M korUU delav-!k«g»l|u(lttvk. Deliv. d to opravicenl do IHgi kar productra)o. This P*P«r ¿«voted ihc interests of the working class. Work-are entitled to all what they produce. ïfniTil*' •*«>•»<»-«'»•• maticr, |W7. »t tb. ikmI off!.-« »» linea«» III. uudvi the Act of « ougr«»» of M •roh Ir4. ITO Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". 91 PAZ1TH šs na številko v oklepaju-ki »e naha|a poleg vašega naslova, prilepile* nitga spod a | ali na ovitku. Ako (214) |e številka tedal vam s prihodnjo štsvilko našega lista po-naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. Stev. (No.) 213. hočeš biti socialist .jugosl. soe. zveza v Ameriki je slaba v primeri z bratskimi strankami v starih industriaUiih deže-Jgb in v Ameriki. To res ni nič ptufa. Kajti Četudi ja gotovo» tig »e zbere sčasuma po vseh deže-lih v aoe. stranki vse, kar je za-postivljeno v kapitalistični družbi, tla tor»*j postane soo. stranka prej ali slej splošua ljudska stranka. je vendar v začetku njenega razvoja le delavstvo sposobno čutiti ali vsaj slutiti, da mu je pravi prostor le pod rdečo zastavo. In ker smo prinesli iz stare domovini» stari podedovani greh: držimo se šeg in navad svojih očetov, so pogoji za razvoj socialne de-Jjaokrari.i»' težavnejši, kakor med jptigimi ameriškimi narodi. Veii-d«r pa je skrajno neumno, posmehovati se naši jugosl. soe. zvezi, kajti z ozirom na klaverne razmere med ameriškimi Slovenci, je njen razvoj dovolj krepak, oa opraviči z ado vol j nos t z dosedanjimi uspehi in najlepše nade za prihodnost. Razume se, da mora biti tudi ta zadovoljnost le relativna. kajti vsakemu vnetemu so-drugu bi bilo ljubše, ako bi bilo slovensko ameriško delavstvo doseglo dvakrat ali trikrat toliko, kolikor je. Toda treba se je včasih vendar spomniti, kako je bilo se pred recimo osmimi leti pri nas. In kdor tedaj ne prizna, da je napredek stranke vsega spoštovanja vreden, mora biti slep ali pa hudoben. Kdor ima priliko opazovati delo na mnogih točkah, bo spoznal. da je govoričenje o mrtvilu iipolnoma neosnovano. Narobe! Pf mnogifc krajih se je prav zadnje čase še le začelo prav bujno razvijati strankino življenje. Toda to naj se nikar ne smatra za uspavanko ali za vabilo na počitek. Prav imajo tisti, ki žele več dela in več uspehov, tisti, ki gledajo vedno naprej in kt se nikdar ne zadovolijo s tem, kar se je do-seplo. Teh je menda večina v zvezi in kar povedano bodi, da bi bilo žalostno, če jih ne bi bila večina. Pa imamo mnogo nezaduoljne-iev ,je prav. Toda če je nezadovoljnost lepa reč, vendar sama po «ebi ne zadostuje. Ona nas lahko goni na delo, če pa ne -stori tega. tedaj je ne le brezplodna, ampak eelo škodljiva. Če se nezadovoljnost izraža le v godrnanju, v negativni kritiki ali pa v prepirih, tedaj ne pospešuje dela. temveč ga ovira. Nezadovoljnost, katere nam je treba, mora biti drugačna. Iz nje mora izhajati volja, da se odpravijo razlogi nezadovoljnosti, volja pa se mora izražati v delu. Socialistična strankn se razlikuje od vseh drueih ne le po svojih temljnih načelih in po svojih ciljih, ampak tudi po svoji sestavi in po načinu svojega dela. V meščanskih strankah je vodstvo vse. Pristaši pa so material za volitve. Soe. stranka je pa enota vseh Rvojih članov .Vredna je toliko. kolikor -so vredni vsi skupa j, in toliko dela opravi, kolikor ga opravljajo vsi skupaj. Seveda ima soo. stranka «vojn aačfda in svoj program. Kdor ne priznava teh. nima ničesar iskafi v stranki. Besede, ki so včasi «1 i-Sijo: Masa hoče to, masa misli °no, so br«*z pomena za stranko. i*ta masa ni socialistična. Zato je treba, v nima zveza nič, le ško-'^jejo ji. Soeialist mora znati do-tozati. da je. kar trdi. To se pra-V]- Pred vsem mora biti oreani- Kako in kje t Saj aem član svoje strokovne ^ronizHeijp"; pravi ta. "Jnz sem konsiimnem društvu", pripo- Ctiicago, 111., 10. oktobra ( Oct ), 1911. Leto (Vol.) VI. veduje oni. To je vse lepo. Če se bila obenem čudodelnemu vojšča-količkaj zavedaš, da si delavec, ku določena letna plača 720 rei- je tvoja dolžnost, da si član svoje sov (okolo 2000 K.) Ker je ta sta- strokovne organizacije. Ona ti je ra odredba še doslej v veljavi, je potrebna, da dosežeš boljše raz- *<*daj finančni minister v "skrip- , ______, mere v svoji delavnici. Jn nikar eih" in bo za enkrat rad ali ne-l v vieah. Ena ura bolečin v vicah ue misli, da je posebna zasluga, rad izplačal svetniku gažo. V bo- pa izbriše jeden greh. Potemta- ce si strokovno organiziran; le doče pa se finančni minister lah- V 20 letih da to 60.000 grehov. Ako vzamemo, da jih morejo na še molitve in miloščine izbrisati polovico, jih ostane še vedno 30. 000, za katere se moramo pokoriti ko*izogne tega, še aktivnega "ve- greh bi bil, če ne bi bil organizi ran. Tudi če si član konzumne or- terana". On iii njegov tovariš v ganizaeije, se nimaš kaj bahati, vojnem ministrstvu naj "božjega zaradi svojih interesov si tam, se- vojščaka" uvrstita med stare re-bi hočeš pomagati, ako kupuješ v zerviste, saj je zaslužil — pokoj, svoji organizaciji namesto pri raz- # * rednem nasprotniku. S tem pa še _ Resničen čudež iz novejšega nikakor nisi spolnil svoje politič- casa. Različne so metode duhovne dolžnosti. Ako hočeš biti ,*o- mli obrtnikov pri fabriciranju cialist, moraš bili organiziran tu- čudežev izza najnovejših časov, di kot tak, to se pravi: moraš bi- Čudeži se navadno gole pri hro-ti član jugosl. soe. zveze. Jugosl. ,,iih. betežnih, gluhih, slepih in soo. zveza je del ameriške soe. pri leta in leta na težkih boleha-stranke in le kdor je njen član, jočih bolnikih, katerim ni mogla sme reči, .la je socialist. Neorga- dati tolažbe "hladna" medieins-niziranih socialistov ni. Če torej ka znanost. Tak čudež ,ie dni po-nisi politično organiziran, pa pra- voda tudi porotni razpravi, ki se vis. da si socialist, govoriš neres- vršila zadnji teden v Lincu _ vsletavoe tVter do fttt-1 v^liko-atevilu vojakov; italiians- Ll____A. 1 J. • « »1 1» ».»«l . ... ________... * lite vat i, da je njen član. Politika der si je 1. 18f>7, pri sekanju drv je tisto polje, na katerem nasto- popolnoma zmečkal levo nogo. pa kapitalizem z največjo močjo Kljub vsej zdravniški pomoči je zoper delavstvo. Primerov daje baje za vedno ostal pohabljen in vsak dan sto in sto. Strokovne or- se je le z naporom premikal po kom lahko vsak vernik natanko izračuna, (!«t bode moral trpeti v tem kraju bolečin, ako je tako svet, da ima samo 30.000 grehov na vesti, okoli ti i leta, tri mesece in petnajst dni j. Zopet dokaz, kam vede pobožna lahkovernost — k praznoverju. I V — Vojna med Italijo in Turčijo. Prvi teden vojne je končal z vsemi boljšim "triki" na italijanski strani. Italijani so zasedli mesto Tripolis potem ko so z bombardiranjem porušili vse utrdbe in večino turških poslopij. Italijansko brodovje gospodari na Stredozem sketn morju in pot nadaljni vojaški ekspedieiji 50.000 mož, ktero misli Italija poslati v Afriko, je odprta. V Tripolisu so Italijani že ustanovili začasno vlado. O-stanki turške vojske so se umaknili v notranjost dežele, odkoder so pomnoženi z arabskimi četami po številu nad 100.000 mož naane-ravajo vrniti nazaj nad Italijane. Turki so izgubili mnogo ladij in ganizaeije. gospodarske organiza- dveh bergljah. Leta 1875. pa je cije so dobre in potrebne: toda prišel Peter de Rudder — tako ee ne stoji za njimi močna politič- pripoveduje brošura — slučajno na organizacija, ne bodo nikdar v belgijsko mesto Ostackcr, kjer mogle doseči svojih namenov. V jP Čudodelna podoba matere bož-kongres»!, je proti delavska večina, je, h kateri romajo neštevilne če si delavci s pomočjo strokovne množice. Delavce je z iskreno po-organizaeije pribavijo par cen- božnostjo zaprosil pri materi bo-tov, jim jih vzame tista večina Žji ozdravljenja. Trikrat je obšel z novimi indirektnimi davki in .sveto podobo. In glej čudo! Peter drugimi nakladami. In če si de- de Ruddier se je naenkrat začutil lavei pomagajo s konzumno orga- popolnoma zdravesra. Daroval je nizaeijo, naloži tista večina nji- berglje materi božji in od tistega hovim konzumnim društvom več- časa je bila njegova noga popol-je davke kakor kapitalističnim noma zdrava, kar so morali tudi profitarskini družbam. Če si hoče- zdravniki konstatirati. Župnik pa jo delavci zavarovati, kar so pri- je v brošuri tudi bahato izjavil, dobili z drugimi svojimi organi- »1« izplača 1000 kron onemu, ki bi zacijami, morajo imeti politično dokazal nasprotno in ovrgel z*o-moč. Z njo si morajo pribaviti dovinsko resnico tega čudeža, Le-parlamente, da si bodo mogli sa- ta 1!H)S, se je oglasil dr. Aigner mi dajati zakone. t v posebni knjigi proti resničnosti Politične moči pa bo delavstvo omenjenega čudeža ter navedel imelo toliko, kolikor bo Imelo po- proti dokaze. Takoj je nastala litične organizacije. Vsak dela-1 med zdravnikom in župnikom po-vee, ki stoji izven organizacije, jo Mernika, v kateri je jezni župnik slabi; s tem pa slabi tudi svoj po-j začel zdravnika obkladati z raz-ložaj, škoduje sebi, svoji družini, | nimi klerikalcem lastnimi psov-svojim tovarišem, svoji strokovni j kami in drugimi žalitvami. Na to organizaciji, svoji konzumni oc-1 jo dr. Aigner tožil. Porotniki so ke izgube so majhne. V natančnem številu potopljenih ladij in inrli-čev p» do danes še ni zanesljivih poročil. Austrija je 7. oktobra že v tretji* zagrozila Italiji, da bo nastopil» s silo če ne umakne svojega brodovja od obale evropske Turčije v Jadranskem morju. Italija je odgovorila», da bo umaknila. Kljub temu pa italijanske la-dije še vedno krožijo, in streljajo na Prevezo. Turčija je zadnji teden trikrat apelirala na velesile za posredovanje v prilog miru, a resnega odgovora ni. Da nadomesti svojo izgubo v Afriki, hoče Turčija polastiti se Tesali je na (irskem. Nad 250.000 mož turške armade je baje na urrški meji in v Albaniji. ganizaciji. Delavce, ki ni politično organiziran, jo grešnik. Delavcu. ki ni politično organiziran, se ne more priznati, da je socialist. To je prva napaka, ki se mora popraviti med slovenskimi delavci. Kdor hoče biti vpoštevan v stranki, kdor hoče delovati v družbi svojih tovarišev, kdor hoče uživati zaupanje zavednih delavcev. mora biti politično organiziran. Za vsakega zavednega sodru-ga pa naj velja načelo: Ne verjemi in ne zaupaj človeku, ki pripoveduje. da je soeialist, pa ni niti organiziran. t Splošen pregled. spoznali župnika za krivega; so-dišče pa ga je obsodilo no 150 kron globe ali 3 dni zapora. O čudežu samim se ni razpravljalo. s s * — Za tatove je izdal kardinal in nadškof.v Madridu, kakor poroča revija La Raison, odpustne listke, ki se prodajajo pri mežnar-jili in klerikalnih trgovcih po deželi. ( ena teh listkov se ravna po višini ukradene vrednosti. Od krade/a 3. dol. se oprostiš z bulo (odpustnim listkom, kt nosi pečat škofove pisarne) za eno krono. za krad ž v znesku i), dol. je treba kupiti že bulo za 80 et., od 150 dol, naprej se je pa že treba pogoditi. Od skupljenega zneska dobi papež 5T, nekaj o »oko imenovanje potrjeno in je ali okroglo 3000 grehor na leto. KANDIDAT JE socialistične stranke za munlcipalne sodnike v Chlcagu. OKROŽNO SODIŠČE; Seymour Stedman. VIŠJE SODIŠČE; Vincent Verde, D. J. Rental. Charles Schroder, Samuel Block, E. Hazel Black, Henry E. Murphy, John C. McCay, Carl Strover, Otto C Christiensen, Louis J. Delson. Volitve 7. novembra. bila osebna prijatelja rajnega papeža Leva XIII. Marsikaj se je i/.premcnilo v reakcionarnem ziiin slu. odkar je Pij X. na Petrovem prestolu! Ko so letos odprli semenišče so nastavili profesorje, ki so očitni nasprotniki modernizma iu naj-Ijutejši zagovorniki najbolj neumnih verskih bajk in dogem. — Mati božja se ji je prikazala. V Bedckovčini v zlatarskem okrasju na Hrvaškem ima neko dekle halucinacije in si domišlja, da se ji je v bližnjem gozdu pri nekem hrastu prikazala mati božja in da se je celo razgovarjala z njo. Dekle je med ljudstvom trosilo "posameznosti" iz "razgovora". Prebivalstvo pa je tako nevedno in vdano vražam, da je vse verjelo. Cele procesije so romale k hrastu molit. In ko mesce dni ni bilo dežja. .so šli ljudje zopet prosit 4'ču-dotvornil majku božjo", da jim pošlje dežja. Dozdaj ni uslišaJa prošenj, — ker jih ne more — a ljudstvo pa vendar zaljša hrast s cvetjem, s slikami in prinaša tudi druge darove. Župnik — eden tistih, ki ne marajo takih vraž — je ukatzal neki ženski, naj sežge te okraske. Ženska pa pripoveduje, da jo je "nekaj" udarilo po roki. ko je hotela lzvrsiTi povelje in da je to bil "angelj". Ljudstvo pa še bolj sili k čudežnemu hrastu. Taki so sadovi klerikalne vzgoje. Vražarstvo je vsled sistematične klerikalne vzgoje tako globoko v ljudstvu, da ne verjame niti duhovniku, kateremu je vera v vodomce, eopernice, čudeže in druge enake pri sm od a rije že vendar malce prevelik humbug, katerega se kot izobražen človek sramuje, JI ji ji — Iz Por t uga la dohajajo zopet vesti o rojalističnih nemirih. "Ohi-cago American" je zadnji teden poročal, da je portugalska republika v nevarnosti, in da so kraljevi privrženci zasedli Oporto, pred katerimi bežijo vladini vojaki. Vse enake vesti so se do sedaj izkazale kot navadne laži. Če spo-deni kralj Emanuel kihne, že poročajo V svet, da se v Po rt uga lu bliža močna kraljevska vojska, ki bo naredila portugalski republiki konec. Ako se pa spodeni kralj naje jedi, ki vsebuje take snovi kot sočivje in kasneje razni plini iščejo izhoda, pa poročajo, tla kraljevski pristaši bombardirajo glavno mesto Lisabon in da je republikanska vlada že na begu. Vestem, ki prihajajo o protiro-voluciji na Porugalskem ni mno go verjeti. Te vesti nimajo druze ga namena kot "spufanim" portugalskim grofom in baronom pomagati do novega posojila. — V Maroku so nekateri sovi nistični francoski prenapetneži hoteli po sili izvati vojno med Francijo in Nemčijo. V fortu Aga-elir so razobesili francosko zastavo. Razobesili so jo na neki stari utrdbi, ko posadka ni bila navzoča. Šovinistični norci so tudi izstrelili pozdrav in zahtevali, da Nemci nemudoma zapustijo Aga-dir, ker je francoska last. Francoska vlada je pa brzojavnim potom po francoskem konzulu dala takoj odstraniti zastavo. S tem je ! bila zadeva končana, katero so šovinistični norci — nemški in fran-j coski — mislili izrabiti zn vzrok vojne. 4 t «t — Tudi v Bruselju v Belgiji so se vršile velike demonstracije proti občni draginji. Mnogo žena in mesarjev je prišlo iz dežele v mesto in zahtevalo, da so odpravi carina za klavno živino. Oovorniki so ostro napadali vlado, ker smatrajo, da' je ona z nerodno gospodarsko politiko zakrivila draginjo. Na ulici je pa demonstrante večkrat napadla policija--- seveda brezuspešno. Iz polja delavstva. . NE V C AN ADO!! V Alberti in Britski Columbiji je še vedno strajk premogurjev. U. M. W. of America je izdala pred kratkep ¿«take, s kterimi naznanja vsem delavcem v Canadi in Zed. državah, da traja v teh krajih še vedno štrajk. Uradniki 18. distrikta U. M. W. of A. poročajo, naj to nazr»inimo našim »premegarjem v "Proletarcu." .. . Slovenski, hrvatski in srbski premogarji naj torej ne iščejo dela v Canadi! ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK. Strajk železniških delavcev na Ilarrimanovih progah in L C. se morda razširi v generalni štrajk po vseh Zed. državah. "Ako štraj-karji Illinois Central in llarrima-nih družb ne bodo mogli sami iz-voievati velike bitke, priskočili bodo na pomoč vsi d'davei na vseh železnicah in toko pomogli svojim bratom do zmage", izjavil je včeraj Louis Presemble, predsednik severozapadne sistem-federacije. ' Železniške družbe so takoj prve dni štrajka — kakor se je pričakovalo — izposlovale tri so Inij-ske prepovedi in sicer proti kler-kom v New Orleansu. in proti o-stalim štrajkarjem, v Mcmphisu. ter po ceTi državi Mississippi. \, ne marajo skabov na hrani. Illinois Central družbe govore. da štrajkarji upajo na zmago v par tednih. — Blake & K no les Steel Pump Co., v Kast Cambridge blizo Bostona, Mass., je obdolžena, da na skrivoma vposluje ženske pri tes-kem delu v svojih livarnah. John S. Sheeman, unijski voditelj, je pronašel, da je v livarni 26 Poljakinj, ki opravljajo najtežja moška dela v livarni zakar dobe $1,26 dnevno, polovico manj kot moški. Delajo po 10—12 ur na dan in opoldne imajo deset minut odmora. Neki očividec pravi, da je videl dve ženski dvigniti teško železno posodo z raztopljeno kovino. ktero bi no dvignilo 50 navadnih žensk. Policija je prisiljena preiskovati. — Organizaci ja železo - stavbnih in mostovnih delavcev je na svoji konvenciji v Milwaukee naložila posebni asosment $5 na člana za obrambni sklad svojega tajnika J. J. Me Namare in njeirove-ga brata. $200.000 ima linija *e v obrambnem skladu. J. J Me Namara je bil soglasno ponovno izvoljen tajnikom za bodoče leto. Organizacija ima že 107 lokalnih unij. — Tom L. Lewis, bivši predsednik unije Cnitedi Mine Workers of America, naznanja, da bo letos zopnt kandidiral za predsedniško mesto. Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Curtis St. Chicago, 111. ♦ROLETAREC UST ZA INTERES* DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK Laataik is iadajatalj- Jofotlotaiuka delaviki tiskovna dru/ba v Chkafo, III. Aaročnina: Z« Americo $ 1.50 aa celo leto, 75c za pot teta. Za Evropo $2 ta calo leto, $1 za pol leta. • Of lat i P0 dnoovorv. pri tprtm't/U»i bivali M* — oot*ij *ov*i/a nasnaniti t ud t SI'A HI tunlov. PROLETARIAN Owned and publiahed Every Tuesday by South Slavic Workmen's Publishing Company C hicaf o. itlinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. ITrauk I'lMlilpec. I'rMlANiti Frank Podboj, Secretary; Kri.nk Janetic, Tr«a*ur«r. Frank Petri* L. .. Jos. BratkoviHd,rektor,J- t(W*RirrtON rates: United Statee and Canada. »¿JO a year, 75c lor half year. Foreign countnea $2 a year, $1 (or half year. 4«va*nsino rates on agreement. NASLOV «ADDRESS): "PROLETJREC" 4tf Blue Matul ave. ('h ira go, (II. ss—t ---- ■ ■■ ■■ -y--.—— Vojna — tolovajslvo kapitalizma. liNtičnih držav naše dobe, dobe mirovnih konferenc iu krščanske civilizacije! Italijanski prelatijat nima nobenega dobirka od te vojne; dobiček imajo samo italijanski kapitalisti. Proletarijat pa mora za nje prelivati kri, kopičiti mrliče na bojnem polju in ustavljati vdove sirote. Italijanski proletarijat sploh je proti vojni. Toda razbojniška vlada je s sabljo in krogi jami zadušila vsak pro-lest delavstva. Isto navdušenje za vojno v italijanskih masah je pro sta* la/, ktero hohnajo med svet kapitalistični roparji. Na drug strani Turčija t tuli ne mara voj ne. Ali "civilizirani" razbojnik hočejo vojno na vsak način, kajt to je v interesu kapitalizma. Ka pitalisti zdelujejo smodnik, krog-Ije in kanonc zato, da se rabijo ne pa zato, da bi rjaveli v kitk-snem kotu. Zato je vojna. Vojna dandatnes ni več samoobramba ali idejal narodov, kakor je bila nek daj — vojna je danes--busi ness, rop? Vsak delavec mora z največjim srdom in ogorčenjem žigorati in obsojati vojno — tolovajsko klanje gornodujočih tirsnov! nos, ki je spojen z ljubeznivo pri- Walker je zadnji teden oprostil jaziiostjo. Ne verjamem, da bi 1110- 18 letno dekle Myrtle. Christie, ktera je v veleprodajaJni Fair u- Italija in Turčija se koljeta. Po Sredozemskem morju švigajo bojne ladije in lovijo druga drugo kot pirat j« ali morski roparji. Ka noni grmijo, treskajo puške in preluknjana človeška trupla gi-nevajo v morskih valovih ali pa leže v prahu na afriškem in al banskem obrežju. Izšolaaii morilci, turški in italijanski, skušajo pre kositi drug druzega v spretnosti klanja in ubijanja. In "sveti oče", rimski papež.namestnik boga na zemlji, pa blagoslavlja italijanske morilce in jim želi sreče, da — pokoljejo čim več Turkov! Ce bi bil kje satan, tedaj se ta peklenski satan reži in krahuče. da se trese pekel, držeč v rokah tablo Mojzesovo z napisom: V Ve ubijaj! . . . Omu to? ( emu vojna — bar barsko klanje? Radi ropa! Da — radi ropa. razbojništva, tolovajstva! Evropskim razbojnikom: monarhom in kapitalistom je Evropa že pretes-nai. Afrika in druga prekomorska ozemlja so pa povečini še nekulti viraua, vsled česar nudijo lep l>len. In hajd na ta plen! Francija si je prisvojila Algir in Ju nis; Španija ima maroško obalo, doc i m je ostali tlel Maroka že iz ključno pod francosko kontrolo. Malo je že manjkalo, tla niso tolovaji Nemčije in Francije prov zročili* krvolitje radi Maroka. Pri delitvi severne Afrike je iinela Italija doslej malo plena. Da ne bodo zajklji, požurili so «e italijanski samodržci sedaj, da brž u-grabijo Tripolis, predno ga ne u-grabi kdo drugi. Ta navadni rop afriškega ozemlja, ali kjeržebodi, imenujejo kapitalistični in monarhistični raz- bojniki — kolonialno politiko. Dalje: rop pod pritiskom kanona I in obrambno sposobnost, so se re JAURES O PORTUGALSKIH RAZMERAH. Sodrng Jean Jaurčs (izg. Žan Žorčs) piše v 44 Hiimanite": Treba je biti le dva ali tri dni na Portugalskem, da se Človek prepriča, kako vara reakcionarno in lažiliheralno časopisje vseh de-žela javno mnenje. Venomer pripoveduje, da narašča na Portugalskem nered in da vlada tam permanentna anarhija. Republikanski režim da je oslabljen in disk redit i ran, tla ga bo monarhija ob svojem povratku zopet prekucnila in tla se monarhisti v resnici pripravljajo, da pridejo zopet na krmilo. Vse to je neresnično. De žela je mirna in delavna in dobro uspeva. Bogate. pIotV>vite port 11 galske poljane, na katerih se spa ja radodarnost zemlje z umnim človeškim delom, nudijo sliko ži vahnega delovanja. V sami Lizboni se komaj opaža v gospodarskem življenju, da st se z zlatom obloženi paraaiti starega režima izselili. Prebivalstvo ve prav dobro, da je njihova vroče ljubljena dežela polne velikih prirodnih bogastev. Oni vedo, tla se ob pametni, pravični in varčni vladi lahko izogne neprilikam, ki jih je bila pustila za seboj monarhija, in so hvaležni ljudem, katerim so po revoluciji poverili vlado. za trud. ki so ga imeli za notranjo reformo in organizacijo. Republikanska čutila so skozin-skoz ohranila živahnost prvih dni, jo utrdila in razvijala dalj»*. Dne 14. julija je vladalo v Lizboni čudovito navdušenje. Množice so se valile pred francosko poslaniitvo in so slavile obenem portugalsko in francosko vlado. Ko je začela vlada mobilizirati rezerve, da bi pokazala monarhi-stienim zarotnikom, ki so se zbirali na španski meji. svojo moč gn duhovniki iu redov niki ka doseči; klerikalizem ni pognal tako čvrstih korenin. Vsi Portugalci, ki sem jih spraševal o monarhistični h grožnjah, so o njih z zaničevanjem govorili. Ali govorili st» t> njih tudi z jezo. To jih ne plaši, ampak jih razburja. Draži jih. ker so prisiljeni paziti na sumljive sestanke, na skrivni' pošiljat ve orožja in ker morajo biti takorekoč v vednera vojnem stanju. To jim provzroča mnogo stroškov, ki so št» tembolj neprijetni,,ker jim je monarhija zapustila proračun, ki je na jža losi nejši v celi Evropi, Predvsem jim je pa težko uzda- | ti svoje ogorčenje, ako pomislimo kratila dva klobuka. Obtoženka je joka je priznala tatvino rekoč, da si ni mogla pomagati drugače. "Moja tedenska plača" — povedala je — 4 4 znaša $<»..">0. Za sobo izdam $2; voznina na električnih karali me stane 60 centov, hrana 50 tlo () centov. m t<> naj porabim za obleko in za vse ostale potrebščine." GIBANJE V INOZEMSTVU. — Kovinarska organizacija na Nemškem štrajka jMilnoštevilno. (•'re za večjo plačo. - V La Basse - Indre na Francoskim štrajkajo livarji. Na štraj-ku so tudi delavci v vladnih ar-zeualih. — Vslužbenci pouličnih želez- neoiiviam" tiket, n« kterem t t <>-1 «k,iša trjanje ali zavračanje zakonov po splošnem glasovanju ljudstva) pomeni vlado d.rhali. Kardinalu ni t»*tra zameriti, ker on. kljub temu. tla se že piše leto 1011 še vedno živi sto let odzatl. Kralji in cesarji v Evropi tudi pravijo, da je ne satno direktna zakonodaja, temveč tudi republika vlada dr-hali. SOCIALISTI NA DELU. Mesto Manitowoc, Wis, ktero ima socialistično upravo, dobi v kratkem svojo .vodovodno zgradbo, plinarno in elektrarno. Zasebna plinova in električna družba se silno jezi, toda brez uspeha. Voda za domačo uporabo bo tlo gotove večje mere prosta: na ta način bodo imele delavske družine vodo zastonj, meti tem ko bodo fvoriiiče fn tVuga podjetja. Jauresova izjavanja kažejo. ko-íki rabií° \ehk(\ vode, morale pla 1 i ko so vredna tista senzacijska noročila s Portugalskega, s katerimi f dri meščansko časopisje lan na dni svoja predala. Pričajo pa tudi o neusahljivem optimizmu. od katerega ga nista mogla ozdraviti niti "najžlahtnejša" cvetova francoski» meščanske demokracije: histerični Clfiuenceaii (izg. Klemenso) in pustolovec Briand (izg. Brian) s svojim krutim zatiranjem delavskega gibanja. Jauresova ljubljenka, novoro- čati največ vodne pristojbine. — Socialistična uprava v Mil-ivaukee je tekom svoje kratke dobe prihranila mestu tisoče dolarjev samo na tlakanju ulic. Tlični tlak iz asfalta stane scda.i, odkar gospodarijo socialisti, povprečno ♦ 1.110 od štirijaškega .iarda: pre-šnja uprava je pa plačala najmanj $2.34 za jard slabšega tla-kovnega materijah». T»» je brez malega $1.00 razlike. In v zadnjih desetih letih je bilo potlakano jena portugalska republika ima »Him«n.i mi,ion milwauí- kih ulic verinoma z asfaltom. To dva obraza: revolucionarna je napram gnjili dinastiji, ki je motila in ovirala gospodarski razvoj oe-žele. a do nezavesti reakcionarna je napram delavstvu, ki se bori za svoj obstanek. Koristno tlelo je opravilo radikalno meščanstvo, da je prepodilo zanikerno dinastijo, ki je pritirala deželo na rob propada, koristno zlasti zato, ker je revolucionarnemu portugalskemu delavstvu meščanska revolucija pokazala, tla državna oblast ne izvira od Boga in ne potfybnih skrivnostnih sil, in tla je zibeljka novega režima tekla na cesti v senci barikatl, sredi pouličnih bojev. In to spoznanje je za portugalski proletarijat neprecenljive vrednosti. Da se od novega režima ne more obetati nič dobrega, so republikanci v kratkem času svoje vtode prav krepko potrdili, 'red mesecem v Oportu in pred tednom v Lizboni, kjer je vlada z vojaštvom zasetMa pristanišče in zaprla stavkovni odbor pristaniški delaveev. S kapitalističnimi pijavkami, ki hočejo pod bobnečo irmo republike nadaljevati svo-nočedne izkoriščevalne posle, stoji portugalsko tlelavstvo v ne-zprosnem boju. za končni obranil z "radikalno" buržuazijo mu tegnejo koristiti nauki zadnje revolucije. pomeni, tla so prešnje "za ljudski blagor vnete" mestne uprave s požrešnimi pogodbeniki vred oropale mesto za milion dolarjev samo na tlakanju ulic. Ni čuda, da se kapitalisti v Milwaukee jezijo in zaklinjajo, tla bodo pognali socialiste iz mestne hiše. carja" in liberalnega Angleža v Perziji. V oklicu pojasnjujejo sotVugi svoj boj za ustavo: 44Po hudem boju smo si priborili košček svobode. Ta svoboda je v nevarnosti, kajti carizem v zvezi z Anglijo zasesti našo deželo in znova upeljati sa-modržtvo. iz Atlanta. Ga., na o-bisku v ( ineinnati; O., se je po dolgo - distančnem telefonu pogovarjala s svojo papigo, k4ero je ostavila fonu za stal damo $.10. Ker je pa njen so je. ' Farmerska organizacija je dalje sklenila, kooperirati bližje z Potniškimi kandidati, ki jih je linijskimi delavci na rarmah, že- ^dišče pozvalo, samo štirje delav-leznicah. v tvornreah. rudnikih ci? 0stali so P* san,i trgovci, po-in v delavnicah. hestniki in bogati zasebniki, kte- — Madison Coni Corporation. rih. 0ffr0nil1R v°r>in» tvor> pristaše ktera ima svoje premogokope v Di vernonu. Mount Olive, fileu Oarbon in v Carteville, 111., je izdala neke "certifikate", ktero vsiljuje premogarjem, da jih mo rajo podpisati. Na teh tih" se čita. tla so premogarji Otisa. Legalni boj ho torej hud» in dolg. Obravnava bo menda po najkonservativnejšem računu trajala tri mesece. Poklicanih bo na certifika-1 *trnnpb čez'500 prič. Zatro-vorništvo bosta vodila Olarcnce obveščeni" o vsaki nevarnosti. ^nrrow U»rriman: poma- To je slika tolovajskih kapica- človeškega duha in plemenski po ki bi slučajno bila v njihovih delovnih prostorih", izkratka: družba hoče, tla premogarji s svojimi doma. Razgovor po tele-j lastnimi podpisi sami sebe oropa-več. sto milj daljave je jo vsake odškodnine v slučaju nesreče. Premogarji pa niso taki prog iztisnil vet" milionov dolar- j tepci, za kakoršne ph imajo na- • i VI II 1»1 . . . jev iz otroških delaveev v predil-nicah na Jugu. bila je ta svota plutokratični dami kakor bi pljunil po tleh. Sistem, ki zapira mladino v tvorniee in dopušča blaznim milionarkam, da vržejo $30 za razgovor s papagajem, je že več kot barbarski. • Chicaški mnnieipalni sodnik duti kapitalisti in nečejo podpi sati. Vsled tega je družba odslovila že ft0 mož. Premogarska unija v dotičnem okolišu je takoj zagrozila s štrajkom če kompanija galo jima bo pa še najmanj pet drugih odvetnikov, Tožitoljstvo i-ma na razpolag celo četo advokatov in armado detektivov ter raznih špieljev, poleg vsega pa še milione dolarjev v tožne svrhe. med tem ko finančna sredstva o-brambe niso nič kaj povoljna. zadinjil dveh letih rut rasla od 2!) 000 m 108.000 članic. Adcjlada Popp i Dunaja je zastopala socialistic v Avstriji. Sprejeta je bila reso. lucija proti draginji. Zborovanje je trajalo dva dni. — Socialistična stranka Švedskem bo imela, kolikor je do setlaj znano, najmanj «2 poslan-cev v novem parlamentu. Volitve še niso končane. Socialisti so ob-držali vse prešnje mandate in pridobili 27 novih. Vsled poraza vlad ne (konservativne) stranke in vsled sijajne socialistične zmage je ves švedski kabinet odstopil. — Štirje sodrugi — Hartman. McCartv, Mc Keever in White — v uredništvu in upravništvu so-eialstičnega lista "Free Prees" v New Castle, Pa., proti kterim je jeklarski trust gonil 18 mesečno sodno pravilo, so bili pred nekaj dnevi pri končni obravnavi oproščeni, toda plačati morajo polovico sodnijskih stroškov. Tekom 18 mesečne krute persekucije so omenjeni sodrugi prebili dokaj dni v zaporu in lokalna organizacija v New Castle, ktera je vodila« obrambna akcijo, je izdala ti-soče dolarjev za pravdne stroške. Persckucija se je pričela ob času znanega štrajka v New Castle is v M c Kees Rocksu 1. 1009. ko je 44Free Prees" v ognjevitih član-kih odkrivala lumparije kapitalistov. Pravica je končno vsaj de loma zmagala. TAFT IN — 4 NEBEŠKI SODNIKI" Predsednik Taft je na svojem potovanju v Pocatello, Ida., 7 okt.. retlcl: "Jaz ljubim sodišča ifl ljubim sod nike. Oni so moj idjejtl na zemlji in značijo to, kar bomo videli v nebesih pred pravičnim bogom!" Sedaj se pa vse neha! Ako f nebesih delijo pravico z isto žlico kakor nekteri ameriški sodniki, potem — potem — so tudi neben sedež krutega kapitalističnega tira ust va in osmerobrazne korupt-ne justiee, kakoršni ni zlepa najti para! Ako st» po Taftovi logiki sodniki a la (irosscup, Pollocic itd. isto kar je 44nebeški sodnik" — >otem se morajo tlelavci na lepem in hitro zahvaliti za taka nebesa. Naj jih ima Taft in ostali bratci kapitalistov! Take blasfeinije pi ne bi pričakovali od Tafta. Ne vemo, ali se norčuje iz nebes ali i* sodišč — pravzaprav iz obojega! Verjamemo, da Taft ljubi sodnike. Kapitalisti jih tudi ljubijo! 'osebno takrat, kadar je treba i 'injunetioni" preganjati štraj-ete tlo temena. Toda delavci bodo nekega dne tlo kraja siti "ne-»eškili sodnikov" in izvolili bodo svoje sodnike — socialiste. Socia-i «t ičnega sodnika pa Taft gotovo ne bo ljubil! In kapitalisti tudi ne! Sedanj» justica je za kapitaliste res nebeška ! Napram delavcem je na — pekel! SOCIALISTIČNI PREGLED — Socialistični dnevnik v Milwaukee prične izhajati 1. decem-ne zavrže neumnih listin in ne bra. $77.000 no milwanSki sodrugi plača odslovljenih delavcev za iz- že nabavili v ta namen. — Star pregovor se glasi: 'im pobožnejši je človek, tim ve¿ verjame, Cim več verjame, tim mani ve, v , • t im manj ve, tim neumnejii je, Cim neumnejši je, tim lažje ga je obvladati. Kje je? John Kraševec ali« John Moren, doma iz Svcržjikof pri Metliki. Pred tremi leti je bival v Cornucopia, Wis. Za nje-| gov sedanji naslov bi rati zvedel gubi jen i čas. Celo stvar ima zdaj • — V Osnaburgu, O., so republi- John Molek, 2615 So 40th Ave., v rokah posebni spravni odbor. kanci in demokratje sklepali Chicago, 111. Dopisi. Fernie, B. 0. 26. sept. 1911. Cenjeno uredništvo: — Kakor je bilo že enkrat preje noročauo v Proletarcu, ao vai pre-niogarji, spadajoči pod 18. di rtrikt V. M. W. of A. sklenili, da te a 1. aprilom t. I. preneha z delom. ker so premogarski baroni kratkomalo zavreli opravičene zahteve premogarjev. Ta boj jc se dana« v vsi moči in polnem tiru/ i Izneverilo ne je štrajku le par slabotnežev, in se ti slučaji so bili le v malih naselbinah. Obnašanje štrajkarjev je občudovanja vredno; tako mirno je vse naokoli, da so policaji, pdvokati, zdravniki 'in pogrebniki skoraj brez dela. To je zanimivo zla.sti zato, ker se je kapitalistično časopisje trudilo na vse načine, «ta bi dokazalo, kakšna krvižejna drhal so štrajkarji. , Za tako taktnost in vzoren red je pripisati največ dejstvu, da je večina štrajkarjev starih premogarjev, ki «o tyli preje vpoaleni v premogovih rovih v Angliji, Škotskem in Waleau; da so tu Francoz je s Severa, Belgij ci iz velikh premogovnih okrajev v Belgiji, Italijani k Severa, kakor tudi iz južnih premogarskih pokrajin, Nemci iz West Kalina, vehi, Slovenci, Ogri, Rutenci, Švedi, Črnogorci, Poljaki, Finci in celo Kitajci imajo svojo zasto pano število. Pred kratkem se je vršil v CaL garv, Alberta, «trokovni kongres. Na t«»m kongresu .se je zaključilo, Med tem k0. hodi hlapec gospo dov po kontinentu, pa gospod go-vori z grma: — Te ljudi bomo dali čez a mer. pošti, unim bomo navili uro, le-tem bomo že pokazali, — smleli jih bodo božji mlini itd. — Toda smola; ljudstvo se niti ne zmeni za grožnje; ja. niti grd i na t o vvga psa ne izzovejo te grožnje izza peči. Ampak on šr rad vedno spominjaš. Prideš lah-|^ovor» iz gorečega grma, in še se ko še pred 15. oktobrom.ko bomo bliska in grmi: imeli v finski dvorani javni shod. Ob tej priliki se poživlja tudi vse ostalo zavedno slovensko delavstvo, da sc tega shoda vdeleži v največjem številu. Na tem shodu bode imel vsak priliko prepričati se, če so socialisti res taki Moje ljudstvo, poslušaj glas svojega gospoda, ki veli kakor je govoril Abraham Izaku. Govori gospod: Ne hodi v obližje 55 te »;/St. Clair Ave., zavedaj se, tamkaj oborožen hudič da hodi koletkto vred štrajkarjem poslali hajduki, kakeršne je vedno slikal $1%.09) ter asesment, literatura Pirnat. Če ljudstvo iznajde da ti in upravni stroški $824.83. Tisti, ljudje res niso za med civilizirano v podobi mladega dekleta z lepimi kodri ob sencih. Ona se smeje in reži, zapeluje in vodi sama sebe za nos. Upoštevajte to, ker ki mislijo, da se tudi brez iociali- družbo, potem naj se jih le vsak drugače ne pridete v obljubljeno stičnih postojank m časopisja lali- ogiblje. Če bo pa narobe, da se * * ko propagira socializem, katere- iznajde, da je Pirnat samo lagal mu pripada bodočnost, gotovo ni-. in črnil socialiste radi Rvoje bi majo mož ara n v redu. Gornje šte- gotnosti, potem naj pa kar vsakdi vilke kažejo, da se gibljemo, med " " tem ,ko velika masa spi spanje gluhonemih. Pridem naj si kdo ne misli, da je prizadet tlld* isti» ki z nami simpatizira. Sicer pa vsem zaveznikom teme, ki se h.udujejo nad mojimi dopisi in s/'posluzu- lo gleda, dat pristopi v naš klub in gre na delo za našo stv^r. Vsi torej na krov na ta dan! -Naprej za socializem*- 0 ODBOR jejo klečeplaziva kjerkoli, javlja 111. da boni šel po začrtani poti — zavedajoč se resnega položaia današnje boržuazije. Upam pa, da pridejo do pravega delavskega prepričanja vsi tisti, ki danes ne morejo, oziroma nečejo razumeti razrednega boja. Nikar ne verujte v bogastvo, ker dokler boste mezdni sužnji, do njega priti ne morete. Zapamtite si. kaj je izjavil kapitalist (kralj jekla) I Morgan: da se mora pomesti vse unije iz površja in sploh vse delavske organizacije. On se je za klel, da bo na to deloval. Delavci pa poljubljajo isti bič, ki jih tepe. Ali ste zadovoljni.. — Kako se bo kaa ne hoteli pokoravati poveljem na vežbališču. Po mnenju vojnega minstra ima vsak korporal že iravieo postreljati vojake, če ra-(Uivoljno ne prenašajo njegovih iskan. S tem hoče vojni minister zopet vpeljati 'srednjoveško pokorščino pri norveških vojakih.. Ta naredba vojnega ministra je pa v celi deželi odzvala odpor. "Socialdemokrnten" piše med drugim: "Vprašamo, kam plove-mo, če mogočneži priporočajo v deželi, v kateri živi narod-demo-kratičnega duha. sirovo silo\i proti krivicam? Ukaz za nabi naboje bo rodil zopet tisoče prfrt timilitaristov." Ste že obnovili naročnino "Pro-. letarca"? — Če jo ie niste, stori Svjetlo", "Na-¡te to takoj, da se Vam ne ustavi lista. ^ MODERNI GOSPODARSKI RAZVOJ. (Nadaljevanje.) Delodajalci (podjetniki), kapitalisti) in delojemalci (delavci), — četudi pripadniki euega naroda, —imajo med seboj nasprotne interese, med tem ko imajo vsi delodajalci na eni strani, — četudi pripadajo različnim narodom, raz-ličniin veram ali plemenom — ravno iste znake na sebi in popolnoma iste interese. In kteri so ti enaki oziroma različni znaki in interesi delodajalcev na eni in delojemalcev na drugi strani? 1.) Pri delodajalcih vseh narodov vidimo, da ali sploh ne delajo, ali pa delajo normalno, v plačilo pa ne dobe'samo njihovemu delu primernega normalnega deleža, marveč veliko veči delež; to pa zato, ker so ob enem lastniki proizvajalnih sredstev (tovarne, delavnice, strojev, orodja, surovin, oz. zemljišča, živine itd.) in proizvedenih izdelkov. 2.) Delojemalci (delavci) vseh narodov delajo normalno ali še več, pa ne dobe njihovemu delu primernega zaslužka. Delodajalec, v koje lastnino in brezpogojno razpolaganje (kakor določajo današnje postave) pripadajo vsi u-žitki in vsi izdelki, koje ustvarja delavčeva roka, ta delodajalec od-deli delavcu v podobi mezde, veliko manjši delež od onega, ki bi bil primeren delavčevemu delu. 3.) Delavci zahtevajo vsled tega velike mezde in kratko delovno dobo, delodajalci (kapitalisti) pa hočejo ravno nasprotno od de-lav ca: veliko dela s Čim nižjimi mezdami. Jasno je torej kakor beli dan, da pride nasprotje med tema dvema skupinama naravnim potom do izbruha, da udarita eno ob drugo. In to borenje dveh nasprotnih interesov branečih skupin ali razredov, — to je razredni boj. Kakor torej vidimo na tem vzgledu, razrednega boja ni iznašla soc. demokracija, marveč razredni boj je produkt in posledica gospodarskih in socialnih razmer. Naš moderni razredni boj je naravnost produkt modernega kapitalističnega reda. Zgodovina nas uči, da razredni boji po svojem bistvu niso od danes, marveč so tako stari, kakor človeška civilizacija sama. Le ^ne-kaj izgledov: boji me<» svobodnimi državljani iz starogrških in starorimskih časov, med Patriciji in Plebejci v starem Kimu, med fevdalno gospodo in kmeti v srednjem veku, med fevdalci in meščani, med patriciji (staromeščani) in cehovnimi mojstri (novomeščani) med temi Rlednjimi in njihovimi pomočniki, in dalja revolucija iz 1. 1789. in 1848. — vsi ti hoji niso nič druzega nego razredni boji. Razlikujejo se od našega modernega razrednega boja le v postranskih znakih n. pr. da so bili mogoče bolj komplicirani od današnjega, da se bojujoče stranke niso zavedale prav svojega razrednega stališča, ali da so se borile — posebno potlaČevani razred — ne pod zastavo razrednih koristij, marveč v imenu kakih drugih več ali manj abstraktnih gesel (človečnost, pravičnost itd.) Moderni kapitalistični proizvajalni red je le še zjednostavil razredna nasprotja. Danes so ta nasprotja tako ostro začrtana, da je pot jasna in ni nobenega dvoma, kod je treba hoditi enemu ali drugemu. Tu si stojita dva velika protivnika nasproti: na eni strani kapitalisti, na drugi proletari-jat. Socialna demokracija, ki stoji na čelu proletarijata, torej ni vzrok, marveč produkt, posledica razrednega boja. Nasprotje med kapitalisti in proletarijatom je splošno, univerzalno in internacijonalno, to se pravi, to nasprotje je prostorno tako široko kakor celi svet, ni se ustavilo ne pred mejami dežela, ne držav, ne narodov: kapitalistično izkoriščanje je mednarodno, proletarska obramba proti njemu je naravnim potom tudi mednarodna. Ta gigantieni boj, ki se sedaj bije med kapitalizmom in proletarijatom, ta daje pečat moderni dobi, on tvori zgodovino našega časa — vspričo njega stopajo vsa druga nasprotja-, vsi drugi boji v ozadje. Plemstvo n. pr. ni več po-posebni razred za se, ampak le en del splošne meščanske družbe. \ (Dalje prih.) MATI. Socialen roman v dveh delih. Spiaal Maxim Gorkij. (Dalje.) — Pavel Vlaaovt — je vprašal častnik in pome/iknil z očini; ko je Pavel molče prikimal, je dejal vihajoč svoje brke: — Tvoje stanovanje moram preiskati . . . Stara, vatanil Kdo pa je tisti tam? — je vprašal po-glcrfavši v izbo in urno stopil k vratom. — Kako se pišete f — je zado-nel njegov glas. Jz veze sta vstopili dve priči — stari livar -Tverjakov in njegov najemnik, kurjač Ribin, krepak, cm kmet. Glaano in globoko je dejal : Na zdravje, Nilovna! — Nikolaj bi lahko molčali... — je mati tiho zašepetala Pavlu. Sin je zmajal z rameni. Malorus je sklonil glavo. — Šepetanja ne trpim! Molčite! Kdo med vami čita sveto pismo f — Jaz! — je odgovoril Pavel. — Aha ... In čigave so te knjige. — Moje! — je odgovoril Pavel. — Prav! — je dejal častnik naslonivši se na stol. Tlesknil je s prstmi trnkih svojih rok, iztegnil svoj»» noge pod mizo, popravil si brke in vprašal Nikolaja: — Ali gi ti — Andre Nahodkaf — Tako je! je odgovoril Nikolaj in stopil za korak naprej. Malorus je iztegnil roko, ga prijel za pleča in potisnil nazaj. — Zmotil se je! Jaz sem — Andrej ! . . . Častnik je vzdignil roko in zagrozil Vjeaovščiku z mezincem: Oblačila se je, in da se ohrabri, | je vprašala potiho: Glej! Pričel je brskati po njegovih — Kaj pa je! . . . Ta obisk sre- papirjih. Iz ceste je pa gledala di noči .. . . Ko so ljudje že legli svetla mesečna noč s svojimi brez- spat, pa pridejo! Tesno je bilo v izbi in je moč- dušnimi očmi skozi okno v sobo. Nekdo je postajal okoli okna, no dišalo kakor po vosčilu za čev- sneKŠkripal pod njegovimi no-Ije. Dvoje orožnikov in pa poli- Kami cijski pristav Riakin so jemali knjige s poliee in jih pokladali na mizo pred častnika. Druga diva sta tolkla s pestjo po zidu, gledala pod stole, eden je okorno splezal na peč. Malorus in Vjesovšči-kov sta stala drug poleg drugega v kotu. "Kozavi obraz Nikolaja se je pokril z rdečimi lisami, njegove drobne, sive oči so bile nepremično uprte v častnika. Malorus si — Vi, Nakhodka, so li vas že kedsj preiskali radi političnega zločina? — je vprašal častnik. — Da, v Rostovu in Saratovn. Ali orožniki so me nazivali gospod. Častnik je pomežiknil z desnim očesom in ga podrgnil, potem je dejal, kazoč svoje fine zober — Ali veste gospod Nakhodka da, vi gospod Nakhodka — je vihal brke in ko je mati odšla kdo so oni malopridneži, ki širijo v izbo, se je nasmehnil in ji pri- zločinske proklamaeije m knjige jazno po kimal. v tvornici, ej? Prizadela si je, da zakrije svoj strah, in ni se zibala po strani kakor zmerom, stopala je naravnost, Malorus se je zazibal, po njegovem obrazu se je razlil vesel smeh in hotel je nekaj reči, ko se w m — w —--------j ^ » prsi naprej — vse to je dajalo | začul oster in zbadljiv glas Ni- njeni podobi smešen in nadut značaj, Trdo je stopala in obrvi so &e ji tresle . . . Častnik je urno pobiral knjige s tenkimi prsti svoje bele roke, jih prelistaval, pretresal in spretno odmetaval na stran. Semtertja je knjiga mehko zdrknila na tla. Vsi so molčali, slišati je bilo le težko sopenje prepotenih orožnikov, rožljanje ostrog, časi pa se je oglasilo tiho vprašanje: — Ali je tu že preiskano? Mati je stala s Pavlom poleg stene, prekrižala roke na prsih kakor Pavel in gledala častnika. Kolena so se ji šibila in oči ji je zastirala gosta megla. Kar se oglasi v tej tihoti rezki glas Nikolaja: — Zakaj pa je treba — razmetavati knjige po tleh? Mati je zatrepetala. Tverjakov je zmajal z glavo, kakor da bi ga bil ohladil kdo preko zatilnika. a Ribin je zakrehal in pazljivo pogledal Nikolaja. Častnik je namrščil oči in jih za hip postavil v kozavo, lisasto, nepremično obličje . . . Prsti njegovi so še hitreje listali. Časi je tak o široko odprl velike, sive oei kakor da bi ga nekaj neznosno bolelo in kakor da bi hotel na ves glas z onemoglo jezo zakričati nad bolečino. — Soldat! — je zopet dejal Vje-sovščikov. — Poberi knjige . . . Vsi orožniki so se obrnili nanj in potem pogledali častnika. Znova je zravnal glavo in (tot akni vsi se široke Nikolajeve postave z o-strim pogledom je ponovil: — No . . . poberite . . . Eden izmed orožnikov se je pri- pognil in škileč na Vjesovščika je začel pobirati po tleh razmetane knjige . . . kola ja t — Sedaj prvič vtdifmr malopridneže tu! Nastala je ti«ina. Za trenotek ni nihče dihal. Strah se je razširil po obrazu matere, in njena (lesna trepalniea se je obrnila kviško. Ribinova črna brada se je majala. Povesil je oči in počasi sklenil roki. — Peljite tega psa proč — je dejal eantnik. Dva orožnika sta prijela Nikolaja pod pazduho in sta ga sirovo vlekla v kuhinjo. Tam se je pa Nikolaj vprl z nogami in dejal: ''Stojte! Obleči hočem jopič. Policajski komisar je prišel z dvorišča in rekel: — Tu ni nič. Preiskali smo vse. — Seveda! — je zaklieal častnik in se smejal. — Vedel sem! Imamo opraviti z iskušenim človekom. Mati je poslušala njegov tanek, suh glas in mu gledala s strahom v njegov rmeni obraz. Čutila je v njem sovražnika, neizprosnega sovražnika, ki je imel srce polno aristokratiene mržnje do ljudst va. Le malokedaj je videla take ljudi, ona sploh ni vedela, da ži vijo taki ljudje. — In tega človeka so Pavel in njegovi tovariši žalili — je raz mišljala mati. » — Vi ste aretirani, gospod An d rej On i si mo v Nakhodka. — Zakaj? — je vprašal Malo ms. — Povem vam kasneje! — je rekel častnik s porogljivo uljud-nostjo in se obrnil proti Vlasovi: — Ali znate pisati in citati? — Ne! — je odgovoril Pavel. — Nisem vprašal vas! — je rekel častnik nejevoljno in vprašal It doesnt pay to neglect your Health —^ pridete domov bolni, te imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER j poznano staro domaee zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenieo doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. je znova: — Stara žena, ali znate piaati in čitati? Mati je nehote občutila mržiijo do tega človeka. Pričela se je tresti, kot bi Mkočila v mrzlo vodo. Vravnala se je, po obrazu se ji je razlila rdečiea in povesila je trepalnici. — Ne kričite! — je dejala in stegnila roko proti njemu. — Vi ste ndadi in ne poznate bede in bolesti — r— — Pomirite se, mati! je segel vrne« Pavel. — V takem slučaju, mati, morate vzeti svoje srce med zobe in držati ga trdo, — je rekel Malorus. — Počakaj malo, Paša! — je zaklieala mati in je hitela k mizi, kjer je dejala častniku: — Zakaj tirate ljudi od nas? — To vas ne briga. Tiho! — je zarezal častnik in vstal. — Pripeljite notri arestanta V> esovščikova! — je zapovedal in je pričel glasno čitati listino, ki jo je dvignil do obraza. Nikolaja so privedli v dvorano. — Klobuke z glave! — se je zadri častnik in prenehal s čitan-jem. (Dalje prih.) stalno, njihove mišiee izgubljajo njihovo elasticiteto, njihov tek je slab. Mnogo od njih poskuša za-dobiti svoje moči z uporabo močnih pijač, kar je pa zelo' nevarna napaka. Mesto oslabljevanja svojega želodca, morali bi ga ojačiti. tako ¿si bi zamogel sprejemati in prebavljati več hrane, morali bi ojačiti svoje živee, da za morejo lahko izdržati stalno razburjenost, očiščajo naj svojo kri da provzro-čijo redni tok krvi. Rabijo naj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino^ ki bo uredilo eelo delovanje prebavnih organov. — V slučajih želodčne, jetrne, živčne ali drobovne bolezni ne ¿amorete boljega zanesljivega zdravila, kot je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah Jon. Triner 133$— 1330 So. Ashland Ave. Chicago. Izmučen narod. Večina delavskega naroda trpi na izmučenju, ne da bi vedeli o tem. Delajo dan za dnem, ali telesno ali duševno tudi v slučaju, ako jim je treba počitka in okrep-eanja. Njihovi živci propadajo Vse konzularne in notarske za deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in usp^no izvršitev Ivan Kaker, 220*4 Grove St.. MILWAUKEE, WIS. 1' NATURALIZA CLJ8KI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-1 ču, 1830. So. Center Ave., Chicago, 111, • r_ _ .... | Importa starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe iu žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vae priatno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago, m. Sodrugil Naš list je n* ^ močnejše orožje! NjegUjmo Z?] Podpirajmo in širimo ga| aJ^ rajmo, da bo 'PROLETARjRc" se večji in močnejši! Delav.tv* brez svojega časopisja je J™ življenje brez »olnca. ^^ # . • Delavci še verjamejo v toliko stvari, a vedo pa le malo utvari. Jako važo« vprašanje? "Ali sem že poalaJ zauauJo ročni no na "Proletarca"? 6« ne» — CARL STROVER Dober Advokat Attorney at Law St. sobe 1000 140 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, H Im» vs¿jo i*logo ur, veriiie, prvta nov in drugih drugotia. Izvršuje t »41 vMkovrttM popravil* f tej stroki f» '.rlo nizki eeui. Obiščite f»! Za dobre fotografije pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln na|flne|&e slike: otroke, družine, skunine, ženitve in družtven« • skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLACB. TELEFON O AN AL 287. USTANOVLJENO 1SSS Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenici: in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj -- sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 1337 So. Fisk ßt. TH r*n»I 1406 Podpirajte socialistično časa. pis je I Naročajte, čitajte in širite 'Proletarca'1 Priporočajte hrvat skim delavcem 'Radničko Stražo'. JESEN IN ZIMA 1911 —1912 Popolna zalogu novih, najmodera*,iiV krojev Obleke za odrasle in mladeniče Nato obleke »o dobro krojene in site z v »o vsebino, ki »pada v Dobre Obleke od $25.011 po dol do $7.50 Površnike za odrasle in madeaii. iamno v zalogi najnovejega "iTmo»» IA^^MSousI SW Corner 26¿Centra! ParkA* Rudolph Layer, lastnik. PKVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, i**no~«fe, Jati je le »davila, 1924-2« Blus Islaa« A v« Chicago. Za dne oro: Od 1 9 *ive*i bt>Ln«ki naj pitalo alo*enaki 91f'f'V Zdravljenje v 5 dneh Varicocele; Hydrocele | BREZ NOŽA IN BOLEČIN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupi jenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tič-očih se moftkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, če je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno ielodoc, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plakati). AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejša in najcenejša pmro brodna drta ca Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom. Trstom ln Reko. Brii poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania L>ruge nove parnike, ki bodo votiii 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob eredih ob 1 po poldan- in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vei par-mki imajo breziiini briojav, električno razsvetjavo in so moderno urejpni. —Hrana je domala. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0 6en'l Agt's, 2 Washington St„ Ne« York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111. Dolžnost vsakega socialista jt, podpirati svoje časopisje. Agiti. rajte za "Proletarca,\ Pridobite mu nove naročnike. T. AD. RICHTER O C0..2IS Pearl St.. New York. N.Y. Dr airhUrjsT» Congo PUoU ©UjAaJo. <»«. al| BO*.) ^ TAJNE moške bolezni zfuba naroča h« le/m v ledicah in Hrili zdravim hitro za stalno in tajno, živ^ene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Rronchitis, srčno bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Zastrupl|en|e krvi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske! bolezni zdravim za stal-l (Preiskovanje brezplačno) no- Največja trgovina vinom in smodkauii z žganjem, debelo. na Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: in JOSEPH H. MILLER et Comp., 9171™, . Woodland in 6030—6032 St. Clair ave 1237-1 St St., Cleveland, Ohio. Telefon: Oujahoga C. 4254 R I'rincenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve landa. Pišite slovensko! Cene nizke. Htfrežba točna! POZOR! SLOVENCI! POZOR! s A L O O N s modernim ke?1jl&en 8veie pivo v sodčkih in botaljka* in druge ramovretne pijače ter unijak* «modke. Potniki dobe 6edno prf«e-čiiče za nizko eeao. Poetrezba točna iu taborna. Vaem Slovencem iu drugim 8l»vaMM •e toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr« Ave. Chic«|» Valentin Potisek gostilničar La Salle. Ill Toči vw, gostilni podrejene um priporoča rojakom za obiiea obtafc Zdravljenje za stalno, Je. kar želi vi,>kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine (Nasveti zastonj.) J N. Clark Str. med Rsndolph in Cink Odprto: 8 «JutraJ do 8 i»t6tr. Ob n«d»IJah od 8 tjutr. do 4 pop. DR. ZINS, 183 Chicago IMA' Če bi začeli hraniti pred petimi leti. in l»i djali na stran vsak dan 50e., hi imeli ilancR $1000. Začnite danes, da boste imeli to svoto vsaj eez pet let. INDDSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. Vlog čez pol miljoni dolarjev. Odprto ? soboto od 6 do 8 uro zvečer. .................J.............................i ROJAKI r WaukcflanuI ------- če k očete piti dobre pijače in se sabaviti po domače pojdite k Be Mahnich-u, 714 Markel Slreel, Waukeqan. Pri njemu je vee nn jboljc. Kdor ne vrjnme, noj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clair ave tofi vino, pivo in «ranj« vrst*. SmoHk» prv« kvalitet» so nm pmd.j mnorol,ro>n po^t m priporoma rojakom v Clevelandu, pa potnikom I^ntnik M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen idravnik. Urad nje od II pre^poldn« in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Cbieai?o. 0L J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th Sf. Tel. Lanwdale 1761. Chicago. LOUIS RABSEL moderno urejen salun M 460 GRANO IVE., Ä E * OS Hi, VIS Telefon 1199.