Poštnina plačana gotovini GENA 50 DUH URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XV V LJUBLJANI, dne 17. julija 1958 Številka 23 VSEBINA: 145. Odločba o ustanovitvi Zavoda za proučevanje Izobraževanja odraslih. Odloki ljudskih odborov: 38. Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1958. 39. Odlok o višini davka od dohodka v sitalnem znesku v okraju Ljubljana za leto 1958. 40. Odlok o dohodnini v stalnem znesku za leto 1958 v okraju Celje. 41. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 1966. 42. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 1957. I 145. Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradna list FLRJ, št. 51-426/53) in na predlog Sveta za šolstvo LRS izdaja izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o ustanovitvi Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih 1 Ustanovi se Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Zavod proučuje vprašanja pošolskega izobraževanja odraslih, s svojim delom pospešuje to izobraževanje ter - strokovno pomaga državnim organom, šolam, ustanovam ter družbenim in gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Zavod izpolnjuje svoje naloge zlasti s tem, da: — proučuje problematiko izobraževanja odraslih; — proučuje predloge in mnenja državnih organov. šol, ustanov ter družbenih in gospodarskih organizacij glede izobraževanja odraslih in glede doseganja kvalifikacij na posameznih področjih; — pripravlja ob sodelovanju z Zavodom za proučevanje šolstva LRS ter z državnimi organi, šolami, ustanovami ter družbenimi in gospodarskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, predloge za učne načrte ter ustrezne oblike izobraževanja odraslih; — sodeluje pri izdajanju učbenikov, skript ter pripravi učil, potrebnih za izobraževanje odraslih; — predlaga za zadeve šolstva pristojnim državnim organom izdajo predpisov in ukrepov, s katerimi naj bi se pospešil razvoj šol, ustanov, organizacij za izobraževanje odraslih in napredek drugih oblik izobraževanja odraslih; — daje strokovno pomoč šolam, organizacijam in ustanovam za izobraževanje odraslih ter drugim ustanovam, ki poleg svojega rednega dela delajo tudi stalno ali občasno na izobraževanju odraslih ter proučuje predloge za razširitev mreže takih ustanov; — proučuje vprašanja smotrnega izkoriščanja šolskih prostorov in pravilne zaposlitve učnega kadra na obstoječih strokovnih in splošno izobraževalnih šolah za potrebe izobraževanja odraslih ter daje o tem ustrezne predloge za zadeve šolstva pristojnim državnim organom; — proučuje vprašanja pedagoškega usposabljanja učnega kadra za izobraževanje odraslih; — prireja seminarje, posvetovanja in druge oblike dela z organizatorji, predavatelji im strokovnimi sodelavci za izboljšanje dela na izobraževanju odraslih; — opravlja druge naloge, ki so mu dane s posebnimi predpisa. 3 Svoje strokovne naloge opravlja zavod po zunanjih strokovnih sodelavcih. Po potrebi ima zavod tudi stalne strokovne uslužbence. 4 Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. » Pravila zavoda sprejme upravni odbor, potrdi pa Svet za šolstvo LRS v soglasju z Državnim sekretariatom za finance LRS in Sekretariatom Izvršnega sveta za občo upravo. 5 Zavod se vodi po načelih družbenega upravljanja. Zavod vodita upravni odbor in direktor. Zavod ima lahko tudi posebne strokovne svete in komisije. 4 \ Upravni odbor šteje 17 do 20 članov. Svet za .šolstvo LRS imenuje v upravni odbor: — po enega člana na predlog Zveze borcev Slovenije, Zveze sindikatov Jugoslavije — Republiškega sveta za Slovenijo, Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, Društva inženirjev in tehnikov Slovenije, Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije. Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Sekretariata Izvršnega sveta za delo, Trgovinske zbornice za LR Slovenijo, Obrtne zbornice LR Slovenije, Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR,Sloveni j e, Gostinske zbornice za LR Slovenijo in Prometne zbornice LR Slovenije; — dva do pet članov izmed svojih članov ter izmed prosvetnih in drugih javnih delavcev; — enega člana na predlog delovnega kolektiva zavoda. Direktor zavoda je po položaju član upravnega odbora, Delovna doba upravnega odbora traja dve leti; imenovani aili izvoljeni člani se lahko razrešijo tudi pred potekom te dobe in namesto njih imenujejo drugi. 7 Upravni odbor skrbi za splošni napredek im razvoj zavoda im za to, da zavod izpolnjuje postavljene naloge. Upravni odbor ima zlasti tele pravice in dolžnosti ; 1. sprejme pravila zavoda im jih predloži Svetu za šolstvo LR Slovenije v potrditev; 2. določi predlog predračuna dohodikov im izdatkov im nadzoruje njegovo izvrševanje; sprejme sklepni račun o izvršitvi predračuna; 3. sprejme letni program dela zavoda im ga pošlje v potrditev Svetu za šolstvo LRS; 4. predpiše pravilnik o plačah uslužbencev v soglasju z Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS; 3. določi sistemizacijo delovnih mest v zavodu in jo da v potrditev pristojnemu organu; predpiše poslovnik za notranje poslovanje zavoda; 6. odloča o razpisu natečaja za sprejem strokovnih uslužbencev in imenuje razpisno komisijo; odloča o postavitvi strokovnih uslužbencev; 7. predlaga imenovanje oziroma odstavitev direktorja; 8. razpravlja o predlogih in mnenjih o važnejših zadevah s področja dela zavoda, ki jih zavod pošlje ustreznim državnim organom, šolam, ustanovam ter družbenim in gospodarskim organizacijam; 9. gospodari s premoženjem, ki je dano zavodu v upravo; 10. obravnava stanje na zavodu in poročila o.njegovem delu ter sprejema potrebne sklepe; 11. opravlja druge naloge, ki so mu dame s pravili zavod«. g Direktorja imenuje Svet za šolstvo LRS. Direktor neposredno organizira in vodi delo zavoda, predstavlja zavod, skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov upravnega. odbora, pripravlja predloge in poročila za upravni odbor. Direktor ima pravico im dolžnost, da ustavi izvršitev sklepov upravnega odbora, če misli, da je sklep v nasprotju z veljavnimi predpisi ali pravili zavoda. O tem mora takoj obvestiti Svet za šolstvo LRS. 9 Direktor je odredbodajalec za izvrševanje pred-račuma dohodkov in izdatkov zaiVoda. Direktor izdaja odločbe o postavitvi strokovnih uslužbencev na podlagi sklepov upravnega odbora, odloča o postavitvi administrativnega im pomožnega osebja zavoda, izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih strokovnih uslužbencev, administrativnega in (toni ož n ega osebja ter sestavlja predlog predračuna zavoda. 10 Upravni odbor im direktor sta za svoje delo odgovorna Svetu za šolstvo LRS, direktor pa tudi upravnemu odboru. 11 Zavod ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki se pogrda kot priloga proračuna Ljudske republike Slovenije. 12 Zavod ima sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade), sklad za nadomestitev im dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev) ter sklad obratnih sredstev. 13 Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga dodeli ustanovitelj. 14 Svet za šolstvo nadzoruje delo zavoda ter opravlja pravice in dolžnosti organa, pristojnega za zadeve iu naloge zavoda. 13 Ta odločba začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-833/3-58 Ljubljana, dne 10. junija 1938. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. OdJoki ljudskih odborov 38. Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, štev. 13-126/56), v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1938 (Uradni list FLRJ, št. 54-663/37) in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1938 (Uradni list LRS, štev. 3-7/38) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. marca in 13. aprila 1958 sprejel ^ DRUŽBENI PLAN okraja Ljubljana za leto 1958 Prvi del RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 195o V smernicah in ukrepih za nadaljnji razvoj gospodarstva v okraju so tudi za' leto 1938 upoštevane značilnosti zveznega im republiškega družbenega plana. Te značilnosti se kažejo v nadaljevanju politike preteklega leta za stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda. Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, nadaljnje povečanje gradnje objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj in komunalnih naprav, in vlaganje razpoložljivih sredstev predvsem v investicije za izboljšanje preskrbe prebivalstva. Novi način razdelitve dohodka spodbuja gospodarske organizacije in posameznike k povečanju produktivnosti, od te bo odvisno tudi povečanje osebne porabe. Gospodarskim organizacijam se v letošnjem letu postavlja odgovorna naloga za pravilno notranjo razdelitev dohodka. Zato morajo predvsem analitično oceniti delovna mesta, urediiti tarifne pravilnike, postaviti realne norme in vpeljati tak .premijski sistem, ki se opira na konkretne uspehe premijskih upravičencev. Delovni kolektivi morajo skrbeti, da se bodo ta razpoložljiva sredstva podjetij uporabljala predvsem za investicije, ki bodo neposredno vplivale na izboljšanje življenjskega standarda. Uspehi, predvideni v planu za leto 1958, bodo lahko doseženi le z zavestno borbo za povečanje produktivnosti, smotrno uporabo razpoložljivih sredstev, aktivnejšim sodelovanjem organov delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja, s krepitvijo družbene kontrole in nadaljnjim utrjevanjem komunalnega sistema. 1. poglavje Industrija Na podlagi ravni, ki jo je dosegla industrija v preteklih letih, se pričakuje, da se bo industrijska proizvodnja v letu 1958 povečala za 9%. Po posameznih strokah se bo obseg industrijske proizvodnje povečal takole: Stroka: Povečanje vrednosti proizvodnje v 000 din ✓ Indeks 1957 - 100 Proizvodnja električne energije 11.039 101 Pridobivanje premoga 31.999 105 Barvasta metalugija 36.627 103 Proizvodnja in predelava nekovin 306.202 119 Kovinska industrija 2,154.112 113 Elektroindustrija 768.035 117 Kemična industrija 2,055.628 120 Industrija gradbenega materiala 181.S65 109 Lesna industrija 938.844 111 Industrija papirja 48.922 101 Tekstilna industrija 263.548 102 Industrija usnja in obutve 726.406 114 Živilska industrija 165.535 102 Grafična industrija 246.079 106 Tobačna industrija 74.434 102 Filmska industrija 119.900 143 Industrija skupaj za 8,147.235 109 Predvideno povečanje industrijske proizvodnje za 9% je posledica ekonomskih zakonitosti v dosedanjem razvoju, rednejše oskrbe z reprodukcijskim materialom, povečane produktivnosti ter nekaterih novih oziroma povečanih kapacitet, doseženih z rekonstrukcijami in novimi investicijami v preteklem letu. Boljša izraba kapacitet in s tem povečanje proizvodnje bo dosežena tudi z rednejšo in boljšo oskrbo z električno energijo. Na povečanje proizvodnje bo vplivala tudi kooperacija. Predvideva se nadaljnja razširitev sodelovanja, zlasti med podjetji kovinske, električne in kemične stroke. Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh strokah industrije. Pomembnejše povečanje proizvodnje pa je predvideno zlasti v kemični industriji, elektroindustriji, industriji usnja in obutve, v kovinski in lesni predelovalni industrji ter v proizvodnji in predelavi nekovin. V proizvodnji in predelavi nekovin se predvideva povečanje glede na nekatere rekonstrukcije. S postavitvijo nove peči za žganje v Keramično-kemični industriji v Kamniku se bo povečala proizvodnja elek-troporcelana za 113%, t. j. za 53 ton. Z že dograjeno separacijo v Moravčah se bo povečala tudi proizvodnja pranih kremenčevih peskov. Predvidene in deloma že izvršene rekonstrukcije v podjetju Tesnilka, Medvode, bodo omogočile povečanje v proizvodnji predmetov iz plastičnih mas za skoraj 50%. V kovinski industriji se bo proizvodnja povečala predvsem zaradi boljše izrabe kapacitet. Tovarna Rog bo povečala proizvodnjo za 24 % in izdelala v tem letu 33.500 koles, s tem bodo kapacitete, predvidene po investicijskem programu, uporabljene 96%. Tovarna pisalnih strojev Tops bo s proizvodnjo 5.000 pisalnih strojev povečala lansko proizvodnjo za 50 % in presegla po investicijskem programu predvideno kapaciteto za 25%. Podjetje Indos bo v sodelovanju z drugimi strojnimi kovinskimi podjetji povečalo svoj proizvodni program na področju hidravlike in strojev za notranj; transport. Litostroj bo v letošnjem letu dosegel vidnejše uspehe v sodelovanju z drugimi jrodjetji im s tem dosegel boljšo izrabo kapacitet. V elektroindustriji bosta vplivali ua povečanje proizvodnje predvsem združeni podjetji Telekomunikacije in Inštitut za elektrozveve, ki bosta vpeljali proizvodnjo tehle predmetov: sprejemno-oddajne postaje, nove tipe anten, industrijske televizijske kamere ter več novih instrumentov za medicino. Telekomunikacije bodo izdelale 600 televizijskih sprejemnikov ter povečale proizvodnjo akustičnih naprav. Znatno povečuje svojo proizvodnjo podjetje Tiki, ki bo proizvajalo predvsem za široko porabo. V primerjavi s preteklim letom bo v letošnjem letu največ povečala proizvodnjo kemična industrija. Na to povečanje bo zlasti vplivala barvna industrija. Podjetje Color, Medvode, bo na novo vpeljalo proizvodnjo raznih premaznih sredstev za vozila in povečalo proizvodnjo nitrolakov. Tovarna kleja v Ljubljani bo z rekonstrukcijo in z novo napravo za proizvodnjo kostnega kleja v perlah povečala proizvodnjo kostnega kleja za 61%. Tovarna elektrokemičnih izdelkov Belinka ho v letošnjem letu še omejeno obratovala in bo skušala razširiti sortiment proizvodnje na natrijev perborat in karbamid — perhidrat. V industriji gradbenega materiala, ki je glede na potrebe najbolj deficitarna, bo vkljub že pričeti rekonstrukciji Ljubljanskih opekarn v letošnjem letu doseženo povečanje proizvodnje le za 9 %, t. j. za ca. 3 milijone opečnih enot. Rekonstrukcija opekarniških obratov bo predvidoma končana šele v letu 1959. Podjetje Mineral bo z novim polnojarmenikom povečalo proizvodnjo plošč iz naravnega kamna. Skupna proizvodnja se bo povečala za 66%. V lesni industriji bosta v letošnjem lelu dograjena dva obrata v Borovnici im Ribnici za proizvodnjo tipiziranih vrat oziroma vezanih plošč. Predvideva se tudi rekonstrukcija obrata Lesne indstrije v Litiji za proizvodnjo furnirja. Kapaciteta obrata se bo s tem povečala od dosedanje predelave ŠOP m3 hlodom vine na 1900 m3 turnirske hlodovine. Kombinat lesne predelovalne industrije v Logatcu bo nadaljeval z obnovitvenimi in razširitvenimi deli tovarne. Že letos 1k> podjetje povečalo dosedanjo proizvodnjo za 17%. Podjetja papirne industrije bodo v letošnjem letu obdržala raven proizvodnje iz preteklega leta. Papirnica Vevče in Količevo bosta predvidoma v tem letu pričeli z rekonstrukcijo obrata za montažo novega papirnega (Vevčtj in kartonskega (Količevo) stroja. Obe podjetji imata že potrjen investicijski program in se udeležujeta natečaja za posojilo iz splošnega investicijskega sklada. V tekstilni Industriji se bo proizvodnja v letošnjem letu le malenkostno povečala. Tovarna sanitetnega materiala v Domžalah bo pričela z rekonstrukcijo obrata, za kar ima že dovoljen kredit iz splošnega investicijskega sklada. Rekonstrukcijo svojih obratov predvidevajo še druga tekstilna podjetja (Predilnica Litija, Motvoz in platno, Grosuplje, Tomosa, Ljubljana, Angora, Ljubljana, Tekstilna tovarna, Medvode), kolikor bodo uspela na natečajih iz splošnega investicijskega sklada. 'V industriji usnja in obutve, v kateri se predvideva povečanje proizvodnje za 14 %, bo tovarna us- nja v Šmartnem glede na že izvršeno rekonstrukcijo v dveh oddelkih povečala proizvodnjo gornjega usnja, krzna in konfekcije za 19 %. V grafični industriji bodo povečanje proizvodnje omogočile rekonstrukcije, izvršene v preteklem letu, predvsem v strojni opremi. V proizvodnji nekaterih važnejših predmetov se predvideva tole povečanje: Stroka Enota mere K — 57 P-58 Indeks 1957 = 100 a) Izdelki, namenjeni pretežno osebni porabi dvokolesa kom 27.000 33.500 124 pisalni stroji kom 3.407 5.057 148 televizijski sprejemniki kom — 600 na novo termični aparati ton 305 363 119 trikotažna konfekcija in tkanine ton 538 563 105 volnene tkanine 000 m8 382 405 106 nogavice 000 parov 522.000 ' 632.250 121 galanterijsko usnje m1 512.632 556.000 108 b) Reprodukcijski material azbestni izdelki ton 193 200 104 elektroporcelun ton 60 112 187 • jekleni odlitki ton 2.020 2.300 109 odlitki sive in temper litine ton 4.614 4.865 105 fitingi ton 660 700 106 firnež ton 507 800 158 plastične mase ton 180 510 283 laki in amajli ton 4.075 5.137 127 oljne barve ton 2.075 2.330 112 suhe barve ton 3.060 3.900 , 127 opečne enote 000 kom 38.454 4,1.400 108 marmorne plošče m2 7.856 23.556 300 furnir m’ 1.357 2200 162 Število zaposlenih v industrijski proizvodnji se bo v letu 1958 predvidoma povečalo za 1.770 oseb ali za 4.6%. V primerjavi z letom 1957 bo povečanje povprečnega števila zaposlenih tole: Stroka Real. 1957 Povprečno število zaposlenih Plan 1958 Reul‘57 = 100 Proizvodnja električne energije 820 825 101 Pridobivanje premoga 882 915 104 Barvasta metalurgija 230 233 101 Nekovine 1.123 1.173 ,104 Kovinska industrija 7.682 8.188 1017 Elektroindustrija 3299 3.624 110 Kemična industrija 1.664 1.797 108 Industrija gradbenega materiala 1.592 1.619 102 Lesna industrija 6.333 6.695 106 Industrija papirja 1.327 1.327 100 Tekstilna industrija 6.823 6.923 101 Industrija usnja in obutve 2.296 2.458 107 , Živilska industrija 1.653 1.666 101 Grafična industrija 2.177 2.210 102 Tobačna industrija 714 724 101 Filmska industrija 154 163 106 , Industrija skupaj 38.769 40.559 105/104.6 Storilnost na zaposlenega, izražena v sorazmerju števila zaposlenih in narodnega dohodka, se bo v letu 1958 predvidoma povečala za 6%. 2. poglavje Kmetijstvo Celotna kmetijska proizvodnja se bo v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1^7 povečala za 6 %. Povečanje je pričakovati zlasti v sadjarski proizvodnji, ki je v pteteklem letu skoraj sploh ni bilo. V drugih panogah kmetijske proizvodnje bo predvideno povečanje glede na ugodno letino 1957 manjše. Vzporedno s povečanjem proizvodnje se bo povečal odkup tržnih presežkov za približno 20%, in sicer: sadje 250 % goveje živine za zakol 14% rodovniške živine 10 % prašičev 25 % mleka 15 % 1. Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja se bd v letu 1958 povečala za 5%. Hektarski pridelki bodo v primerjavi z doseženimi v letu 1957 predvidoma tile: Pridelek v q/ha pšenica 1957 13,1 1958 17 ječmen 14,4 16 koruza 17,7 19 krompir 187,1 190 detelja 38,2 43 travniško seno 22,7 27 Na povečanje hektarskih pridelkov bo vplivala predvidena organizacija proizvodnje v sodelovanju med drobnimi pridelovalci in zadrugami. V tej povezavi bo mogoče doseči vidne uspehe predvsem z izboljšanimi agrotehničnimi ukrepi, ki bodo izvedeni po navodilih strokovnjakov im ob uporabi kvalitetnega semena najprimernejših sort. Da se zagotovijo zadostne količine kvalitetnega semena, bo v letu 1958 posejanih in pregledanih 212 ha žit, t. j. za 11 % več kot v letu 1957. Na teh površinah bo poleg ječmena, rži in ovsa pridelanih 15 do 18 vagonov semena italijanskih sort pšenice, kar bo zadostovalo za ca. 800 ha posevka. V pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja bo vključeno 250 ha krompirišč, med katerimi bodo zastopane predvsem rane in srednje rane sorte krompirja. Na krompiriščih bodo smotrno izvedene zatiralne akcije proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni. Pogodbeno pridelovanje travnih in deteljnih semen bo razširjeno od 38 na 48 ha, kar je v primerjavi z vedno večjimi potrebami še vedno premalo. V okviru sodelovanja bo organizirana tudi večja proizvodnja raznih zdravilnih zelišč. Na povečanje hektarskih pridelkov bo vplivalo pravilno in smotrnejše gnojenje z umetnimi gnojili. V ta namen bo odvzetih in poslanih v kemično analizo ca. 350 vzorcev zemlje. Poleg tega pa se bodo nadaljevali gnojilni poizkusi na travnikih in njivah. Poraba umetnih gnojil, ki je y letu 1957 dosegla že 120 kg na ha orne zemlje, se bo povečala na 150 kg. S tem se bo predvsem povečal pridelek sena in izboljšala kvalitete krme, kar bo ugodno vplivalo na živinorejsko proizvodnjo. Povečala sc bo tudii poraba herbicidov in varovalnih sredstev, ki narašča vzporedno s Širjenjem sodobnih agrotehničnih ukrepoi. 2. Sadjarstvo Po predvidenih ureditvenih programih za obnovo razmeroma slabo razvitega sadjarstva se v letu 1958 predvideva zasaditev 400 ha novih nasadov, in sicer: jablan 175 ha hrušk 22 ha višenj 25 ha sliv in češpelj 32 ha malin 54 ha črnega ribeza 42 ha vrtnih jagod 30 ha orehov 20 ha skupaj 400 ha Ti nasadi bodo urejeni na večjih kompleksih v okviru sadjarskih skupnosti in na socialističnih obratih tako, da se bodo v njih vsa agrotehnična dela naprednega sadjarstva lahko izvajala strojno. Za povečanje don-psuosti starih sadovnjakov se bo treba v večji meri lotiti asanacije, in sicer s pomladitvijo, precepljanjem na donosnejše sorte in s krčenjem. V okviru rajonizacije posameznih okolišev se bodo v letu 1958 nadaljevala dela na območju Gabrovke in Radomelj. Za ureditev rajona Tunjice pa bo izdelan načrt. Za zagotovitev vseh potreb po sadnih drevescih v okviru večletnega obnovitvenega/programa bo treba drevesnice v okraju še povečati. V letu 1958 se bo v ta namen razširila drevesnica v Kamniku. Poleg rednega zimskega škropljenja bo predvsem v mladih urejenih nasadih izvedeno vsaj enkratno letno škropljenje. Poškropljeni bodo v letnem času tudi vsi nasadi črnega ribeza proti rji in listni pega-vosti. 3. Živinoreja Živinoreja daje kmetijskim proizvajalcev našega okraja preko 59 % vseh dohodkov. V leta 1958 se bo njena proizvodnost predvidoma povečala za 4 %. Stevilčno^stanjc govedi se bistveno ne bo povečalo, izboljšala pa sc kvaliteta klavne živine in povečala molznost za 3%. Predvidoma bo spitanih 1800 glav mlade živine in 3900 glav odrasle govedi. Poleg tega bo spitanih ca. 200 telet za baby-beef, s tem bo vpeljana nova rentabilnejša oblika v proizvodnji telečjega mesa. To bo doseženo z izboljšanjem osnovne krme, z uvajanjem čredinskih pašnikov in s stimulativno ceno za pitano živino. Za povečanje proizvodnosti živali bo vpeljano križanje domačih pasem z intenzivno mlečnim oziroma mesnim govedom. To se bo izvajalo predvsem v območjih umetnega osemenjevanja. Za izboljšanje kvalitete odkupljenega mleka bo v letu 1958 dograjenih in opremljenih še 7 v letu 1957 nedokončanih zbiralnic za mleko. V vzrejnih plemenskih območjih bo za trg predvidoma vzrejenih ca. 509 glav plemenske živine. Umetno osemenjevanje bo razširjeno od sedanjih 13.509 na 20.000 glav govedi. V prašičereji se bo povečala vzreja plemenskih svinj belih hitro rastočih pasem, ki bodo dale pomladek za vzrejo bekonov. Predvidoma bo spitanih eca 10.900 bekonov za predelovalno industrijo in za izvoz. 'V perntninarstvu bodo za proizvodnjo valilnih jajc še nadalje skrbela rejska središča domače koko- ši jerebičarke, za razmnožitev tujib, produktivnejših pasem pa bodo skrbela državna posestva. P i tališča za pohance bodo predvidoma spitala 80 do 100.000 piščancev. V planšarstvu bodo meliorirani skupni vaški pašniki na površini okoli 200 ha. Urejena bo paša po ere-dinkah na 3 skupnih višinskih pašnikih. Na teh pašnikih bodo zgrajeni trije planinski hlevi. 4. Veterinarstvo Veterinarska služba bo z zdravljenjem živine in zatiranjem kužnih in zajedavskih bolezni skrbela za zdravstveno varstvo domačih živali. V ta namen bo izvršila vrsto preventivnih ukrepov. Izvršeno bo razpoznavno cepljenje na tuberkulozo 50.000 glav dovedi, na brucelozo pa bo pregledanih 5.000 glav govedi in 1.000 prašičev. Vsi pozitivni primeri bodo izločeni. Proti kokošji kugi bo izvršeno cepljenje v vseh okuženih območjih in na kokošjih farmah. Vse kokoši v rejskih središčih pa bodo pregledane na kokošji tif (bela griža piščancev), ki se prenaša predvsem z valilnimi jajci in enodnevnimi piščanci. Na metljavosti bo pregledanih in zdravljenih 1.500 govedi. Zaščitno bo cepljeno cca 45.000 prašičev proti svinjski rdečici. Po potrebi pa bodo prašiči cepljeni tudi proti svinjski kugi. Izvedeno bo obvez;no cepljenje proti pasji steklini, v občini Rudnik in Lašče pa bo predvidoma izvršeno zdravljenje psov od trakulje. V klavnicah ter v industriji za predelavo živalskih proizvodov bo treba izboljšati kontrolo surovin in celotnega tehnološkega postopka pri predelavi, da se prepreči raznašanje kužnih bolezni. Zaradi socializacije veterinarske službe bodo ustanovljene vsaj tri občinske veterinarske ustanove, ki bodo skrbele za' veterinarsko služim na svojem območju. Prirejen bo tečaj za strokovno izpopolnjevanje veterinarskega kadra, na terenu pa bo organiziranih 80 poučnih predavanj za živinorejce. 5. Državna posestva V okraju je po priključitvi OLO Kočevje ter posestev Pšata in Ponoviče skupno 20 državnih posestev, 2 ekonomiji kmetijskih zadrug in ena kmetijska delovna zadruga s skupno 19.081 ha kmetijskih površin. Na teh posestvih se bodo v letu 1958 povprečni hektarski pridelki nasproti letu 1957 predvidoma povečali pri žitih za 9 %, pri vrtninah za 3%, pri krmnih rastlinah pa za 5 %. Večjega povečanja ni pričakovati, ker so bili lanski pridelki razmeroma visoki. Na povečanje hektarskih pridelkov bodo vplivali izboljšani agrotehnični ukrepi, t. j. večja uporaba umetnih gnojil, setev čistega in zdravega semena donosnejših sort in pravilna obdelava na posameznih posestvih pa tudi izboljšanje tal z manjšimi melioracijami, ki so bile izvedene v zadnjih letih. Za pravilno in načrtno izgraditev posestev bodo izdelani ureditveni načrti tam, kjer jih še nimajo. Izvedene bodo manjše melioracije na posestvih Šmartno pri Litiji in Pšata. Na barjanskih posestvih Jesenkovo, Rokalce, Brest jn Verd pa so predvidene arondacije in melioracije v okviru načrtne gospodarske izrabe zemljišč SLP Ljubljanskega barja. Aron-diranih bo 1050 ha zemljišč, od katerih bo 325 ha tudi melioriranih. Ureditvene načrtve in izvedbo teh me- lioracij bo vodil Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. 6. Zadružništvo V letu 1958 sc bodo preusmerile splošne kmetijske zadruge od sedanje vsestranske delavnosti le k pospeševanju kmetijske proizvodnje. V ta namen bodo zadruge opustile vse obrtne delavnice, gostilne jn trgovine, ki pa bodo ostale le še v nekaterih odročnih zadrugah. V povezavi z zadružniki bodo zadruge neposredno sodelovale v proizvodnji, tako z vloženimi sredstvi: stroji, semeni in gnojili kakor tudi z organizacijo strokovne službe in odkupom tržnih presežkov. Za izboljšanje mehanizacije dela bo ustanovljenih 6 novih strojnih postaj, in sicer: v Ivančni gorici, Grosupljem, Radomljah, Komendi, na 'Vrhniki in v Cerknici. Vse bodo opremljene z 2 do 3 traktorji s priključki. Poleg tega pa bo že obstoječa strojna postaja v Šmartnem ob Savi nabavila še 3 nove traktorje in 1 kombajn. Vse strojne postaje bodo predvidoma vodili kmetijski strokovnjaki in obenem na svojem območju nudili strokovno pomoč proizvajalcem. Za izpopolnitev zadružnega kadra bodo prirejeni tečaji za upravnike, knjigovodje in odbornike. V okviru žena zadružnic pa bodo organizirani kmetij-sko-gospodinjski tečaji jn tečaj za predelavo sadja. 7. Sredstva za investicije v kmetijstvu Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, bodo na razpolago sred. stva iz okrajnega investicijskega sklada v višini 36,678.000 din, iz okrajnega sklada za pospeševanje pa 26,070.740 din. Sredstva okrajnega investicijskega sklada so predvsem namenjena za kritje anuitet kmetijskih posestev, za kritje lastne udeležbo kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug, ki se bodo udeležile natečajev za investicijska sredstva iz zveznih in republiških sredstev. Sklad za pospeševanje kmetijstva pa bo uporabljen predvsem za pospeševanje proizvodnje in za • strokovno izpopolnjevanje kadra. 8. Davčna politika Dohodnina v kmetijstvu se bo v ledu 1958 odmerila na podlagi sedanjega katastrskega dohodka in dosedanjih davčnih stopenj. Povprečni odstotek občinskih doklad se bo v letu 1958 predvidoma povečal od lanskih 12% na 18%. V mejah povprečne okrajne stopnje 18% se bo pa odstotek občinskih doklad predvidoma gibal od 12 % do 26%. 3. poglavje Gozdarstvo S priključitvijo okraja Kočevje obsega pkraj Ljubljana 363.258 ha površine, od tega odpad*e na gozdove 207.608 ha ali 54% celotne površine. Površina gozdnih zemljišč, last SLP, znaša 77.241 ha ali 37 %. Od tega je danih v gospodarjenje gozdnim gospodarstvom 60.337 ha kmetijskim posestvom in raznim organizacijam 4.994 ha, ostanek 11.910 ha pa zajemajo izločeni objekti, ki niso zajeti v planu. Površina zasebnih gozdov znaša 130.367 ha, to je 63% celotnih gozdnih površin. Zaloga v začetku leta 1958, letni prirastek in letni etat so po vrstah .lastništva tile: St. 23 — 17. m 1956 IJRADNa LIST LRS Stran 2171 Sektor lastniitva Zalege m* skupaj % Zaloge m8 Letni prirastek m* Letni etat m* 1. SLP gozdovi gozdnega gospodarstva 10,877.000 180 256.000 204.000 2. SLP gozdovi, izven GG 232.000 140 6.200 4.300 3. Gozdovi zasebnega sektorja 13,638.000 124 392.000 365.000 4. Skupaj za plan OLO 26,767.000 131 654.200 571.500 5. Izločeni objekti 2,0^0.000 182 45.300 39000 28,817.000 697.500 610.700 Plan za sečnjo je določen v dovoljenih mejah Po posameznih sektorjih lastništva bo neto masa izračunanega etata, predstavlja pa v povprečju 88 % posekanega lesa v letu 1958 v primerjavi z letom prirastka. Le 12% od prirastka ali 0,41 m:l na ha 1957 in 1956 tale: ostane za vraščanje' v normalno zalogo. Leto Indeks 1956— 100 1956 1957 1958 1956 1957 1958 1. V gozdovih gozdnega gospodarstva 173.903 177.791 174.850 100 102 101 2. V gozdovih SLP, izven GG 3.668 4.350 3.885 100 118 105 3. V gozdovih zasebnega sektorja 310.275 321.392 318.706 100 104 102 Skupaj. . . . 487.868 503.533 497.441 100 165 100 V gozd črvih SLP bodo vsa gozdna tehnična dela opravljali gozdno gospodarstvo Ljubljana, gozdno gospodarstvo Postojna, podjetje Silva in KGP Kočevje, v manjši meri pa kmetijska posestva, razni zavodi, katerim so dodeljeni gozdovi, ter gozdarske poslovne zveze. V zasebnih gozdovih zadružnikov bodo gojitev, nego, varstvo, vzdrževanje gozdnih komunikacij in graditev novih gozdnih cest izvajale gozdarske poslovne zveze s sodelovanjem kmetijskih zadrug in gozdnih posestnikov. Dela na urejanju gozdov se bodo v letu 19ti6 končala v zasebnem sektorju v občinah Logatec in Domžale, v gozdovih SLP pa za GU Kamnik, GU Ravnik in pri KGP Kočevje. Terenska dela pri urejanju zasebnih gozdov na površini 19.000 ha sc bodo nadaljevala v občinah Lašče, Sodražica, Kamnik in Moravče. V občinah Cerknica in Medvode se bodo na površini 12.000 ha začela pripravljalna dela, t. j. označevanje mej, ugotavljanje sprememb kultur itd. Nadalje se bodo izvajala geodetska dela. izdelane bodo nove katastrske karte v merilu 1:5000 in 1:10.000 za občini Cerknica in Medvode in za del občin Moravče in Kamnik. Gojitvena dela bodo obsegala pogozditev 1.055 h a gozdnih površin, čiščenje, pospravljanje plevela in drugo pa na površini 4.S57 ha. Posajenih bo 3,401.900 kosov raznih gozdnih sadik, od tega 3,140.500 kosov iglavcev in 281.400 kosov listavcev. Poleg tega bo posejanih še 4.705 kg semena različnih drevesnih vrst. Varstvo gozdov se bo izvajalo ha vseh gozdnih Površipah. Ob železniških progah bodo očiščeni protipožarni pasovi v dolžini 22.900 m. Na novo pa bo zgrajenega v občini Logatec 200 m, v občini Cerknica Pa 1000 m protipožarnega zidu. Dela pri urejanju hudournikov se bodo izvajala v Kamniški Bistrici. Nadaljevala se bo graditev gozdnih cest v občinah Kamnik, Cerknica, Rudnik, Domžale, Kočevje. Ribnica, Borovnica, Vrhnika in Litija. Skupna dolžina nanovo zgrajenih cest bo znašala 17 km. Popravilo gozdnih cest im poti je predvideno na dolžini 640 km. S tem se bo omogočil cenejši im racionalnejši prevoz lesa iz tistih gozdov, kjer je bilo spravilo lesne mase dosedaj otežkočemo. Nove logarnice se bodo gradile v občinah Cerknica, Loška dolima, Kamnik in Lašče. V Zadobrovi bo dograjena drevesnica na površini 0.5 ha za potrebe gospodarskih gozdov širšega zelenega pasu, drevesnica pod Rožnikom pa bo preurejena za odgojo sadik za parkovne gozdove. Izdelan bo načrt za parkovno ureditev Ljubljanskega gradu in se bodo ureditvena dela tudi pričela izvajati, načrt za ureditev Rožnika pa bo še v izdelavi. Za jzvedbo postavljenih nalog družbenega plana za leto 1958 bo treba izvesti tele ukrepe: 1. utrditi organizacije gozdarskih poslovnih zvez, jih usposobiti za izvajanje vseh operativnih gozdarskih nalog v zasebnih in zadružnih gozdovih v tesni povezavi s kmetijskimi zadrugami in jim nuditi vsestransko strokovno pomoč; 2. pritegniti gozdne posestnike k sodelovanju z zadrugami, da se doseže boljši uspeh v gospodarjenju z gozdovi; 3. gozdarske poslovne zveze si bodo morale pre- skrbeti potrebno število stalnih gozdnih delavcev in jih strokovno izučiti predvsem za gozdna gojitvena dela; ' 4. okrepiti strokovni kader in ga izpopolnjevati s praktičnimi tečaji, zlasti v sodobni negi in gojitvi gozdov; 3. organizirati in okrepiti strokovno nadzorstve no službo pri ljudskih odborih za boljše obvladovanje sečnje; 6. nadaljevati in izboljšati evidenco sečnje in obnove gozdov po predpisanih gospodarskih knjigah; 7. izdelati perspektivni plan za gojitev topolov na porečju Save, Kamniške Bistrice, Sore, Ljubljanice in Cerkniškega jezera; 8. za izboljšanje gozdno semenarske službe izločiti semenske sestoje; 9. nadaljevati z razmejevanjem gozdnih in kmetijskih površin, razmejitev pa končati predvsem tam, kjer se nameravajo urediti pašniki; 10. še nadalje zmanjševati uporabo lesa za kurjavo na račun premoga in drugih energetskih virov ter nadaljevati z zamenjavo bukovih drv in premoga za tehnični les iglavcev. 4. poglavje Gradbeništvo Gradbena delavnost se bo v letu 1938 predvidoma povečala v primerjav^ z letom 1957 za 9%. Od celotne gradbene delavnosti, ki bo znašala 10,473 milijonov, bo odpadlo na: gradnje 7,355 milijonov ali 70 % montažo ' 2,375 milijonov ali 23 % projektiranje 743 milijonov ali 7 % 'V letu 1958 se bo povprečno število zaposlenih povečalo v primerjavi z letom 1957 za 7 % in bo znašalo 7.956 oseb. V letn 1956 se predvideva še intenzivnejša zidava stanovanj, obsegala bo prfeko 65 % vseh gradbenih del. Samo iz stanovanjskega sklada bo na razpolago 2,401 milijon sredstev, od tega 1.651 milijonov za mesto Ljubljana, kjer se bo zidalo največ stanovanj. Večja gradbena delavnost bo nujno zahtevala povečanje kapacitet gradbenih podjetij, spremenjena struktura gradenj pa zlasti povečanje števila zidarjev. Od kapitalne graditve se bodo nadaljevala dela v Javnih skladiščih, v Klavnici in hladilnici v Zalogu, v Ljudski pravici itd. Poleg tega je predvideno zidanje več poslovnih zgradb, dovršite v raznih objektov iz leta 1957 in adaptacije. Investitorji v letu 1957 niso mogli dobiti izvajalcev za vsa gradbena naročila zaradi premajhne zmogljivosti gradbenih podjetij. Da pa kapacitete gradbenih podjetij pn povečanju investicijskih sredstev v letu 1956 ne bi zavirale gradbenih del, je nujno, $a se podjetja v večji meri opremijo z mehanizacijo za visoke gradnje. v Vprašanje strokovnega kadra, posebno zidarjev, bo treba rešiti s prekvalifikacijo delavcev, obenem pa preiti na modernejši način zidave. Hkrati je pa treba skrbeti za večji dotok vajencev. Gradbenim gospodarskim organizacijam je tudi treba dati možnosti za nastanitev stalnih in sezonskih delavcev, s tem bi si predvsem večja podjetja zagotovila stalen kader kvalificiranih delavcev. Ker sredstva gradbenih podjetij iz republiškega stanovanjskega sklada ne zadostujejo za zidanje teh stanovanj, naj občinski ljudski odbori dodelijo podjetjem v ta namen kredite iz stanovanjskega sklada. Da se zagotovi redna in racionalna oskrba z gra-nuliranim kamnitim agregatom, je treba izrabo gramoznic v ljubljanskem bazenu načrtno urediti. Pospešiti je tudi treba industrializacijo gradbeništva, to bo mogoče izvesti s povečano proizvodnjo konstrukcijskih gradbenih elementov, ^ato bo treba usposobiti obstoječe obrate. Z rekonstrukcijo Ljubljanskih opekarn se bodo povečale kapacitete in izboljšala kvaliteta opečnih izdelkov. Zaradi stalnega pomanjkanja zidakov se je treba lotiti zidave nove opekarne v Ljubljani, za kar je treba izvršiti vsa pripravljalna dela v letu 1958. Gradbena podjetja morajo nabaviti montažne kovinske odre, ki bodo nadomestili dosedanje lesene konstrukcije. Obrtne storitve predstavljajo pri zidavi stanovanj do 60 % vseh del. Pri perspektivnem povečanju teh zidav bodo nezadostne zmogljivosti obrtnih podjetij še bolj zavirale dovršitev objektov. Obrtnih obratov je premalo, hkrati pa so slabo opremljeni in niso mehanizirani. Občinski ljudski odbori naj v letu 1958 poskrbijo za ustanovitev novih delavnic in rekonstrukcijo že obstoječih. Vpeljati je treba tipizacijo obrtnih izdelkov, predvsem zidarskih, kar bo omogočilo serijsko izdelavo. S tem se bo povečala proizvodnja, cena ustalila, prenehal pa bo monopolni položaj nekaterih obrti. Večja gradbena podjetja so v letu 1957 z ustanavljanjem novih in razširitvijo že obstoječih lastnih obrtnih delavnic — stranskih obratov skušala nadomestiti premajhne kapacitete obrtnih podjetij. Ker bo v letu 1958 zidanje stanovanj še intenzivnejše, bodo morala gradbena podjetja svoje stranske obrate razširiti in bolj mehanizirati, da bodo lahko začete zidave pravočasno dokončala. Pomanjkanje in slaba kvaliteta instalacijskega materiala je v preteklosti povzročala gradbenim podjetjem vielike težave, ker se dovršitvena dela niso mogla končati. Naloga industrije je, da pro-zvodnjo teh artiklov poveča in izboljša. Za racionalnejšo in hitrejšo graditev se je treba temeljiteje lotiti tipiziranja gradbenih elementov in celotnih gradbenih objektov. Naloga Zavoda za stanovanjsko izgradnjo je, da se v sodelovanju s svetom za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, projektivnimi organizacijami, gradbenimi podjetji, industrijo gradbenega materiala in strokovnimi društvi energičneje in temeljito loti izvedbe tipizacije gradbenih elementov. Projektantske gospodarske organizacije si bodo morale pri izdelavi projektov prizadevati za preprostejšo in cenejšo izvedbo stavb, predvsem stanovanjskih hiš ter v okviru možnosti uvajati industrijski način zidave. Še večjo pažnjo bodo morale polagati na kvaliteto projektov in se lotiti nadrobnejše izdelave obrtniških del ter paziti na izravnavo posameznih delov projekta. 5. poglavje Promet Obseg storitev in proizvodnje prometnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1958 povečal za 11 %. Po posameznih strokah se bo takole povečal: Stroka: Indeks real iz. 1957 = 100 5H — železniški promet 102 515 — cestni promet 119 V stroko železniškega prometa.je vključeno novo železniško podjetje za remont prog, ki je bilo ustanovljeno v drugi polovici preteklega leta. Tako je zajeto v tej stroki 6 železniških namenskih podjetij, katerih delo in razvoj sta povezana s potrebami železniškega transportnega podjetja. Železniško transportno podjetje v planu ni zajeto. V cestnem prometu se predvideva v letu 1958 povečanje pri tovornem prevozu za 28 %, pri potniškem pa za 12%. Obseg storitev in mehanične delavnosti se bo povečal za 15 %. K temu bodo pripomogle predvsem povečane kapacitete v preteklem letu ter, nabava novih vozil. Podjetja javnega cestnega prometa predvidevajo, ' da bodo v letu 1958 nabavila 38 tovornih avtomobilov in 11 prikolic s skupno nosilnostjo 334 ton ter 3 nove avtobuse s 126 potniškimi mesti. S tem se bodo povečale kapacitete tovornih prevoznih sredstev za 47 %, kapacitete potniških prevoznih sredstev pa za 6 %. Nova vozila bodo nabavljena pretežno s posojili iz splošnega investicijskega sklada, deloma pa z lastnimi sredstvi podjetij. Število delovne sile se bo v celotnem prometu v primerjavi z letom 1997 povečalo za 6,5 %_ taiko da bo znašalo povprečno število zaposlenih 3.740 oseb. 6. poglavje Trgovina Obseg skupne blagovne izmenjave se bo v letu 1958 v primerjavi z letom 1957 v okraju povečal za 10% ter bo predvidoma znašal 190 milijard. Po posameznih vrstah trgovine bo predvideno povečanje blagovnega prometa v primerjavi z realizacijo 1957 tole: a) trgovina na debelo za 8 % b) trgovina na drobno za 15 % c) prodajalne proizv. podjetij za 13 % č) zunanja trgovina za 14 % d) ča sopi s no-založn iška podjetja za 8% V okrajnem merilu se predvideva v letu večje povečanje prometa, kot ga predvideva v povprečju republiški družbeni plan (na drobno 10%, na debelo 5 %), to pa zato, ker ima trgovska mreža v okraju, zlasti pa v mestu Ljubljani, ki je najmočnejše trgovsko središče LRS, poseben položaj. Priliv kupne moči prebivalstva iz drugih okrajev, ki jo absorbira trgovska mreža mesta Ljubljane, je izredno močan. Prav tako se ljubljanska grosistična trgovina vedno bolj uveljavlja tudi v drugih okrajih Slovenije in tudi v drugih republikah. Predvideno povečanje blagovnega prometa je utemeljeno s povečanjem industrijske proizvodnje, zlasti blaga za široko porabo, s povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom predmetov za široko porabo, s povečanjem blagovne izmenjave zunanjetrgovinskih podjetij ,in v povečanju osebne porabe, ki temelji na povečanju plač zapdslenih. Povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno zahteva predvsem nadaljnje povečanje trgovinskih kapacitet, zlasti v središču mesta, kjer sedanje stanje ne daje več možnosti za kulturno postrežbo. Sodobna ureditev in razširitev trgovske mreže se mora razvijati v skladu s perspektivnim planom razvoja trgovine. Razširitev trgovske mreže, predvsem trgovin s kmetijskimi pridelki, bo ustvarila zdravo konkurenco. Na ta način bo trgovina na drobno prisiljena nabavljati blago naravnost pri proizvajalcih in s tem izločati posrednike, kar bo med drugim ugodno vplivalo tudi na zniževanje cen. Kmetijske zadruge naj čimprej reorganizirajo svoje poslovanje z izločitvijo vseh nekmetijskih panog. Kmetijske zadruge bodo morale skrbeti za izboljšanje v preskrbi mest in industrijskih središč tudi z neposretlno prodajo kmetijskih pridelkov, ki jih bodo morale po najkrajši poti posredovati potrošnikom. Poslovne zveze bodo morale skrbeti predvsem za načrtno pospeševanje proizvodnje, v blagovni promet pa naj se vključujejo le kot agentuire oziroma kotmi-sionarji. Kmetijskim zadrugam, poslovnim zvezam, državnim posestvom in individualnim proizvajalcem je treba omogočiti prodajo blaga v večjih količinah, bodisi velikim potrošnikom in trgovini na drobno brez posrednikov. V ta namen je treba v Ljubljani ustvariti poseben .trg na debelo. Na ta način bo zagotovljena boljiša in rednejša preskrba mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. K izboljšanju blagovuega prometa lahko prispevajo tudi proizvajalna podjetja, ki naj odpirajo lastne prodajalne na drobno. Tudi v letu 1958 morajo občinski ljudski odbori v podeželskih krajih razvijati trgovino mešanega tipa, v mestih in industrijskih središčih pa tudi specializirano trgovino. Občine izven mestnega središča bodo v letu 1958 nadalje urejale preskrbovalna središča (za Bežigradom, v šiški, Mostah, Viču in Polju). Trgovina mora svojo organizacijo, kapacitete in opremo prilagoditi povečani industrijski in kmetijski proizvodnji. Pomanjkljivosti, ki so v preteklem letu ovirale boljšo preskrbo mesta in industrijskih središč, kar je negativno vplivalo na življenjsko raven prebivalstva, zahtevajo, da se posveti trgovini v letu 1958 posebna skrb in pozornost. Zato je nujno, da se razpoložljiva sredstva okraja in občin v prvi vrsti uporabijo za trgovino, t. j. za širjenje mreže, sodobnejšo opremo trgovin, za nabavo prevoznih sredstev, za ureditev sodobnih tržnic oziroma prodajaln s kmetijskimi pridelki in za ureditev skladišč v proizvajalnih območjih za promet s kmetijskimi pridelki. 1 udi podjetja sama bodo morala sredstva svojih skladov uporabiti za ureditev dosedanjih im novih prodajaln, predvsem pa za njihovo tehnično izpopolnite^. ' Sodobnejšo in hitrejšo postrežbo je treba doseči tudi s prodajo vnaprej embaliranega blaga. Pomembno nalogo pri nadaljnjem razvoju blagovnega prometa imajo tudi zunanjetrgovinska podjetja, ki morajo z boljšo organizacijo svojega poslovanja razširiti tržišča za plasman domače proizvodnje in se prilagajati položaju na svetovnih tržiščih. Zato morajo posebno skrb posvetiti komercialni službi in usposobljenosti strokovnega kadra. Prav tako se mora zunanja trgovina še nadalje prilagajati tudi potrebam domačega tržišča. V letu 1958 se bo nadaljevala zidava Centralnih skladišč in Gospodarskega razstavišča. Centralna skladišča bodo dogradila tri objekte in s tem povečala skladiSčno površino za 26.580 m8. Za nadaljnji razvoj trgovine je važno utrditi potrošniške svete. Družbeno upravljanje se mora postopoma vpeljati v vsa področja naše trgovine. V letu 1958 se predvideva povečanje zaposlenih v trgovini za 5 %, t. j. na 9.448. Povečanje je predvideno v vseh vrstah trgovine zaradi predvidenega povečanja blagovnega prometa in zaradi omejitve nadurnega dela, kar bo imelo za posledico večjo zaposlitev niže kvalificiranega osebja. Vso pozornost bo treba posvetiti tudi strokovnemu izpopolnjevanju kvalificiranih delavcev in vsestranski vzgoji vajencev. Večja izbira blaga po kakovosti ■n sortimentu kakor povečana prodaja tehničnih predmetov zahteva večje strokovno znanje trgovinskih delavcev. V ta namen mora okrajna trgovinska zbornica nadaljevati s prirejanjem strokovnih tečajev in seminarjev. Za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov pa morajo skrbeti podjetja sama. 7. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1958 povečal za 8 %. Predvideno jKivečanje prometa v gostinstvu je nekoliko nižje od povečanja v republiškem družbenem planu za leto 1956, ker se v merilu okraja ne predvidevajo večje nove gostinske kapacitete, dosedanje kapacitete pa so posebno v turistično prehodnih mestih ter industrijskih središčih razmeroma dobro izrabijemc. Predvideva se le intenzivnejša uporaba prenočninskih kapacitet v internatih in študentskih domovih v sezonskih mesecih. Z boljšo uporabo prenočninskih kapacitet v teh domovih se bo povečalo število nočnin domačih in tujih gostov. Večji turistični promet bo nadalje mogoče doseči zaradi pravočasnih in temeljitejših priprav za letno sezono, ki se bo skladno s podaljšanjem turistične sezone v Slovenskem Primorju in na Gorenjskem tudi v našem okraju podaljšala. Pred sezono in po : jej pa bo povečan gostinski promet predvsem zaradi predvidenih večjih prireditev v Ljubljani. Na povečanje prometa nasproti preteklemu letu bo v letu 1958 vplivalo tudi povečanje osebne porabe. Ker niso predvidene nobene nove kapacitete, bi število zaposlenih v gostinstvu v glavnem moralo ostati neizpremenjeno, razen običajnega povečanja v sezonskih mesecih. Zaradi uveljavitve novih predpisov zakona o delovnem razmerju, ki omejuje nadurno delo na minimum, ki za gostinstvo posebno v sezoni ne zadostuje, pa bodo podjetja morala povečati število zaposlenih. To povečanje v planu ni predvideno. Posebno neugodno bodo navedene omejitve vpivale na manjša gostišča, kjer glede na naravo dela doslej ni bilo mogoče upoštevati določb o maksimalinem delovnem času in obveznosti za obračunavanje nadur, ker tudi dohodek gostišč ne prenese povečanja delovne sile. Zaradi večjega prometa v letu 1958 bo potrebna še boljša organizacija dela in strokovnejše vodenje obratov. Predvideva se, da se bo spremenil kvalifikacijski sestav v korist kvalificiranih delavcev, kar bo znatno vplivalo na kvaliteto gostinskih storitev. Za strokovno izobrazbo bodo poleg rednih tečajev za pripravo na strokovne izpite organizirani pri gostinski zbornici še posebni izpopolnitveni tečaj za specializacijo v kuhanju in strežbi. Da se zagotovijo podjetjem potrebna sredstva, predvideva plan iste skupne pavšalne obveznosti kot v letu 1957. Zato naj občinski ljudski odbori odmerijo pavšalne dajatve za leto 1958 tako, da bodo gostinskim organizacijam zagotovljeni potrebni lastni skladi za vzdrževanje in obnovo gostišč. Pri upoštevanju pogojev v poslovanju ter strukturi prometa, naj ObLO predpišejo nižje obveznosti za gostinska podjetja in gostišča, ki opravljajo pretežni del prometa s hrano, predvsem naj to velja za obrate družbene prehrane. Da se doseže realnejša odmera dajatev in rednej-še plačevanje prometnega davka in dohodnine, naj se tudi zasebnim gostiščem določijo obveznosti v pavšalnem znesku. Tudi pri teh gostiščih naj se predvidijo potrebna sredstva za obnovo in izpopolnitev obratov, S pavšalno pogodbo naj se zasebna gostišča obvežejo, da bodo predvidena sredstva v letu 1958 uporabila za ureditev poslovnih prostorov in opreme. S pavšalnim obdavčevanjem zasebnikov pri oddaji sob pa naj občinski ljudski odbori prebivalstvo zainteresirajo za oddajo sob v sezonskih mesecih. Pomanjkljiva ureditev gostinskih obratov in pomanjkljiva tehnična oprema vplivata na kvaliteto gostinskih storitev in ovirata povečanje prometa. Ker obrati za družbeno prehrano ne ustvarjajo dovolj lastnih sredstev za dopolnitev opreme in izpopolnitev mehanizacije, bodo morate prizadete gospodarske organizacije vložiti v obrate družbene prehrane potrebna finančna sredstva svojih skladov splošne uporabe kot sredstva v družbeni standard. Za javne menze, ki so jih ustanovili ljudski odbori, pa bo treba preskrbeti ugodne kredite oziroma dotacije. Gostinska podjetja bodo morala manjše rekonstrukcije, modernizacijo ter izpopolnitev opreme izvršiti s sredstvi lastnih skladov, ustvarjenimi v letu 1957. Potrebna sredstva za večje rekonstrukcije pa naj bi zagotovili občinski' ljudski odbori. Svet za gostinstvo in turizem pri OLO priporoča občinskim ljudskim odborom, da zagotovijo potrebna sredstva za izboljšanje družbene preskrbe, t. j. za gostinstvo, turizem in vzdrževanje športnih in telesno-vzgojnih naprav s povišanjem prometnega davka na alkohol ne pijače od dosedanjih 10% na 20%, Za poživitev izletniškega turizma je treba v letu 1958 podpreti prizadevanje turističnih društev za obnovitev oziroma izgraditev turističnih postojank ter naravnih kopališč (Limbarska gora, Pekel pri Borovnici, kopališče ob Sori). Zato naj se gospodarske organizacije v turističnih središčih tesneje povežejo s turističnimi društvi. To akcijo morajo podpreti tudi občinski ljudski odbori in poskrbeti, da se v krajih, ki imajo pogoje za razvoj in poživitev izletniškega turizma, poveča število gostišč. 3. poglavje Obrt V razvoju gospodarstva obrt še vedno zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog. Nadaljnje preusmerjanje investicij v korist družbenega standarda, nadaljnja sprememba strukture prebivalstva v mestih in industrijskih središčih v Korist industrijskega prebivalstva in povečanje sredstev za osebno porabo nujno zahtevajo pospešeni razvoj obrtništva. Plan predvideva, da se bo obseg obrtne proizvodnje in njenih storitev v letu 1958 povečal v družbenem sektorju za 13 %, v zasebnem sektorju pa za 5%. Naj večje povečanje proizvodnje se predvideva v stavbni stroki, in sicer za 55%, v predelovanju tekstilnega blaga za 29 %, v predelovanju kovin za 14 %, v elektrotehnični stroki za 14%. V drugih strokah se predvideva povišanje od 10% do 1 %. Povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju se bo povečalo za 7 %, t. j. za 55il oseb in bo predvidoma znašalo 8.005 oseb. Povpraševanje po obrtniških storitvah bo v letu 1958 še vedno večje od razpoložljivih kapacitet. Zato bo treba pričeti s sistematičnim odpravljanjem nesorazmerja, ki je v preteklih letih nastalo med razvojem obrti in drugimi gospodarskimi panogami. Osnovna ovira za povečanje obrtnih kapacitet je še vedno pomanjkanje lokalov. Kritično stanje obrti bo zato treba reševati tudi z graditvijo novih delavnic. Pri novih stanovanjskih stavbah je treba v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi poskrbeti za posebne servisne delavnice za vzdrževanje stanovanjskih poslopij im za pomoč zaposlenim ženam. Razmestitev novih obratov mora temeljiti na analizi tržišča in potreb prebivalstva. Pri tem bo morala z tibčimisikmu ljudskimi odbori sodelovati okrajna obrtna zbornica. Predvsem bo treba povečati obrtne kapacitete v mestu in industrijskih središčih, kjer so zaradi že omenjene spremembe strhkture in povečane gostote prebivalstva potrebe po obrtniških storitvah največje. Da bi se obrtne kapacitete lahko sprostile za opravljanje storitev, naj bi se s serijsko obrtno proizvodnjo ukvarjala industrijska podjetja. Industrijska podjetja naj bi ustanavljala svoje delavnice za popravilu lastnih izdelkov. Servisne delavnice naj bi organizirala tudi specializirana trgovska podjetja (prodajalne tehničnih predmetov, prodajalne obutve in konfekcije, prodajalne športnih rekvizitov itd.). Take delavnice bi bilo treba oskrbeti tudi z nadomestnimi deli., Zadovoljitev potreb po gradbenih storitvah postaja vedno bolj pereče vprašanje, ki ga ne bo mogoče rešiti s povečanjem gradbene obrtne delavnosti. Treba bo organizirati serijsko proizvodnjo gradbenih el.unentov, gradbena podjetja pa bodo morala organizirali lastne obrate za izvrševanje obrtnih gradbenih del, saj so sama najbolj zainteresirana na pravočasni izvedbi obrtniških del. Občinski ljudski odbori bodo morali v letošnjem letu zagotoviti več investicijskih sredstev za graditev novih obrtnih obratov, za rekonstrukcijo obstoječih obratov, zlasti pa za izpopolnitev njihove opreme. V ta namen bodo morali vložiti za razvoj družbenega sektorja obrti vsaj toliko sredstev, kolikor jih prispeva v sredstva občine obrt sama. Ljudski odbori bi morali poskrbeti tudi za izdelavo programov in načrtov za nove delavnice. Prav tako morajo kolektivi podjetij skrbeti, da se bodo tudi sredstva podjetij v prvi vrsti uporabljala za p>ovečanje in modernizacijo lastnih obratov. Poleg razširitve obrtne mreže ostaja skrb za vzgojo obrtniškega kadra ena najvažnejših nalog tudi v letu 1958. Število kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev je v obrti merilo za določanje kapacitet in kvalitetno opravljanje obrtnih storitev. Zato bo treba strokovnemu izpopolnjevanju kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev posvetiti posebno skrb. Enako skrb je treba posvetiti tudi vzgoji vodilnega kadra. Te naloge mora prevzeti okrajna obrtna zbornica v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori. Zagotoviti bo treba tudi večji dotok vajenskega kadra, pred\j6em s podeželja. Zato bi bilo potrebno, da se za vključevanje v tiste stroke obrti, kjer vajencev najbolj primanjkuje, razpišejo štipendije in organizirajo začasni vajenski domovi. V letošnjem letu se bo začela zidati v Ljubljani nova vajenska šola z internatom, kar bo v naslednjih letih pripomoglo k reševanju vzgoje vajenskega kadra. Za nemoten razvoj je treba obrti zagotoviti tudi surovine in tehnični material. Posebno skrb je treba posvetiti oskrbi s specifičnimi materiali iz domače Proizvodnje in uvoza, ki jih obrt, čeprav v razmeroma majhnih količinah, nujno potrebuje. Za uvoz potrebnega materiala in orodja za obrt je treba zagotoviti tudi potrebna devizna sredstva. Z organizacijo posebnih agencij, bi bilo treba povečati izdelovanje obrtniških predmetov za široko porabo in jih posredovati trgovski mreži. Te organizacije naj bi skrbele tudi za sodelovanje v obrti, kar bi prav tako pripomoglo k pospeševanju obrtne delavnosti. Nove organizacije in že obstoječa trgovska mreža morajo prevzeti dosedanjo vlogo in naloge ONPZ ter skrbeti, da se bo izboljšala oskrba za celotno obrt v nasprotju z ON P Z, ki so te posle opravljale le za določeno število zasebnih obrtnikov. Na poslovanje in nadaljnji razvoj obrti bodo tudi v letošnjem letu vplivale obveznosti podjetij do družbenih dajatev, ki jih določajo občinski ljudski odbori. Ti morajo upoštevati naravo obrtnih podjetij in delavnic, njihovo zmogljivost, potrebe in obveznosti. Stopnje amortizacije naj bodo določene tako, da bodo zagotovile obratom redno obnavljanje osnovnih sredstev. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je pavšalno plačevanje družbenih prispevkov ugodno vplivalo na razvoj obrti in je spodbujalo k povečanju produktivnosti. Zato naj občinski ljudski odbori še nadalje v mejah predpisov zajamejo v krog pavšali-stov čimveč obrtnih gospodarskih organizacij. Da bi se tudi v zasebnem sektorju obrtništva sprostile kapacitete, predvsem za opravljanje individualnih uslužnostnih storitev, morajo dela pri večjih objektih, ki so jih doslej izvrševali zasebni obrtniki, prevzeti industrijska in večja obrtna podjetja družbenega sektorja. Občinski ljudski odbori naj izdajajo obrtna dovoljenja vsem prosilcem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Posebno pozornost morajo posvetiti uslužnost-ni obrti. Pri določanju družbenih obveznosti je treba iti na čim širšo pavšalizacijo predvsem tistih obrtnikov, ki opravljajo storitve sami brez tuje delovne sile. Določanje družbenih obveznosti oziroma obdavčitve naj bodo v skladu z zmogljivostjo obratov in z dajatvami družbenega sektorja. Dohodke pa, ki si jih zasebni obrtniki ustvarjajo z nelojalno trgovino, je treba s poostreno kontrolo preprečiti in realno ocenjevati davčne osnove. Občinski ljudski odbori naj dajo pobudo za pospeševanje domače obrti, ki bi z izvozom svojih izdelkov povečala priliv deviznih sredstev. Odkup teh predmetov naj bi posredovala trgovska podjetja in zadruge, ki s svojo široko mrežo lahko zajamejo tudi manjše količine, zlasti tistih izdelkov, ki zaradi pomanjkljive organizacije plasmana skoraj izumirajo. 9. poglavje Komunala Po novih zveznih predpisih bodo poslovale v letu 1958 kot komunalne gospodarske organizacije poleg dosedanjih še Elektro Ljubljana-mesto, Elektro Ljub-Ijana-okolica, Elektro Kočevje, Ljubljanske mlekarne, 3 konzumne mlekarne (Mleko OZZ Ivančna gorica, Mleko OZZ Kamnik, Zadružna mlekarna Vrhnika), Javna skladišča, 3 dimnikarske obrti in 2 klavnici. Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se bo v letu 1958 predvidoma povečala za 5 %, upoštevaje na novo vključene gospodarske organizacije pa za 15%, Povprečno število zaposlenih se bo, upoštevaje na novo vključene gospodarske organizacije, zvišalo na 2.580 oseb, t. j. za 8 %. V letu 1958 bo podjetje ECZ nadaljevalo z modernizacijo mestnega prometa. V nadomestilo za tramvajsko krožno progo Moste—Zale bo vpeljalo avtobusno zvezo. Da bo doseglo boljši gospodarski učinek, bo podjetje v letošnjem letu prevažalo potnike tudi v medkrajevnem prometu. Mestna plinarna bo v letu 1958 izvedla remontna dela na treh komornih pečeh, plinsko omrežje pa bo podaljSaia na Tržaški cesti za ca 1000m. Dosedanje proizvodnje zaradi izrabljenih naprav podjetje ne bo moglo povečati. Gradnja nove plinarne pa je odvisna od dovoljenja kreditov iz splošnega investicijskega sklada. V tem letu se bo pričela v Ljubljani zidati nova pekarna z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. Ljubljanske mlekarne predvidevajo nabavo opreme za pasterizacijo in predelavo mleka ter stroj za zapiranje steklenic. V letošnjem letu bodo pričele izdelovati ledeno kremo. Električna podjetja predvidevajo nadaljnjo rekonstrukcijo in razširitev električnega omrežja. V Ljubljani bi se preuredile oziroma dogradile tri razdelilne transformatorske postaje, se na novo zgradilo 55 napajalnih transformatorskih postaj ter obnovilo in na novo zgradilo 28.6 km razdelilnega omrežja, na drugem območju okraja pa zgradilo 28 novih napajalnih transformatorskih postaj in obnovilo ter na novo zgradilo 73 km razdelilnega omrežja. Predviđene investicije se bodo financirale deloma iz amortizacijskih skladov električnih podjetij, druga sredstva pa naj bi zagotovili občinski ljudski odbori iz svojih investicijskih skladov in gospodarske organizacije, katerim se bo z rekonstrukcijo omrežja izboljšala preskrba z električno energijo. Občinski ljudski odbori bodo v letošnjem letu določali komunalnim gospodarskim organizacijam tele družbene obveznosti: obresti ojd sklada obratnih sredstev, dopolnilni proračunski prispevek, družbene obveznosti, določene v pavšalnem znesku, in višino obresti otl skladu osnovnih sredstev, kolikor ta ni določena za posamezne gospodarske organizacije z zveznimi predpisi. Občinski ljudski odbori lahko določijo tudi poseben način za plačevanje prispevka iz dohodku ali pa oproste podjetja plačevanja tega prispevka. Pri določanju ekonomskih instrumentov morajo občinski ljudski odbori upoštevati zmogljivost gospodarskih organizacij, njihove obveznosti (plačila anuitet) in potrebe po nadaljnji investicijski izgraditvi. Pavšalno plačevanje prispevkov je ugodno vplivalo tudi na gospodarski razvoj komunalnih podjetij. Zato naj občinski ljudski odbori v mejah predpisov zajamejo v tu krog čimveč komunalnih podjetij. 10. poglavje Izvoz Skupna vrednost izvoza se bo v letu 1958 povečala za 13%. Vrednost izvoženega industrijskega blaga bo v primerjavi s preteklim letom večja za cca 450 milij. din ali za 16 %, izvoz gozdnih proizvodov pa bo nižji od preteklega leta za cca 40 milij. din ali za 15 %. Po posameznih panogah in strokah bo gibanje izvoza takole: v 000 din Panoga stroka: Realizacija 1957 Plaji 1958 Indeks 1957 » 100 Struktura izvoza R — 57 P —58 Barvasta metalurgija 91.321 14.860 16 3.2 0.4 Nekovine 33.045 26.039 79 1.2 0.8 Kovinska industrija 321.398 278.246 87 11.3 8.4 Elektroi ndustrija 107.081 95.784 89 3.8 2.9 Kembčna industrija 178.582 446.387 250 6.3 13.5 Industrija gradbenega materiala 13.000 38.475 296 0.4 1.2 Lesna industrija 1,193.232 1,358.068 114 41.8 41.1 Papirna industrija 10.050 2.040 20 0.4 0.1 Tekstilna industrija 263.720 292.188 111 9.0 8.9 Industrija usnja in obutve 569.346 635.980 112 20.0 19.3 Živilska industrija 44.920 68.010 151 . 1.6 2.1 Filmska industreija 28.257 42.000 149 1.0 1.3 Industrija skupaj: 2,853.952 3,298.077 116 100.0 100.0 Gozdarstvo 157.154 118.635 75 Izvoz skupaj: 3,011.106 3,416.710 113 Izvoz industrije se v letošnjem letu še nadalje povečuje. V njegovi strukturi pa nastajajo nekatere bistvene spremembe. Zaradi zmanjšanja nekaterih izvoznih kontingentov, povečanja potreb domačega trga ter zmanjšanih možnosti plasmana nekaterih vrst artiklov se znižuje izvoz v barvasti metalurgiji, v proiz-nji in predelavi nekovin, v kovinski in elektroindustriji ter v industriji papirja. V vseh drugih strokah industrije pa se vrednost izvoza poveča, zato se udeležba posameznih strok v celotnem izvozu industrije v primerjavi z letom 1957 menja. Na prvem mestu je še vedno lesna industrija z 41.1 %, na drugem industrija usnja in obutve za 19,3%, nato slede: kemična industrija s 13.5%, tekstilna z 8.9%, kovinska industrija z 8,4 % in druge stroke. 'V kemični industriji nastopajo v letošnjem letu novi izvozniki. To sta obe tovarni barv in lakov Color in Helios, ki bosta izvažali nitrolake, sintetične emajle in um(etne smole v vzhodnoevropske države in države Bližnjega vzhoda. Kemična tovarna, Domžale, in Belinka bosta v skladu s povečano proizvodnjo povečali lanski izvoz. Tovarna kleja bo povečala lanski izvoz za 233 %. Lesna industrija poveča izvoz za 14 %. Podjetja bodo izvažala v glavnem dosedanje izdelke (galanterijo in pohištvo). Skladno s povečano proizvodnjo bodo tudi podjetja usnjarske industrije še nadalje povečala svoj izvoz. V filmski industriji bo podjetje Triglav film izvozilo v tem letu tri umetniške filme. 11. poglavje Investicije Uporaba razpoložljivih investicijskih sredstev bo morala biti tudi v letošnjem letu v skladu z osnovnimi nalogami in cilji, ki jih predvideva gospodarski razvoj okraja. Letos bodo gospodarske organizacije svobodneje razpolagale z lastnimi sredstvi in amortizacijskimi skladi ter bodo imele na razpolago več sredstev kot v preteklen* letu. Poleg tega se bodo podjetja udeleževala natečajev za kredite iz splošnega investicijskega sklada in republiškega sklada, zato bo nivo investicij v letošnjem letu v skladu z investicijami, predvidenimi v perspektivnem planu. Skupnih investicij za leto 1958 še ni mogoče dokončno predvideti, ker še ni znano, katera podjetja bodo uspela na natečajih za posojila iz splošnega investicijskega sklada in iz republiških skladov. Negospodarske investicije OLO, katerih vrednost bo znašala 328 milij., se bodo v letošnjem letu v glavnem financirale iz sredstev okrajnih skladov. Iz okrajnega investicijskega sklada bo za njihovo financiranje uporabljenih 151 milijonov. I Iz sredstev okrajnega investicijskega sklada bi Za posamezne gospodarske delavnosti morali zagotoviti v letošmjem leta tele investicije. 1. Za industrijo 280 milijonov: a) Za dopolnilno udeležbo okraja in pologe pri financiranju investicij, za katere bodo gospodarskim organizacijam dovoljeni krediti iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. Med podjetji, ki že imajo dovoljena posojila oziroma katerim je OLO že izdal odločbe o obvezni soudeležbi na zveznih in republiških natečajih, so tale podjetja: Tovarna sanitetnega materiala, Domžale, papirnici Vevče in Količevo, Lesna industrija, Litija, Kombinat lesne industrije, Logatec, LIP, Ljubljana, LIP, Ribnica, Brest, Cerknica, Stol, Duplica, Predilnica, Litija, Tonosa, Savlje, Angora, Ljubljana, Tekstilna tovarna, Medvode, Motvoz in platno, Grosuplje, Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Titan, Kamnik, Color, Medvode, Helios, Domžale, Kemična tovarna, Kočevje, Rudnik rjavega premoga, Kočevje, Rudnik koalina. Črna, TOS, tovarna optičnih in ste-klopihaških izdelkov, Ljubljana, TOP5, tovarna pisalnih strojev, Ljubljana-Savlje. b) Za dokončanje že pričetih rekonstrukcij, racionalnejšo izrabo kapacitet in aktiviranje osnovnih sredstev. Prednost bi imela podjetja, ki proizvajajo ta široko porabo, ki izkazujejo večjo rentabilnost in Pri katerih se bodo vložena sredstva najhitreje vračala. Sredstva bi se uporabila predvsem za racionalizacijo proizvodnje, zato bi pred gradbenimi deli motale imeti prednost investicije za opremo. Po navedenih načelih bodo razpoložljiva sredstva uporabljena predvsem za investicije v podjetjih: za katera so sredstva že angažirana: to sta Tovarna vijakov, Ljubljana, in Tela, Ljubljna, in za podjetja, ki že imajo pripravljene investicijske programe in pri katerih bi se z vloženimi investicijami kapacitete bistveno povečale. To so: Indos, Ljubljana, Sahirnus, Ljubljana, Tesnilka, Medvode, 'nšiitut za elektrozveze, Ljubljana, Elektra, Ljubljana, Teol, Ljubljana, Trak, Domžale, Totra, Ljubljana, Volnenka, Ljubljana, Rašica, Gameljne, Tovarna usnja, Šmartno, Šumi, tovarna bonbonov, Ljubljana. 2. Kmetijstvu se mora za nadaljnji razvoj kmetijskih posestev zagotoviti toliko sredstev, kolikor znaša njihov prispevek v okrajni sklad. To je 36,7 milij.: a) za kritje anuitet kmetijskim posestvom 25 milij. b) za kritje lastne udeležbe pri nate- čajih iz splošnega in republiškega investicijskega skada 11,7 milij. 3. Za mehanizacijo manjših gradbenih podjetij 44 milij., da bi se povečale kapacitete, ki ne zadostujejo potrebam letošnjega leta. Gradbena podjetja in podjetja v industriji gradbenega materiala morajo izdelati investicijske programe za udeležbo na zveznih in republiških natečajih. v. V okviru perspektivnega plana, ki ga je izdelala okrajna trgovinska zbornica glede potreb po in-cesticijah za izboljšanje preskrbe v okraju, bi bilo za leto 1958 treba predvideti 628 milij. Z investicijami, predvidenimi v planu za leto 1958, bi se zagotovil razvoj, ki ga predvidevamo za izboljšanje preskrbe. Predvidena sredstva bi se uporabila: za graditev preskrbovalnih centrov (Bežigrad, šiška, Vič, Moste, Polje) milij. din 128 za ureditev 12 novih živilskih trgovin 66 za ureditev skladišč — za izboljšanje blagovnega prometa s predmeti za široko porabo 143 za nabavo tovornih avtomobilov za trgovska podjetja (17) 58 za opremo živilskih prodajaln (za 63 hladilnih omar) 56 za graditev nove pekarne za Bežigradom s kapaciteto 20 ton dnevne proizvodnje 58 za formiranje trga na debelo (skladišča za kmetijske pridelke in živila ter hladilnice) 120 6(28 Predvidena sredstva bi se deloma uporabila tudi za dopolnilno udeležbo in pologe za investicije, ki, se bodo financirale iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. 5. Iz dosedanjega 10%-nega prometnega davka na alkoholne pijače se je v preteklih letih kril regres za mleko m financirale investicije za dograditev Ljuib-Ijanskih mlekarn. S takim načinom financiranja se bo itioralo nadaljevati tudi letos. Če pa se hočejo izvršiti še druge nujne investicije za izboljšanje druge družbene preskrbe, t. j. gostinstva, turizma in objektov za rekreacijo, predlaga plan povišanje občinskega prometnega davka na alkoholne pijače od dosedanjih 10% na 20%. Na ta način zbrana in razpoložljiva sredstva bi znašala za območje OLO okrog 110 milijonov (veljavnost od 1. aprila dalje), za območje mestnih občin pa 66 milijonov. 50% razpoložljivih sredstev naj bi se uporabilo: a) za povišanje kapacitet in izpolnitev opreme pri obratih za družbeno prehrano in drugih gostinskih obratih, b) za dopolnilno udeležbo in pologe gospodarskim organizacijam, ki se udeležujejo natečajev za posojila iz splošnega in republiškega investicijskega sklada, c) za najnujnejše investicije v turizmu, ki so predvidene v perspektivnem planu za razvoj turizma, č) ostalih 50 % pa za vzdrževanje in asanacijo športnih in telesnovzgojnih objektov in naprav v okraju. 6. Sredstva, ki bodo vložena za obrt, so predvidena v programu investicij za preskrbo (graditev nove pekarne). n Za kritje predvidenih investicij bi bilo torej potrebnih 088 milijonov. Razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada pa znašajo po odbitku sredstev, določenih za financiranje negospodarskih investicij, le še 340 milijonov. Glede na naloge, ki jih predvideva družbeni plan za leto 1058, naj se sredstva okrajnega investicijskega sklada po kritju že prevze-tih obveznosti in namenski uporabi določenili sredstev za kmetijstvo, v prv-i vrsti uporabijo za investicije, predvidene po planu preskrbe za leto 1058. Občinski ljudski odbori naj razpoložljiva sredstva svojih skladov, ki bodo v letu 1958 znašala okoli 440 milijonov, zagotovijo predvsem za izboljšanje preskrbe prebivalstva, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Vsa sredstva, namenjena oziroma dovoljena za trgovino, bi se morala dajati pod čimbolj ugodnimi pogoji, sicer jih podjetja ne bodo mogla uporabiti. Da bi se lahko izvršilo čimveč investicij, predvidenih po planu za leto 1958, naj občinski ljudski odri skušajo najti še nova, dodatna sredstva. Občinski ljudski odbori naj razpoložljiva sredstva uporabijo za investicije oziroma kritje potreb, ki bodo najbolj neposredno vplivale na izboljšanje družbenega standarda. Hrati naj v okviru danih možnosti posvetijo skrb tudi povečanju obrtnih kapacitet, zlasti za nove obrate, ki se ukvarjajo s storitvami, in za izboljšanje opreme oziroma povečanje kapacitet že obstoječih obrtnih obratov. Sredstva za nadaljnji razvoj obrti, predvsem tiste, ki se ukvarja s storitveno delavnostjo, naj občinski ljudski odbori zagotovijo tudi v sVo-jih proračunih. Ker s sredstvi skladov ljudskih' odborov ne bo mogoče kriti vseh predvidenih potreb, se bodo posamezni primeri morali reševati s čimvečjo lastno udeležbo. Gospodarske industrijske organizacije morajo sredstva lastnih kkladov uporabiti za rekonstrukcije ter racionalizacijo tehnoloških in proizvodnih procesov. Prav tako morajo gospodarske organizacije razpoložljiva sredstva zagotoviti tudi za investicije, ki bodo neposredno vplivale na izboljšanje delovnih razmer, in za investicije, ki bodo vplivale na življenjsko raven delovnega kolektiva in širše skupnosti. Za zidavo delavskih stanovanj bodo gradbenim podjetjem oskrbeli kredite občinski ljudski odbori. Gospodarske organizacije morajo poskrbeti za izdelavo investicijskih programov. Predvsem velja to za tista podjetja, ki se tega še niso lotila, ne glede na to, da jim investicijska sredstva niso zagotovljena. Drugi del EKONOMSKI UKREPI OKRAJA ZA LETO 1958 12. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo v letu 1958 amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte iz prejšnjega odstavka določijo pristojni občinski sveti, v soglasju sosvetom za kmetijstvo im gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. 13. poglavje Zemljarina Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa del zemlja rine, ki ostane po odbitku obveznih prispevkov v sklade, določenih z zveznimi predpisi. Odstopljeni del zemljarine morajo kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vložiti v svoje sklade, razen v sklade skupne porabe. Zemljarina drugih zavezancev pripada občinskim investicijskim skladom. 14. poglavje Sredstva za proračun 1. Državne takse, prometni davek od davčnih vrednotnic in prometni davek od vina im žganja pripadajo v celoti okraju. 2. Od dohodnine, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada proračunu LRS 40 %, okraj pa je udeležen takole: Občina delež okraja v % Domžale 30 Ljubljana-Bežigrad 10 L j ubij ana-Cen te r 50 Ljubi jana-Črnuče 30 Ljubljana-Šentvid 50 Ljubljana-Vič 20 Mengeš 50 Pri drugih občinah okraj na tem dohodku ni udeležen. 3. Od prometnega davka zasebnikov pripada okraju: Občina delež okraja v % Borovnica 58 Cerknica 81 Dobrova 63 Domžale t 94 Grosuplje 7 Ivančna gorica 40 Kamnik 82 Ljubljana-Bežigrad 93 Lj ubijana-Center 97 Ljubi jana-Črnuče 81 Ljubi jama-Rudnik 19 Ljubi j ana-Sen tvid 100 Ljubi jana-Šiška 82 Ljubljana-Vič 69 Loška dolina 71 Medvode 60 Mengeš 88 Pri drugih občinah okraj na tem dohodku ni udeležen. 4. Od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki ostane po odbitku zveznega deleža, pripada proračunu LRS 46%, okraj pa je udeležen takole: Občina delež okraja v % Dobrepolje — Kočevje — Lašče 18 Litija 10 Ljub 1 jan a -Be ži gr ad 39 Ljubi jana-Center 39 Ljubi jana-Crnuče 39 Ljubi jana-Moste 30,5 Ljubi jana-Pol je 14,5 Ljubljana-Rudnik 39 Ljubljana-Šentvid 39 Ljubi jana-šiška 39 Ljubljana-Vič 39 Logatec 36 Moravče — Ribnica 27 Sodražica — V rhnika — Druge občine 41,5 gospodarske organizacije iz komunalne delavnosti: Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Električna cestna železnica, Ljubljana, in Javna •skladišča, Ljubljana. Javna skladišča, Ljubljana, morajo vložiti odstopljeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka V sklad osnovnih sredstev. 6. Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku, okraj ni udeležen. 15. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Od prispevka .iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada družbenim investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, pripada okraju 25 %. Pri prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki ga določijo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku, okraj ni udeležen. 16. poglavje Določitev količin stoječega lesa za posek v 1. 1958 1 5. Oprostijo se plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okraju, Za leto 1958 se določajo tele največje količine lesa. ki se. smejo posekati: Enota more v m-l stoječega lesa Koristnik Skupna sečnja V tem igiavci neblag. Proizvodnja blaffov. V tem jam. in cel. les iglavcev V m* oblovine GG Ljubljana 41.379 26.259 15.120 z 41.379 6.100 GG Postojna 35.765 26.119 9.646 — 35.765 7.200 1 GP Silva 8.156 2.654 5.502 — 8.156 400 KGP Kočevje 122.500 51.430 71.070 — 122.500 14.900 Skupaj gozd. podjetja 207.800 106.462 101.338 — 207.800 28.600 Ljubljana Zeleni pas 3.620 1.400 2220 • 2.520 1.100 — Zasebni sektor 364.680 204.758 159.922 134.350 230.330 58.800 SLP izven GG 4.500 2.000 2.500 3.000 1.500 600 Skupaj zasebni in SLP izven GG 372.800 208.158 164.642 139.870 252.930 59.400 Skupaj OLO Ljubljana 580.600 314.620 265.980 139.870 440.730 88.000 Od jamskega in celuloznega lesa izglavcev iz zasebnega sektorja bodo proizvedle: Gozdarska poslovna zveza Ljubljana Gozdarska poslovna zveza Javornik Gozdarska poslovna zveza šipek Gozdarska poslovna zveza Kočevje 18.000 m3 neto oblovine 19.000 ms neto oblovine 11.000 m’ neto oblovine 10.800 m’ neto oblovine Skupaj 58.800 m1 neto oblovine V zasebnem sektorju se določajo po gozdarskih poslovnih zvezah in po občinah tele največje količine lesa, ki se smejo posekati: Enota mere: m’ stoječega lesa Gozdar. , Poraba posl. zveza t ObLO Ig-lavci Listavci Skupaj ncblag. blago v. Ljubljana Borovnica 12.427 2.273 14.700 2.300 12.500 ' Dobrova 6.854 6.546 13.400 4.500 8.900 Grosuplje 7.000 8.400 15.400 6.OO1O 9.400 Ivančna g. 5.100 15.900 21.000 8.000 13.000 Litija 11.000 17.000 28.000 _ 11.500 16.500 Lj.-Črnuče 800 200 1.000 800 200 Lj.-Poljo 3.000 6.000 9.000 3.600 5.400 Lj .-Rudnik 7233 4.0917 11.330 4.000 7.330 L j.-Šentvid 2.000 1.000 3.000 1.800 1200 Lj.-Vič 350 400 ' 750 450 300 Medvode 3.500 2.000 5.500 3.000 2.500 Vrhnika 5.927 2.173 8.100 3.000 5.100 Skupaj 65.191 65.999 131.180 48.850 82.330 Sipek Domžale 8.500 3200 11.700 5.000 6.700 Kamnik 17.400 12.600 50.000 11.000 19.000 Mengeš 1.267 1.133 2.400 2.000 400 Moravče 2.500 3.700 6.200 3.000 3.200 Skupaj 29.667 20.633 50.300 21.000 29.300 Javornik Cerku ika 27.000 11.000 38.000 7.800 30.200 Logatec 24.000 4.000 ' 28.000 4.000 24.000 Loška dol. 14.600 4.800 19.400 3.500 15.900 Skupaj 63.600 19.800 85.400 15.300 70.100 Kočevje . Kočevje 3.300 10.100 13.400 7.700 5.700 Ribnica 9.400 13.500 22.900 11200 11.700 Lašče 12.800 7.000 20.300 9.900 10.400 Sodražica 16.300 9.300 25.600 12.400 13.200 Dobrepolje 2.500 13.100 15.600 8.000 7.600 Skupaj 44.300 53.500 97.800 49.200 ,48.600 OLO Ljubljana skupaj 204.758 159.920 364.680 134.350 230.330 Po planu za leto 1958 določene 'količine lesa za sečnjo so maksimalne in se ne smejo prekoračiti. Količine jamskega in celuloznega lesa iglavcev so minimalne in se v okviru skupnih količili lesa iglavcev lahko prekoračijo. 1'7. poglavje Sredstva okrajnih skladov v letu 1958 Sredstva skladov bodo znašala: (v 000 dinarjih) Od tega Naziv sklada Skupaj Blok Irana sredstva Raz- položljiva sredstva 1. Investicijski sklad 1,783.429 1,291.880 491.549 2. Gozdni sklad 365.465 232.556 132.909 3. Kmetijski sklad 36.947 10.877 26.070 4. Cesi ni sklad 48.770 15274 33.496 5. Gasilski sklad 31.150 7.884 23.266 6. Sklad za kadre 236.147 97.955 138.192 Skupaj 2,501.908 1,656.426 845.482 2 Sredstva skladov se formirajo iz tehle virov: a) okrajni investicijski sklad — 12 % dohodnine od kmetijstva 60.175 — 15 % zemlja rine od kmeti jstva in KZ 1.633 — prispevek od trgovine (razlike med lestvicami pri mestnih občinah) 513.521 — obresti od sklada obratnih sredstev kmetijskih organizacij in podjetij cestnega prometa 8.24S — okrajne anuitete 381.594 — 25% prispevka od dohodka gospo- darskih organizacij politično-teri-torialnim enotam 326.709 Skupaj 1,291.830 — Prenos sredstev iz leta 1957 491.549 Skupaj sredstva 1.783.429 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 491.549 b) okrajni gozdni sklad — 36 % gozdne takse im prispevka po odbitku republiškega deleža 225.142 — anuitete 5.000 — drugi dohodki 2.414 Skupaj 232.556 Prenos sredstev ilz leta 1957 132.909 Skupaj sredstev >65.465 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 - 132.9109 c) okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva — 100 % taks na delovno živino — 55 % takjs na priprave za proizvodnjo 16.000 in na hibridno trto 10.970 — drugi dohodki 222 Skupaj 27.192 Prenos sredstev iz leta 1957 9.755 Skupaj sredstva 36.947 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 26.070 č) okrajni cestni sklad — 70 % takse na vprežna vozila 35.686 — kazni za prometne prekrške 2.500 Skupaj 38.186 Prenos sredstev iz leta 1957 10.584. Skupaj sredstev 48.770 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 33.496 d) okrajni gasilski sklad — 4 % od premij za požarno zavarovanje 15.500 — plačila zaostankov iz leta 1957 4.209 Skupaj 19.709 Prenos sredstev iz leta 1957 11.441 Skupaj sredstva 31.150 Razpoložljiva sredstva v le;tu 1958 23.266 e) okrajni sklad za kadre — 50% prispevka za kadre od socialistič- nega sektorja 135.711 — 50% prispevka za kadre od zasebnikov 7.547 Skupaj 163.258 Prenos sredstev iz leta 1957 72.889 Skupaj sredstva 236.147 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 138.192 . Sredstva iz okrajnega investicijskega sklada se dovoljevala po predpisih natečaja. Uporaba sredstev drugih skladov je določena s Predračuni, ki so sestavni del družbenega plana Odprava skladov Odpravijo se: družbeni investicijski sklad, kme-Uski sklad, gozdni sklad, vodni sklad, cestni sklad, Gasilski sklad in sklad za kadre prejšnjega okraja ^ 9eevje. Sredstva teh skladov se po njihovih sklepnih j. unih prenesejo v ustrezne sklade okraja Ljub- 18. poglavje Sredstva za preprečevanje alkoholizma za družbeno prehrano in za rekreacijo na območju mesta Ljubljane Sredstva za preprečevanje alkoholizma za družbeno prebrano im za rekreacijo (športne im telesno-vzgojne naprave) na območju mesta Ljubljane, se bodo zbirala iz: ' 1. 20 % občinskega prometnega davka od porabe alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in v gostiščih od dosežene prodajne cene, 2. 25% občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač (vina in žganja) po individualnih proizvajalcih, 3. 20 % občinskega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno. Od skupnih sredstev se bo uporabilo 50 % za zatiranje alkoholizma (za regres pri mleku, za investicije v mlekarnah, za mlečne restavracije im podobno), 25% za družbeno prehrano (menze in podobno), ter 25% za rckrea'cijo (kot je to predvideno pod poglavjem investicije). Na podlagi 1/9. točke 5. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3/58) lahko predpišejo občinski ljudski odbori prometni davek od porabe alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih v višini 20% in občinski prometni davek od prodaje alkoholnih pijač po individualnih proizvajalcih v višini 25%. Stopnjo občinskega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno v višini 20 % predpise za občine na območju mesta Ljubljane na podlagi zadnjega odstavka točke 111/3, člena cit. uredbe mestni svet, za vse druge občine pa se daje soglasje do iste višine po 2. odstavku 111. točke 3. člena navedene uredbe. 19. poglavje Sredstva proračuna V letu 1958 bodo znašala sredstva okrajnega proračuna 2,372.030 tisoč dinarjev in bodo zagotovljena iz tehle virov (v 000 dinarjev): — delež pri proračunskem prispevku od osebnih dohodkov 1,084.748 — delež pri dohodnini od kmetijstva 30.285 — delež pri dohodnini drugih poklicev 136.650 — prometmi davek davčnih vrednotnic 9.000 — prometni davek od vina in žganja 24.013 — delež pri prometnem davku zasebnikov 325.747 — državne takse 364.970 — dohodki uradov in ustanov , 68.000 — drugi dohodki 85.770 — dopolnilna dohodnina od lesa 158.951 — posojila iz skladov 183.896 Sredstva okrajnega proračuna se bodo uporabila za tele namene (v 000 dinarjev): Administrativni proračun 2,012.670 — negospodarske investicije 228.430 — dotacije skladom a) okrajnemu vodnemu skladu 60.000 b) okrajnemu skladu za štipendije 8.500 — dotacije gospodarskim organizacijam 12.000 Proračun okraja skupaj 2,321.600 Dotajciije občinam: Dobrepolje 1.170 Grosuplje 8.000 Kočevje - - 14.560 Sodražica 2.220 •Vrhnika 24.680 Dotacije skupaj 50.430 Proračunska sredstva za skupne potrebe občin na območj mesta Ljubi jame bodo znašala 575,470,000 dinarjev. Sredstva za kritje teh potreb bodo prispevale občine na območju mesta Ljubljane iz svojih dohodkov po določbah mestnega sveta. Sredstvi^ proračuna za skupne potrebe občin na območju mesta Ljubljane se bodo uporabila za tele namene (v OOO din): — administrativni proračun 395)900 — negospodarske investicije 129.570 — dotdcjje gospodarskim organizacijam 50,000 20. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje v občinab na območju mesta Ljubljane od 1. januarja 1958 dalje pa do izida novega odloka po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 27 z dne 9. Vlil. 1956) in po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju mesta Ljubljane (Uradni IsLt LRS, št. 26 z dne 25. VII. 1957). 21. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1958 dalje. St. 01i/5-3264/8-58 Ljubljana, dne 15. aprila 1958. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 39. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudiskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in Ul. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1958 (Uradni list FLRJ, štev. 15i/1956) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. junija 1938 sprejel k ODLOK o višini davka od dohodka v stalnem znesku v okraju Ljubljana za leto 1958 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/1954 in odredbe o obrtah brez »talnega poslovnega mesta (Ur. list LRS, št. 24/1954) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta, ia sicer: v občinah nh območju mesta Ljubljane 6.000 din v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Vrhnika 4.000 din v vseh drugih krajih 3.000 din 2. Osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo obrtne storitve za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilje, čevljarji, urarji,, frizerji in brivci: v občinah na omočju mesta Ljub- ljana 8.000 din v mestih: Domžale, Kamnik, Ko- čevje, Litija, Vrhnika 6.000 din v vseh drugih krajih 5.000 din b) vsi- drugi: v občinah na omočju mesta Ljub- ljana 12.000 din v mestih: Domžale, Kamnik, Ko- čevje, Uti ja, Vrhnika 10.000 din v vseh drugih krajih 8.000 din 3. Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po Zasebnih stanovanjih, stenografi, steno-daktilografi in daktilografi, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta 3.000 din 4. Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, ob praznikih in podobno 5. Snažilei obutve 6. Postreščki 7. Žagarji (ročni), ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, perice, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo 8. Osebe, ki oddajajo opremljene sobe v najem ali podnajem samo za prehodne goste od 1 sobe v občinah na območju mesta Ljubljana za vse druge kraje 3.000 dim 10.000 dim 4.000 din 2.400 din 6.000 din 3.000 din 2. člen Ti davčni zavezanci plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačajo prometnega davka, . ' 4. člen Dohodnina v stalnem znesku, ki jo plačujejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega rajzmerja, in osebe, ki imajo dohodke, izenačene z dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva mu njihove .pravice iz socialnega zavarovanja (na pravice do otroškega dodatka im na druge pravice). 5. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958. St. 01/5-3264/11-58. Ljubljana, dne 17. •junija 1958. Podpredsednik OLO: Ing. Ivo Klemenčič 1. r. 40. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, št. 19-89/50), ILI. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 15-255/58) in 11. točki odloka o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uradni list LRS, štev. 13-50,56) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. junija 1956 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku za leto 1958 v okraju Celje 1. člen Za leto 1958 plačujejo v okraju Celje dohodnino v stalnem znesku davčni zavezanci kategorij, navedenih v odloku o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uiradni list LRS, štev. 13-50/56), ki znaša za posamezne kategorije: a) v krajih do 1.000 prebivalcev b) v krajih do 3.000 prebivalcev c) v krajih do 5.000 prebivalcev č) v krajih do 10.000 prebivalcev d) v krajih do 20.000 prebivalcev e) v krajih nad 20.000 prebivalcev Kategorija 1: Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni 'list FLRJ, št. 5/1954) dovoljenje za obrt brez stalnega poslovnega mesta (lokala); v to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 2: Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodaiktilografi in daktilografi (strojepisci), kadar delajo za zasebnika, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 3: Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, stavbah, ob praznikih in podobno. Kategorija 4: Postreščki, žagarji, ulični prodajalci časnikov, srečk in drugih proizvodov, snažHci obutve in druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo. 2. člen Davčni zavezanci, ki plačajo davek v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačujejo prometnega davka. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem vestniku« okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956. St. 01/3-7102/1 Celje, dne 18. junija 1956. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. t Kategorije 2 3 4 1.000 1.000 500 800 1.400 1.500 800 1.000 1.800 2.000 1.000 1.200 2.200 3.000 1.200 1.500 2.500 4.000 1.500 1.800 3.000 5.000 2.000 2.000 41. Na podlagi 103. in 105. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in 3. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. junija 1958 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 1956 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 1956, sestavljen po 105, členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 161., 162. in 164. člena uredbe o izvajanju proračunov in račimovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 35-379/35). 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1956 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1956 in sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1956 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu za leto 1956: I. po okrajnem sklepnem računu dohodki 278,898.680 (fin izdatki 325,321.226 din presežek izdatkov 46,422.546 din 11. po sklepnih računih finančne samostojnih zavodov: dohodiki 241,894.369 din izdatki 227,084.711 din presežek dohodkov 16,570.704 din presežek izdatkov 1,761.046 din IIL po sklepnih računih proračun- skih skladov: dohodki 266,654.737 din izdatki 247,662.278 din presežek dohodkov 18,992.459 din 4. člen Presežek izdatkov nad dohodki okrajnega proračuna za leto 19% v znesku 46,422.546 din se krije po odločbi Zveznega izvršnega sveta o uporabi obveznih rezerv ter prenesenih sredstev skladov in o odobravanju kreditov za pokritje presežka izdatkov nad dohodki proračunov politično teritorialnih enot za leto 19% (R. p. št. 259 z dne 12. VII. 195?): 1. iz okrajnega družbenega investicijskega sklada Trbovlje 13,900.584 din 2. iz sredstev stalnega rezervnega sklada OLO Trbovlje 32,522.162 din Skupaj : 46,422.546 din 5. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli: — namenskim skladom 16,283.048 din — za prenos v naslednje leto kot dohodek 28?.656 din Presežek izdatkov se krije iz sredstev zavodov v letu 195?. 6. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto. ?. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada v znesku 40.652.702 din se v letu 1956 niso črpala ter se prenesejo v naslednje leto. 8. člen Tja odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje. St. 01/1-4535/2 Trbovlje, dne 23. junija 1958. Podpredsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. 42. Na podlagi 103. in 103. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FT-RJ, št. 13-126/56), 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljud.sk h odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) in 3. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. junija 1958 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 195? 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Trbovlje za leto 1957, sestavljen po 105. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/96) in 161., 162. in 164. člena uredbe o izvajanju proračunov in ra čunovod st ve nem poslovanju držaivniih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 35-379/55). 1 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1957 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1957 in sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1957, je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu za leto 1957: I. po okrajnem sklepnem računu: dohodki 424,697.797 din izdatki 424,462.404 din presežek dohodlkov 235.393 din II. po sklepnih računih finančno samostojnih zavodov: dohodki 275,293.034 din izdatki 261,639,794 din presežek dohodkov 13,653.240 din presežek izdatkov 1,217.224 din III. po sklepnih računih proračunskih skladov: dohodki 414,969.001 din izdatki 336,590.010 din presežek dohodkov 78,378.991 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po proračunu okraja se razdeli: a) 20 % presežka v znesku 47.079 din v stalni re- zervni sklad, b) 80 % presežka v znesku 188.314 din kot dohodek v proračun za leto 1958. 5. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli: — namenskim skladom 13,318.681 din — za prenos v naslednje leto kpt dohodek 334.559 din Presežek izdatkov se krije iz sredstev zavoda v letu 1958. 6. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto. 7. člen Sredstva stalnega rezervnga sklada v znesku 2,375.19? din se prenesejo v naslednje leto. 8. člen Ta od'ldk velja; od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje. St! 01/1-4535/1 Trbovlje, dne 23. junija 1958, Podpredsednik OLO: Tone Zupančič 1. r. (vdale Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jura? — Tiska tiskarna »Toneta Tom?lfB» vsi 9 Llubllanl — Naročnina: letno 900 din — Posamezna Številka do 9 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani s din ve?' - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erlav?eva tsa. ooStnl predal 830 — Telefon direktor In knjigovodstvo: 80-701. uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni raffuh: S00-704/2-399