Iz domače ir1 tttje IJral<s e 
prispevek povezal naše interese in prizadevanja v prid 
varnosti in zdravja gozdarskih delavcev in s tem iz-
boljšal gospodarnost dela gozdarskih gospodarskih 
d11.lžb. 
VIRI 
LIPOGLAVŠEK, J..l. J 993 . Nezgode pri delu v družbenih goz-
dovih Slovenije.- Zbomik gozd . m les , 41, s. 111-13 7. 
GDK: 304 + 308 
Gradivo varnostnikov gozdarskll1 podjcrij - Splošno zdruienje 
gozdarstva Slo,·enlje: Bled· l. Jeklar; Bre2ice- B. Papac: 
Celje - 8 . Jurko.: Kočevje - L. Poje; Kranj - V. Novak: 
Ljubljana- 1. Žvab; Manbor- M. Verdnik: M. Sobota- J. 
Kocet; Nazarje - S. Uzar: Novo mesto- A. Ka stelic: Postojna 
- B. Ples ničar; G. Radgona; Slovenj Gradec - E. Ruter; 
Snežnik · R. Z:ldmk: Tolmin - R. Vončma . 
Zagotavljanj e varstva pri delu pri manjših pravnih osebah, ki izvajaj o 
proizvodna dela v gozdarstvu 
Bogdan PLESNIČAR* 
UVOD 
Gozdarska obrtna dejavnost je bila v preteklosti 
slabo razvita. Lahko rečemo , da v organizirani gozdni 
proizvodnji , izvzemši privatne gozdove, skorajda nis-
mo poznali ob11niškega načina izvajanja gozdnih del. 
Z velikimi družbeno- političnimi spremembami v Re-
publiki Sloveniji po letu l991 se je stanje na tem pod-
ročju bistveno spremeniJo. Nova uscavna in zakonska 
podlaga sta omogočili hirer razvoj novih razmer na trgu 
storitev in delovne sile na področju gospodarskih in 
negospodarskih dejavnosti. Gozdarstvo se je že v za-
četku soocilo z velikimi organizacijskimi , ekonomski-
mi in socialnimi težavami, ki so se bliskov im zaostro-
vale in pripeljale slovensko gozdarstvo v položaj veli-
kih racionalizacij, odhodov delavcev: ukinjanja neka-
terih osnovnih dejavnosti in s tem povezanim padcem 
gospodarske in ekonomske moči. K dokončni spre-
membi razmer ter novi ureditvi stanja na terenu je svoj 
delež prispeval tudi novi Zakon o gozdovih (Ur.l. RS, 
št. 30/93), ki je postavil nove okvire slovenskemu goz-
darstvu in gozdarjem. 
2 SPREMEMBE NA TRGU STORITEV IN DE-
LOVNE SILE 
Nekdanja Gozdna gospodarstva so se različno od-
zvala na nove razmere. Nekatera, žal je bi lo teh manj, 
so sicer bisrv·eno zmanjšala :;voj obseg dejavnosti, ven-
dar so v svoji osnovni ponudbi obdržala vsa tista pod-
ročja dela, ~a katerih so bila dejavna tudi prej . Vzpo-
• B. P., var. inž ., Gozdno go~podars1vo PostoJne d.d., 
Vojkova 9, 6230 Poslojnll. SLO 
420 
redno tem procesom so na trgu dela in storitev začele 
nastajati tudi nove samostojne proti tne enote- podjetja, 
bodisi izpeljanke iz nekdanjih GG-jev ali njihovih 
organizacij skih enot. Na drugi strani se je kot konku-
renčen partner na trgu dela in storirev začelo pojav-
ljati vse večje število manjših pravnih oseb, d.o.o. -
jev in samostojnih podjetnikov z registrirano gozdarsko 
dejavnostjo. V Sloveniji je danes z gozdarsko dejav-
nostjo registriranih 49 pravnih oseb (vir: Agencija RS 
za plačilni promet, maj 1998). Na področju gozdarstva 
pa izvaja dela tUdi J 25 samostojnih podjetnikov (Vir: 
Gospodarska zbornica, maj 1 998). 
2.1 Pojav nelojalne konkurence in neurejen 
nadzor nad novo nastalimi razmerami 
Osnovni problem, ki se je oblikoval že na samem 
začetku ustanavljanja novih manjših podjetij in zasebnih 
izvajalcev del v gozdovih, je bila pretrgana kontinuiteta 
organiziranega zagotavljanja vseh tistih predpisanih aktiv-
nosti, ki so v nekdanjih gozdarskih delovnih organizacijah 
potekale. Če upoštevamo dejstvo, da je večina lastnikov 
manjših zasebnih podjetij in samostojnih podjetnikov izšla 
iz vrst nekdanjih delavcev Gozdnih gospodarstev, potem 
je še posebej nerazumljivo to, da novo nastali nosilci de-
javnosti niso znali ali hoteli sebi in svojim zaposlenim 
zagotovili osnovnih pogojev in ukrepov s področja varstva 
pri delu. Stan je na terenu je v času med leti 1993 do 1997 
začelo postajati nevzdržno, saj je nelojalpa konkurenca 
Gozdnim gospodarstvom povzročala velike težave pri 
pridobivanju del. 
Ustrezne državne institucije, ki bi morale poskrbeti 
za ureditev razmer na vseh področjih poslovnega živ-
GozdV 56 (1998) 9 
r 
ljenja, so na zatečeno stanje reagirale zadržano, brez 
pravega načina odkrivanja, ukrepanja in stalnega nad-
zora na tem področju. Da bi razmere postille še bolj 
dramalične. so bili z dejanskim st;mjem na \erenu sez-
nanjeni samo gozda Lji, zaposleni v Gozdnih gospo-
darstvih. Ukrepanje zaradi evidentiranih nep ra vi 1 nosti 
je bilo glede na pristojnosti omejeno le na dobrona-
merno opominjanje in opozarjanje. Iz varstveno-teh-
ničnega vidika bi zelo težko trdili, daje popolno opuš-
čanje zagotavljanja določenih predpisanih varstvenih 
ukrepov normalen pojav v nekem r;rehodnem obdobju. 
Ze ničkolikokrat utemeljeno strokovno dejstvo, da je 
med drugim temelj gospodarsko uspešnega podjetja 
tudi urejeno področ je varstva pri delu, je v lem primeru 
naletelo na popolno aroganco. 
2.2 fskanje ustreznih rešitev za nastale težave pri 
zagotavljanju va rs tva pri delu 
V nekaterih primerih so odgovome osebe za varstvo 
pri delu v Gozdnih gospodarstvih uspele doseči kom-
promis med pogodbeni ma strankama pri oddaji in iz-
vedbi del na ta način, da so pogodbe o izvajanju del v 
gozdni proizvodnji sklepali le s tistimi zunanjimi iz-
vajalci del, ki so dokumentirano izkazovali urejeno 
.<=a~nje !Ul področju varstva pri delu. Izkazalo se je, da 
Je bLI ukrep pozitiven, vendar pa to ni način za celostno 
rešitev tega problem<J. Izvajanje del v gozdni proiz-
vodnji je zaradi stalnega spreminjanja mikrolokacije 
delovnega prostora specificnega 2načaja. Tudi velika 
razpršenost delo\•išč v gozdnem proscoru, slabše pro-
metne povezave ter težko dostopni gozdni predeli so 
za neorganiziran ali slabo organiziran nadzor ovira joči 
pogoji, ki zelo otežujejo kontrolo nad izvajanjem del 
v gozdni proizvodnji. V službah za varstvo pri delu v 
okviru gozdnih gospodarstev po Sloveniji žat ugotav-
ljamo, da je nadzor nad manjšimi pravnimi osebami 
in samostojnimi podjetniki, ki izvajajo proizvodna dela 
v gozdarstvu, zelo pomanjkljiv, oziroma ga v določenih 
primerih sploh ni. Odgovomi v večjih gozdarskih dru?-
bah so pri evidentiranju kršitev ukrepov varstva pri delu 
zasebnih izvajalcev del zelo omejeni. 
Vzrokov za takšno stanje je več. Ne moremo mimo 
ugotovitev, da je problem širši in večplasten in je kot 
tak rešljiv samo s stalnim in koordiniranim sodelovan-
jem vseh. tistih strokovnih delavcev, ki se s to proble-
matiko ukvarjajo profesionalno. V tem krogu bi mo-
rale poleg določenih drzavnih institucij, ki ponujajo 
strokovne usluge iz varstveno-tehničnega področja, 
inšpekcijskih služb, zavarovalniških hiš, večjih gospo-
darskih dmzb, ki zaposlujejo lastne strokovne delavce 
GozdV 56 (1998) 9 
Iz clorr1ače in tttje prakse 
na podrocju varstva pri delu, tehnologije. projektiranja. 
konstruiranja in servisi ranja, nedvomno imeti sta Ino 
mesto vse vzgojno-izobražev(l]ne institucije, ki ljudi 
izobražujejo in usposabljajo za varno delo v gozdu in 
lahko že v osnovi podajo najboljše infonnacije o zah-
tevah delovnega področja. 
3 ANALIZA PODATKOV IN UGOTOVITVE 
Pri zbiranju podatkov, na osnovi katerih lahko vsaj 
delno pojasnimo glavne vzroke za nezadostno in ne-
uslrczno urejeno področje varstva pri delu pri "ečini 
manjših pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, smo 
v ana] izo vključili vse tiste zasebnike, ki izvajajo dela 
v gozdni proizvodnji (sečnja- spravilo) na postojnskem 
gozdno gospodarskem območju in imajo z Gozdnim 
gospodarstvom Postojna d.d. podpisane tudi pogodbe 
o izvajanju del. Ugotovitve o stanju na tern območju 
so seveda primerljive tudi z ostalimi slovenskimi goz-
dnogospodarskimi območji, saj je stanje zaradi kom-
pleksnosti problema zelo poenoteno. Na pos1ojnskem 
gozdnogospodarskem območju izvaja dela v gozdni 
proizvodnji poleg Gozdnega gospodarstva Postojna 
d.d. še 22 samostojnih podjetnikov in 4 dru2be z ome-
jeno odgovornos~o. Na osnovi informacij in podatkov, 
zbranih neposredno od zasebnikov, vključenih v to 
analizo, je mogoce pojasniti večji del vzrokov za ne-
urejeno stanje pri zagotavljanju ukrepov varstvLJ pri 
delu. 
Ugotavljamo, da pri večini zasebnikov primanjkuje 
strokovnega znanja oziroma so o dolocenih strokovnih 
spoznanj ih varstvene stroke neosveščen i. Še posebej 
se ta neosveščenost kaže, ker ne poznajo novosti z 
zakonodajnega, varstveno- tehničnega in tehnološkega 
ter v poveznvi s tem tudi z ekonomsko-socialnega pod-
ročja. Dejstvo je, da nihče izmed manjših pravnih oseb 
in samostojnih podjetnikov ne zaposluje nikogar, ki bi 
se forma! no vsaj del svojega delovnega časa poklicno 
ukvarjal z varnostno problematiko in opravljal zakon-
sko predpisane aktivnosti. Nihče izmed evidentiranih 
tudi nima zagotovljenega stalnega servisiranja pred-
pisanih periodičnih varstvenih aktivnosti. Nosilci de-
javnosti so v večini primerov tudi fizični izvajalci deL 
Pri takšni organizaciji se postavlja vprašanje, kdo sploh 
je nadzorni organ nad izvajanjem del in kakšne so 
njegove pristojnosti. 
Med zasebniki močno prevladuje delež nešolanega 
kadra- priučen ih je kar 24 od 26 nosilcev dejavnosti. 
Le v dveh primerih evidentiramo strokovno usposo-
bi tev s končano poklicno šolo ustrezne smeri. 
421 
Iz dornače iil tttje pral-ese 
O Priučen delavec 
O Šolan delavec 
3,2% 
Grafikon 1: lzobrazbena snukrura zasebnikov- I)Osilcev dejavnosti 
Pri zasebnikih je število zaposlenih zelo majhno. 
Velika večina zasebnih delodajalcev legalno ne zapo-
sluje nobenega delavca. Le v 5 od 26 primerov evi-
dentiramo skupaj 1 O zaposlenih in prijavljenih delav-
cev, kar pomeni, da zaposlujejo zasebniki od 1 pa naj-
več do 3 delavce. Izobrazbena struktura zaposlenih pri 
zasebnikih je zelo različna, prevladuje kader s stro-
kovno pri učitvijo za de 1 o, števi 1 čno ne zanemarljivi so 
tudi primeri nešolanih delavcev brez strokovne pri-
učitve. 
Z ani mi voje, da do ·prvega i nšpek torjevega obi ska 
ni na lastno iniciativo nihee v zakonsko določenem 
roku opravil predpisanih periodičnih pregledov sred-
stev za delo, zdravniškega pt·egleda in preizkusa znanja 
iz varstva pri delu. Nezadostno poznavanje pravne in 
tehnično izvedbene urejenosti ukrepov s področja var-
stva p1i delu se kaže tucli pri zapletih v primeru nezgod 
pri delu in tožbenih postopkov, ko med drugim igrajo 
ključno vlogo rudi predpisani dokumenti in dokazila 
kot dokaz o izpolnjevanju ukrepov varstva pri delu. 
Ugotavlja se, da so sredstva za delo, delovne priprave 
in naprave v lasti zasebnikov večinoma zastarela (pre-
glednica 1) in pomanjkljivo opremljena, da so zelo 
slabo vzdrževana, poškodovana in kot takšna ne zago-
tavljajo minimalnih pogojev za varno delo. 
Preglednira 1: Stevilo !ralaotjev po proizvaj11lcu in 1ipu 
Zap.~t. Proizvl\jalec in tip trakt01ja Skupno ~tevilo 
1 !MT- 558 2 
2 IMT- 560 12 
3 JMT- 56\ 3 
4 TORPEDO TD - 75A 1 
5 ZETOR 63.40 1 
6 MASEY FERGUSON 375 2 
7 BEl.T GV -70 3 
8 BELT GV- 50 l 
9 LKT-81 1 
4 22 
Na najstarejših traktorjill so pogosti strojc!omi in 
okvare. V kolikor teh poškodb ne odprllvljajo pooblaš-
čeni servisi, je opaziti različne cenene improvizacije, 
te pa večinoma niso v skladu s splošno veljavnim, 
strojegradbenimi ter varstvenimi načeli. 
Pri motornih žagah, drugih delovnih pripomočkih 
in opremi ter ročnem orodju je slika drugačna. Pred-
vsem zaradi finančno lažjega dostopa do novejših in 
sodobnejših motornih :žag ugotavljamo, da v pretežni 
meri uporabljajo profesionalne motorne žLJge različnih 
proizvajalcev in tipov, ki niso starejše od 3 let. 
Delež. v 
% 
80 
60 
40 
20 
o 
Trakt orji 
letnik 
l975 in 
st arej~i 
T raki orji 
letnik 
1985 in 
starejši 
Traktorji Traktorji 
letnik letnik 
1990 in ]996 io 
starejši starejši 
Graf1kon 2: Starost traktOrJev in traktor~ke opreme 
3.1 Objektivni vzroki za nerazrešena vprašanja in 
težave 
Večina zasebnih izvajalcev del ter manjših pravnih 
oseb se pri iskanju rešitev za ureditev stanja v skladu 
z veljavnimi predpisi v prvi vrsti sreča s pomanjkljivo 
infonnacijo o tem, kako, kje in kdo je sploh pristojen 
za izvajanje predpisanih ukrepov s področja varstva 
pri delu in ali je po strokovni plati dovol.i primeren ter 
pozna področje gozdarstva in njegove posebnosti. 1 z-
kazalo se je, da se pojavljajo večje težave tudi pri 
nakupu sredstev za delo, ostale opreme in osebnih 
varovalnih sredstev. Ker ne poznajo novih predpisov, 
trgovci izrabljajo nevednost strank in prodajajo blago, 
ki ne ustreza več določenim zahtevam. Ob nakupu 
novih sredstev za delo je pogosto pomanjkljiva 
spremljajoča dokumentacija, v določenih primerih je 
sploh ni. 
4 ZAKUUČEK 
Kot že rečeno, so ponavljajoče se težave na tem 
področju večplasme. Zaradi kompleksnosti problema 
bi bilo koristno in učinkovito oblikovati organiziran 
GozdV 56 (1998) 9 
t.cr poenoten pristop k njegovemu reševanju. Nedvom-
no imajo organizirane službe za varstvo pri delu v 
večjih gozdnogospodarskih dmžbah ali podjetjih veliko 
možnosti ter strokovne in materialne osnove, da bi 
lahko z nudenjem svojih uslug dovoU kakovostno 
opravUale dogovorjena dela in aktivnosti na področju 
GDK: 304 : 308 : 946.3 Zavod za gozdove Slovenije 
I z clomače in tuje prakse 
zagotavljanja predpisanih ukrepov varstva pri delu. 
Nenazadnje pomeni strokovno povezovanje ma1~ših iz-
vajalcev z večjimi tudi možnost za napredovanje in iz-
popolnjevanje kakovosti opravljenih storitev ter šitjen-
je strokovnega znanja s področja varstva pri delu ter 
novih tehnologij. 
Organiziranost varstva pri delu na Zavodu za gozdove Slovenije 
Janez SLAVEC* 
UVOD 
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pravna oseba 
s statusom javnega zavoda, ki ga je ustanovila Vlada 
RS, in opravlja dejavnosti javne gozdarske službe v 
vseh gozdovih Republike Slovenije. 
Naloge večine delavcev ZGS so tako vezane na 
terensko delo, ki ga štejemo med dela s povečano ne-
vamostjo, to pa zahteva intenzivno vključevanje var-
stva in zdravja pri delu. Že od začetka delovanja Za-
voda je bila področju varnega dela posvečena velika 
skrb, zelo hitro je bil sprejet Pravilnik o varstvu pri 
delu, ki natančno določa pravice, dolžnosti in odgo-
vornosti ter organizacijo v zvezi z varstvom pri delu. 
2 DELA IN NALOGE DELAVCEV ZGS 
Večino nalog delavcev ZGS je takih, da zahtevajo 
praktično stalno prisotnost na terenu, na prostem, v 
gozdu, zelo malo del je izključno pisarniških, več pa 
je "kombiniranih" pisamiško-terenskih del. l'v1edtem 
10% 
20% pisamiška dela 
Grafikon 1: Struktura delovnih nalog 
70% terenska 
dcln 
"'J. S., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna 
pot 2, Ljubljana, SLO 
GozdV 56 (1998) 9 
ko terensko delo predstav Ua gibanje na prostem v zelo 
različnih vremenskih, talnih, sestojnib in terenskih 
pogojih, je pisarniške delo vezano predvsem na delo z 
računalnikom. 
Ne glede na delovno mesto oz. na vrsto del, pa 
morajo biti vsem delavcem, v vseh pogledih zagotov-
ljeni ugodni pogoji za varno in zdravo delo. 
J NEVARNOSTI IN NESREČE PRl DELU 
Čeprav ZGS ne opravlja proizvodne dejavnosti, je 
narava dela taka, da sta varnost in zdravje zaposlenih 
precej ogrožena. Glede na nevarnosti, ki so tesno po-
vezane z naravo dela, lahko delavce na razllčnih 
delovnih mestih združimo v tri kategorije: 
a) terenski delavci - gozdarji: 
-padci- hoja po stnninah, brezpotjih, skalah, zmrznje-
nem snegu, mokrem in blatnem tere11u, 
- napad divjih živali, 
- piki žuželk in klopov, ki prenaša jo bo le zni, 
- vremenske neprilike, 
- sred st\'<~ za delo (avto), odkazilna sek iri ca, motoma 
žaga, žičnica; 
b) terenski delavci- lovci: 
- padci- hoja po stm1inah, brezpo~ih, skalah, zmrznje-
nern snegu, mokrem in blatnem terenu, 
- n<~p<~d divjih živali, 
- piki žuželk in klopov, ki prenašajo bolezni, 
- vremenske neprilike, 
- uporabe strelnega orožja, 
- delo na višini, 
- sredstva za delo (avto), motoma žaga, žičnica> ko-
silnica, ročno orodje; 
423