Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Rlva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 I m Leto XVIII. - Štev. 21 (899) Gorica - četrtek, 26. maja 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Kongres narodnih manjšin v Gorici Precej neopažen v pisanju tukajšnjih dnevnikov obeh jezikov se bliža 16. kongres »Federalistične zveze evropskih narodnih manjšin« (Union federaliste des communautes ethniques europeennes — UFCE), ki bo zboroval v Gorici v Katoliškem domu od 1. do 4. junija. Ti kongresi se vršijo vsako leto zdaj tu zdaj tam, kjer živijo narodne manjšine. Udeležujejo se jih zastopniki narodnih manjšin iz vse svobodne Evrope, kjer narodne manjšine uživajo večjo ali manjšo politično in kulturno svobodo ob vključitvi v življenje države, kateri pripadajo. Zveza evropskih političnih manjšin ni politična organizacija kot so npr. razne mednarodne zveze strank, saj so tudi člani narodnih manjšin navadno razcepljeni v stranke po svojem političnem na-Ziranju. Zato tudi kongresi Zveze nimajo političnega značaja. ZENM in njeni kongresi imajo kot namen proučevati predvsem pravne vidike v položaju narodnih manjšin in njih odnose do večinskega naroda. S tem hoče Zveza s svojimi kongresi buditi vest državnim oblastem, kjer manjšine živijo, in pomagati v iskanju pravičnih moralnih in pravnih odnosov med večino in manjšino. Dalje je namen Federacije narodnih manjšin povezovati te slednje, ki jih druži ista usoda, da se med seboj spoznavajo in da si pomagajo z medsebojnimi izkušnjami in z izmenjavo pogledov. SLOVENCI IN KONGRES NARODNIH MANJŠIN Slovenska manjšina živi v Italiji na Goriškem in Tržaškem od leta 1918 ter od leta 1866 v Benečiji. Letos bo pa prvič, da bo tak kongres zboroval v Italiji, na teritoriju, kjer živi slovenska manjšina. V ta namen so izbrali Gorico. Tako bo Gorica, kot smo poudarili zadnjič v nekem članku, že drugič v kratkih dveh tednih sedež pomembnega mednarodnega sestanka. Zato bo ta kongres pomemben za Gorico in njeno vlogo v mednarodnem svetu Evrope; bo pa pomemben tudi za nas Slovence, ki živimo v Italiji. Saj bodo tako visoke osebnosti iz raznih držav Evrope spoznale našo manjšinsko problematiko in se seznanile tudi z našo kulturo In jezikom, ker je na programu tudi večer slovenske pesmi in folklore. PROGRAM KONGRESA Federalistično zvezo evropskih narodnih manjšin vodi sedaj kot predsednik Svend Johannscn, Danec po rodu. Na programu kongresa je predvideno, da bo kongres pozdravil poleg predsednika kongresa tudi dr. A. Kacin kot predsednik Slovenske demokratske zveze, katera je v neki meri prireditelj in gostitelj kongresa. Poleg splošnih poročil so na kongresu predvidena še zasedanja delovnih komisij in pa obiski v drugih centrih naše dežele. Tako bodo kongresniki obiskali tudi Trst in pa Koper v Jugoslaviji, kjer živi italijanska narodna manjšina. Oba obiska je pripravila Slovenska skupnost v Trstu. ZAHTEVE NAŠE NARODNE MANJŠINE Kongres evropskih narodnih manjšin bo gotovo zbudil pozornost tudi odgovornih Voditeljev italijanske večine v naši deželi. Upajmo, da bo prišlo tudi do osebnih srečanj med njimi in kongresniki. Zato ne bo odveč, če kongresnike in voditelje Italijanske večine spomnimo na položaj naše slovenske narodne manjšine. Predvsem pribijemo dejstvo, da naša manjšina še vedno čaka na zaščitni zakon ,ki ga predvideva čl. 6 italijanske Ustave, katera je stopila v veljavo dne 1. januarja 1948. Kmalu bo torej dvajset let, tozadevnega zakona pa še vedno ni. S čl. št. 6 je italijanska republika priznala jezikovne manjšine kot moralne osebnosti, ki jih je treba posebej zaščititi. Imamo torej pravico tako zaščito tudi zahtevati. V zvezi s to zahtevo poudarjamo drugo: ohranitev narodnega ozemlja. Jezuit p. Messineo piše: »Tudi narodna manjšina ima svojo domovino, ki jo ljubi in spoštuje z gorkimi čustvi, domovino, v kateri ima pravico, da nemoteno živi.« To se pravi, da ima narodna manjšina pravico do narodnega ozemlja, na katerem strnjeno biva, od koder se živi in s katerimi je nekako organsko povezana. (En-ciclopedia cattolica). Z ozemljem naše slovenske manjšine pa večina postopa skoro brez vsake vesti. Kakorkoli je treba novega pozidati ali ustanoviti, za vse se išče prostor na že tako tesnem ozemlju manjšine. Pri tem se postopa tako, kot bi naša zemlja ne imela lastnika (Glej primer naftovoda, nove ceste na Vejno, Sovodnje, nova naselja po vsem Krasu itd.). Isti avtor izvaja dalje: Nova vrsta pravic, ki jim pravijo kulturne pravice, se nanašajo na posebnosti, ki odlikujejo narodno skupnost. Med te štejemo pravico do uporabe lastnega jezika in do njegovega pouka v šolah, do čuvanja narodnih tradicij in navad in do sredstev, da vse to ohranjajo, pospešujejo in predajajo naprej. Nato zaključuje: Iz povedanega sledi, da ima država dolžnost zagotoviti narodni manjšini kot taki njen obstoj, njeno mirno bivanje na dednem prostoru, svobodno uporabo jezika in vse druge kulturne pravice, ki so lastne narodnosti. Vemo, da je približno isto izpovedal papež Janez XXIII. v svoji encikliki Pacem in terris. POZDRAV GOSTOM Na te osnovne pravice, ki v glavnem čakajo še na dejansko uresničitev pri naši manjšini, opozarjamo italijansko demokratično državo ob zasedanju 16. kongresa evropskih manjšin v Gorici. Pri tem kot katoličani in demokrati pozdravljamo zastopnike narodnih manjšin v naši sredi in jim izrekamo dobrodošlico po stari slovenski navadi: Bog vas sprimi! Izražamo pa tudi željo, naj bi njih delo pomagalo k pravični rešitvi zapletenih vprašanj okrog življenja in delovanja narodnih manjšin, vprašanj, ki so bila v preteklosti vir nemirov in usodnih mednarodnih konfliktov in ki tudi danes marsikje grenijo življenje manjšin in zastrupljajo mirno sožitje med narodi. Petinsedemdeset let socialne okrožnice “Rerum novarum Pred 75 leti, 15. maja, je tedanji svet začudeno sprejel vest, da je sv. oče Leon XIII. izdal posebno okrožnico o socialnem vprašanju, ki je po začetnih besedah dobila naslov »Rerum novarum«. Pravimo začudeno. Začudili so se delodajalci, ki so v tistih časih gledali v delavcu bolj predmet izkoriščanja kot pa človeško osebo; začudili pa so se tudi delavci sami, kajti marksistična propaganda jim je že desetletja dopovedovala, da drži Cerkev z bogataši, podpira kapitalistične pridobitne kroge ter je nasprotna upravičenim delavskim težnjam po pravični plači, človeka dostojnem življenju in svobodnem združevanju v lastnih organizacijah za obrambo delavskih pravic. Ko je Leon XIII. dvignil tako svoj glas proti nečloveškemu izkoriščanju delavskih množic in poudaril njihove pravice, je završalo po vsej zemlji. Bogataši so bili nevoljni, češ kaj se Cerkev vtika v zadeve, ki niso njene; delavci so sprva ostali nezaupni, saj so jim njih rdeči voditelji govorili, da Cerkev ne misli iskreno; dobri katoličani so se pa nove o-krožnice z navdušenjem oprijeli, jo začeli študirati in prevajati v življenje .Tudi v Sloveniji je našla velik odmev ter dobila zlasti v dr. Janezu Ev. Kreku neumornega pobornika za uveljavljanje njenih načel. Tako je bil potom te slavne o-krožnice vzpostavljen znova dialog Cerkve z delavskim slojem, ki je bil na tem, da odpade od Boga in Cerkve in postane popoln plen marksistične ideologije. Tej okrožnici so sledile nato še tri, ena bolj sodobna kot druga: ob štiridesetletnici »Rerum novarum« enciklika »Quadragesimo anno« 1. 1931 po naročilu papeža Pija XI., nato pa v času pontifikata Janeza Napovedujejo sporazum med Vatikanom in Jugoslavijo Pred kratkim je Dušan Blagojevič, ki je glasnik jugoslovanskega zunanjega 'ministrstva, na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da je v teku akcija za obnovitev diplomatskih odnosov med Svetim Sedežem in Jugoslavijo: »V kratkem,« je dodal, »vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi podatki.« Je to prvič, da je predstavnik jugoslovanske vlade uradno potrdil obstoj pogajanj, kj se že nekaj let pletejo med Rimom' in Beogradom in jih s strani Cerkve vodita monsignorja Casaroli in Bongiani-no. Govori se, da bo sporazum podpisan okrog 20. junija. Sporazum naj bi bil že dokončno sestavljen (manjkajo še zadnje podrobnosti) in je trenutno v Študiju tako pri sv. očetu kot pri Titu. Ne gre pri tem dogovoru le za obnovitev diplomatskih stikov, temveč tudi za ureditev medsebojnih odnosov med Cerkvijo .in državo na podlagi jugoslovanskih zakonov. Diplomatske odnošaje bosta vzdrževala dva posebna odposlanca, ki ne bosta imela naslov nuncija ali poslanika, pač pa njun položaj. To naj bi bilo podobno tako kot v času zadnje svetovne vojne, ko je severnoameriški predsednik Roosevelt imel posebnega odposlanca pri sv. očetu Piju XII. v Vatikanu. Jugoslavija je prekinila svoje odnose z Vatikanom leta 1952. Pretvezo za to je našla v imenovanju nadškofa Stepinica za kardinala. Vendar je Sv. Sedež dail vedno znova razumeti Titu, da je pripravljen skleniti sporazum, če bodo zajamčene vsaj osnovne pravice Cerkve. Do odjuge je začelo prihajati za časa Janeza XXIII. in zlasti v teku zadnjega koncila. Vsi jugoslovanski škofje so dobili vizum, zagrebški nadškof šeper je postal kardinal, sv. oče Pavel VI. je po veleposlaniku Vo-jevodu v Rimu izročil Titu spominsko medaljo na zadnji koncil, lani je prva skupina vernikov, novomašnikov in duhovnikov iz Ljubljane prvič po vojni uradno poromala k siv. Petru. Ureditev odnosov med komunistično Jugoslavijo in Vatikanom je v skladu z linijo Vatikana, ki si prizadeva, da pride do olajšanja v vseh tistih deželah, kjer je bila Cerkev do sedaj preganjana ali vsaj ovirana v delu, istočasno pa bo mogel Vatikan prav potom Jugoslavije, ki spada med tako zvane nevezane države, povečati svoje napore v korist svetovnega miru. V mašnika je bil posvečen v Washing-tonu bivši filmski 'igralec Umbert Alrna-zan. Potem ko je leta 1961 prekinil sijajno filmsko kariero, je vstopil v semenišče v VVashingtonu, kjer je končal filozofski in teološki študij. Novamašnik bo vršil svoj apostolat v misijonskih deželah. XXIII. kar dve: »Mati in učiteljica« ter »Mir na zemlji«. Te okrožnice so vzbudile val zanimanja po vsem svetu; po vseh deželah so vzniknile organizacije v obrambo delavskih interesov, krščanska socialna gibanja ter delavski voditelji s krščanskim svetovnim nazorom. Delavec je spoznal, da je Cerkev res z njim. Sprejela je celo njegov dan 1. maj, za svoj praznik in mu dala krščansko vsebino z likom sv. Jožefa Delavca, ki je postal svetnik dneva. MOGOČNO ZBOROVANJE V BAZILIKI SV. PETRA V istem svetišču, kjer so skozi štiri leta zborovali koncilski očetje, so se preteklo nedeljo zbrali delavci iz 35 držav, da skupaj s Kristusovim namestnikom papežem Pavlom VI. proslavijo lepi jubilej okrožnice »Rerum novarum«, se sv. očetu zahvalijo za naklonjenost, ki jo je bil delavski stan v zadnjih desetletjih deležen s strani Cerkve ter znova izpovedo zvestobo Svetemu Sedežu. Petnajst tisoč jih je pohitelo na to svečanost in z njimi so prišli predstavniki raznih katoliških organizacij. Pridružili so se jim visoki cerkveni dostojanstveniki, ki naj bi predstavljali vse kontinente sveta. Prvi med njimi kardinal Jožef Cardijn, do nedavnega preprost duhovnik, neumorni organizator žosizma, delavske katoliške akcije za mladino po vsem svetu; potem kardinal Duval, nadškof iz Alžira, ki je, dasi Francoz, sklenil ostati med svojimi verniki v Alžiriji brez ozira na jezik, raso in vero; nato nadškof enega naj večjih industrijskih mest na svetu msgr. Wright iz Pittsburga v ZDA; pa msgr. Clyde Young iz Avstralije; podhranjeno Indijo in vse dežele v razvoju je predstavljal msgr. Vallopilly, Latinsko Ameriko pa pomožni škof iz mesta Mexi-co v Mehiki msgr. Lomelin. Vsi ti visoki dostojanstveniki so opravili v nedeljo dopoldne ob 10. uri koncelebrirano sv. mašo skupno s sv. očetom ob oltarju nad grobom sv. Petra. Sv. oče je petdesetim delavcem iz raznih dežel o-sebno podelil sv. obhajilo, še drugim šestdesetim pa dal poljubiti svoj prstan. Pet zastopnikov raznih delavskih združenj je nato pozdravilo sv. očeta: Livio Labor, glavni predsednik italijanskega združenja ACLI, Olivier Gregoire, predsednik mednarodnega združenja krščanskih delavskih gibanj; Teofilo Perez Rey, predsednik Krščanskega delavskega bratstva iz Španije; Alfonz Muller, glavni tajnik delavskega krščanskega gibanja v Nemčiji ter Patrick Keegan, začasni predsednik svetovnega gibanja krščanskih delavcev, ki je bil na zadnjem koncilu med laičnimi poslušalci in je tudi enkrat spregovoril. SV. OCE ZBRANIM DELAVCEM Besede sv. očeta so bile polne tople ljubezni do navzočih in do stanu, ki ga predstavljajo. Dejal je, da je njih številna udeležba najlepši dokaz, da je okrožnica »Rerum novarum« uspela s svojim poslanstvom, ki ji ga je bil papež Leon XIII. namenil. Cerkev je prisluhnila, iskreno »klicu bolečine« takratnega delavskega proletariata in zavzela do njega jasno stališče. Proglasila je dostojanstvo yy človeškega dela, naj bo kateri koli vrste, le da je pošteno in je branila delavca v njegovem osebnem dostojanstvu in v njegovi svobodi, jasno izpovedujoč, da ima delavec neodsvojljivo pravico do kruha, družine, vzgoje, boljše bodočnosti in neoviranega življenja po veri. Prav Cerkev je visoko dvignila zastavo socialne pravičnosti in poudarila, da zahteva skupno dobro, da se dobrine razdeljujejo med potrebne in ne zadržujejo le v rokah nekaterih bogatincev. Prav zato, ker je Cerkev izšla iz evangelija, ki je Kristusov nauk, ni mogla nikdar pristati na ideologije, politična ali socialna gibanja, ki se opirajo na marksistični svetovni nazor. Ta nazor ima nepopolno pojmovanje človeka in je zato napačen; poleg tega oznanja ateizem, ki je vse prej kot v korist znanstvenega raziskovanja vesolja in razvoja človeške civilizacije, saj je zaslepljen od svojih nenaravnih pogledov na življenje in zato škodljiv za človeško družbo. Materializem, ki izhaja iz tega radikalnega marksizma, ne dela drugega kot da oznanja razredni boj, rodi nasilje in vodi k uničenju vsake svobode, kar vse potem konča v sistemu, ki je preko mere avtoritaren ter vsestransko tota-litarem. DELAVCI BODO ZBOROVALI V RIMU Nedeljska svečanost v baziliki sv. Petra je bila pravzaprav uvod k zborovanju, ki se je pričelo pretekli ponedeljek v Rimu in se bo zaključilo to nedeljo na binkoštni praznik. Tega zborovanja se udeležujejo delegati petdesetih delavskih organizacij s celega sveta. Program zborovanja obsega tri točke: študij vloge laikov v Cerkvi in med svetom v luči koncilskih odlokov; poročilo o stanju delavskega razreda med različnimi narodi ter dokončna ustanovitev svetovnega gibanja krščanskih delavcev (MMTC), ki je bila sklenjena 1. 1961. ob priliki proslavljanja 70-letnice Leonove okrožnice »Rerum novarum«. General Ky Je utrdil svojo oblast Zdi se ,da je generalu Kyju, ki vodi vlado v Saigonu, uspelo zatreti budistični upor v mestu Danangu, ki je trajal sedem dni in grozil, da potegne ves Južni Vietnam v državljansko vojno, od katere bi imeli korist le komunisti. Ko je Ky poslal v Danang nov bataljon padalcev, je število saigonskih sil na-rastlo na šest tisoč. Uporniki so spoznali, da je nadaljnji odpor brez smisla in so se brez boja vdali. Vladne čete so jih zaprle v taborišča z bodečo žico, na tovornjakih pa so odpeljali veliko količino orožja, ki so ga zajeli. Aretirana sta bila voditelja upora župan mesta Danang Van Man in dr. Tam. Odpeljali so ju v Sai-gon, kjer ju bodo postavili pred vojaško sodišče. Poveljstvo nad mestom Danangom je prevzel general Dong. Izjavil je, da 400 zajetih vojakov in 20 nižjih častnikov ne mislijo kaznovati, ker so jih k uporu prisilili višji častniki. Po izjavah budistov je bilo na obeh straneh 200 mrtvih, general Dong pa trdi, da je padlo samo 20 sai-gonskih vojakov, nad sto pa jih je bilo ranjenih. Pripomnil je tudi, da budističnih boncev ne misli preganjati, ker ga enostavno ne zanimajo. Razstava slavonskega invalida Branka Radunkoviča v Bazovici Shod slovenskih vernikov v tržaški stolnici Od vnebohoda do nedelje je bil za Bazovico en sam praznik, praznik tihega veselja, občudovanja, spoštovanja človeške osebe, bratstva, molitve. Takih dni nismo pričakovali niti od daleč. Kdo nam je vse to prinesel? 25 letni fant, brez rok, 1.20 ivisok, malih nožič, Braniko Radunko-vič, doma iz Slavonije v občini Podravska Slatina. Rodil se je med zadnjo vojno leta 1941. Ni obiskoval prav nobenih šol, ne osnovnih ne obrtnih, ni se izuril v nobenem zavodu. Vse sam! Pred sedmimi leti se ga je lotilo hrepenenje po delu, da bi premagal samega sebe, da bj dal smisel svojemu življenju. Začel je izdelovati vaško cerkvico in vaške hiše v miniaturi, modele. Kako, če nima rok? Poslužil se je ustnic, jezika in dveh 20 cm dolgih delov rok. S temi deli telesa dela, riše, barva, reže, zabiva žeblje, lepi, tipka na stroj (100 črk na minuto). Uspel je! Izdelal je makete (modele) slavnih cerkva, samostanov, hiš, celih naselij, Titovo rojstno hišo. Iz leta v leto so njegove umetnine rastle, vzbujale zanimanje in občudovanje. Priredil je prvo razstavo v rojstnem kraju. Sledile so druge. Začel je potovati iz kraja v kraj. V Bazovici je priredil svojo 83. razstavo. Ko je bil v Pulju, je 20 tisoč meščanov obiskalo njegove makete (Pulj šteje približno 45 tisoč ljudi). Do sedaj se je njegovih razstav udeležilo nad 800 tisoč oseb. BRANKO OSVOJI BAZOVICO Na vnebohod je bila v Bazovici slovesna otvoritev v Slomškovem domu. Odkrito povemo, da najbolj se splača biti prisoten pri otvoritvi. To je res slovesna otvoritev. Ne veruješ? Pojdi na kako otvoritev njegovih maket in se boš prepričal. Branko Radunkovič govori, poje, razkazuje, kako dela, razlaga svoje makete. Iz vsake besede in kretnje pa spoznaš, da imaš pred seboj čudež božje dobrote. Branko vzbuja v srcih obiskovalcev čustva bratstva, medsebojnega spoštovanja, človeškega dostojanstva, ki ni v lepoti in dovršenosti telesa, temveč v veličini božjega otroštva: «Vsi smo brača! Ista krv, ista duša v svih!« Oko se orosi, ko ga gledaš in poslušaš, pa ne le ženskam! In kaj se zgodi? Na razstavo se vrneš enkrat, dvakrat, trikrat. Videl sem može, ki so prišli tudi trikrat na dan, plačali vstopnino vsakikrat, samo da so ga videli, se naužili njegovega optimizma, veselja, šaljivosti. Nad 500 oseb je v Slomškovem domu videlo Brankove makete. Branko je globoko veren pravoslavni kristjan, ki živi za Boga in bližnjega. Živi: čez pet let, ko bo nabral dovolj denarja, bo dal zgraditi v svoji rojstni vasi Dom za sirote, on, ki nima rok in bi sam potreboval pomoči drugih. Veliko moli in veliko ipoje. Vsak večer je bil pri šmarnicah in z nami prepeval litanije Matere božje. V nedeljo popoldne so ljudje odhajali iz cerkve objokani in ginjeni. Vsak je imel na ustih besedo: kako je mogoče, da je v tako malem telesu, do katerega je b:l Bog — če smemo tako reči — skop, tak veder in vesel duh! Ko je slišal pri šmarnicah majniško branje o ekumenizmu, je prosil, da bi smel prižgati veliko svečo v čast Bogo-rodioe, da bi se kristjani zedinili v ljubezni. Po popoldanski maši je Branko — tako ga vsi po imenu kličejo — stopil v narodni slavonski noši pred ikono sv. Cirila in Metoda pri majniškem oltarju, zmolil večerno pravoslavno obredno molitev in dodal molitev za edinost, ki jo je sam zložil (O Bog, ki enako ljubiš pravoslavne, katoličane in muslimane...). Nato je prižgal veliko svečo, ki bo gorela po njegovi izrecni želji pri službi božji ob nedeljah. Po župnikovih besedah pa je spregovoril nekaj besed o medsebojnem razumevanju, stnpljivosti in ljubezni. Vsi prisotni so se spet zgrnili v Dom, da bi še nekaj časa uživali ob Brankovem duhovnem bogastvu. BRANKO IN CERKVENA EDINOST Zanimalo nas je, kako gleda on na gibanje za zedinjenje kristjanov. Dejal nam je, da evangeljski duh nujno zahteva edinost med kristjani. Toda vsako zedinjenje se mora začeti najprej v srcih. Zato se moramo -spoznati, medsebojno pomagati, ne spominjati se slabih stvari iz preteklosti, oprijeti se tistega, kar druži. Vsakdo naj ostane pri svojih načelih. Srbi so nanje zelo navezani, saj so zanje duša življenja. Petje vernega ljudstva je nekaj nenadomestljivega. Ne katoličani in ne pravoslavni ne bodo mogli ocfstopiti od svojega, kvečjemu sprejeti kaj novega skupnega. Ali bo kmalu prišlo do zedinjenja? Kadar bo Bog hotel. Za to je treba mnogo moliti. Pravoslavni molijo za edinost pri vsakem bogoslužju. Težko pa je seveda preboleti, kar se je zgodilo slabega. V zadnji vojni so ustaši porušili samo v Slavoniji 50 cerkva, v vsej Jugoslaviji pa 180 pravoslavnih svetišč. Toda zmagati mora geslo: Pozabimo slabo, mislimo dobro! Pravoslavni naj prihajajo h katoličanom v goste, katoličani k pravoslavnim. Kakšno je versko življenje v njegovi vasi, smo ga vprašali. Vsakih je polovica, katoličanov m pravoslavnih, je dejal. Katoličanov hodi ob nedeljah v cerkev 90 %, pravoslavnih niti 50 %. Pravoslavni so versko bolj zapuščeni. Zadnja vojna je silno zmanjšala število pravoslavne duhovščine. So duhovniki, k; morajo oskrbovati istočasno po pet župnij. Manjkajo cerkve in marsikje se vrši božja služba na prostem. Pravoslavna duhovščina živi od prostovoljnih darov vernikov in iz cerkvenega fonda. Vsi duhovniki so socialno zavarovani. Odnosi med oblastm; in pravoslavno Cerkvijo so normalni. Po koncilu so se zboljšali tudi odnosi med pravoslavno in katoliško duhovščino. Ni več prepovedi, udeleževati se bogoslužja druge veroizpovedi. To so bile res ekumenske misli, k; so prišle iz ust Branka Radunkoviča. V štirih dneh bivanja v Bazovici je zasejal v srca naših ljudi toliko dobrega in lepega, da mu bomo ostali trajni dolžniki. V nedeljo, 15. maja so se zbrali v tržaški stolnici pri sv. Justu zavedni verniki iz osmih slovenskih župnij, ki obsegajo vzhodni del tržaške škofije. Prišli so, da izpovejo svoje prepričanje, da je škof naslednik apostolov. Navzoče so bile župnije Bazovica, Pesek, Katinara, Ricmanje, Bo-Ijunec, Boršt, Dolina in Mačkovlje, prišlo pa je tudi mnogo rojakov iz samega Trsta. Udeležba je bila lepa, čeprav je sončno vreme vabilo v Dolino na majnico in še kam drugam. Zbirno mesto je bilo pred samostanom na Montuzzi. Tu so se uvrstili v sprevod skavti in skavtinje, dekleta v narodnih nošah (vsa čast Katinarkam in Draža-nkam), številni mašni strežniki (nad 40), devet duhovnikov, možje in fantje ter krepka skupina krščanskih žena. Stolnica se je napolnila v vseh 'ladjah. S pesmijo »Ti o Marija« so naši verniki pozdravili svojega nadpastirja in sedež škofije. Boljunski dušni pastir g. Lojze Zupančič je nato v kratkem nagovoru orisal zgodovino tržaške stolnice ter tako vse prisotne vpeljal v slovesno razpoloženje. Pričela se je sv. maša, vsa v slovenskem jeziku. O hvala tebi, zbor katoliških škofov, ki si na koncilu uzakonil pravico, da Boga odslej tudi v najsvetejši daritvi častimo v maternem jeziku! Gg. France Vončina in dr. Angel Kosmač sta prebrala božjo besedo, bazoviški g. župnik Marijan Živec je pa obrazložil pomen jubilejnega romanja k škofu in njegovemu IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Ob 80-letnici župnika Antona Rutarja Na binkoštni praznik, 29. majnika, obhaja svoj 80-ielni rojstni dan preč. g. Anton Rutar, župnik v Pevmi. Zasluženemu duhovniku, ki je zelo tesno povezan z zgodovino goriškiih Slovencev v zadnjem pet-desetletju, izrekamo iskrene čestitke in mu voščimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega in čilega. Rodil se je dne 29. maja 1886 v Drež-nici. Študiral je v Gorici in bil dne 25. julija 1910 posvečen v duhovnika. Po kratkem službovanju v dušnem pastirstvu v Tolminu in na Bukovem ga je nadškof Sedej oktobra 1914 poklical v Gorico in mu poveril mesto podravnatelja in ekonoma v bogoslovnem semenišču, kjer so tedaj študirali bogoslovci goriške, tržaško-koprske, poreško-puljske in krške škofije. Vzplamtela je prva svetovna vojna. Podrav-natelj Rutar je tedaj širom po Avstriji iskal zatočišča za bogoslovce in ga po dolgem trudu našel v Stični, kamor je rešil tudi knjige in dragoceni arhivalni material goriške bogoslovne knjižnice. Pozneje se je v Stično umaknil tudi sam nadškof Sedej. Po vojni je enako slonela prav na podravnateljevih ramenih glavna teža obnove goriškega bogoslovja. Pa tudi služba ekonoma je bila v oni dobi skrajno težka zaradi gospodarske krize. Nadškof Sedej, in pozneje tržaški škof Fogar, sta imela v semeniškam podrav-natelju Rutarju dragocenega sodelavca. Nadškof Sedej mu je poveril še druge odgovorne službe: bil je študijski prefekt in profesor pastoralnega bogoslovja, knjižničar v bogoslovju, župnik spraševalec in član škofijskega upravnega sveta. V priznanje za toliko delo ga je nadškof Sedej imenoval za duhovnega svetnika, nadškof Margotti pa mu je ponujal imenovanje za monsinjorja. Ko je hotol fašizem brutalno poitalijančiti goriško bogoslovno semenišče, je udaril predvsem po podravnatelju prof. Rutarju: dne 27. maja 1934 so ga zaprli in ga čez par dni skupno s prof. dr. Karlam Musizzo obsodili na pet let konfinacije v notranjosti države, češ da sta »nevarna za politični red v državi«. Ob povratku iz konfinacije se ni smel vrniti na svoje službeno mesto. Nekaj časa je gostoval pri križarkah v ViJJa Concordia, po smrti pevmskega župnika Jožeta Abrama pa je bil imenovan, 23. junija 1938, za župnega upravitelja v Pevmi in nato, 1. maja 1941, za župnika. Po prvi svetovni vojni je bil prof. Anton Rutar v ospredju vsega narodnega, verskega in kulturnega dela na Goriškem. Bil ie med najbolj agilnim; člani in odborniki Kat. tiskovnega društva, med ustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe in dol-poletn.t Slan njenega nadzorstvenega odbora, odbornik Alojzi jevišča in Sirotišča, član konzorciia Goriške straže in odbornik Gosnodarske zveze. Sploh ni bilo po-mebneiše slovenske katoliške ustanove ali pobude na Goriškem, pri kateri ne bi sodeloval trezni in razsodni g. Rutar. Njegova umirjena in modra beseda, ki je v uri zmede in res težkih odločitev pokazala pot rešitve, mu je pridobila velik ugled in spoštovanje. Naj bo ta beseda priznanja in zaslužene zahvale v zadoščenje gospodu jubilantu, ki lahko s ponosom zre na bogato delo, ki ga je izvršil v čast božjo in v dobro goriških Slovencev. RK. Dvajsetletni sadovi slovenskega semenišča v tujini Slovensko semenišče v tujini, ki je bilo po masovnem odhodu Slovencev v tujino leta 1945 najprej v benediktinski opatiji Praglia prj Padovi, nato v škofijskem semenišču Brixen na Južnem Tirolskem, po preselitvi v Argentino pa sprva v mestu San Luis, končno pa v mestu Adrogue blizu Buenos Airesa, je v teku svojega dvajsetletnega obstoja dalo sledeče sadove: Iz njega je v celoti izšlo 52 slovenskih duhovnikov, ki so v tem semenišču dokončali svoje študije in bili posvečeni; 14 slovenskih duhovnikov so bili začasno gojenci tega zavoda, potem ko so se kasneje vključili v razne redovne skupnosti ali druge škofije; 13 slovenskih duhovnikov', ki so bili ob koncu vojne predčasno posvečeni, je dovršilo svoje študije in opravilo zadnje izpite v tem semenišču; 9 slovenskih duhovnikov je položilo doktorat iz teologije na bogoslovni fakulteti tega semenišča; 6 novih slovenskih duhovniških poklicev je že prišlo iz »Zavoda škofa dr. Gregorija Rožmana« za dijake, kj je temu semenišču pridružen. Deset let modeme bolnice Petega maja je minilo deset let, kar je bila po prizadevanju patra Pija v kraju S. Giovanni Rotondo odprta moderna bolnišnica. Zahvalno sveto mašo je daroval kardinal Lercaro. Prvotno je bilo v bolnišnici prostora za 450 bolnikov. V zadnjih letih pa je bila povečana, da more sprejeti 750 bolnikov. V desetih letih je iskalo v bolnišnici pomoč 91 tisoč bolnikov. Po volji patra Pija je bolnišnica urejena tako, da je bolnikom čim bolj olajšano bivanje. Opremljena je tudi z najmodernejšimi zdravniškimi pripomočki. Pater Pij pravi, da sta vera in znanost dvoje božjih oči in moramo zato obe enako ceniti. Letni porast katoličanov na Japonskem Znano je, da na Japonskem število katoličanov letno naraste le za približno 12.000. Vendar se zanimanje za katoliško Cerkev stalno veča. Mnogi nekatoličanl berejo sveto pismo, želijo spoznati nauk katoliške Cerkve, se za delo Cerkve zanimajo in ga s simpatijo spremljajo. sedežu ter zlasti poudaril misel, da smo vsi kristjani Cerkev, ki nosi odrešenje vsem ljudem. Prišlo je darovanje, »ofer« v prvotnem pomenu besede. To je bil nedvomno najlepši del sv. maše. Strežnik iz Bazovice je stopil pred nadškofa in mu izročil duhovni šopek, zapisan na pergamentu, za duhovske poklice. Nabrali so ga mašni strežniki, ki so ves teden pred shodom nabirali dobra dela. Skavt iz Doline je prinesel nadškofu posodo s pristnim vinom za sv. mašo, skavtinja iz Boljunca hleb domačega kruha, dekle v narodni noši vrtnice iz katinarskih vrtov, mlad mož iz Mačkovelj pa kuverto z vsoto 50.000 lir, ki so bile pri šmarnicah nabrane za škofijski dom duhovnih vaj v Trstu. Pri darovanju so bili vernik-i tisti, ki so dajali, pri sv. obhajilu pa so iz nadškofovih rok v zameno prejeli Kruh iz nebes; velik del množice ga je bil deležen. Tako bi moralo vedno biti pri sv. maši: dajati in prejemati. Kako blažilno je vplival med obhajanjem spev, ki ga je pelo vse ljudstvo: »Kjer je ljubezen, tam je Bog!« Da, sv. maša je vir medsebojne ljubezni, ker je Bog med nami. Prišel je zaključni blagoslov. Ljudstvo je skupno zmolilo po namenu sv. očeta in zapelo večno lepo »T; o Marija«. Pred nadškofa je stopil laik prof. Stepančič Al-do, ravnatelj dolinske enotne šole in spregovoril škofu in zbranim. Zahvalil se je v klenih besedah g. nadškofu za vse, kar so konoilsk; očetje storili za rast in utrditev Kristusove Cerkve na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru in mu v imenu zbranih laikov obljubil sodelovanje, ki smo ga vsi dolžni kot udje Kristusovega skrivnostnega Telesa in člani božjega ljudstva. Vidno zadovoljen je tržaški nadškof nato zapustil svojo cerkev. Naši ljudje pa so še dolgo v skupinah stali pred svetiščem in ugotavljali: Bilo je lepo, zelo lepo! Imeli so prav. Slovenska molitev, ubrano petje, slovesno zvonenje, zbranost vernikov7, pisane noše in obleke naših deklet in strežnikov, vse to je dalo temu shodu, ki je bili zadnji v programu sveto-letnih skupnih romanj v tržaško stolnico poseben pečat, ki bo ostal neizbrisen v spominu vseh udeležencev. Nabirka rimskih dijakov za gobavce Dijaki rimskega liceja Virgilio so na ravnateljev rojstni dan zbrali 2,500.000 lir in jih namenila za bolnico gobavcev v Ugandi. Tako so hoteli izreči priznanje ravnatelju za njegovo vzgojno delo. Iniciativa dijakov zasluži vse priznanje. Zaključek zborovanja predstavnikov sodobne poezije Na goriškem gradu so v nedeljo, 22. maja zaključili literarno zborovanje predstavnikov sodobne poezije šestih držav iz Srednje Evrope. Pesniki in kritiki teh držav so na tem shodu prečitali nekaj svojih del in si izmenjali misli in načrte za skupno delo, ki naj bi zbližalo med seboj narode, ki so jih predstavljali. Zanimiva je bila študija italijanskega pesnika Biagia Marina o literarnem ustvarjanju v Julijski Benečiji. Kurt Hohoff je prikazal nemško poezijo, italijanski pesniki kakor Fasolo, Lanzotto, Filippo Accroc-ca pa moderno italijansko. V soboto zvečer so se predstavili Slovenci, Hrvati, Srbi in Makedonci. Posamezne narode so zastopali: Ciril Zlobec Slovence, Nikola Miličevič Srbe, Miodrag Pavlovič Hrvate in Matej Matevski Makedonce. Ciril Zlobec je v uvodu povedal, da je študiral v Italiji in da je takrat moral zatajiti svojo slovensko govorico, zato pa hoče sedaj, ko je zmagala svoboda in demokracija, v slovenščini prečkati svoje poročillo. Ostali jugoslovanski pesniki so poudarili, kako se danes poezija zelo razlikuje od prejšnje, ki je bila tesno povezana z ljudstvom in zemljo. Danes so pesniki v Jugoslaviji sami. Prvotno povojno navdušenje se je umirilo in kar je takrat bilo na višku opevanja, skuša danes preiti v pozabo kot dejanja, ki niso nikomur v čast. Današnja mladina se ne bo nikdar navduševala za dela svojih očetov v zadnjem dvajsetletju. Prava poezija je kakor izbrušen kristal, v katerem se lesketajo samo lepe in svetle stvari. Makedonski pesnik Matevski je dejal, da je makedonska poezija zalo stara pa tudi zelo mlada. Poudaril je veliki pomen folkloristike v makedonski poeziji. Zadnje jutro v nedeljo, 22. maja je bilo namenjeno madžarskim pesnikom. Nastopili so Istvan Vas, Gyorgy Szabo in Lajos Maroti. V okviru zborovanja »Mitteleurope« je tudi italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti črtal na goriškem gradu iz svojih del. Dne 20. maja zvečer se je na gradu zbralo veliko občinstva, predstavniki mesta in cerkvenih oblasti .Vsi so z veliko pozornostjo sledili njegovemu podajanju. Poudaril je najprej, kako je po dolgih letih obiskal Kras, ki se mu je predstavil ves v novem zelenju, ki hoče z novim upanjem zakriti okrvavljena tla. Takrat pred 50 leti so si stali nasproti dve sovražni vojski. »A mi,« je dejal Ungaretti, »smo vedeli, da so ljudje na nasprotni strani, katere nam je bilo ukazano ubijati, naši bratje. Zato skušajmo graditi nove mostove zbližanja in prisrčnih stikov s sosednjimi narodi.« Sončni mrk je bil viden tudi pri nas Sončni mrk je v naših krajih bolj redka prikazen. Zato vzbudi tem več pozornosti, kadar pride do njega. Pretekli petek smo ga lahko videli tudi na Tržaškem in Goriškem. Bil je le delen, to se pravi, lunina senca je zakrila le večji del sončne površine. Nebo je bilo jasno, čeprav pokrito z 'rahlo mreno, kar pa ni bistveno vplivalo na potek opazovanj. Pričel se je točno po astronomskem času, to je ob 9. uri 12 minut 54 sekund. Pri nas je bilo sonce v najvišji fazi mrka dve tretjini zatemnjeno. Po Italiji niso imeli z opazovanjem povsod posebne sreče; ponekod je bilo namreč preoej oblačno. V Jugoslaviji pa je skoraj popolnoma jasno nebo omogočalo dobro opazovanje sončnega neba. Medtem ko je bilo v Sloveniji zakritega 70 °/o sonca, se je odstotek zakritosti v Beogradu povečal na 80 %, v Skopju na 83 °/o, v Djevri jeli ji na grški meji pa celo čez 90%. Popoln sončni mrk je bil pa Viden na vem pasu, ki gre od Španije, preko zahodnih afriških obal, Grčije, Turčije do juga Sovjetske zveze. Številna mednarodna odposlanstva so odšla na 'grške otoke, da tam prisostvujejo temu izrednemu pojavu. Ob enajstih in pol je postalo sonce za tri sekunde kakor kaka temna pega, obdana z žarečim sijem, ki se je ni dalo gledati s prostim očesom. Iz sončnega kolobarja so prihajali mogočni plameni. Za nekaj časa so se pokazale zvezde na nebu, medtem ko je postalo na zemlji popolnoma temno. Zato se je predsednik laburistične vlade ,Harold VVilson odločil, da bo podržavil pristanišča. V ta namen je proglasil izjemno stanje v vsej državi. V moči tega odloka ilahko vlada sprejme vsak sklep, ki se ji zdi potreben, da zavaruje angleško gospodarstvo. Določbe o izjemnem stanju dajejo vladi oblast, da nadzoruje promet po pristaniščih, določa najvišje cene za živila in kontrolira javno prevozništvo. Do sedaj je bilo izjemno stanje v Angliji razglašeno samo trikrat: med splošno stavko leta 1926, nato leta 1949 zaradi stavke pristaniških delavcev ter leta 1955 zaradi stavke železničarjev. Sedanje izjemno stanje mora potrditi parlament. Razprava o tem se je začela ta četrtek. Ker ima VVilson za seboj veliko večino v spodnji zbornici, ni dvoma, da bo ukrep sprejet. Rudarji vzklikajo kardinalu Izjemno stanje v Angliji Ze en teden stavka v Angliji 60.500 pomorščakov. Zahtevajo 40-urnj delavnik ter 17-odstotno povišanje plač. Zaradi stavke miruje nad pet sto ladij, kar spravlja v nevarnost preskrbo vsega otoka. Preteklo nedeljo je obiskal kardinal Wy-szynskt božjepotno cerkev Kalvarijo v kraju Piekary Slaskije v šleziji, ki je znana kot rudarsko področje, kjer izkopljejo največ premoga in železa. Okrog 400.000 ljudi je prihitelo iz bližnje in dalj-nje okolice, da vidijo svojega duhovnega vodnika in mu izrazijo svojo solidarnost. Velika večina mod njimi so bili rudarji in drugi industrijski delavci. Nad eno minuto je trajalo vzklikanje, med katerim je množica poljskemu primasu želela dolgo življenje. Kardinal Wyszynski je znova pozval vlado, naj spoštuje pravice Cerkve, saj bo imela od tega korist tudi država, ker se bo utrdila avtoriteta svetnih oblasti. Cerkev ne strem] po tem, kar je Cezarja, temveč hoče le to, da bo država vodena v skladu z božjim zakonom. tmtiicv nove Marijini! cerkve u Vejii Po posvetitvi veličastne Marijine cerkve ^ Vejni nad Trstom so bile razne složnosti: v petek zvečer slovo od Mariji-kipa, v soboto zvečer prvi del po-^titve in v nedeljo glavne slovesnosti. Kip fatimske Matere božje, ki ga je broval tokijski škof, je bil šest let v •talnici svetega Justa. V petek zvečer so ^ Tržačani na trgu pred Sv. Antonom Navili od Marijinega kipa. V imenu “fcščanov je 'govoril župan Franzi!. Nato 80 kip prepeljali v cerkev sv. Nazarija, 1 Je v bližini novega svetišča. V soboto proti večeru so se začele slo-^osti posvečenja, ki ga je opravil kar-^'1 Antoniutti. Nato so v procesiji predli Marijin kip v novo cerkev. Glavne slovesnosti so bile v nedeljo zju-H Kardinal Antoniutti je nadaljeval s Mečevanjem cerkve in istočasno so bili Čečeni trije oltarji v cerkvi: glavni ^tar, v čast presvetemu Rešnjemu telesu 16 Marijin oltar, na katerem bo kip falske Matere božje. SOMAŠEVANJE KARDINALOV IN ŠKOFOV Medtem se je cerkev vedno bolj polnila. ^Prav je nova cerkev zelo prostorna, so ^li v njej prostor le povabljeni. Ob 10.30 je začela slovesna maša v somaševanju 'kardinale«' (Urbani, Antoniutti, Lar-**°na) in šestnajstih škofov, 'ki so bili 'Wo vsi iz beneške cerkvene province, ^do je zastopal minister Taviani. Pri-^ni so bili vsi predstavniki krajevnih Vlasti. Med mašo je pel pomnoženi zbor * Justa, za speve pa so poskrbeli seme-®£niki in nekateri duhovniki. Slovesnost je prenašala televizija. Kra-je bil pogled na izvirno arhitektonsko skvbo in na zbrano množico. ^ govoru je kardinal Urbani razložil f^en novega Marijinega svetišča. Cerkev 16 Izpolnitev dvojne zaobljube: zaobljube baškega nadškofa, ki se je 30. aprila ^5 zaobljubil, da bo Mariji na čast zgrabi cerkev, če bo mestu prizanešeno z razenjem in zaobljube vseh italijanskih škofov, če bo Italija obvarovana pred novim totalitarizmom. Zato je za vse Italijane nova cerkev votivna cerkev, ki jih bo vedno spominjala na dolžnost hvaležnosti do Marije in dolžnost prizadevanja za pravo krščansko življenje. Cerkev tudi spominja na posvetitev Italije Marijinemu brezmadežnemu Srcu v Cataniji leta 1959. Zelo je bilo poudarjeno, naj bo nova cerkev znamenje združevanja, ne pa ločitve. Približno iste misli je poudaril tudi sveti oče v televizijskem nagovoru ob koncu slovesnosti. POSLANICA SV. OČETA Potem ko je omenil, da še ni minilo sedem let, kar je bil za časa papeževanja Janeza XXIII. postavljen temeljni kamen novemu svetišču (zgodilo se je to 19. septembra 1959), je nato izrazil svoje veselje, da je mogočna stavba na Vejni dokončno postala posvečena in izročena češčenju Matere božje. Nova cerkev je kakor oaza molitve, kamor bodo prihajali vsi, ki si žele duhovne obnovitve in krepčilnega miru. Mati božja je po besedah sv. Ambroža podoba Cerkve glede vere, ljubezni in popolne povezanosti s Kristusom. Naj bo tudi novo svetišče, Mariji posvečeno, večen in bleščeč simbol notranjega pristanka naših duš njenemu nauku in njenemu vzgledu. Nikomur ne bo Marija odrekla svojega varstva in svoje pri-prošnje, kdor bo iskreno sledil njenim stopinjam,, prežetim svetosti in milosti. Spomin na dneve kongresa v Catanii, ko se je italijanski narod posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu, nalaga vsem isto dolžnost: prepojiti s krščanstvom vse življenje: versko, družbeno, kulturno, gospodarsko. Obnovi ti je treba na slovesen način zvestobo Kristusu in Cerkvi. To zahtevajo novi rodovi, ki se porajajo med nami, to zahteva urejen napredek sedanje družbe. K temu naj s svoje strani pripomore predvsem Devica Marija, Mati in Kraljica! Bog daj, da bi se vse želje in napovedi po Marijinem posredovanju uresničile! Po nedeljski posvetitvi Marijinega sveti-"a na Vejni so se številni verniki ustavni tudi ob oltarju sv. Cirila in. Metoda, ,l 8a dokončuje umetnik Tone Kralj. V kta 'fatkem bo oltar slovesno blagoslovljen, njem naj bi se radi zbirali posebno 'i rojaki in apostola edinosti prosili, skupno s sveto Bogorodico posredujeta ^ Vsemogočnem Bogu za skorajšnje zelenje vseh kristjanov. ^a oltar smo zadnji čas prejeli nasledil darove: Iz župnije sv. Vincencija v rstu sledeči dobrotniki: N. N. 1.000; N. 2.000; N. N. 1.000; Spagnoletto An-5.000; gospa Družina 10.000; dru-Blasi-Salimbeni 10.000; dz župnije No- ‘Ža sv. Antona v Trstu: N. N. 1.000; N. 2.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000; iz bar-,°vljanske župnije: N. N. 1.000; Pertot ‘ldko, namesto cvetja na grob pokojnega l^Sr. Škabarja, 500; Baraga Lojzka 1.000; poslane Alojzija 1.000; gospa Scheimer z Opčin naslednji dobrotniki: N. ' 2.000; Krt Amalij a 2.000; N. N. 2.000; RZASKE NOVICE Iz Marijanišča V eni zadnjih številk »Kat. glasa« ste brali o nesreči, ki je zadela našega so-brata-klerika Mirka Zrima. Sedaj lahko sporočimo, da se sobratu zdravje hitro izboljšuje, čeprav bo moral biti še več tednov v bolnišnici. Skrbi nas tudi, ker zdravniki ne dajejo pravega upanja na popolno ozdravljenje zaradi zelo težkega pretresa možganov. Zato dragega sobrata priporočamo v molitev vsem našim prijateljem. Prve dni maja smo imeli v Marijanišču izreden obisk. Zavod si je ogledal stalni V MARIJINEM DOMU V ROJANU bodo na binkoštno nedeljo, 29 maja nastopili TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE Na sporedu sta dve šaloigri in petje skavtskega zbora. Začetek ob 18. uri. Med odmori srečolov. VABLJENI! Lupine Aleš 1.000; M. N. iz nabrežinske občine, 3.000; Zuljan Bernardo, Ricmanje, 1.000; Lugnani Pino, Rojan, 1.000; N. N., Kontovel, 2.500; Kralj Andrej, Trebče, 1.000; N. N., Sv. Ivan, 1.000; Kalc Marija, Trebče, 1000; Lipovec Jožefa, Salezijanci, 4.000 lir. Današnji darovi znašajo 64.000 lir; prejšnja vsota 979.300 lir; skupno 1.043.300 lir. Vsem dobrotnikom se toplo zahvaljuje in se še vnaprej priporoča Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu Laični misijonarji za dežele v razvoju Zavod za mednarodno sodelovanje, ki ga je ustanovilo na Dunaju leta 1963 katoliško gibanje Pax Christi, je poslal lansko leto 14 strokovnjakov, po večini zdravnikov in bolničark, v dežele, ki so na poti razvoja. Med temi deželami so: Jordanija, Senegalija, Bolivija, Alžirija in otok Formoza. predsednik mešane jugoslovansko-italijan-ske komisije za obmejna vprašanja. Prej je obiskal razne slovenske šole, Dijaški dom v Trstu in Slomškov dom v Bazo^ vici. V spremstvu g. predsednika je bil jugoslovanski generalni konzul in več predstavnikov Slovenske skupnosti. V petek, 6. maja smo imeli praznik sv. Dominika Savia, svetnika mladine. Našim dijakom sta sv. Dominik in sv. Janez Bosco zelo draga, zlasti odkar je zavodska kapela dobila prave relikvije obeh svetnikov. Na Dominikov praznik je imel sv. mašo s primernim govorom g. Jože Vidmar. Glavni hišni praznik in patro-cinij pa obhajamo v Marijanišču 24. maja. V kapeli imamo lepo podobo Marije Pomagaj. V torek ,10. maja so v našo kapeilo prinesli posebno luč za duhovniške poklice. Ostala je pri nas do srede zvečer, ko so jo openski strežniki prenesli v farno cerkev. Luč za duhovniške .poklice je izredna škofijska akcija, ki naj bi vzbudila povsod večje zanimanje za semenišče in bogoslovje. Želja organizatorjev je, da bi v času obiska te posebne luči v oerkvah ali kapelah veliko in stalno molili za duhovniške poklice. Pomanjkanje duhovniških poklicev postaja vedno večji problem tudi za slovenski del tržaške škofije. In še eno športno za konec. V soboto, 14. maja se je odpravilo enajst naših športnikov v Gorico nad alojzijeviške nogometaše, seveda vsi trdno prepričani, da golov ne bo malo. Golov res ni bilo malo, toda padli so skoro vsi v — tržaška vrata in sicer kar devet po vrsti in samo dva v goriška vrata. Rezultat torej 9 :2 za Goričane. Kaj pravite na to? Tihi bi bili o tem »uspehu«. Zalkaj pa pišete, če vam ne ugaja?! Veste, v Gorici vse naleti skupaj, zlasti kadar ni treba. Proti koncu tekme so prišli zraven uredniki »Katoliškega glasa« in konec je bil, da moramo prav Tržačani o tem nekaj napisati. Goriški fantje skoro niso verjeli, da imamo po takšnem porazu še toliko poguma. Seveda ga imamo, povemo tudi to, da je sodil Goričan, ki je v svoji oblasti razveljavil dva naša gola in tako je končni rezultat kar se da neroden. Kljub vsemu je bilo srečanje mladine iz obeh naših zavodov zelo prijazno in veselo. Verjetno bo 2. junija druga in odločilna tekma nekje v Furlaniji na neodvisnem terenu. Kdo bo zmagai? Rojan Prišla je peta obletnica otvoritve Marijinega doma. Spominski dan je 28. maja, vendar bomo proslavili obletnico dan kasneje, na binkoštno nedeljo. Ob 7h bo sv. maša za dobrotnike. Mnogo jih je že v večnosti. Popoldne ob šestih bomo imeli v gostčh tržaške skavte in skavtinje, 'ki bodo nastopili s pisanim sporedom. Uprizorili bodo dve šaloigri (Simpatični mežnar in Teta Turandot iz Tokia) ter zapeli več pesmi. Seveda ne bo manjkal srečolov. Veseli bomo, če mas za peto obletnico Marijinega doma obiščete. Na državni praznik, 2. junija bomo napravili kratko romanje v Barnas, na povratku pa 'se bomo ustavili v števerjanu, če Bog da. Najraje smo poslušali 'tiste oddaje, pri katerih je bilo več glasbe in petja. Škoda, da nismo tudi letos, kot že v lanskem šolskem letu slišali otroških pesmic, ki so jih učenci osnovnih šol tako radi pisali radijski »Šolski pošti«. Zato bi želeli, da se v prihodnjem šolskem letu zopet uvede to dopisovanje, ker bi tako večje število otrok imelo priliko, da sodeluje pri teh oddajah. Zvedeli smo, da »Radio za šole« z veseljem poslušajo tudi odrasli, ko jim to čas dopušča in celo malčki, ki še ne hodijo v šolo. Zato smo hvaležni tržaški radijski postaji, da se je spomnila naših šol in vključila v svoj spored tudi to oddajo, pa tudi vsem tistim učiteljem in profesorjem, k; so oddaje pripravljali. C.R. Poroka na Repentabru V soboto, 21. maja sta se v cerkv; na Tabru poročila Muhovščev Stano in Batičeva Irma. Nevesta je »kot deklica« več let raznašala po hišah Katoliški glas, za kar naj ji Bog v zakonskem 'in družinskem življenju obilo povrne. Na mnoga leta! MLADINA IZ MACKOVELJ vabi za nedeljo, 29. maja vse rojake na PRAZNIK ČEŠENJ Prireditev bo v gozdiču nad vasjo ves popoldan in zvečer do polnoči. Glavni kulturni spored bo ob 17. uri. Domači pevski zbor (vodi prof. Ma-molo) - Moški zbor iz Trsta (vodi dr. Harej) - Nastop otrok - Pozdravna beseda (Drago Štoka) - Godba na pihala (Trebče). Gostom bo na razpolago pristno domače vino in prigrizek. - Dobrodošli v zdravi naravi! - Prispevajte s svojim obiskom k veseli slovenski domačnosti. RADIO TRST A Radio za šole je zaključil svoje delovanje Pred dobrim tednom je »Radio za šole« na tržaškem radiu A zaključil svoj program za šolsko leto 1965-66. Zadnjo oddajo smo slišali v .petek, 13. maja. Od začetka teh oddaj, to je od polovice novembra pa do meseca maja,'smo imeli priliko slišati skupno 44 oddaj, namenjenih otrokom osnovnih šol in 22 oddaj za učence slovenskih nižjih srednjih šol. Pri sestavljanju oziroma izvedbi teh oddaj je sodelovalo več učiteljev in profesorjev tržaških in goriških šol skupno s svojimi učenci, ki so se potrudili, da bi čim lepše uspele. V nedeljo 29. maja vsi v Mačkovlje na praznik češenj '““i .......................................................... m....................mn....iihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiii................. ^Ton VAN DE VELDE Srce zmaguje Ir ^slavna denarna stiska, huda Muka. akademsko sidro. &n< Hi ‘evi se vrste drug za drugim. Lientje krščena na svoji puhasti blazini. Za aIega Gerritsa je prispela nova otroška J^teljica. Sladkorčke, ki jih je dobila ati ob krstu, so porazdelili, napitnine izdali, pogače ni več. Greota sedi pri in cvete kakor šopek aster na predniku, Toda tik nad očmi ji leži tenka k Skrb za bodočnost jo teži, Jon je ^Poseln in zadnji ficki so šli k vragu. . e^a mora dobiti še najemnino, prišel bo ravnikov račun pa še to in ono. Iri po-,rn imata — hočeš nočeš — gospodinjsko Hrenco. lunica,« pravi Jon, »ali hočeš, da grem trimesečno plačo k Družbi?« Ne, tega ne mara; miloščino naj si kar obdrže. Jon kupuje časopise in bere oglase od začetka do konca, človek bi si lase populil ; samo pestunje in postrežnice in potniki za umetna gnojila. Potem pa kar k Borzi dela! »Začniva devetdnevnico,« mu pravi žena, »v čast svetemu Frančišku.« »Prav,« reče Jon, »in nesel bom kilo kave Ubogim klarisam.« In naslednje dni čaka Jon na Borzi dela, da pride na vrsto. Na nabitih listkih bereš vse mogoče: Iščejo se izdelovalke steznikov pa navijalci in mesarski pomočniki. »Kako nepopolna je moja izobrazba,« pravi Jon. »Tri možnosti izven mojega področja; zakaj nas niso učili izdelovanja steznikov pa anatomije četveronožcev?« Mahne jo proti trgu. Pri Židu, ki prodaja knjige, si nezavedno ogleduje razcefrane 'hrbte knjig in čuti, kako se pogreza v nemoči in malosrčnosti. »Bi kaj kupili?« žužnja Md. Jon se prebudi. Pred njim leže knjige, »Kako obogatiš« poleg »Rdečih ječ«. Na levi zasliši raskav glas; fant iz ljudstva, ki je videti nekoliko razburjen in se mu pod koainami na bradi vleče zagrizena zareza. »Kaj to stane?« Prstena roka oklepa knjigo v rožnatem ovitku: »Erotika narodov«. »To je nemško,« pravi Žid, »tega ti ne razumeš. To tudi nikogar nič ne briga; notri so slike ...« Oni za stojnico oprezuje za fantom in za zdelano knjigo. Mali židek bi si rad oso zvaibil v gnezdo. »Dvajset frankov,« pravi hladno. »Pojdi k vragu,« se zabliska v fantovih očeh. »Dvajset frankov, potem nimam nič žreti.« »Prav zato, fantiček, prav zato. Videti si sestradan, in takrat je hudič najglasnejši. Pa naj bo: petnajst frankov, a tudi centa ne manj.« S pogledam, polnim besa in poželenja, zažene fant knjigo spet na kup in od-štorklja dalje. Na ustnih se mu kaže zagrizenost in srce mu je polno srda. Vse na tem svetu je za bogatine. Lopovi imajo denar! »Jej-je j,« se reži mali židek, »ali ste ga slišali? Bi rad lizal slaščico pa brez ficka. Pha — vse to brezposelno ljudstvo bi morali postaviti na kakšen otok.« Jona ima, da bi udaril človeče v obraz, toda glista je preveč zanikrn in zoprn. In potem ga premaga topla in plaha želja, da bi bil brž spet pri Greeti in pri otrocih, in mu je, ko da se je prebudil iz kratkega, tesnobnega sna. Pa bi le moral dobiti delo! Ali naj gre vendarle po trimesečno plačo? Ali pa naj potrka pri Jodu? Spet stoji doma, ne da bi si znal odgovoriti. Oktobrski nalivi tulijo prek strehe in toča bije v okenske šipe. Jon sedi zdelan za pečjo. Tako težko je govoriti; zdi se, da sta premlela vse, o čemer bi se lahko pogovarjala. Peerken mu leze na kolena. Kako vroče čelo ima pobič! »Ah, to se ti samo zdi,« ga mori Greeta, »mrzle roke imaš.« (se nadaljuje) Spored od 29. maja do 4. junija 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o pravljici. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Valček gospoda Giobatte«, radiokomedija. — 18.30 Iz pesniških gajev: »Branko žužek«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico junija«. Ponovitev v torek ob 12.00. Ponedeljek: 12.15 Liki iz naše preteklosti: Vinko Vodopivec«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Pesnik in dramatik Anton Medved«. — 20.35 Zvoki, uglašeni na temo. — 21.00 Charles Gounod: »Zdravnik proti svoji volji«, komična opera v treh dejanjih. Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 51. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66 flavtist Miloš Pahor in klavičem-balistka Dina Slama. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21,00 Pregled slovenske dramatike. XXVI. oddaja. Sodobna družbena drama s socialnimi poudarki. Odlomki iz del: »Profesor Klepec« Ferda Kozaka, »Med štirimi stenami« Iva Bračiča, »Velika puntarija« Bratka Krefta in »Kreftova kmetija« Ivana Potrča. Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbor »Slovenec« iz Boršta, ki ga vodi Svetko Grgič. — 20.35 Stanko Janežič: »Romarska pot« - Delo nagrajeno na natečaju RAI-Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.00 Simfonični koncert orkestra »Alessandro Scarlattd« italijanske radiotelevizije iz Neaplja. Četrtek: 9.00 Praznična matineja. — 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 14.45 Igra orkester, ki ga vodi Aleksander BevMacgua. — 15.30 Izbor motivov iz operet. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 52. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj-mlajše. — 20.30 »Dvajset let italijanske republike«, pripravila Licio Burlini in Franc Jeza. — 21.00 »Grobijani«, komedija v treh dejanjih. Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija .— 18.30 Nove plošče resne glasbe. — — 19.00 Zbor »Tita Birchebner« jz Ta-pogliana in Nogareda al Torre. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške u-niverzie: Elio Fornazarič: »Kam vodi konr kuienca med cesto in železnico v Italiji«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana. — 22.00 Benedetto Croce in idealistična struja v Italiji: Claudio Napoleoni: (8) »Ekonomske vede«. Sobota: 12.00 širimo obzorja: »Vodne elektrarne na Soči«. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Jutrišnji solisti. — Pianisti: Mojca šiškovič, Ravel Kodrič in Vera Tuta, gojenci tržaške Glasbene Matice. — 18.30 Panorama jazza: Besedilo Sergia Portaleo-nija. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Trio Možina z vokalnim duetom Ljubica Berce-Košuta in Nerina Pelicon. — 21.00 Josip Jurčič: Deseti brat: (1) »Kvasova pot na Slemeni«*. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS DRISKE NOVICE Škof dr. Jenko v Gorici Zelo prisrčno je bilo srečanje škofa za Slovensko Primorje dr. Janeza Jenka z goriškimj verniki, k; se je izvršilo na Vnebohod popoldne v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Naši ljudje so dvorano napolnili do zadnjega sedeža in s tem dokazali, da cenijo svoje verske vodnike in radi prisluhnejo njih pastirski besedi. Tudi goriški nadškof msgr. Pangrazio je bil vesel prihoda svojega sobrata onstran meje, saj upravlja dr. Janez Jenko velik del častitljive in slavne goriške nadškofije. Po svojem kanclerju dr. Rudiju Klincu mu je izrekel prisrčno dobrodošlico in ga po prireditvi v Kat. domu povabil k sebi na škofijo na bratski pomenek. G. škofa je ob prihodu v dvorano pozdravil s pesmijo »Ecce sacerdos« mogočen mešani zbor. Pozdravne besede mu je izrekel škofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec, nakar je dragi gost v daljšem govoru osvetlil problem družine v luči koncila. Ker je g. škof razvijal misli na zelo zanimiv način in jih podkrepil z mnogimi zgledi iz življenja, so ga navzoči pozorno in doživeto poslušali. Moškj zbor goriških pevcev je za zaključek g. škofu zapel dve pesmi: »Triglav moj dom« in »O večerni uri«. Obe pesmi sta bili nekako povezani z dosedanjim življenjem g. škofa. Doma je namreč z Gorenjskega, rodil se je ob Sav; in ta Sava ga je spremljala nato v Beograd med južne brate, kjer je preživel dolgo vrsto let ob strani beograjskega nadškofa dr. Ujčiča. Preden se je g. škof od vernikov poslovil, jim je .podelil slovesen blagoslov v slovenskem jeziku. Nato je sledilo srečanje v Zavodu sv. Družine s slovenskimi duhovniki. Bilo jih je 18, k; so v prijetnem razgovoru in bratskem vzdušju g. škofu stavili številna vprašanja in se z njim porazgovorili o mnogih zadevah, ki so aktualne za razcvit krščanskega življenja pri nas na Goriškem. Goriški Slovenci na Ptujski gori Romarska cerkev na Ptujski gori, ki stoji na griču blizu obronka Haloz ob robu Dravskega in Ptujskega polja, je ena največjih umetnin stavbarstva v Sloveniji. Dogo tov! j ena in posvečena je bila 1. 1414 torej tisto leto, ko je bil ustoličen koroški vojvoda Ernest Železni, zadnjič v slovenskem jeziku. Zelo velika umetnina je tudi Marijin kip z Jezusom v naročju, ki je danes nad glavnim oltarjem. Marija drži na levi rolki Jezusa, z desno pa privzdiguje svoj široki plašč. Pod tem plaščem se stiska 81 oseb. Misel te umetnine je: Pod ‘tvoje varstvo pribežimo, sveta božja Porodnica. Kip je izdelan iz enega samega kosa kamna. Širok je 3 m, visok pa 2 m. Romarji se ga ne morejo dovolj nagledati. Na to božjo pot je odšlo za praznik Vnebohoda iz Gorice 60 naših romarjev. Romanje je organiziralo Apostolstvo molitve pri Sv. Ivanu v Gorici, vodil ga pa je g. Stefan Kleindienst. Zgodaj zjutraj, ob treh po polnoči, je bilo že treba odriniti na pot. Preko Ljubljane, Celja in Rogaške Slatine -so romarji dospeli na cilj ob devetih in pol. Rektor svetišča jih je ljubeznivo sprejel in na čelu sprevoda uvedel v Marijin hram. Sledila je slovenska peta maša, ki so jo naši 'rojaki prvič slišali in je vse zelo navdušila. Prelepa je bila tudi pridiga o Mariji. Po sv. maši so uneli naši romarji takoj še šmamično pobožnost s petimi litanijami. Kosili so dobro in poceni, se poslovili od svetišča in nato obiskali starodavno mesto Ptuj, kjer je bil že v rimskih časih sedež škofa. Tedaj se je Ptuj imenoval Petovium. Naslednji kraj na nadaljnji poti je bil Maribor. Tu so se romarji poklonili zemskim ostankom našega svetniškega kandidata Slomška, ki počiva v Marijini frančiškanski baziliki. Treba je bilo misliti na povratek. Prelepa je bila štajerska zemlja v svoji .pomladni prelesti. Vsepovsod slkrbno obdelana polja, lepo oskrbovane hiše, cvetoča drevesa, brsteče zelenje, temni gozdovi. Noč se je spuščala na zemljo, ko je romarski avtobus privozil v Ljubljano. Še večerja pri »Šestid«, nato pa nazaj proti Goriški! Ura je že prešla .polnoč, ko so naši romarji, telesno sicer utrujeni, a duhovno obogateni, izstopili na Travniku. Po 22 urah potovanja je bil počitek več kot zaslužen. Čarodej v Alojzijevišču V nedeljo, 22. maja so se gojenci Aloj-zdjevišča pomerili z goriškimi skavti v »žogobrcu«. Zmagali so prvi s kar prepričljivim rezultatom. Po tekmi je bila v dvorani Katoliškega doma za gojence Aloj-zijevišča in za drugo mladino izredno zanimiva in zabavna predstava, kakršne Majniški izlet Zavoda sv. Družine Mesec maj gre h koncu, dijaki in šolarji že mislijo na počitnice, naši zavodi bodo kmalu zopet samevali do jeseni. Zato je prav, da pred odhodom na s voj e domove doživijo tudi dan skupnega izleta, ki zelo veliko pomaga k zbližanju med predpostavljenimi in zaupanimi jim gojenci. Zavod sv. Družine v Gorici, ki nudi že dolgo vrsto let streho naši študirajoči mladini in ljudskošolskim otrokom, ter ji pomaga, da se vestno uči, pa tudi versko, moralno in narodno utrjuje, je letos svojim gojencem in gojenkam pripravil izredno lep majniški izlet. Kar štiri kraje naj b; obiskali: Riese, Monte Berico pri Vicenzi, Padovo in Benetke. Zgodaj je bilo treha vstati. Nekoliko je mešala tudi legalna ura, ki je prav v noči od sobote na nedeljo 22. t. m. začela veljati. Sprva so bile oči nekam krmežljave, toda vožnja v sončno jutro je hitro pregnala zaspanost z oči. Prostoren avtobus je sprejel vase 40 oseb. Poleg otrok in dijakinj je potovalo še šest sester in zavodski duhovnik g. Jože Jurak. Prva postaja je bil kraj Riese. Nič ni bil nekdaj pomemben, saj je vas kot mnoge na Beraečanskem; toda odlcar je bil papež Pij X. proglašen za svetnika, je Riese postal znan širom po svetu. V tem naselju stoji namreč njegova rojstna hiša. Sedaj je delno spremenjena v muzej. Naši izletniki so jo obiskali, si ogledali sobo, kjer se je svetnik rodil in kuhinjo, kjer je preživel toliko ur ob svoji krščanski materi. Bil; so nato pri sv. maši v kapeli, ki je posvečena svetniku v okviru župne cerkve. Pravkar je bila božja služba. Pogled na cerkev, kjer se je kar trlo mo Skih, je bil -res presunljiv. Ni še vse gnilo v Italiji. Fare na Benečanskem so versko zdrave in ni čuda, da je iz ene od njih prišel svetnik. ■Na&lednja točka potovanja je bilo Marijino svetišče na Monte Berico pri Vicenzi. Tudi ta cerkev romarja vedno pre- vzame, pa naj jo še tolikokrat obišče. Žal je bila ura taka, da se ni dalo v njej opraviti kake šmarnične pobožnosti. Ker je čas pritiskal, je bilo treba nadaljevati pot proti Padovi. Mladi rod je bil že lačen. Ko si je utešil svoje želodce, je sledil obisk bazilike sv. Antona v Padovi. Mnogo bleska, mnogo vere v svetnikovo pomoč, a premalo globoke pobožnosti in češčenja Najsvetejšega, to so bili vtisi, ki so jih dobili odrasli. Zato pa je nudil tem več duhovnega okrepčila obisk kapucinskega samostana v Padovi, kjer .počiva p. Leopold Mandič, v sluhu svetosti umrli dalmatinski kapucin ,iz Hercegnovega v Boki Kotorski. Njegova spovedna celioa, kjer je skozi 40 let delil zakrament božjega usmiljenja, je neprestan slavospev temu skromnemu redovniku, ki je že na tem, da doseže čast oltarjev. Čudežna uslišan ja se množijo in kar je glavno: ljudje, ki obiskujejo ta grob, odhajajo notranje presunjeni in duhovno okrepljeni. Sonce se je .počasi spuščalo proti padski nižini, ko je avtobus privozil v vedno prikupne Benetke. Najprej vožnja na motorni ladjici po Velikem kanalu do trga sv. Marka, nato vzpon na zvonik, od koder pogled v enem zamahu objame vse slikovito mesto pod seboj; sprehod po trgu, soočenje Z »Mostom vzdihov«, pozdrav baziliki sv. Marka, nato pa povratek po ozkih in krivenčastih ulicah, prehod čez most Rial-to, pa spet nove ulice, dokler ni znova postal avtobus skupen dam za dve in pol ure vožnje. Še rožni venec in litanije Matere božje v nadomestek za šmarnice v zavodu, nato pa vožnja skozi noč. Otroci so po-spali, dijakinje pa čebljale, dokler ni vozilo zavilo v ulico don Bosco. Čudovito preživeti dan je bil ipri kraju, ostali pa bodo spomini, ki bodo vsem udeležencem še mnogokrat v življenju obudili hrepenenje po tistih dneh, o katerih poje pesem: »Oj mladost ti moja, kam si šla, oj kje si?« Letos proslavlja uradna Italija stoletnico vključitve Furlanije in Beneške Slovenije v svoje državne meje. Prebivalstvo Beneške Slovenije ta jubilej kaj malo občuti. Prvič se je Italija do teh Slovencev ves čas mačehovsko vedla. Najprej jih je skušala raznaroditi, sedaj pa jih pušča, da odhajajo v tujino za poslom in se ne vračajo več. Naj omenimo samo en žalosten primer: vas Breg v terski dolini! Do nje se pride iz Cente (Tarcento). Že to mestece, kj je furlansko, je napol prazno in obubožano. Po slikoviti dolini hudournika Tera se pride najprej do Njivice, kjer je sedež občine Brdo v terski dolini. Včasih je bil sedež te občine v Brdu. Ker pa je ležala vas visoko v hribu, so ga zaradi udobnosti drugih vasi premestili v Njivico, ki je vsem laže dostopna, ker je bolj nizko in v sredi doline. Potem pride Ter in visoko v pobočju sta na levi Podbrdo in Breg. Lepo je iz Podbrda videti sive Mužce, izpod katerih privre na svetlo žuboreči Ter. Od Podbrda vodi tesna in nevarna cesta do Podpri nas menda še nismo videli (kvečjemu na televiziji). Iz Ljubljane je namreč .prišel slovenski salezijanski misijonar g. Mirko Žerjav, ki je z bližnje Kostanjevice prihitel za dve uri v Alojzijevišče, da bi mlade povedel v začarani svet rokohitrstva. Najprej je ysem zbranim povedal in razložil, 'kako, kje in zakaj se je tega izučil: da bi po zgledu sv. Janeza Bosca laže pridobil mladino za višje ideale. G. Mirko, ki je nastopal že v večjih mestnih dvoranah kot v Milanu, Bologni, Firencah, Rimu..., je pokazal celo vrsto modemih trikov in rokohitrstev, da so bili navzoči kot hipnotizirani. Kar strmeli so, ko so videli, kako se je npr. žlica sama dvigala iz prazne steklenice, večkrat prerezana vrvica je postala cela, pred navzočimi zavezani robci so se sami 'razvezali in narobe. Kaj vse premore čarobna palčka in igra s kartami! Višek predstave je bil, ko so trije dečki prišli na oder, kjer jih je čarodej hipno tiziral (12-letni Kazimir je zbežal, ker se je zbal, da bi mu res ne zamenjal glave, 15-letni Peter b; pa moral ponoči s petelini kikirikati, pa je prosil »pomilostitve«, da ne bi spravili v zadrego domačih in sosedov...). Z močjo svoje volje je tako vplival na one tri na odru, da so delali in govorili, kar je on hotel. Tako se je Jordan popeljal z letalom v Nevv York, nato v Rim, pozdravljal je pred nami sv. očeta, pripovedoval, kako je oblečen in še in še. Zelo smo hvaležni g. Mirku za lepo popoldne. Nestrpno ga bomo čakali, da nas jeseni spet obišče, saj je obljubil, da bo prišel tudii v Katoliški dom in tedaj s še obilnejšim programom. —o Števerjan Števerjanski fantje in odbor »Za števerjan« organizirajo v dneh 28., 29 in 30. maja IV. razstavo tipičnih vin. Letos razstavlja devet števerjanskih kmetovalcev' svoje pridelke. Kakor prejšnja leta bo tud; letos posebna komisija pregledala vina in nagradila najboljše črno in najboljše belo vino. Predseduje ji ing. Josip Rustja, sestavljajo pa jo še: Miro Gradnik (letošnji nagrajenec v Pramaggiore), Alojz Bučinel, Stanislav Klanjšček, župan, in kmečki tehnik Corsi Alfonz. Lani sta nagradi dobila Humar Anton za črno in Terpin Jožef za belo vino. V večernih urah bo igral vsak večer znani glasbeni ansambel ter bo deloval bufet z domačim kruhom in pečenimi petelini. Čeprav letošnji pridelek ni bil najboljši, so vinogradniki izbrali le tista vina, ki so za razstavo primerna. Nekateri primerki so res izvrstni. lopatice. Tu se cesta konča, in če hočeš priti v Breg, kj je oddaljen 2 km zračne črte, moraš iti .peš. Cesto šele nameravajo zgraditi, šla bo po hribu v polkrogu in bo dolga tri .do štiri kilometre. Breg ima tri zaselke: Skarbane, Srednjo vas in Mlinarje. Srednjemu zaselku pravijo domačini Brjeh ali Srjedni berk. V vseh treh naseljih je ostalo komaj petdeset ljudi. Še leta 1951 jih je bilo 151 (Skarbani 37, Mlinarji 62, Srednja vas 50). Adina Durlico, njen brat Franko in Dino Martinelli so edini trije otroci v Bregu in edini učenci lepe šole, ki prazna sameva. Skoro dve tretjini hiš je neobljudenih in marsikatera že razpada, po razvalinah pa se košati robidovje. Breg je nekdaj pripadal k občini Gorjani (Montenars), toda Gorjani ležijo onstran hribov, tako da je treba tja hoditi po stezah dve uri in pol. Državna oblast je ta nesmisel spoznala, pa je Breg priključila k občini Brdo. Cerkvena oblast pa še vedno vztraja na stari razmejitvi. Tako ima Breg svojega župnika v Gorjanih, ki mora napraviti 30 km poti, če hoče po cesti priti v Breg. Seveda bi ljudje v Bregu rajši spadali pod Ter, ki je oddaljen le 4 km in pol gorske steze, toda župnik iz Gorjanov o kakšni odcepitvi noče nič slišati. Sam pride v Breg le enkrat na leto, ob vaškem prazniku, in še takrat mu morajo vaščani plačati 30 km dolgi krog vožnje, k; ga mora napraviti, da pride iz Gorjanov do Podlopatice. Župniku iz Tera so se ljudje iz Brega, tako silno duhovno zapuščeni, zasmilili, pa je začel dvakrat tedensko hoditi brat mašo v Breg. In kaj se je zgodilo? župnik iz Gorjanov mu je sedaj to maševanje prepovedal, češ da je on odgovoren za Breg. Ubogi ljudje! Država jim ne zgradi niti ceste do zunanjega sveta, cerkvena oblast jih je oropala dušnega pastirja, le kaj morajo čutiti v sebi? Ljubezni do Italije in do tako sebičnih služabnikov Cerkve gotovo ne! Papeža na znamkah V Jemenu je poštna uprava izdala serijo znamk z osebnostmi, ki se trudijo ali so se trudile za mir. Na dveh znamkah je tudi slika papeža Pavla VI. in pok. papeža Janeza XXIII. SREDNJA ŠOLA V DOLINI priredi v nedeljo, 29. maja ob 20. uri na šolskem dvorišču zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska ! opereta v treh dejanjih ČUDEŽNE GOSLI pisatelja Ernesta Tirana in skladatelja Cirila Preglja K prireditvi vljudno vabljeni! S TRŽAŠKEGA Praznovanje Marije Pomočnice v Jazbinah Lična cerkvica v Jazbinah je posvečena brezjanski Materi božji. Naravno torej, da praznuje svoje proščenje v mesecu maju okrog 24. maja, ki je praznik Marije Pomočnice kristjanov ali kot rečemo Slovenci Marije Pomagaj. V Sloveniji so za 24. maj vedno velike slovesnosti na Brezjah in na Rakovniku pri Ljubljani. Jazbinsko duhovnijo upravlja že nekaj časa župnik iz števerjana g. Oskar Simčič. Letos je bila vsa cerkvena svečanost dva dni pred Mari jinim praznikom v nedeljo, 22. maja. Slovesno sv. mašo s pridigo je opravil ravnatelj Alojzijevišča g. Janez Eržen, ki je nato tudi vodil evharistično procesijo. Popoldne so pete litanije Matere božje zaključile cerkveno praznovanje, po domovih pa se je praznično veselje nadaljevalo vse do poznega večera. Dva nova vlaka med Trstom in Ljubljano Odkar so bili odpravljeni vizumi med Italijo in Jugoslavijo, prihaja v Trst vedno več Jugoslovanov. Seveda prednjačijo med njimi Slovenci, dasi tudi ne manjka Hrvatov m ljudi iz Slavonije ter Š-umadije, ki so že postali sestavni del parka pred tržaško postajo ter železniške čakalnice istotam. Slovenska železniška uprava se je zato odločila, da z 23. majem uvede na progi Ljubijana-Trst dva .para električnih vlakov, ki bosta koristila seveda predvsem prebivalcem Slovenije, za Tržačane pa bosta skoro brez pomena, ker se bosta vračala v Ljubljano v popoldanskih urah. Prvi vlak bo odhajal iz Ljubljane ob 6,14 (seveda po sončni uri), v Trst pa pripeljal ob 10,18 (po italijanski legalni uri); drugi bo odpeljal iz Ljubljane ob 14,25 ter prispel v Trst ob 19,25. Vlaka se bosta vračala: prvi ob 17,25, prihod v Ljubljano ob 19,20; drugi ob 20,10, prihod v Ljubljano ob 22,25. Vožnja z novima vlakoma bo cenejša kot z avtobusom. Iz Trsta bo veljala vozovnica do Ljubljane 1.040 lir (avtobus 1.250 lir), še bolj .poceni bo za italijanskega državljana povratek iz Ljubljane. Stal ga bo 1560 starih dinarjev, t. j. 780 lir. Tudi se bo povečala hitrost teh vlakov z ozirom na mednarodne vlake. Zadnji potrebujejo zaradi mejnih prehodov cele 4 ure do Ljubljane, vlaka za Ljubljano pa bosta vso pot pretekla v treh urah s 76 km povprečne brzine na uro. Na ta način bosta »ujela™ avtobuse, ki so bili do sedaj bolj upoštevani pri potnikih, saj nikdar niso potrebovali do Ljubljane več kot tri tire. Odgovor »Delu« Tržaško glasilo Italijanske komunistič partije Delo je v članku z dne 20. ma dokazalo, da ga ne brigajo razlaščei v dolinski občini in drugod. Piše, da za sedaj tudi »ne briga«, koliko je $ venska skupnost napravila za rešitev «•' venske zemlje iz rok mednarodnega P pitala, še več. Iz tega boja se norčuj A to je presneto važna zadeva, važitfj kot odgovor, ki zanima le prizadete in so ga predhodno odobrili. Kaj so komunisti naredili za drugi J to? Zakaj se sami pristaši Dela danes sili razmer obračajo za pomoč na trst ki jih komunisti psujejo in obrekujeji Toda kako je z drugim lottom? Kaj komunisti in njihovi zavezniki naredili razlaščence iz tretjega seznama? To danes važno vprašanje! Nekje smo brali .pritožbo, da se SlO ne drži pogodbe s Konzorcijem. Vpraš mo Delo, kakšne ukrepe bodo zaradi t$ izvedli proti velekapitalistom, proti ka* rim Delo noče iz ne vemo kakšnih rarf gov protestirati? Stalin se je sicer tik prt zadnjo vojno res pogodil s Hitlerjem, bilo bi slabo, če bi ga posnemali. Das( so vloge res drugačne, na škodi pa bi # vedno nedolžni ljudje. Torej: najprej -pomagajmo ljudem, * jim teče voda v grlo. Kar se zanimi^ ugotovitev tiče, pa Delo naj ne bo neti# kano. Samo dobro ve, kam naj se obrf* če se mu mudi, in pobrska za neobjavtf nimi dogovori in prilogami k raznim $ godbam na »drugi« strani (npr. lan** jesen ali letos za Kras). Za danes j Romarjem v Einsiedeln Po uradnem odloku z dne 17. ra» lahko vsi italijanski državljani potujrf v Švico in Avstrijo samo z navadno oS< no izkaznico. Odslej naprej ni treba « dovoljenja Kvesture, zahteva se samo 1 ljavna osebna izkaznica; veljavnost tra? pet let; praktično: kdor ima osebno kaznico izdano 7. julija 1961 lahko gre J* romanje. To olajšanje velja za vse drža'* Zapadne Evrope. Kdor torej še ni napravil, kakor je ^ po dosedanjih predpisih naročeno, mu t sedaj velika skrb prihranjena. Razni sodelavci, ki vodijo vpisov; in račune za Einsiedeln, naj pregleda! samo veljavnost osebne izkaznice vseh P javljenih. Drugih znanih navodil, ki dana do L junija, ne bomo več ponavlj Romarski odV* w ■i j3» OBVESTILA Dopisnikom Katoliškega glasa! Ker prihodnji četrtek, 2. junija državni P1* znik, naslednji četrtek, 9. junija pa znik sv. Rešnjega Telesa, bo naš ^ izšel v obeh primerih en dan prej ^1 v sredo. Zaradi tega bo paginacija v tor^ 31. maja in 7. junija. Dopisnike lepo Pfl? simo da pošljejo svoje prispevke omen? na dneva vsaj do 12. ure. Birmovanje za binkošti v Gorici. ^ binkoštni praznik, 29. junija bo goriš^ nadškof msgr. Pangrazio delil zakranv-sv. birme ob 9.30 v cerkvi sv. Jožefa ‘i Stražcah, ob 15.30 v stolnici, ob 16.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Zaključek šmarnične pobožnosti pri Sv Ivanu. V Gorici v cerkvi sv. Ivana bo vesen zaključek šmarnične pobožnosti torek, 31. maja ob 20. uri. Vsi sloveni verniki so vabljeni k tej zaključni sl? vesnosti. DAROVI: Za Marijin dom v Rojanu: N. N. 20.0^ Piščanc Danilo 1.500; N. N. 5.000; Mici*’1' 2.000; Gregorič 1.000; Kosmina 2.000; s