proučilo, kako bode nadalje postopati v tem pogledu. Ta vkrep je baje naperjen proti naseljevanju politično sumljivih elementov in bolševikov, kojih se amerikanski kapitalisti silno boje.
Wilsonova bolezen se obrača na bolje.
Zadnja poročila se glase, da se Wil-sonu obrača na bolje in da prihaja zopet k močem. Baje bi se silno rad povrnil k svojim običajnim opravilom, toda zdravniki mu še vedno zapovedujejo absoluten mir in pokoj.
O kakem nadomeščanju potom podpredsednika skoraj ni več govora.
>
Italijanska vlada je odobrila mirovni pogodbi z Nemčije in z Avstrijo.
Italijanski kralj je podpisal dne 6. t. m. kr. odlok, s kojim se odobruje mirovno pogodbo sklenjeno med Italijo in Nemčijo v Versaillesu dne 28. junija t. I. ter z Avstrijo v St. Germainu dne 10. septembra 1919. Odlok se glasi:
„Na predlog svojega ministra vnanjih zadev in po zaslišbi ministerskega sveta, smo odločili in odločamo kakor sledi:
Člen 1. Odobruje se mirovna pogodba sklenjena med Italijo in Nemčijo in podpisana v Versaillesu dne 28. junija t. 1. (oziroma med Avstrijo in Italijo dne 10. septembra 1919 v St. Germainu).
Člen 7. Ta kraljevi odlok se predloži zbornici, da ga vzakoni.
Člen 5. Z drugim našim odlokom, ki se predloži istotako zbornici v odobritev, se določi dan, s kojim se bode smatralo Vojno stanje kot popolnoma qdpravljeno.
Kaj nameravajo Zjedinjene države?
„Cofriere deila sera“ posnema iz angleškega časopisa Times-a, da zna imeti Wilsonova bolezen dalekosežnejše posledice, nego se sploh misli. Zdi se, da prevladuje V Washingtonu mnenje, da je mirovna konferenca še le bolj zamotala mirovna Vprašanja kakor pa rešila.
Pojavlja se vsled tega tendenca, da se bi otreslo evropejskih političnih vprašanj in posvetilo raje vso pozornost razvoju trgovskih odnošajev z Evropo, kojih vspostavitev smatrajo Amerikanci kot prvi predpogoj za konečno ureditev političnih vprašanj. Ta politika nezanimanja dobava vedno več pristašev, posebno vsled naraščajoče industrijske krize, ki dovaja Amerikance do tega, da obsojajo vskako vmešovanje v tuje zadeve, dokler niso vrejene njihove notranje zadeve.
Aretacija špartakovca Lcwiena na Dunaju.
Na Dunaju je bil aretiran znani bavarski vodja Špartakovcev Levvien. Delj časa se je skrival po Dunaju, toda konečno ga je avstrijska vlada spravila na Varno.
Domače vesti
Orožni listi zopet preklicani. Pred »e-
kaj dnevi so se lovci vže veselili, da dobe zopet dovoljenja za nošenje orožja in lov. Toda med tem je došla nova odredba, ki preklicuje prejšno, s kojo so bili civilni komisarji pooblaščeni izdajati orožne liste in lovska dovoljenja.
Kip matere Božje na Kostanjevici. Leta 1600 je daroval goriški patricij Conte Della Torre menihom na Kostanjevici kip device Marije, ki je bila do izbruha vojne med Avstrijo in Italijo izpostavljena javnemu čaščenju.
Ko je pričelo bombardiranje Gorice, se je na ta kip matere božje popolnoma pozabilo. Toda prošlega meseca decembra je neki italijanski stotnik našel kip močno poškodovan V bližnjih zakopih in tukajšne nune uršulinke, V kojih samostan je bil kip prenešen, so poskrbele, da se je kip zopet prenovilo.
Na roženvensko nedeljo je bil kip v svečanem sprevodu prenešen v novo kapelico na Kostanjevici. Sprevod je šel iz stolne cerkve z godbo in korporativno vdeležbo mestnih katoliških društev ter obilnega občinstva.
Pred kapelico je pričakoval nadškof sprevod in je lastnoročno posadil kip matero Božje na njeno mesto.
Tatovi v „Unione militar«“. Eno prej-šnih noči so udrli tatovi v prodajalno tukajšnega trgovskega podjetja „Unione militare“ na Verdijevem tekališču in odnesli precej perila in svršnikov za skupno vrednost 1122 lir.
Tatvina je bila naznanjena karabiner-jem v Via Dogani.
B«g ujetnikov. Iz koncentracijskega taborišča vojnih vjetnikov v Plaveh je pobeglo prejšno noč 12 avstrijskih vjetnikov. Vojaške oblasti jih iščejo.
Vlak ga j« povozil. 261et stari Avgust Montalban, pripadoč 1780ti stotniji strojnih pušk, je stal na straži pri vhodu tunela med Dornbergom in Batujam.^
Montalban je na straži ob železniškem tiru mirno zaspal.
Ob 5'45 je došel vlak iz Ajdovščine, ki je nesrečnika grozno razmesaril.
Straža, ki je prišla, da ga izmenja, je stala pred groznim prizorom. Obvestila je o nesreči vojaško oblast v Prvačini.
Izpred sodnije. Dva mladeniča iz Gra-deža imenoma Franc Tognon in Ivan Lugnan sta bila obdolžena od že v zapor obsojenega Antona Rangon, da sta mu pomagala pri ponočnem vlomu v proda-' jalno Domenike Grego. Morala sta se zagovarjati pred okrožnim sodiščem, ki jih pa ni moglo obsoditi, ker je prizadeta priča kategorično izpovedala, da je videla tatu, ki ni imel nobenih pomagačev. Z ozirom na to izjavo je sodni dvor o-menjena obtoženca oprostil.
— Pred sodnijo se je morala zagovarjati 42 letna Inocenca Corbato in njena hčer Frančiška, ker so našli pri njih perilo in jestvine, ki so se izkazale kot lastnina trgovcev Pasqualis in Mar-chesini.
Obtoženki ste se zagovarjali z občo anarhijo in javnim pozivom županstva, naj reši Vsak kar more svojega in tujega, ker se je pričakovalo plenjenje od strani umikajočega .se avstrijskega vojaštva.
Državni pravdnik Dr. Vinci sam je predlagal oprostitev. Sodni dvor je smatral, da niste imeli obtoženki slabih namenov in jih je oprostil.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici naznanja izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra 1919 ob 10. uri zjutraj v Gorici V dvorani blagajne (Via G. Leopardi 6), kjer se bode razpravljalo sledeči dnevni red : 1. Poročila; 2. Predložitev računskega poročila in sklep računov za leta 1914, 1915, 1916, 1917 e 1918; 5. Volitev načelstva, nadzorovalnega odbora in razsodišča; 4. Razna vprašanja in predlogi delegatov.
ZA NAČELSTVO zač. predsednik: A. Salla I. r.
OP. Delodajalci se lahko dajo zastopati na občnem zboru po svojih obratnih uradnikih, koji morajo biti pooblaščeni z rednim pooblastilom in mandatom (§ 18. zak. 30. 3. 1888). — Vsi delegati (toliko isti izvoljeni od članov blagajne, kolikor oni izvoljeni od delodajalcev, odnosno njih pooblaščenci (§ 18) morajo priti na občni zbor z izkaznico (§ 29. toč. 7, 3. odst. pravil).
Razpis natečaja.
Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika občine, sanitarnega okraja in okrajne bolniške blagajne v Postojni; s tem je združeno tudi mesto ravnatelja civilne bolnice postojnske.
Letna plača znaša Lir. 1500;— za zdravniške obiske, Lir. 1000: — za zdravniško delo okrajne bolniške blagajne in Lir. 3000:— za ravnateljsko delo v bolnici. S temi dohodki je združena še iz-venredna odškodnina v znesku Lir. 2000:-.
Zdravnik bode dolžan voditi civilno bolnico in zdraviti v bolnico sprejete bolnike, potrebne notranjega ali kirur-gičnega zdravljenja; obiskovati in nuditi zastonj zdravniško pomoč ubogim sanitarnega okraja in izvrševati cepljenje.
Za slučaj celodnevne odsotnosti iz svojega bivališča v Postojni dobi zdravnik od sanitarnega okraja povrnjene stroške za Voz in dijeto V znesku Lir. 8, drugače znaša dijeta Lir. 4.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje na komisarijat za samoupravne zadeve dežele Goriško-Gradiščanske V Gorici s sledečimi listinami do dne 25. oktobra 1.1.
L rojstno spričevalo,
2.	potrdilo o pristojnosti, izdano od občine,
3.	doktorsko diplomo o medicini in kirurgiji in druge listine, s katerimi dokažejo zadostno kirurgično prakso,
4.	spričevalo o lepem obnašanju,
5.	eventuelne druge listine.
Gorica, 7. oktobra 1919.
Komisarjat za samoupravne zadeve
dežele Goriško-Gradiščanske.
Kr. Komisar Dr. PETTAR1N.
Vozni red na goriških postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
415 D. V Benetke (preko Vidina) *)
910 H.	„
1610 D.
20-25 O. „	„	.
*) le v pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek)
O. „	„
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
9-56 v Podbrdo (osebni vlak)
^ „ „ „ „
B. Odhodi proti Trstu.
8-55 V Trst (osebni Vlak)
1710 „ s „
Ajdovska železnica.
A.	Odhodi.
9.15 mešani vlak iz južne postaje 16.40 n n	n n
B.	Dohodi.
6.50 mešani Vlak iz Ajdovščine
„D“ pomeni „brzoVlak“, ,’„H“ „hitri vlak“, „O* „osebni vlak“.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL
Upravitelj in urednik: Karol Jušlž. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Išče se služkinja,
več pove uredništvo.
n umri i mumrnmm
Gorica, Gorso G. Verdi II
TU
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
TuniiiiiiiTrumiiiiimT
!BAZARl
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
Qi n d
Prodaja se vse na drobno in oa debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Orazietti»Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
ix Kojskegai.
KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N Tommaseo)
naenroti cekve.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA D AKTE J,
Mnogo let asistent pri Dr. PIKI ZobozdravniškS satelje
Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne
✓ ✓XXX SSS^/SSVS/SS S S/S S S/S/S S XXX
POZOR!
Uče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
X>XXXXXXX<XXXXXXXXX>rXX/>''^^^-'^'/
,—_—
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicolö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
G. Temil - Gorica
Via G. Carducci št, j
nasproti Montovi hiši fßj
@3
®	.	ffi
gg üozsxriBai in brusiBnicss na električno gonilno silo.
rja	- —	“ Btl
^3	Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.
g§ Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja gg	in se jamči za izvršeno delo.	g§
pl Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju H	kirurgičnih in drugih sličnih orodij.	|g
Prodaja tudi teaSetno predmetu
$ JAKOB ŠULIGOJ $
d*—
GGR3ÜA - URAR - GORICA
Gosposka ulica št. 19.
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih švicar-:: skih ur po najnižji ceni! :: Jamčnina od enega do 5 let.
^ X X xxxx XXXXXXXXXXXXXXXX XXX XXXX
se dobi v papirni trgovini
ASfitOBiA PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18,
ri je bogato založena z raznovrstnimi »isarniškimi potrebščinami, šolskimi knji-jami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in iprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
XXXXXXXXXX XX XX >XXXXXXX X XX XX XXX
01 lili
—■rrir.»^-,...
C0RS0 G. VERDI 38.
V
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, ca i® i>arv ’■ L d. s as
SLOVENSKE ME.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „italijanščina za Slo-a vence" sp V. Bandelj. ® Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-a a venska postrežba a e
m

Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št 4
Zaloga manofakturnega blaga na doliejo
imF ”z’n ERNE CEHE
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, fijello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kor min, Tržič.
Depoziti - posojila - odračimi
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
L
\m
J