Kmt, delavec In obrtnik m| kode narodu vodniki 1 shaja vsako sredo. Naročnina: sa celo leto Oln S0-u po) leta . li sa Inozemstvo u celo leto Din 90'-lnserall po tarifo. • Platnenim vpralanjem na| »e prlloil znamko sa od govor. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Kmetski list Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Vsakdo ullvai vse sadove svojega deli In marljivosti! Rokopisi se ne vra-tajo. - Plača In toH se > Ljubljani. - Ured-nlitvo ln uprava Je v Ljubljani » Kolodvorski ulici Mev. 7. - Telefon Inler. M. M. - KeCan prt poftt. (tlionua **-vodu M. U.S6*. Proti SLS! Naprej 1 Proti demokratom! — Za Slovensko Kmečko Stranko! V nedeljo 23. t. m. bo padla odločitev: Ali hočete, da bo zastopal Slovenske kmete slovenski kmet ali pa ga bo še naprej mrcvarila gospoda in frakarija? To je vprašanje, na katero boste v nedeljo odgovorili Vi sami! Kakor boste odgovorili, tako se vam bo godilo! V nedeljo ste gospodje Vi in nihče drugi! Vas kmetov in delavcev je v Sloveniji ogromna večina! Zakaj bi se ta večina morala večno pokoriti maloštevilna pokvarjeni gospodi? Zakaj bi morala ravno gospoda nad Vami komandirati? Ali boste res večno prenašali gosposki jarem? Kmetje in delavci, zdramite se, izpreglejte, dvignite se! Vsaj enkrat začnite misliti s svojo glavo in s svojo pametjo! Zakaj bi vi morali vedno požirati to, kar vam tlači v usta in v možgane hudobna gospoda od dr. Korošca do dr. Žerjava? Čemu imate svojo pamet? Dvignite se v nedeljo kot en mož proti SLS in proti SDS! Dolgih osem let, odkar limamo novo državo, ste požirali prazne besede eselesarjev in žerjavovcev Kaj so ti naredili za Vas? Nič! Nič! Nič! V svetem pismu pa stoji zapisano: Po njihovih delih jih boste spoznali. Poglejte »dela SLS in SDS za Vas! Kje so? Ni jih! Mi ne obljubljamo nič, ker lahko pokažemo na svoje delo. Ni vse, ampak mnogo je! Dvigni se torej, slovenska kmečka in delavska armada, in korakaj v boj za svojo pravico brez strahu! Obznane ni več, Pirkmajerjevih žandarjev ni več! Pokažite, vi stari bojevniki za kmečke pravice, v nedeljo svojo moč! Pridite na volišča vsi in strite in pomandrajte svoje nasprotnike! Glasujte vsi izmišljenega v SLS-časopisju. Med njimi je zlasti mnogo katehetov iz mest. Tudi je takih, ki bi bilo za ugled duhovskega stanu boljše, če bi ostali doma skriti. Zlasti se opaža, kako SLS pri tej volilni borbi zopet politično izrablja verska čuvstva našega kmečkega ljudstva. Kadar jim zmanjka že prav vsak političen argument, tedaj začno sumničiti nas in naše ljudi kot brezverce in se postavljajo kot edini legitimni branilci vere. To so ponajveč takšni tipi, ki ravno v pogledu verstva ne bi mogli prenesti dnevne svetlobe. Strašno se boji SLS za mandate! Da si jih ohrani, se ne brani nobenega sredstva. Toda njen konec se bliža, počasi sicer, toda z gotovostjo. Sedanji način volilne borbe bo SLS politično bolj škodoval kot vsa naša kritika. Časi terorja minevajo, SLS v tej državi nima nobene bodočnosti več, njeni lepi časi so prešli za vedno. V tej obupni smrtni borbi maže SLS sama sebe s terorjem, sirovostjo, lažmi, izrabo cerkve in vere v posvetne namene. Prav, bo vsaj spomin na to izrabljeno in hinavsko ter nezmožno politično nasilnico tem prej izginil. Saj je SLS danes prava politična nesreča našega ljudstva! za Slovensko Kmečko Stranko! Teror in nasilja SLS. Mislili smo, da bo volilna borba potekla mimo in dostojno. Da so samostojni demokrati v svojem časopisju nastopili z najbolj izmišljenimi lažmi o nas, naši stranki in posameznih njenih pristaših, nas ne preseneča. Toda zadnji teden je izvlekla tudi SLS iz svoje stare ropotarnice vse mogoče laži in izmišljotine ter bljuje na našo kmečko stranko ogenj in žveplo. Zdi se nam, da ji prede trda in da si je nadela težavno nalogo naš kmečko-delavski pokret uničiti. To ji seve ne bo uspelo, kajti naša ideja je tako silna in močna, da si bo ob njej tudi nekdaj močna SLS skrhala svoje staro zobovje! V svojem časopisju laže SLS nič manj Ikot »Jutrovci«, tako da se kar kadi. 0 naših shodih prinaša tako izmišljena poročila, da se očividci kar za glave prijemajo, češ, kako morejo ti »katoliški« listi tako lagati. Takšno nesramno lažnji-vo poročilo je prinesel n. pr. nedeljski »Slovenec« o shodih tov. Puclja in Prepeluha v Sodražici in v Žlebiču. Javno vprašamo g. ribniškega kaplana Plota, ako je on to poročilo zagrešil. Ne moremo si namreč misliti, da bi katerikoli duhovnik smel, hotel ali mogel tako grdo lagati. V zadnji številki našega lista je objavil tov. Bukovec tako poročilo o kandidatu SLS g. Erjavcu za litijski okraj, da smo mislili, SLS mora tega moža takoj izločiti! Toda smo se kruto varali. »Slovenec« in »Domoljub« molčita o teh razkritjih kot riba, ravnotako seve tudi g. Erjavec sam! Po deželi nam je zadnjo nedeljo SLS poskusila razbiti shode. Mi nismo doslej nobenega shoda nasprotnikov razbili, ker smatramo to za | nedostojno dejanje vsake stranke. SLS pa se ne sramuje niti tega sredstva. Tako so hoteli n. pr. razbiti shod tov. Prepeluha v nedeljo v Dobrempolju, kamor so si poklicali nekega Gajšeka, svojega uslužbenca, iz Ljubljane, in učitelja Peterima iz Kočevja. Obnašali so se nekateri tako sirovo, da so jih celo treznejši pristaši SLS sami obsojali in jih je moral ponovno opozoriti na dostojnost tudi navzoči g. vladni zastopnik. Vendar se jim je namera popolnoma ponesrečila in je tov. Prepeluh govoril dve uri. Med tem ko uašim somišljeni-kom-duhovnikom ni bilo dovoljeno niti kandidirati, je SLS vpregla v volilno agitacijo vse duhovnike, ki so ji še voljni služiti. Hodijo po shodih in ponavljajo, kar berejo rija samostojnih demokratov. Vjeli so se v lastno past! — Dolžno pismo izdajajo za pobotnico! — Nesramno zavijanje in še ne-sramnejše laži! — Trboveljska družba in samostojni demokrati. i. Naša odkritja o izplačilu milijonskih svot, ki so jih prejeli samostojni demokratje dr. Žerjav, dr. Brez;iigar in dr. Lipold iz blagajne skrahirane Slavenske banke »za kulturne in prosvetne svrhe brez obveznosti polaganja računov«, zlasti še od nas v zadnji štev. »Kmetskega lista« objavljene fotografije vseh tozadevnih dokumentov so napravila na vso javnost strahovit utis. Za samostojne demokrate so naša odkritja naravnost porazna in vsi pošteni ljudje so pričakovali, da se ljudje s takim političnim maslom na glavi nikdar več ne bodo upali javno pokazati ! Toda ljudje, ki so pričakovali, da se bode samostojna demokrata-rija in frakarija kar poskrila od sramote, so se ljuto varali. Samostojnega demokrata je toliko sram kakor volka strah in v svoji brezmejni predrznosti so se ti ljudje izpozabili celo tako daleč, da so šli iin objavili v »Jutru' fotografijo nekega dolžnega pisma, zraven pa so napisali, da je to pobotnica o vrnjenem prejetem denarju, ki so ga oni baje vrnili »Slavenski banki«! Če to ni višek nesramnosti, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje! »Pobotnica«, s katero so hoteli samostojni demokrati slovenske kmete preslepiti in goljufati, izgleda tako: Predmet V Vase breme Vrednost V Vašo korist radi Tajništva račun separato I. Din 1,000.000 11. 5. 1923 S spoštovanjem Slavenska banka. (En podpis.) Že na prvi pogled vidi iz tega »potrdila« vsak, kdor je imel kdaj opraviti z denarjem in s poslovanjem pri danšnjih zavodih, sledeče: Ako jaz kaj dobim od zavoda, me zavod obremeni (v vaše breme) in sicer z vrednostjo dneva, ko dobim denar; ako pa denar vrnem, mi napiše zavod vrnjeno svoto v m o - jo korist (z vrednostjo dneva, ko denar vrnem), ne pa na moje breme! V »Jutru c priobčeno »potrdilo« torej potrjuje, da je nekdo denar prejel, ne pa, da ga je vrnil!! Samostojni demokrati so računali s tem, da kmetje takih stvari ne poznajo in so si rekli menda: A, kaj, za kmečke butce je vse dobro! Samo da je »pildek«, pa bodo verjeli! Če bi bili imeli pri rokah morebiti kakšen živinski potni list, bi bili pa tega fotografirali. Samostojni deifiokratje so torej ostali dokaz, da i so denar vrnili, vsej javnosti šedf danes dolžni, in tajnik SDS g. • dr j Rape je govoril neresnico, ko je lia shodu na Raki trdil, da So gospodje denar vrnili! 1 J Sedaj pa vprašamo Vasr kmete, * delavce in obrtnike: Ali se bo našel le eden med Vami, ki bo dal v nedeljo svoj glag takim nesramnežem, ki Vas hočejo imeti z napačnimi fotografijami* za osla in za norca? Kdor ima le troho časti v sefci.in samospoštovanja, se mora zgrozili nad lako nesramnostjo in takim pokvarjencem enkrat za vselej "obrniti hrbet! Vsa čast in vse spoštovanje pa tisti slovenski inteligenci«, ki ne najde niti besede obsodbe za take predrznosti, ampak še naprej trobi v Žerjavov rog J Sramota! Sramota za >igteligenco, in za vso Sloveni-ft^MŽrfi trpi take izmečke in izrodke Ud^aed seboj! Vidite1, taka je tista pokvarjena gospoda, proti kateri se je treba • boriti do zadnjega! V nedeMn 23. januarja ne sme ti en glasjjsramojia za v^ako vas, ki bo <||la jtanj le en glas! .v1* Se večja pa je ona druga nesramnost, ki so* jo zagrešili samostojni demokratje v" »Jutru;:.. Ob javili so namreč, članek z napisom "»RadičeVski milijonski" panama«', Če bi bili torej radičevci dobili res kakšne »milijone«, bi -jih ne bili dobili iz premoženja Slavenske banke, ampak iz premoženja Trboveljske družbe! A kaj trde samostojni demokrati? Nič več in G. Deseze (francoski upravni svetnik Trboveljske družbe, ki je na brzojavki podpisan) je v Beogradu realiziral vseh pet čekov (t. j. on jih je vnovčil) ter je izročal svote izvestnim radičevskim voditeljem. Posl. Kremžar ugotavlja v svoji interpelaciji, da so z milijoni »Slavenske banke« (v resnici z milijoni Trboveljske družbe, kakor smo pojasnili zgoraj) obdarjeni radicevski kolovodje porabili ep del te ogromne svote za sanacijo radičevske fabrike špirita v Brodu (ki je pa radičevci sploh nimajo!! op. ur.).« Potem pravi »Jutro« naprej: »MI VEMO, da je dober del pri- m so pa i Sr gospode, ki « Na so ;>i>'iiiliftttkp svinjarijo, ki egoflovini ni para, vprašamo demokratsko gospodo 1. Kdo je dobil denar? 2. Kje in k^ilaj je kdo od ra-d»ič e v cev v Sloveniji do-bil'denar? kjer skušajo dokazati, da so radi- \ , . , • . . čevci prejeli milijonske svote od Fndlte takol na dan z i m e n i! »Slavenske banke«. Svoj dokaz opirajo demokratarji na neko brzojavko, ki sta jo poslala 22. oktobra 1. 1925 dva upravna svetnika Trboveljske: prembgokopne družbe, namreč gg. Bellak in Deseze, na .^Sjatf^Hp' : glejmo, kaj pisavi ta brzojavka, ki se glasi: »Pripravite! pet čekov na dono-silca (kdor ček doneše, temu se izplača, op. ur.), vsakega na pol milijona dinarjev na razne banke v Beogradu, izvzemši na Slavensko. Znesek gre na breme Trboveljske družbe, katere zastopniki bodo jutri v petek dopoldne proti legitimaciji dvignili čeke pri nas osebno. Pozdrav: Bellak,' Deseze.« Da boste vsebino te brzojavke lažje razumeli, vam povemo sledeče: Če ima n. pr. lesni "trgovec g. Rus pri kakšni banki svoj račun in denar ali kredit pri tisti banki, potem (Hi lahko banki naroči, naj izplača gotovo svoto kakšni tretji osebi na njegov račun in v njegovo breme. Tista tretja oseba, kateri nakaže g. Rus denar preko banke*, ne prejme denarja iz lastnega premoženja banke, ampak iz premože?, nja g. Rusa, ki ga ima ta pri banki. ¥ zgornji brzojavki pomenijo besede »na breme Trboveljske družbe«^ da naj pač pripravi de- nar, toda ta donos bo Trboveljska hič'd »Slavonska banka« ni mogla ona pripravila pet čekov, rti pa mo-igla vedeti; čemp naj služi ta denar, ker je to tudi nič brigalo ni. Banka je imela samo nalog, da čeke pripravi,, in jih je tudi pripravila. Vse drugo pa, kakor to, da je g. Deseze polagal račun itd., je mogla vedeti le Trboveljska družba, ker njen je bil denar, ki je bi! dvignjen v Beogradu, njen zastopnik, ga je'dvignil, njen zastopnik ga je delil in njen zastopnik je polagal račune, in nihče drugi kakor Trboveljska družba ni mogel dati »Jutru« tozadevnih podatkov, ker jih nihče drugi tudi vedeti ni mogel! ■» _ Zato pa pozivamo TrbOvefjsko-družbo javno, da javno pove: I. Komu je" dal njen upravni svetnik g. Deseze denar? Zakaj ga je dal? Koliko ga je dal? Ž. Koliko tega denarja je prišlo v Slovenijo? Kdo ga je dobil, koliko in zakaj? Dokler gospoda tega javno ne pove, kakor je tudi »Jutro« svojo obdolžitev javno izreklo, naj si poišče za sebe in za svoje poslovanje in za svoje odgovorne osebe kar sama primeren naziv. Iz podatkov, ki jih navaja »Jutro«, pa sledi z železno logiko, da obstoje še danes jako tesne zveze med Trboveljsko družbo in med samostojnimi demokrati v Sloveniji. [ ogo run 3fjsqoiR j. Ta zveza pa mora odpreti oči vsem rudarjem v vseh revirjih Trboveljske družbe! Delavci! Ali se vam sedaj ne sveti v glavi, č e g a v i kandidati $<) gpravzaprav kandidati samostojnih demokratov v revirjih trboveljske družbe? Ali sedaj jazu- nriB^B _ IV. Jako radovedni pa smo, kajj bo napravilo državno pravdništv« na podlagi objav Jutru«. Iz' »Julro-vih« objav sledi namreč nedvomno, da je zakrivil upravni svetnik Trboveljske držbe v imenu dražbe seveda zločin podkupovanja na ta način, da je podkupil »izvestne radičevske voditelje, da so zlorabili politični in upravni državni aparat v korist Trboveljske. Kdor podkupuje, je še bolj kriv kakor tisti, ki denar prejme. Mogoče pa je tudi, da so navedbe »Jutra« lažnive. Ako je temu tako, smo pa jako radovedni, kaj bq ukrenila Trboveljska proti «Ju-tru« oziroma proti samostojnim demokratom. Iz celotne »Jutrove« čudne obrambe pa sledi nepobitno, da radičevci nimajo nobene zveze s j »Slavensko banko«, kakor smo jo mi dokazali z dokumenti Žerjavu itd. Za zveze radičevcev s Trboveljsko družbo pa manjka vsak dokaz, dokler ne izpregovore Trboveljski gospodje jasneje in do- i kler samostojni demokratje ne na-štejejo imen! Na dan z imenj! Tako izgleda »poštenje« slovenskih samostojnih demokratov in skrajni čas je, da ta umazana gniloba iz Sloveniji izgine! Naši uspehi. Samostojni demokrati in eselesarji se strahovito napenjajo, da bi dokazali slovenskim volilcem, zlasti kmetom, kaj vse so zanje naredili. Pokazgti pa ne more niti eden niti drugi prav nifc dobrega,. Dr. Žerjav ne more drifgega povedati, kakor da je za časa njegove vlade bila strahovito zvišana izvozna carina na živino, kar je bil za naše kmete silen udarec, dr. Korošec pa se hvali z deli dr. šusteršiča in dr. Lampeta, torej z deli mož, ki so jih somišljeniki dr. Korošca in današnji voditelji SLS preganjali do smrti! Mi pa lahko pokažemo in doka-žemo ljudem, kaj smo naredili mi sami. Nam se ni treba bahati s tujim pavovim perjem. Nismo sicer dosegli vsega, kar bi želeli, ampak jako mnogo smo pa le dosegli. Že v zadnji številki smo ponovili podatke, ki jih je bil napisal za naš list tov. - Rucejj pod naslovom »Iz Radičeve torbe«, To pa še zda-leka ni vse, kar je tov. Pucelj. iz tiste »Radičeve torbe« izvlekel. Zato hočemo danes našteti še nekaj stvari, ki so za slovenske kmete silno važne. Ko je tov. Pucelj postal nilnister za kmetijstvo, je dovolil iz svojega 1 proračuna mnogo podpor, katerih podeliti ni bil vezan! On bi jih bil lahko razdelil tudi raznim kmetijskim ustanovam v drugih delih države in živ k^st mu ne bi bil mogel očitati niti najmanjše nepravilnosti. Dobili pa so: Kmetijska družba za pre- Din Šivanja in tečaje . . 40:000 Gospodinjska šola v Mari-janišču -j ■ • • • Upravi »Kmetovalca« . . Za nakup bikov .... Kmet. podružnica v Kr-škem .. . . . . . . Kmet." podružn. na Bledu Kmet. družbi za razstavo na velesejmu . . . Din 40.000 50.000 100.000 20.000 15.000 15.000 Dalje so dobile sledeče podružnice Kmetijske družbe: Din Metlika.......1-500 Št. Jernej , . . . . . 5.500 Kapele..............22.000 Leskovec ...... 1.000 Tirna - Rov......1.000 Globoko ......5.300 Železniki ......1-000 ŠinkOv Turn.....1-500 Podlipa..............1-000 lika loka . ...... 1-000 Mošnje ..■■•■ ■ 1-000 Log pri Brezovici .... 1000 Lesce ......-• 1-500 Zapoge ...... 1-000 Mokronog......12.000 Zakot .......15.000 Jezica . ......6.200 Moravče ......1.200 Čaitež .......1-200 Selo........1-200 Iška vas.......1-200 Sevnica.......2.500 Godešič...... • 1.000 Šmarje — Škofeljca . . . 3.500 Zdole .......1-000 Polhovgradec..........30.000 Žiri ................30.000 Tomišelj ......1.000 Velika loka . . . ... 5.500 D. M. v Polju . . Št. Jakob ob Savi. Šmartno ob Savi . Ig ..... Želimlje ... Čatež pri V. L............1.000 Cerknica ......5.000 Bled........1.000 Velike Lašče.......10.000 Sodražica......10.000 Ribče ..............700 Zapoge . . . 500 Raka ..............500 Sv. Peter na M. S. Ponikve Din Za vzorne hleve in gnojne jame 1.000 je bilo izplačanih 36.500 Din. 1.000 Za prvo pomoč poplavijencem v 1.000 Žireh je bilo izplačanih 42.000 Din 1.000 za pogorelce pa 25.000 dinarjev. 1.000 Z,a nakup plemenske živine v ljubljanski in mariborski oblasti je bilo dovoljenih 370.000 dinarjev. Za poplavljene kraje (za obram-bena dela itd.) je bilo dovoljenih nad 1 milijon dinarjev. Vse to so izredni krediti, ki jih je izposloval minftter Pucelj za Slovenijo poleg rednih kreditov za 1.800'Slovenijo. .800 j Ne smemcupa pczal^ti tudj^na Št. Vid pri Ptuju . . . .1.800 Sv. Urban pri Ptuju . . 3.000 Sv. Tomaž pri Ormožu . . Podčetrtek ..... 700 Dalje je dobila »Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju« enega bika.. , . . ^r' - . Dalje so dobili; Din Šmartno ob Paki ! ! ! t.800;kmetijske šole. Samo delavnosti'in ' vztrajnosti tov. Puclja se moramo o.wv zahvaliti, da Jg|d®t minister zago-2.000'tovil za Slovenijo feledeče važne kmetijske šole: 1. Kmetijska šola v Prekmurju, 2. Sirarska in mlekarska šola v Škof j i Loki, 3. Čebelarska šola v Št. Juriju ob juž. žel, V Ljubljani pa je začel poslovati velevažen zavod za živinorejce, namreč bakterijološki in serološki zavod. Savinjska dolina pa bo dobila svojo hmeljarsko šolo v Žalcu. S tem pa delovanje »seljaškega« ministra še ni izčrpano, čeprav mu odreka »Jutro« vsako upravno sposobnost. Na njegovo intervencijo (posre- ------ dovanje) so dobile slovenske obči- 25.000 j ne za zgodbo novih šol že 1. 1924 letnnn s'edeče prispevke: Lipi jene ...... 30.000 Laverca ...... 30.000 , . 20.000 36.000 15.000 36.000 5.000 Sadjarsko in vrtnarsko društvo za sušilnico . . Za sadno razstavo . . . Kmet. podr. v Vel. Laščah za sušilnico .... Živinorejska zadruga v Žabnici...... Tudi mlekarske in sirarske zadruge so dobile lepe podpore. Dobile so: Din Srednja vas...... 45-000 Podhom..... Hraše ..... Rateče ....... 45.000 Podkoren . . '.'•.' . . 45.000 Selo pri Bledu..... Medvode ...... Sv. Lovrenc..... Tunčagora . Y T Dalje je prejela podporo tudi elektrarniška zadruga v Metliki in sicer . Za nakup bikov v mariborski oblasti . . . Za poplavljence v ljub- ski oblasti..... Za nakup semena za Horjul, Zmine in Soro . Tudi na zadruge tov. Pucelj ni pozabil. Zadruge so dobile skupaj 531.000 Din podpore, zadružna šola v Ljubljani pa 50.000 Din. Za nujne melioracije in za vodovode v Sloveniji je bilo izplačanih 1.260.000 dinarjev! ben del naroda organiziral dr. Krek, ki je na večer svojega-življenja, dne 29. junija 19i7, .pisal z Dunaja Moškercu, svojemu glavnemu pomočniku pri organizaciji delavstva, to-le: »Delavstvo je sestaven del-našega naroda,ia v^led- te- je v tem smislu prvoboritelj v pravem pomenu besede.« \,,",,..., D. Krek je bil. vedno prijatelj industrijskega delavstva in nasprotnik kmeta. Imel je za kmeta Je fraze in pa jalove načrte, kakršen je bil 1. 1909. načrt o Starostnem zavarovanju kmečkega ljudstva, pri katerem je pa doživel- na kmečkem shodu v Ljubljani tak poraz, .da je potem kmete, ki šo imeli na shodu večino, javno zmerjal z mulami. Kmetje, odprite oči, da se ne bo- dete kesali, ko: bo prepozno! »Slovenska ljudska stranka« trobi v svojih glasilih, da dela za vse stanove, za producente in konsumen-te, dejansko pa v pomoč kmetom, ki trpe bedo, ne stori ničesar. •Ljubši ji je- ljubljanski teater kot kmečki sjaij. Bolj se vleče za uradnike, kot za kmete. Baha se, da je postavila na deželi izmed vseh strank največ kandidatov iz obrtniškega in trgovskega stanu. Kmeta žulijo visoki davki, drage delavske moči, nizke cene pridelkov in živine, slabe letine in nemalo tudi visoke cene kmetskih potrebščin. Za kmeta pa zato SLS nič ne stori, ker se gospode bolj boji kot kmeta, češ, kmet nas bo ubogal in z nami volil, četudi ga postavljamo za duri. P*. Odpftb 20.000 20.000 20.000 20.000 5.000 c nnn, sp.oooi^^j - Grosuplje 35.000 j Spv Slivnica . ....... Rrbce . . . . • • S Podlonk ..... 2°:00° Kg* ' ' ' ' • 20 °°0 Brege .......15.000 Cemšenik............20.000 Motnik..............20.000 Lepa Njiva............20.000 To so številke, ki same govore! Kaj pa sta prinesla Slovencem dr. Žerjav in dr. Korošec? Nič — nič — nič! Sedaj pa naj se blagovolijo slovenski volilci, zlasti oni na deželi, odločiti tako, kakor jim velevata vest in — pamet! Gospodu {j Janezu Brodar-ju, poslancu SLS r. . » r >> r.. #» r r;r , Hrastje pri Kranju; Na javnem shodu v Predosljah dne 9. januarja t. 1. ste med drugim tudi omenili mojo osebo. Trdili ste, da ste se Vi za mene zavzeli, da mi je bil dovoljen skrajšan rok kadrske službe pri pešadiji kraljeve garde in da če bi Vas ne imel, da bi ne prišel domov ter da mi minister g. Pucelj takrat ni nič pomagal. Ker pa Vaša trditev ne odgovarja resnici, ampak te popolnoma iz trte izvita, Vas poživljam, da takoj javno priznate, da Vi za moj skrajšan kadrski rok nimate prav nika- 150.000 270.000 24.000 Čuj te, kmetje V vodstvu SLŠ W hudi boji med zastopniki industrijskih delavcev in zastopniki kmetov. Prvi so močnejši, ker je v stranki še vedno merodajen Krekov duh. Kmetje so spodaj tudi zato, ker je dr. Gosar bolj bistroumen kot Brodar. Ker pa z dežele prihajajo pritožbe kmetov zaradi zapostavljanja kmetskih interesov, so napravili v stranki kompromis in izdali parolo: Mi smo za vse stanove, mi vsem pomagamo! To copmijo so pa še-le zadnji čas iznašli. Pred nekoliko leti je bilo drugače. »Slovenec« (št. 293) je tačas pripovedoval o nekem shodu soci-jalnih demokratov na Dunaju, kjer je govoril dr. Viktor Adler tako; Dr.' Lueger je* bil v resnici velik mož, veliko je napravil za blagor ljudstva. Toda enega ni razumel. V njegovi stranki je bilo prostora za vse sloje. Pri nas je pa drugače. Mi smo stranka delavstva in samo delavstva in bomo vodili neizprosen boj proti kmetu in obrtniku.« In vihar ploskanja med množico je spremljal govornikove besede. Najbolj zanimivo za naše razmere je pa to, kar je tačas »Slovenec« onemu poročilu dodal. Ta dodatek se glasi: »In Adler jeva stranka je zdaj močna, ker ljudi drži enakost interesov, Luegerjeva stranka je pa propadla, njene ostanke druži le še nacijonalna ideja. Pri nas je delavstvo kot pose- kih zaslug in da Vas za to tudi prosil nisem. Pač ste se mi indirektno ponudili, jaz pa sem vsako Vašo intervencijo odklonil s pripombo, da je za mene Že vse potrebno ukrenil g. minister Pucelj, kateremu edinemu se imam zahvaliti za izposlovanje. skrajšanega službenega roka. Bil sem vsled bolezni zadržan udeležiti se Vašega shoda, ker bi Vas sicer takoj stavil na odgovor, oziroma bi se Vi gotovo v moji navzočnosti ne drznili trditi stvari, katere sami ne verjamete. Čakam Vašega odgovora in bi-lježim s primernim spoštovanjem. Ivan Lokar, posestnikov sin Primskovb pri Kranju. : <®3rJ® ■ct Nadaljna razkritja o gospodarstvu1 r samostojnih demokratov v9,Slavenski banki Svetozar Pribičevič se v imenu SDS obvezuje za demokratske liste, da bodo pisali za bančne interese. — Demokratski listi odvisni v svoji pisavi od bank. • Dokumenti: € Zapisnik spisan u Beogradu 21. o® poraditi da se poznati nesporazume^ nastali u posljednje vrijeme u Zagrebu, svedu na pravi put i u buduče sprječe. Arko s. r. — Dr. Kramer s. — Svetozar Pribičevič s. r.« . ' Samostojni demokrat dr. Lipold v Mariboru javlja, da je prejetih 500.000 Din že potrošil za »politične in kulturne« namene. — Ta znesek se pokrije na račun upravnih stroškov. ii. Zapisnik sjednice cenzuralnoga odbora od 21. prosinca 1922. Prisutni. gg.: Vladimir'Arko. dr, Branko Arko, t jotaiialso ti 551 ofDi/rf r dr. Tomičic, i dr. Kavčnik, te VI. pl. Treščec, 2. Dr. Franjo Lipold iz Maribora izvještava sa listom od 14 novembra 22, da je svojedobno mu od bivše Jugosl. Union banke dozvo-ljeni fond za propagandne svrhe, za politički in kulturni rad u iznosu od K 500.000.— izcrpil, te umolja-va, da se naloži filijali u Mariboru, III. Zapisnik sjednice cenzuralnoga odbora od 16. oktobra 1924. Prisutni: Vladimir Arko, Dr. Branko Arko, Erwin VVeiss, Dr. Tomičič. 3. Dr. Branko Arko predočuje pismenu dispoziciju g. potpredsjed-nika Praprotnika od 3. ov. m]., ko-jom moli da se u smislu svoje-dobnog dogovora prigodom arran- V nedeljskem »Slovencu« smo našli sledečo zanimivo izjavo: »Glavno uredništvo »Slovenca« izjavlja, da je prišla slika, objavljena v zadnjem »Ilustriranem Slovencu«, predstavljajoča grupo dr. šušteršiča, dr. Tavčarja, in Schwegla, brez njegove vednosti v list in obžaluje, da se na ta nabili žali spomin umrlih in za narod ve-lezaslužnih mož.« Ta notica je sicer potisnjena precej globoko med dnevne vesti, ampak nekaj je le: gospodje obžalujejo, ker se je zaradi tiste slike zgražala vsa javnost. Koliko pa je slučajev, ko se gospodje, ki se imenujejo »katoliške«, prav nič ne zgražajo in nič ne obžalujejo, ko kradejo živim ljudem čast in poštenje! Radičevci še niso pozabili, kako je za časa zadnjih državnozborskih volitev »Slovenec« prinesel vest iz Beograda, da je Albin Prepeluh zvezan z Žerjavom!« Kdo je to lopovščino takrat skoval, bo »Slovenec že vedel! Kljub temu pa katoliški (?) »Slovenec« nikdar ni ču- Pretekli teden je naš »Kmetski hranilni in posojilni dom« naročil reklamne letake in jih je dal proti odškodnini, kakor je to povsod navada, razširiti po »Kmetovalcu«. Na tak način delajo reklamo vsi 1 isti za vse, ki reklamo plačajo. Tudi katoliški (?) »Slovenec« je napravil reklamo za pravoslavno no-noletno prireditev v sokolski dvorani na Taboru v Ljubljani. Seveda za denar. Katoliškemu (?) »Slovencu« pa reklama »Kmetskega hranilnega in posojilnega doma« ni bila všeč in se je zaletel v naš denarni zavod kakor bik v mejo, kjer se suši rdeča marela, in je opozoril svo-bralce, da je ta denarni zavod ra-dičevski, z očitnim namenom, da zavodu škoduje. Pa ne bo škodoval! On ne more škodovati, ker je ta zavod pošten da mu ovaj iznos na teret režije isplati. Dozvoljava se. — Potpisano po VI. Arko v. r., Arko Branko v. r., Tomičič v. r., Tre-ščec v. r. gementa sa političkom grupom od »Jugoštampe« (obveza gg. Praprotnika i Vladimira Arka) Din. 150.000.— val. 15. septembra 1924. i kamate Din. 18.141*67 na teret Jugoštampe odobri rač Dr. Gregor Žerjava kod filijale Slavenske banke u Ljubljani. Zaključuje se ovu dispoziciju odobriti. Zaključeno i potpisano. Tomičič v. r. til potrebe, da bi bil storjeno krivico popravil. Kasneje, ko je bila na krmilu že radikalno-radičevska vlada, je bil postavljen A. Prepeluh v nadzorstvo znanega Steinbeissovega podjetja. Koliko »milijonov« na leto je imel od tega tov. Prepeluh, je že on sam pojasnil. Vsa pojasnila pa niso nič pomagala in »Domoljub« je objavil »poročilo«, da dobiva tov. Prepeluh 200.000 dinarjev na leto! Tako izgledajo eselesarske politične metode v praksi. Najprej ti vrže v hrbet pest blata, potem pa obžaluje«, če je v to prisiljen. Prej ne! Ali more pošteno slovensko kmečko ljudstvo zaupati takim ljudem? Ali ni to nekaj ostudnega, kar ti ljudje počno? Zato pa mora enkrat tudi slovenski kmet izpregledati in se mora otresti jerobstva ljudi, ki niti mrličev ne morejo pustiti v miru! Kmetje, izpreglejte že enkrat in recite odločno: Nič več za SLS, ampak samo še za in soliden zavod. Tak zavod se nima ničesar bati, tudi eselesarske nevoščljivosti ne in še manj grabežljivosti. Verjamemo, da je naš zavod ese-lesarjem trn v peti! Oni bi namreč jako radi videli, da bi oni sami, in samo oni, imeli vse denarstvo v Sloveniji v svojih rokah, da bi lahko nad zadolženimi kmeti tudi politično komandirali na vekov veke. Želodec je velik gospod in lakota je huda stvar! Ker pa eselesarji vidijo, da dobi zadolžen kmet lahko denar tudi pri nas, če ga je vreden, in da se nobenemu kmetu ni treba več bati p ol i t i č n e komande zaradi nesrečnih dolgov, zato so zakričali v katoliškem (?) »Slovencu«, da je »Kmetski hranilni in posojilni dom« — radi-čevski! S tem so hoteli doseči, naj se ljudje tega zavoda ogibljejo! Pa se ga ne bodo ogibali! Zlasti oni kmetje ne, katere bo mučil es-elesarski pritisk. Ti bodo našli tam vedno pomoč, kolikor jo je mogoče dati. Zato bodo pa poštenjaki nalagali tam tudi svoje prihranke. Nesramen napad katoliškega(?) »Slovenca« pa bodi za nas bodrilo, da se poskusimo z vsemi močmi osvoboditi eselesarske komande V zadnji številki našega lista je naš tovariš Bukovec zapisal na naslov eselesarskega kandidata gosp. Erjavca težak očitek, da se je dal podkupiti, ker je sprejel od kmeta 20 goldinarjev, da mu ni vzel vola. Mi smo čakali cel teden, kaj bo odgovoril na ta očitek gospod kandidat. Do danes odgovora nismo nikjer brali! Čakali smo tudi, če se bo oglasil katoliški(?) »Slovenec« ali pa ravno tako katoliški(?) »Domoljub«. Do danes smo čakali, pa nismo pričakali niti besedice obrambe. Ta molk pove vse! Slovenske kmete pa vprašamo: Koliko more biti vredna stranka, Slovenska ljudska stranka se rada baha, da je zastopnica vseh stanov. Kajpada tudi delavcev. Zato se poteguje tudi za delavske glasove. Mi pa pravimo slovenskim delavcem: Poglejte Ljubljano! Tam obstoji močna krščansko-socijalna delavska organizacija. To organizacijo ima popolnoma v rokah SLS! Kaj in kako pa je napravila SLS z delavci v Ljubljani? Ali jim je dala kakšnega kandidata na sigurnem mestu? Ali se je sploh ozirala na želje delavstva? Najboljši odgovor daje na to vprašanje kandidatna lista za »Jutro« poroča na podlagi podatkov neke interpelacije poslanca Kremžarja na seji, da je upravni odbor Trboveljske družbe sklenil na seji 19. okt. 1. 1925, da določi dva in pol milijona dinarjev »za propagandne svrhe.« Kaj ta beseda pomeni, veste vsi. Drugod bi rekli »za mazanje«. To je bilo v dobi, ko so vas najbolj metali na cesto, ko so vam zniževali plače in vas metali iz stanovanj. Ko pa je postal vladni zastopnik pri Trboveljski naš tov. Albin Prepeluh, je bila njegova prva zahteva, da družba redukcije delavstva ustavi. To je napravil Prepeluh, pri denarju. Kakor se osvobojuje-mo od eselesarije politično, tako se moramo postaviti na svoje noge tudi gospodarsko. Napad katoliškega (?) »Slovenca« pa dokazuje, v kakšno gospodarsko sužnost bodo prišli slovenski kmetje, če bodo volili SLS! Zganite in zdramite se torej in volite v nedeljo vsi do zadnjega moža samo ki postavlja za kandidate ljudi, ki molče utaknejo v žep težak očitek, da so se dali podkupiti? Koliko je vredna stranka, ki bo imela morebiti med seboj za svojega zastopnika človeka, ki se je dal podkupiti? A kar je najhujše, je to, da se v vesoljni eselesarski stranki in med vsemi njenimi kandidati ne najde niti eden, ki bi javno nastopil in rekel: S človekom, ki se ne opere očitka, da je bil podkupljen, jaz ne bom skupaj sedel! — Niti enega ni, ki bi se zganil! Ali more dati pošten slovenski kmet ali obrtnik ali delavec taki stranki v nedeljo svoj glas? Kdor je pošten, ga ne bo dal, ampak bo glasoval za Ljubljano. Na prvem mestu kandidira SLS v Ljubljani dr. Brece-lja, na drugem mestu veleindu-strijca g. Rojino, na tretjem pa dr. Adlešiča. Na več kot na tri mandate tudi najbolj zagrizen eselesar v Ljubljani ne more računati. A kam so dejali delavskega zastopnika? Le poglejte si listo: Na peto, t. j. na zadnje mesto! Na tak čudež, da bi SLS dobila v Ljubljani vseh pet mandatov, pa tudi dr. Korošec ne računa! Tako izgleda eselesarska ljubezen do delavstva v praksi! Sedaj pa, dragi slovenski delavci, kar volite — SLS... V upravnem odboru Trboveljske pa sedita tudi dva samostojna demokrata in dva eselesarja. Ti so pa imeli za slovenske delavce toliko srca, da nihče niti zinil ni na korist delavcem! Sedaj pa presodite sami, kdo se vleče za vas: Ali samostojni demokrati in ž njimi zvezani socijalisti •vseh barv, ali eselesarji ali naš tovariš Albin Prepeluh! Ali boste res glasovali v nedeljo za ljudi, ki so Vas metali na cesto? Ali boste glasovali za visoko gospodo pri Trboveljski? Ali boste glasovali za eselesarje, ki molče? G. dr. Gregor žerjav dobi od »Slavenske banke« na račun »Jugoštampe« 600.000 kron in obresti. Taki so! Slovensko kmečko stranko! Slovensko kmečko stranko! Zakaj molčite? — Oglasite se! Slovensko kmečko stranko! Pozor delavci! Rudarjem Trboveljske družbe. Našemu kmetu —. kmetsko čtivo! ^Bc tsBMmmnaummmanmmmMmKMMmmBaummm i ■■■! nramimi! summmmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmrnmmm to z lažmi SLS in osobito SDS. — Shodi so se vršili tudi v drugih fa-rali novomeškega okraja. Turjak. V nedeljo dne 2. t. m. se je vršil volilni shod naše stranke, ki je bil dobro obiskan. Prav mnogo mož in fantov se je pripeljalo na shod iz bližnjega Škocijana. Na shodu sta govorila tov. Prepeluh in Lončar. Prvi je v več ko enournem govoru tolmačil naš politični in gospodarski položaj ter cilje našega kmečko-delavskega pokreta, a drugi je zavračal eselesarske napade na našo stranko, češ, da so v naši sredini tudi ljudje, ki so svoječas-no glasovali za ustavo. Tov. Pucelj pri vsaki priliki naglasa, da je bil tedaj v zmoti, kakor mi vsi, med tem ko dr. Korošec še ni nikoli priznal svojih nekdnjih centralističnih zmot. Ta se še vedno veže z Davidovičevo stranko, ki je še vedno centralistična in velesrbska. Shoda so se udeležili tudi nekateri pristaši SLS, ki so se pa mirno zadržali. Sv. Ana nad Tržičem. Na Sv. Tri Kralje smo imeli pri nas volilni sestanek Slov. kmetske stranke pri tov. Anikeletu. Poročal je tov. Tomšič, ki je zbranim možem, ki 60 napolnili obširno sobo, obrazložil današnji politični in gospodarski položaj in z golimi dejstvi, ki se dajo uradno ugotoviti, brez kakršnega šuntanja in obrekovanja pokazal, kako skrbijo za naše kmetsko ljudstvo one stranke, ki ga poznajo, kadar se gre za kroglice. Sestanka se je udeležilo tudi nekaj pristašev SLS, ki so morali priznati, da ima govornik prav in da je edina rešitev našega ljudstva v Slovenski kmečki stranki. Zato bomo zmetali 23. januarja svoje kroglice vsi v 3. skrinjico! Shod SKS v Gradacu (Belokraji-na). Naš kandidat tov. Štular je priredil v Gradacu jako dobro uspel shod, ki so ga pa hoteli motiti neki esdeesarji, ki jih je pripeljal s seboj g. Mazelle. Ž njim je prišel na shod tudi neki ljubljanski »tesač«. Zgodilo pa se je ravno narobe od tega, kar so esdeesarji pričakovali. Prej trdi in zakrknjeni esdeesarji (žerjavovci) so po govoru našega kandidata začeli izpregledovati in so ljubljanskega »tesača« nagnali, 2 našim kandidatom pa so ostali še dolgo časa v prijaznem pogovoru. Srednja vas v Bohinju. Pretekli teden je govoril pri nas g. Jan, kandidat SLS. Pripovedoval je samo to, kaj je SLS naredila pred vojno. Niti besedice pa mi vedel povedati o tem, kaj je napravilo za nas 20 eselesarskib poslancev v Beogradu po vojni! Tega tudi povedati ni mogel, ker niso naredili nič, tov. Pucelj pa mnos;o! Res je, da tov. Pucelj ni dajal iz svojega, ker on nima milijonov, toda zakaj pa 20 eselesarjev ni nič prineslo iz Beograda svojim volilcem? Mi vemo, komu se imamo zahvaliti za lepe uspehe in bomo volili kot en mož Slovensko kmetsko stranko. i Shod dr. Korošca v Št. Vidu na Dolenjskem se je vršil povsem mirno. Ko so ljudje odhajali s shoda, je bilo pa splošno mnenje, da jo je Korošec popolnoma zavo-zil. Vsi so se spraševali, ali smo ga zato volili, da samo zabavlja in nič ne dela, ali zalo, da bo delal. Tudi pri nas je navdušenje za SLS minulo. Volili bomo kmetsko stranko, ki ima pri nas drugo skrinjico. Sela pri Šumberku. Pri nas je gospoda od SLS priredila shod. Govorila sta kaplan iz Trebnjega in neki Nace Pevec. Ne bo nič z SLS, mi bomo volili svojo kmetsko stranko, ki se briga za naše kmetske potrebe. Še s shoda na Selik pri Šumberku. V trebanjskem okraju smo vprašali g. kaplana, kaj je govoril Pevec na shodu na Selih. G. kaplan nam je smeje odgovoril: O luftu, Triglavu in jadranskem morju. Ta trebanjski okraj bo 23. t. m. Pevca , poslal v luft. Kdor hoče obljube, na] voli SLS! Kdor hoče delo — bo volil SKS! Sv. Andraž v Slov. gor. Na Treh Kraljev dan po pozni maši je bil shod SKS v gostilni Rola. Poročala sta tov. Škrabar in Knez. Po shodu se je vršil občni zbor kraj. organizacije, ki je izvolil sledeči odbor: Predsednik Rud. Rola, Sv. Andraž, Franc Golob, Vitmarci, Čeh Jaka, Hvaletinci, Franc Kocuvan, Derbe-tinci, Franc Kramberger, Derbetin-ci, Anton Petrovič, Hvaletinci, Konrad Bliš, Vitmarci, Jožef čuček, Vi-tomarci, An. Perkovič, Vitomarci. Braslovče. .Na Sv. Treh Kraljev se je vršil dopoldan po rani sv. maši shod Slovenske kmetske stranke pri tov. Milko Plaskanu v Braslov-čah. Navzočih je bilo lepo število voliicev. Govorili so tov. Franc Plaskan in tov. Rudolf Lorber o gospodarski politiki in o bodoči oblastni skupščini in nje nalogah. Tov. Kulterer, živinozdravnik v Braslovčah, je podal zelo poljudno in temeljito zgodovino našega kmetškega pokreta. Iz obširnih poročil so volilci lahko spoznali, da pripadajo le svoji stanovski stranki in bodo svoje krogljice dne 23. januarja dali v drusro skrinjico. Gomilsko. Popoldne na dan Sv. Treh Kraljev se je vršil shod Slovenske kmetske stranke na Rezani pri Gomilski. Prostori tov. Mihaela Fonde so bili vsi zasedeni. Na shodu je poročal tov. Rudolf Lorber nosilec naše liste in tov. Franc Piki. Tov. Kulterer, živinozdravnik, nam je tudi tukaj podal lepo sliko o gospodarski politiki naše stranke. Navzoči so živahno pritrjevali vsem govornikom. Naša skrinjica, ki je v Celjsko - Vranskem srezu dmga, bode imela tudi na tem volišču ogromno večino. Shod SKS v Št. Juriju ob Taboru. Na nedeljo dne 2. januarja 1927 se je vršil naš shod po rani službi božji v gostilni tov. Ludovik Plavšaka. Oba prostorna lokala sta bila do zadnjega kotička zasedena od naših somišljenikov. Nosilec liste tov. Rudolf Lorber iz Žalca je razvil program naše stranke v kratkih in jedrnatih besedah. Navzoči so živahno odobravali njegova izvajanja. Istočasno se je vršil shod Slovenske ljudske stranke v društvenem lokalu ob zelo slabi udeležbi. Istega dne ob 2. uri popoldne se je vršil sestanek naših somišljenikov pri tov. Brinovcu, kjer se je razvila živahna debata o predstoječih volitvah. Naša skrinjica za srez Celje — Vransko je druga! Shod v Ljubnem. Dne 9. jan. 1.1. se je vršil v Ljubnem v Savinjski dolini shod naše stranke, katerega j sta se udeležila poslanca Kelemina ! in dr. Faninger iz Maribora. Shod je bil od kmetov in delavcev dobro obiskan ter so vsi navzoči z zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov. Vidi se, da ima naša stranka v Savinjski dolini mnogo pristašev ter da bi bilo potrebno osnovati v Celju za Savinjsko do-dolino podružnico okrožnega odbora, ki na bi organizatorično delal v spodnjem delu mariborske oblasti, ker je Maribor preveč oddaljen. Sv. Križ nad Mariborom. Pri nas se je vršil v nedeljo 9. t. m. shod Slovenske kmetske stranke. Poročal je nosilec kandidatne liste za levi breg Maribor tov. Lipovšek. Iz poročila govornika smo spoznali, da je res SKS prava zastopnica kmetškega in delavskega ljudstva, ker nam je govornik dokazal, da ima SKS same kmete za kandidate v volitve v oblastno skupščino. Žebot se nam je hvalil tukaj na shodu, da je njegova zasluga, da je okrajni zastop pod gerentstvom tov. Lipovška stavil v proračun okr. zastopa 100.000 Din za zgradbo ceste Brestenica—Sv. Križ. Vprašamo g. Žebota, kako da ni prej tega storil, saj je bil g. dr. Leskovar celih 6 let gerent in g. Žebot pa član sosveta. Mi pa dobro vemo, da je to delo izvršil gerent Lipovšek ter bomo tudi naše kroglice spustili v drugo skrinjico. Sv. Jurij ob Pesnici. Preteklo nedeljo smo imeli tukaj javen shod SKS. Poročal nam je naš kandidat tov. Lipovšek. Po njegovem poročilu smo vsi zborovalci spoznali, da je res Slovenska kmetska stranka prava zastopnica slovenskega kmeta in bomo 23. januarja poskrbeli, da dobi naša druga skrinjica vse kmetske glasove. Sromlje pri Brežicah. Na Štefanji dan se je vršil pri nas shod Slov. kmečke stranke pri tov. Petanu, kjer so poročali naši kandidati. Navzoči pristaši SLS so hoteli govornike motiti, pa ni šlo, ker je nas bilo več. Na shodu je bilo nad 300 ljudi. Naša tretja skrinjica bo polna, pa naj »Slov. gospodar« laže kolikor hoče. Ne bo nič pomagalo. Mi gremo zmagovito naprej! — Na Sv. Treh kraljev dan pa je imela svoj shod SLS, na katerega je prišlo nad polovico naših pristašev. Ko je padla beseda, da so duhovniki, ki so pri naši stranki, same »smeti« je nastalo silno razburjenje in ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Shod SLS eselesarjem ne bo pomagal, ker smo sedaj videli in slišali na lastne oči in ušesa, kakšni so. Iz kozjanskega okraja. V našem okolišu smo imeli shode v Podčetrtku in v Sv. Petru pod sv. Gorami. Govoril je tov. dr. Novačan. Na shodu v Sv. Petru se je oglasil g. Glo-govšek iz Brežic. O megovem nastopu naj raje ne govorimo. Čudno pa je, da so pri njegovem ostudnem preklinjanju molčali navzoči eselesarji. Shod v Kozjem pa je bil naravnost veličasten. Mi gremo v boj z velikim zaupanjem. Breg pri Ptuju. V sredo 5. t. m. se je vršil v gostilni Stanič volilni sestanek na katerem sta poročala tov. Škrabar in Knez. Veličasten shod tov. Ivana Puclja v Žalcu. Za v sredo dne 12. !e-nuarja 1.1. ob 5. uri popoldan je bil sklican shod Slovenske kmetske stranke v dvorano Roblek v Žalcu. Vkljub delavniku in neugodni popoldanski uri se je velika dvorana napolnila somišljenikov iz Žalca in okolice. Značilno je tudi, da je imel dr. Korošec skoro ob istem času shod v pol ure oddaljenih Petrov-čah v kaplaniji, kjer pa ni imel niti eno četrtino toliko poslušalcev kakor tovariš Pucelj. Naš shod je otvoril tov. Franjo Piki in uvodoma konstatiral, da se zavedni Savinjča-; ni bore že nad 20 let v kmetski stranki in da hočejo z veseljem vztrajati v borbi do končne zmage kmetske misli. Leta 1907 pri prvih državnozborskih volitvah je naša takratna »Neodvisna kmetska stranka« sijajno zmagala. Vsi smo trdno prepričani, da ni daleč Čas, ko bodemo zopet zmagali in to ker smo na j>ravi poti. Nato nam je podal tov. Ivan Pucelj v poldrugo uro trajajočem temeljitem govoru obširno sliko o političnem položaju in njegovem uspešnem delovanju. Preko 200 zavednih mož, odločnih pristašev Slovenske kmetske stranke, mu je v zahvalo prisrčno aplav-diralo. V metropoli Savinjske doline dobi Slovenska kmetska stranka, ki ima po.vrstnem redu v Celj-sko-Vranskem okraju drugo skrinjico, ogromno večino. Radenci. Pri nas hodijd agitatorji SLS od hiše do hiše in dele med ljudi razne listke in brošure, ki so polne napadov zlasti na Radiča in Puclja. Nam pa tiste brošure ne bodo škodovale, kajti mi vemo, kdo je za slovenske kmete kaj naredil in kdo ne! Pucelj lahko kaže na svoje lastne uspehe, Korošec pa nima nič za pokazati. To nam zadostuje. Mi bomo volili Slovensko kmečko stranko, kakor nam to svetuje Stje-pan Radič. Cven pri Ljutomeru. Na starega leta dan sta vtonila dva otroka splošno priljubljene rodbine Lorbeko-ve. Šla sta se drsat na zmrzli potok, a led se je udri. — Na novega leta dan pa je umrl posestnik Ivan Škergelj, zvest pristaš naše stranke. Obema rodbinama naše iskreno sožalje. Sv. Peter v Savinjski dolini. Dne 9. januarja se je vršil pri nas pri tov. Šribarju jako dobro obiskan shod Slov. kmetske stranke. Poročala sta tov. Lorber in tov. Piki, oba z jako lepim uspehom. Končno je nastopil še tov. Golovšek, po domače Šteflak, ki je do dna osmešil naše gosposke stranke. Kmetje skupaj! — Vsi glasujte za Slov. krneč- ko stranko in moč bo v vaših ro kah! Iz Savinjske doline. V nedeljo dne 9. t. m. sta se vršila dva večja shoda Slovenske kmetske stranke in sicer dopoldne po rani sv. maši v Št. Pavlu pri Preboldu v gostilni tov. Vedenika' in popoldne v Št. Petru v Savinjski dolini v gostilni tov. Šribar. Obširni prostori tov. Vedenika so bili polni skoro samih nasin borcev v oblastni skupščini. Govorila sta še tov. Kukec in Sadnik. Zanimanje za volitve je veliko in je tudi tukaj pričakovati nadpolovič-no število glasov za Slovensko kmetsko stranko. Popoldne je bil v Št. Petru veliki gostilniški lokal tov. Šribarja nabito poln, nekateri so morali stati v veži, nekaj poslušalcev je pa bilo celo pri oknih. Govorili so tov. Lorber, Piki, Pla-skan, Kulterer in Golavšek. Razpoloženje na tem shodu je bilo jako veselo in živahno. Videti je, da se zanima vsa Savinjska dolina za Slovensko kmetsko stranko in da se naša kmetska misel hitro širi. Ljudstvo je izpregledalo in ne naseda več raznim obljubkarjem in bode volilo dne 23. januarja t. 1. v Celjsko Vranskem okraju drugo skrinjico. Vurmat. V ponedeljek zvečer se se je vršil v gostilni tov. Namestnika javen shod Slov. kmetske stranke. Shoda so se udeležili najbolj ugledni kmetje iz bližnje in daljne okolice. Poročal je nosilec kandidatne liste za oblastne volitve tov. Lipovšek o splošnem gospodarskem in političnem položaju, tov. Volmaier pa nam je razložil kmetsko zgodovino, kako sb kmetje bili zasužnjeni od gospode in kako se je kmetski voditelj Matija Gubec pred 351 leti boril za kmetske pravice ter žrtvoval svoje življenje za kmetsko idejo. Iz poročil obeh kmetov kandidatov smo dobili prepričanje, da je res Slovenska kmetska stranka edina prava zastopnica kmeta in delavca, a SLS in SDS sta gosposki in meščanski stranki, ki jih vodijo bankirski gospodje. Vsi kmetje v Mariboru — levi breg — bomo dali 23. januarja naše kroglice v drugo skrinjico, demokratom in eselesarjem pa figo. »Velikanski« shod SLS v Sv. Andražu v Halozah. V nedeljo, 9. t. m. se je vršil »velikanski« shod eselesaijjev pred zvonikom farne cerkve. »Velikanska« udeležba 10 mož, 3 govorniki in g. župnik in dva bistrovidna radičevca. — Predsedoval je cehmašter, dobil besedo govornik, ki je razlagal velikanski udeležbi avtonomijo in zabavljal čez gospodarstvo tov. Vindiša, kakor je bik) v »Slov. Gospodarju«. SLS ljubi le bankirje in premožne. Škandal je od SLS, da se norčuje iz kmečkega gospodarstva, ki delavca in gospodo živi. Kmet in delavec! Mi vemo, kje nas čevelj žuli, mi vsi se zavedamo, da smo kmetje in delavci, zato ljubimo »'Kmečki list« in 23. januarja bomo volili 4. skrinjico. Delavec. Dramlje. V naši občini je precej volilne agitacije, posebno imajo velike obljube samostojni demokrati. Pri zadnjih volitvah v drž. skupščino so se z Drofenikom po- našali, ker je on preminul v političnem življenju. Njim pa sedaj prav pride vsak kandidat, samo da v hlačah stoji. Zelo se zavzema za SDS neki prijatelj, ki se je pred par dnevi izrazil, da je čuvar skri- njice SDS in mu je naročeno, da si naj vsakega zapiše, ki bo vrgel kroglico v njegovo skrinjico, ker zvečer bo za tiste neka miza boljše pogrnjena. Menda bo bolj majhno omizje. Za SDS le en sam glas — sramota bo za vsako vas! Minister Pucelj v Mariboru. % Prejšnji teden se je podal tovariš minister Pucelj na kratko agitacij-sko potovanje v mariborsko oblast. Dne 12. januarja se je vršil ob 5. uri popoldne lep shod v Žalcu, katerega se je udeležilo okoli 200 ljudi. Istega dne ob 10. uri zvečer jo sklicala krajevna organizacija mariborska sestanek zaupnikov v gostilni Halbwidl. Vkljub pozni uri se je vršila v prijetni družbi tovariša Puclja animirana izmenjava misli ter je imel tovariš Pucelj dalj- sedena. Predsednik krajevne organizacije dr. Faninger je vodil ta volilni shod ter podal besedo tovarišu Puclju, ki je v poldrugournem govoru razložil navzočim pomen našega dela in priporočal navzočim, da naj ne volijo ne SDS in ne SLS, če se hočejo enkrat osamosvojiti meščanskih strank. Nastopil je tudi nosilec liste v Mariboru prof. Ribarič, ki je v temperamentnem govoru označil pomen volitev v oblastno skupščino. Šele proti &i govor, v katerem je dajal navzo-111. uri zvečer je bil shod zaključen čim strankinim pristašem pouk,! ter je bilo mnenje vseh navzočih kako naj nastopajo pri agitaciji na deželi. Dne 13. januarja so se vršili shodi pri sv. Marjeti na Pesnici, pri Sv. Trojici in v Ljutomeru. V vseh krajih so kazali ljudje navdušenje za Slovensko kmečko stranko in zlasti se je to videlo v Ljutomeru, kjer se je udeležilo javnega brez razlike strankarske pripadnosti, da je čas med govorom tov. Puclja le prehitro potekel in da se tako stvarnih in objektivnih govorov, kakor ga je imel minister Pucelj, le malo sliši. Razpoloženje so motili med govorom prof. Ribariča razni med- shoda okoli 300 ljudi. Vidi se po-j klici na shod od Orjune poslanih vsod v mariborski oblasti, da je po-j mladeničev - nevolilcev, katerim j za^SLS. litično zrnje že obrodilo sad in da ....... manjka samo delavcev na političnem polju. Dne 14. januarja je sklicala krajevna organizacija mariborska javen 6hod, katerega se je udeležilo nad 150 ljudi ter je bila mala dvorana v Narodnem domu povsem za- Polom SLS in SDS v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini so priredili svoje shode te dni zastopniki SLS in SDS. Kandidat SDS, ki je bil prej pristaš naše stranke, ga je na svojem sestanku temeljito polomil. Na shod je prišel tak, kakor se na shode navadno ne hodi. Zato se je njegov shod izpremenil v predpustno zabavo. Prišli pa so tudi eselesarji med nas. Tudi oni niso opravili bolje. Na njihove prazne obljube nihče več nič ne da. Mi smo čakali, da nam bodo povedali, kaj so naredili. Slišali smo pa zopet same prazne obljube. Take slame pa mi ne maramo več. V nedeljo bo govorila tudi Rogaška Slatina in njena okolica. Naši pristaši dobro vedo, da obznane ni več! Pri zadnjih volitvah nas je strahoval g. Pirkmajer s svojimi žandarji, danes pa nas ne bo! Naša stara garda je še tukaj in v nedeljo se bo prav krepko pokazala! Tako pa ne bo šlo. Iz Št. Ruperta nad Laškim nam poročajo kmetje, ki so se tudi podpisali, da je tamošnji g. župnik v nedeljo 16. t. m. javno napadal na prižnici Stjepana Radiča in agitiral očividno kandidatura prof. Ribariča i G. župniku bodi povedano, da je ne ugaja. Mislimo pa, da bodo šli tako postopanje nedostojno. Mi se volilci s svojimi kroglicami preko boja ne plašimo, in zato pozivamo g. orjunaškega nagajanja na dnevni red in da bo to motenje shoda pripomoglo le do tega, da se bo tretja skrinjica v Mariboru čim več napolnila. Razbit shod dr. Iz Cirkovcev na Dravskem polju I nas samo Slovenska kmečka stran- nam poročajo: Za četrtek popoldne je sklicala pri nas shod Slov. ljudska stranka. Kakor po navadi, sta tudi tukaj dr. Korošec in profesor Vesenjak govorila in obljubovala ljudem vse mogoče stvari, samo tega nista povedala, kaj sta naredila za nas ali dosegla! Škoda le, da je bil naš tov. Makso Korže bolan, sicer bi bil tudi letos stavil na oba gospoda taka vprašanja, kakor jih je lani na prof. Vesenjaka in na katera mož ni vedel odgovarjati niti besedice! Bolj težko pa je šlo dr. Korošcu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Na ta shod je prišlo tudi veliko Ševilo naših pristašev. Dr. Korošec je moral sredi govora umolkniti, prof. Vesenjak pa sploh do besede ni prišel. Tukaj sta oba popolnoma pogorela, kar je dokaz, da stranka ni nič vredna. SLS samo obljubuje in obljubuje, naredi pa nič. — Mi kmetje, delavci in obrtniki se zavedamo, da je za ka nekaj vredna. Zato bomo dne 23. t. m. samo to stranko volili, ne pa skrahirane in polomljene SDS ali pa SLS. Omenim naj tudi, da je poročilo o shodu dr. Korošca pri Sv. Lovrencu v »Slovencu« temeljito zlagano. Ravno narobe je vse res! Sramota je, da se list, ki se imenuje katoliški, tako grdo laže! Ali je morebiti tisto poročilo napisal sam dr. Korošec? Obžalujem »Sloven-čeve« bralce, ki morajo požirati ta ke laži. Nad 100 prič je na razpolago, da je bil shod dr. Korošca pri Sv. Lovrencu razbit, sedaj pa pride »Slovenec« in trdi, da to ni res! Sramota! Z lažmi bodo eselesarji tako daleč prišli, kakor so prišli s svojo zafurano politiko. Živio Radič, živio Pucelj, dr. Korošec pa naj politiko pusti in naj gre nazaj v pokoj, pa bo rnima Bosna! Shod Slov. kmečke stranke dne 16. t. m. v Cirkovcih pa je bil prav dobro obiskan. župnika, naj politično govori tam, kjer mu lahko odgovarjamo, to je zunaj cerkve! Zloraba cerkve je grda stvar in obžalujemo, da moramo g. župnika na to opozarjati mi »brezverci«! V nedeljo pa bodo odgovorili kmetje g. župniku — na volišču! Vse obljubili, nič storili — to ]e SLS. Nič obljubili, mnogo naredili — to ]e pa SKS! Sijajna manifestacija kmetske kmetske misli v Savinjski dolini. V Slivnici pri Celju se je vršil preteklo nedeljo popoldne v gostilni Graselli javen shod Slov. kmetske stranke, na katerem je poročal tovariš Škrabar. Poročilo so vzeli zborovale! z odobravanjem na znanje in si dali obljubo, da bodo vse storili, da bo dobila naša skrinjica, ki je druga, največ kroglic. Po shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije. Izvoljen je bH sledeči odbor: Predsednik: Valentin Tojnko, posestnik, Drobinsko; tajnik: Jakob Kukovič, posestnikov sin, Vodice; blagajnik: Anton Kramparšek, posestnikov sin, Dro-binsko; krajevni zaupnik: Matija Cimerman, mizar, Turno; odborniki: Jos. Artinek, posestnik in mlinar, Drobimsko; Blaž Novak, poa. sin, Rakitovec; Štefan Zidanšek, posestnikov sin, Rakitovec; Jože Leskošek, posestnik, Drobinsko; Miha Tojnko, posestnikov sin, Drobinsko. Šmarski okraj ves v kmetskem taboru. Sijajen shod SKS se je vršil dne 6. t. m. na Sladki gori zjutraj po maši v gostilni Rokavec. Tovariš Nunčič je v izbranih besedah pozdravil navzoče in podal besedo Delavcem in kmetom prevaljskega volilnega okraja! Agitatorji socialističnih voditeljev so preplavili prevaljski volilni okraj s svojimi rudečimi letaki, ki so podpisani od nosilca socialistične kandidatne liste za prevaljski okraj, g. Vinka Moderndorferja — in katerih vsebina bi naj preslepila vse one zavedne kmete in delavce, ki vidijo rešitev čisto pravilno edino-le v od Štefana Radiča započetem kmečko - delavskem po-kretu, v katerem je več dejanskega in živega socijalizma, kakor ga premorejo vse socijalistične strujice in frakcije. V tem letaku zamerja g. Moderndorfer Radiču, češ, da Radič ni dober zastopnik Hrvatov! Sodrug Mo- va v Štefana Radiča, ker se še ni dodobra ohladil oni sedež, na katerem je sedel takrat, ko je bil pri eni mizi skupaj s Štefanom Radi-čem in ga moledoval, naj ga reši iz blata, v katero se je pogreznil! Vendar to še ni nič: minile bodo oblastne volitve in že bo sodrug Moderndorfer spet trkal na Radičeve duri. Takrat seveda Radič ne bo več »hrvaška buržuazija«, temveč dobri Stipa Pomagaj! Hrvaški delavci so se otresli svojih voditeljev! Danes imajo hrvaški delavci pod okriljem močne Hrvatske Seljačke Stranke svoj Radnički Savez in v parlamentu svoje zastopnike, kateri dosezajo derndorfer bi znal seveda boljše i za delavce zadovoljive uspehe! Tem zastopati štirimilijonski hrvatski narod, kakor pa sam Št. Radič — ko pa g. Moderndorfer še niti ondm trem rudarjem, kateri so bili pred kratkim v Mežici tako neusmiljeno vrženi na cesto, ne more pomagati! V takem slučaju pravijo Srbi: »vi-dila žaba, da se konj podkiva, pa i ona digla nogu!« Slovenska kmetska stranka, katera se je organično razvila iz Samostojne kmetijske in Slovenske republikanske stranke, je in ostane najboljša zastopnica slovenskih kmetov in delavcev ter ie pri vsaki priliki in vsikdar bratsko pomagala delavcem, ne da bi jih kedaj vprašala, ali pripadajo rudeči, beli, krvavorudeči, črni ali šekasti socijalisticni frakciji! Slovenska kmetska stranka je s svojim odločnim nastopom napram Trboveljski premogokopni družbi pomagala tisočerim delavcem in njih rodbinam v njihovem težkem boju za človeka dostojen življenski obstanek neprimerno več kakor so pomagale delavcem vse socijalistične strančiee. Ali je mar kriv Štefan Radič, da imajo slovenski delavci preveliko število voditeljev, kateri se že dolgih osem let prekljajo med seboj, delavci pa pri tem garajo kot nema živina. Pa tudi očitki, zakaj ni Štefan Radič takrat dirjal in drl v Beograd, kakor »voditelj slov. naroda«, dr. Korošec, padaja nazaj na g. M8-derndorferja. Manjkali so Štefanu Radiču takrat glasovi baš socijalističnih »voditeljev«, ki niso hoteli z Radičem, ker njim je bilo več za — Bel je, kakor pa za one delavce-trpine, ki so njim v poštenju in dobri veri na slepo zaupali svoje glasove!!! Je pa tudi nehvaležno od g. M6-derndorferja, ako se danes zaleta- bolj potreben je pomoči slovenski delavec, ki si pa zamore izvojevati izboljšanje — po dosedanjih do-voljnlih dolgih osemletnih bridkih izkušnjah — edino-le ramo ob rami s slovenskim kmetom v Slovenski kmetski stranki, katera se dnevno jača in širi in katera je v federativni zvezi s svojo močno posestrino, Hrvatsko Seljač-ko Stranko, pod vodstvom Štefana Radiča! Radičev delavsko-kmečki pokret je danes na zmagovitem pohodu tudi na jug naše lepe domovine in pri prvih državnozborskih volitvah dobi velika narodna kmečko-delavska stranka v celi državi toliko glasov, da bo v parlametu ona sama krojila zakone, ki bodo taki, kakor pripadajo delovnemu ljudstvu po vseh človeških in božjih pravicah! Vse drugo pa, ako Bog da, še hočemo doživeti! Kdor si pa želi batin in izkoriščanja, slobodno mu — ta naj voli Orjunsko SDS. Oni, ki hoče na zemlji pekel, naj voli stranko, ki je streljala delavce kot zajce po ljubljanskih ulicah in hujskala izza varnega zapečka kmete in delavce, naj obesijo Srbe na vrbe! Vsi tisti pa, ki so trpeli v svetovni vojni, dalje vsi tisti, kateri si hočejo priboriti trajno izboljšanje in lepšo bodočnost, bomo volili Slovensko kmečko stranko! Štefan Radič je tisti, ki je začel boj proti korupciji. Radič je strmoglavil Pašiča Velikega in bo strmoglavil vse male pašiče! Za Prevaljski okraj je naša 3. skrinjica! Vrstni red skrinjic Slovenske kmetske stranke na voliščih za volitve v oblastne skupščine, ki bodo dne 23. januarja 1927. LJUBLJANSKA OBLAST: Okraj Ljubljana, mesto 6. skrinjica. Okraj Ljubljana, okolica 2. skrinjica. Okraj Krško 2. skrinjica. Okraj Litija 2. skrinjica. Okraj Laško 2. skrinjica. Okraj Radovljica 2. skrinjica. Okraj Črnomelj 2. skrinjica. Okraj Novo mesto 2. skrinjica. Okraj Brežice 3. skrinjica. Okraj Kranj 3. skrinjica. Okraj Kamnik 3. skrinjica. Okraj Logatec 4. skrinjica. Okraj Kočevje 4. skrinjica. MARIBORSKA Okraj Celje-Vransko Okraj Šmarje Okraj Ljutomer Okraj Konjice Okraj Maribor, levi breg Okraj Maribor, desni breg Okraj Maribor, mesto Okraj Gornjigrad Okraj Slovenjigradec Okraj Prevalje Okraj Murska Sobota Okraj Dolnja Lendava Okraj Ptuj OBLAST: 2. skrinjica. 2. skrinjica. 2. skrinjica. 2. skrinjica. 2. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 3. skrinjica. 4. skrinjica. Enrilo Splošno priljubljen kovni nadomestek, okusen I cenen. se v vsefi dateo asarrtronl/) v kolonifatnit) trgovina/). Zapomnite si, kmetje, obrtniki in delavci! SDS je židovska velekapitalistič-na meščanska stranka. Oprta je na denar skrahirane Slavenske banke. Vsled tega ni in ne more biti Vaša zastopnica. SLS, ali stranka popol-Jte nesposobnosti, ki je v 7 letih povzročila Sloveniji milijardne škode, ki je 7 let samo zbirala kroglice, a ni dala od sebe nobene lige, ki je zapravila Slovencem ves ugled in spoštovanje pri Hrvatih in Srbih, je v popolnem razkroju. Vsak človek ve, da je ta stranka za Slovence še samo kup nesreče. Razpustila je deželni zbor, zapravila premoženje dežele in tako Slovence spravila na beraško palico. Prava in edina zastopnica slovenskega kmečkega ljudstva je Slovenska kmečka stranka. nam. pisno Toda nič ne pomaga. Z nepo-hitrioo se bliža konec SLS. Sedem let zastonj čaka kmečko ljudstvo na njeno delo. Hinavstvo in fariaejstvo te stranke, kakor tudi lenoba in brezplodnost, kričanje in zabavljanje jo bo že pri teh volitvah pokopalo na srečo in blagor Slovencev. Zadnje ure SLS. Z lažjo in obrekovanjem so pričeli agitatorji in kandidati SLS, kakor tudi njihovo časopisje proti Zahvala. Načelstvo Električne strojne zadruge v Poljanah nad Škofjo Loko se najiskrenejše zahvaljuje g. ministru Ivanu Puclju za izposlovano podporo v znesku 20.000 Din, ki jo je nakazal tukajšni zadrugi za popravo škode, povzročene zadružni centrali in omrežju ob jesenski poplavi. Načelstvo Električne strojne zadruge v Poljanah nad Škofjo Loko, dne 15. januarja 1927. Anton Čadež s. r. t. č. načelnik. Janko Kokalj s. r. t. č. tajnik. Krasni shodi Slovenske kmetske stranke. Kranjski okraj prehaja v kmetski tabor! Pristaši Slovenske kmetske stranke so priredili v zadnjih dneh številne volilne shode in sestanke. Povsod so s svojimi mirnimi in dostojnimi govori, v katerih so z dejstvi poročali zborovalcem današnje težke razmere, v katere so pahnile gosposke stranke naše kmečko gospodarstvo, popolnoma uspeli. Mnogo naših najzagrizenejših političnih nasprotnikov je uvidelo, da more našega kmeta rešiti samo složna združitev vseh kmetov in delavcev v svoji lastni stranki. Zato so sklenili, da bodo enkrat za vedno obračunali z vsemi dohtarji, ki se jim Krasne in z mnogobrojno udeležbo uspele shode je imela naša Slovenska kmetska stranka preteklo nedeljo v litijskem Okraju. Nabito polni so bili zborovalni prostori na Vačah v tej kmetski trdnjavi. Z navdušenjem so sprejeli poročilo tov. kandidata Hočevarja in tov. Šifrerja in Režeta. Cela okolica se je zbrala tudi v Mlinšah pri Vačah. Navdušenemu govoru tov. Režeta je pritrjeval tudi g. župnik Žgajnar in rekel na koncu, da nima Nastop naših kmetov na črnomaljskem shodu boli esdeesarje in -eselesarje, najbolj pa menda tistega, ki je dobil 120.000 mešetarije pri gradačkih ložah. Zato, stari prijatelji, na noge za Slov. kmečko stranko in za našega Strugarja in Štublarja! Volitve so tajne in nič se ni treba bati. Kolikor smo danes poučeni in vidimo razpolože- ponujajo za kandidate, a ne delajo drugega, kakor sejejo sovraštvo in prepir med nase ljudstvo, ker vejo, da se ga tako najlažje drži na uzdi. Tudi smo praznih obljub že siti in hočemo dejanj. To pa je dosedaj pokazal samo tov. Pucelj in Slovenska kmetska stranka. Zato bomo kmetje in delavci kranjskega okraja volili složno tretjo Skrinjico. Zmaga naše škrinjice je gotova in bo tako lepa in velika, da bodo naši nasprotniki uvideli, da se je naš kmet naveličal gosposkega biča! Vsi za nič proti naši stranki. Istotako zmagovito je prodrla kmetska misel v ltibčah, kjer je bil tako lep shod naše stranke, da še ljudje niso kaj sličnega videli. Veselje nas navdaja, ko vidimo, da prehaja ves litijski okraj v kmetski tabor, ker je bil do zadnjega skoro ves v vrstah SLS. Saj ima tudi naša stranka kandidata Antona Beršnjaka, ki bo dostojno zastopal ta okraj v deželnem zboru. nje, bodeta naša kandidata sigurno izvoljena. Zato pa vsi na noge, da bo zadnji volilec izvršil svojo dolžnost! V Semiču je postalo zadnje dni zelo živahno in brez dvoma bo šlo vse z nami za Slovensko kmečko stranko. Belokranjoi, brez strahu! Obzna-ne ni več, torej vsi za kaj, kar nam ni bilo znano, bodisi o notranjem in zunanjem političnem položaju v naši državi ter o različnih takozvanih korupcijskih aferah. Poslušalci so jako pazljivo sledili izvajanjem tov. poslanca ter smo imeli čustvo, da se prav prijateljsko pogovarjamo med seboj. Med poslušalci smo opazili tudi pristaše drugih strank, pa kakor rečeno, se je shod vršil v najlepšem redu, dostojno in prijateljsko. Vsi, ki ste bili navzoči in ste culi poročila, ponovite ista svojim znancem, prijateljem in storite svojo dolžnost pri volitvah v oblastne skupščine. Zaupniki, vi pa pojdite med ljudstvo, da je opozorite na važnost volitev, ki sO v prvi vrsti velikega pomena za slovensko kmetsko ljudstvo in našo Slovenijo. Tovarišu Puclju pa se moravška dolina iskreno zahvaljuje ter mu želi obilo uspeha v njegovem delovanju. Drašiči v Belokrajini. Dne 6. januarja je imela naša stranka shod pri tovarišu Guštinu. Govorom naših kandidatov so vsi navdušeno pritrjevali. Na shod je prišlo tudi nekaj pristašev SLS, ki pa so obljubili, da bodo volili z nami, ker jih je SDS že preveč za nos vlekla. Naša stvar stoji dobro. Mi agitiramo od hiše do hiše in od kmeta do kmeta, ker smo spoznali, da je taka agitacija najboljša. Kmetje, storite tudi drugod tako in zmaga bo naša. Vsi za Slovensko kmečko stranko! Dobrova pri Ljubljani. Na sv. Treh kraljev dan se je vršil po jutranji sv. maši, ki je trajala pol ure dalj kakor po navadi, v prostorih pri >Mežnarju« na Dobravi volilni shod «Slovenske kmetske stranke«. Tovariš Vrhove je otvoril shod, pozdravil navzoče volilce ter podal nato besedo kandidatu tov. Pipanu, ki je podal v zbranih besedah politični položaj, pomen oblastnih volitev, ožigosal nemoralno politiko Slov. ljudske stranke ter Sam. demokratske stranke ter razvil svoj program. Za njim je povzel besedo tov. Koman, ki je poročal o gospodarskem položaju ter z natančnimi podatki orisal delo našega tov. Puclja v prejšnji vladi. Kot tretji je dobil besedo domačin tov. Hudnik, ki je v jedrnatih besedah obsodil politiko SLS in SDS, ki je prinesla med va-ščane mesto miru in ljubezni, spor in sovraštvo. Slednjič je tov. Vrhove apeliral, na vse navzoče naj volijo 23. januarja v drugo skrinjico »Slovenske kmetske stranke« ter zaključil lepo uspeli shod. Sodražica. V nedeljo, 9. t. m. je bil tu javen shod Slovenske kmetske stranke, ki je bil prav dobro obiskan. Predsedoval je tov. R. Lovšin, a govorili so tov. Pucelj, Hočevar in Prepeluh. Razložili so delo naše stranke v prid našega naroda in pokazali na zavoženo politiko SLS. — Tudi v naši lepi sodražki dolini se svita. Žlebič. Pri Roki se je vršil javen shod Slovenske kmečke stranke v nedeljo 9. t. m. Bil je nepričakovano dobro obiskan. Posetili so ga tudi nekateri pristaši SLS z ribniškim g. kaplanom na čelu. Ob pritrjevanju je govoril prvi tov. Pucelj nad eno uro, a za njim tov. Hočevar. Nato se je oglasil k besedi g. kaplan Plot, ki je poskušal braniti politiko SLS. V temperamentnem govoru sta ga zavrnila tov. Prepeluh in Pucelj, ki sta z dokazi ovrgla njegove trditve in navedbe. Shcd je končal s popolno idejno in moralno zmago naše stranke. Po skoraj triurnem zborovanju je predsednik tov. župan Andolšek zaključil živahno zborovanje. Ie Ribniške doline. Shoda gg. Puclja in Prepeluha v Sodražici in pri Roki v nedeljo 9. t. m. sta pokazala, da se je začelo ljudstvo zavedati, da more pač le Slokrajmi, da ne moremo na vsako posebej odgovarjati. Naši pristaši, ki same razmere pri-n^K dobro poznajo, brez »Jutra«, vedo, kaj morajo storiti! V nedeljo vsi na volišča in glasujte za Sloven- To bo najboljši odgovor na nesramne »Jutrove« laži. Z Barja se moramo tudi mi oglasiti, zavedni krnetU) in,Etaiki, da odgovorittk^Mr lazij] govornikov. Kdo je izdajalec naše samouprave in kdo je zatajil naš jezik? Ali ni to naredila SLS? Kdo je rekel, da ni treba črtati poročil v slovenskem jeziku v parlamentu? Ali mar fle ravno dr. Korošec? Ali je naša stranka razpustila deželni zbor in glavarja odstavila? Ali ni to naredila SLS? Kdo je bil največji contralist 1. 1918 in 1919? Ali ne SLS? In taki ljudje očitajo nam narodno izdajstvo! SLS bo 23. januarja pred narodnim sodiščem obsojena, to ji povemo mi barjani. Sv, Jurij ob Ščavnici. Dne 3. jan. 1927 so gospodje kandidatje SLS počastili tudi našo župnijo. V gostilni Perger so komaj zbrali nekaj svojih ožjih somišljenikov, ki so pripeljali tudi marsikaterega radovedneža seboj. Gospodje Neudauer, Novak in kaplan Hrastelj so nas ohsuli s kopico kričavih besedi. Najbolj se je odlikoval g. kaplan Hrastelj, ki je veličal zasluge SLS in dr. Korošca do devetih nebes, še celo pridobitev oblastnih skupščin je vtihotapil med klerikalne zasluge. 0 drugih strankah ni vedel ničesar dobrega. Vsi so končali svoje govore z mogočnim pozivom, da vsi volijo SLS, ker je to edina zveličavna in poštena stranka slov. naroda. Vprašali bi samo gospode, odkod tolik napuh sedaj, ko se gre za volitve? Takrat, ko smo težko spravljali svoje pridelke, ko nami je kuga uničevala' živino, toča polja in po-vodnji travnike, kje pa ste bili takrat s svojim vsemogočnim blagoslovom? Celi dve leti govoričite samo in besedičite, napravili niste niti drobtinice za kmeta. Samo z ob- rekovanjem se hvalite in sovraštvo sejete med ljudstvo. Iz Ormoža. V »Slovencu« in »Gospodarju« se hvali SLS, da sta kandidat Rojs in Kelemina komaj zbobnala piši in beri: pet poslušalcev. Kateri je bil navzoč, ve, da shoda ni sklical Kelemina, ampak Rojs sam in sem kot'govornik nastopil sam. Proti meni je poklicala SLS poslanca Bedjaniča,* ministra Vesenjaka in kandidata Janžeko-viča* kljub temu pa .še minister,ni vlekel, ker je na rrtOjem shodu bi- sko kmečko stranko kot en niožlj lo Vsaj toliko poslušalcev kot pri esftlesarjjLh in lg ep&mu, domačinu se mora g. minister zahvaliti, da se mu ni celi komplot postavil na glavo. Slabo spričevalo za SL£L da si >ra v poročanju-poslužiti,jazi vn ž njo pomagati. —: TvanRoJs. Iz trebanjske fare. Naš gospod kaplan nima sedaj drugega posla, kakor da rešuje zavoženo politiko Slovenske ljudske stranke. Vse vasi je obredel in povsod je hotel ljudem vsiliti gosposko politiko SLS in streti zavedno kmetsko stranko. Pa marsikje je naletel na trd oreh in zavedni kmetski možje so ga podučili, da on spada v cerkev in šolo, kjer naj podučuje krščanski nauk, v kmetsko gospodarstvo pa naj se ne vijka, o katerem nič ne razume. Posebno temeljito so ga podučili na Blatu, da kmet spada v kmetsko stranko. Priprost krnet je nastopil kot govornik, pa s svojimi izvajanji tako temeljito obračunal z gospodom kaplanom, da je sam kaplan priznal, da nima prav in da 'kmetsko ljudstvo s pa da samo v kmetsko stranko. Dopis iz Št. Lovrenca. Takega vzornega reda in mira ni v nobeni fari kot pri nas. V cerkvi smo dosedaj slišali Ie božjo besedo, v nedeljo 16. t. m. pa se ie zazdelo upokojenemu župniku šašlu, ki pri nas kaplamuie, da spremeni cerkev v politično agitačno gostilno. Na prižniei je začel z agitacijo za propadajočo SLS. Gospod župnik, svetujemo Vam, da spoštujete svetišče in prižnico uporabljate le za božjo besedo, če pa čutite potrebo politizirati, pa pridite na shode, pa tam povejte Vase misli. Tam se bomo pa z Vami drage volje pogovorili o vsemu, če Vam bo prav tudi o Vašem spominu, ki ste ga pustili v Adlešioih. Vsak pometaj najprvo pred svojim pragom. in razno. LOTERIJA NAŠE KMETSKE MLADINE. Da bo mogla naša kmetska mladina vršiti prevzeto nalogo: vzbujati stanovsko zavest, širiti izobrazbo, vzgajati se v pravem kmetskem duhu in s tem dvigati splošno blagostanje našega kmetškega ljudstva, je priredila Zveza društev kmetskih fantov in deklet loterijo. Žreftanle te loterije bo na Svečnico m Ž.-fbruffria 1027, torej čez 14 dni. Vse one, ki-so prejeli srečke s prošnjo, da jih razprodajo, prosimo tem potom, da pošljejo denar za razprodane sirečke po poštni položnici, ki so jo prejeli Obenem s s|eč-kami, najpozneje do nedelje, ]§ne 23. t. m. Nerazprodane šrecke jino-rajo do tega dne vrniti Zvezi iru-Štev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. Opozarjamo, da bodo .vse one srečke, ki jih prejemniki ne bodo plačili Zvezi, niti jih ne trnili, proglašene že pred žrebanjem za neveljavne. Zato je v interesu razpi-odajalcev kakor tudi lastnikov srečk, da zadevo z obratno pošto uredijo, ker se v nasprotnem slučaju lahko zgodi, -da bi bila sicer njihova srečka izžrebana, a bi kljub temu dobitek ne mogel biti"izplačan,""ker ni bila srečka Zvezi plačana. sicer ukinjena, vendar dobivajo italijanski delavci, ki so bili z njo v zvezi, 'še vedno ponudbe iz Rotter-dama. Očividno-gre za goljufe, ki pod pretvezo, da hočejo pomagali izselienikom, izvabljajo od njih de-Kmetškega lista«! Prosimo Vas, I nar, potem pa zginejo. Ker odha- Iz ArgCntiiuje smo prejeli sle-[deče pismo: Slavno uredništvo da nam pošljete list tudi semkaj v Argentinijo, da bomo z večjim veseljem delali, ko bomo brali Vaš list Tudi bomo poročali našim tovarišem Belokranjcem, kako se nam tukaj godi. Z najlepšimi željami za uspehe v Novem letu: Jože -Križan, Jože Marentič, Danijel Skala in Jože Šegina. Podhom pri Bledu. Pretočeni teden se je vršila pod predsedstvom tov. Ažmana zelo važna seja osrednje sirarske zadruge za radovljiški okraj pri Žaleharju. D odločile so se cene za I. in II. vrstni bohinjski sir za leto 1927. Sklenilo se je prirediti sirarski tečaj, da se doseže enotnost po vseh zadrugah. Sprejel se je načrt varstvene znamke. Izvolil se je odbor 3 mož in srezkega ekonoma za kontrolo po zadrugah, ki naj določijo vrsto sira. Končno pa je bil na predlog bohinjskih zastopnikov soglasno sprejet minister Pucelj kot častni član osrednje zadruge, to pa v zalivalo, ker se je izkazal kot edini slovenski minister, ki je razumel, kaj se pravi podpreti gorenjsko si-rarstvo. Tozadevna diploma se mu izroči ob priliki bfagoslovljenja novega sirarskega doma v Podhomu. Vidi se, da je postala Gorenjska jajo tudi Jz naših krajev delavci v Belgijo in Francijo, se tem pcfom najresneje svarijo pred temi'goljufi. Koncentrirano ocetno kislino je pila mesto vina. Olga Magdalenič, '34 letna žena godbenika v Zagrebu, je te dni do belega dne krtka-la. Dbpoldne si je poželela kot marsikak krokar, salate. Zato ■ si je kupila v bližnji trgovini kozarec ocetne kisline. Postevila ga je na: mizo, na kdteri je stalo izza noči več kozarcev z ostanki vina. Ko je hotela utešiti svojo hudo žejo s po-žirkom vina, je pograbila kozarec s koncentrirano oCetno kislino ter hotela napraviti par krepkih požir-kov. Pri tem je zadobila tako težke opekline, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. Njene poškodbe so težke. Lesce. 27. decembra se je vršila seja planinskega odbora, katero je vodil predsednik Ažman. Določilo se je med drugim, da se v letošnjem letu da s nagrade res dobrim pastirjem, ki so se izkazali na tem polju. Tozadevne okrožnice so se odposlale vseh županom radovljiškega okraja. Ko pride odgovor, se določi dan-za razdelitev premij. Službena leta duhovnikov. V mi- Knjige Kmetijske Matice so ra^ipo ^rifetneajL&lu tov^BmW te dni^odpi- poslane. Vsak naročnik jih dobi pri'.pravi sirarski parlament, ki ima fc^flt. Pn" raifim nmpripniVu nri iihUmi; r^i™; nabiti '!-r, 'znanm smzbenin let svečenikom onem poverjeniku, pri katerem jih j tudi dokaze, da je nekaj naredil in je naročil,, proti povrnitvi poštnine, brez obljub. Vsa čast Gorenjcem delnis^hol^Talinnion« v Iz verodostojnega vira naročil, naj sporoči to z dopfenicojsmo izvedeli, da se gotovi krogi in-»Kmetijski Matici«, v Ljubljani, Po- teresirajo za nakup delnic tega ljanski nasip 8. Gg. poverjenike pa podjetja. Nam ni znainp, kaj name-prosimo, naj takoj začnejo z nabi-!ravajo s tem nakupom, ali eno je ranjem naročnikov za tekoče leto. sigurno, da prežijo ti krogi zopet Knjige »Kmetijske Matice^ bpdo iz- na eno domače podjetje. Znano je, šle letos najpozneje do 15., »o vem- 'da ima Vzajemna posojilnica, ki za-bra. Zato^ se bo tudi nabiranje na- .stopa ekstremni klerikaližem SLS, rnPTllVnv m TI r\ (Vrv nroi 7dl'lniml a Tt- o _ norlr\ rvl ./St t i nn uonin r\ tali /^alni/i Ali ročnikov mnogo prej zaključilo kakor se je latisnco leto. 1 Iz Št. Ruperla pri Mokronogu nafti nadpolovično večino teh delnic. Ali imajo morebiti ti krogi, ki se inte-resirajo za nakup imenovanih del- fi JeTe- nic, dober nos? Zanimali se bomo^ Wllni. koll2