DECEMBER
16	C Evzebij
17	P Kv.-Florijan+©
18	S Kv.-Gracijan +
19	N 4. Adventna
20	P Julij
21	T Tomaž
22	S Servul
23	C Viktorija
24	P Adam in Eva +
25	S Božič _
2« N Ned. po Božiču
27	P Janez Evans.
28	T Nedolžni otroci
29	S Tomaž "Kant.
30	C Liberij
31	P Silvester +
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI
&tiU>j Za vero 1» narod. — ta pravico in ranico — od boja do tmaath
GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 246.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 23, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Novi gradbeni zakon bo nudil priliko, da si lahko postavijo svojo hišo tudi revnejši ljudje. — Pri hišah do $6000 se bo potrebovalo samo 10 odstotkov gotovine. — Preostanek bo zavarovala vlada, za kar ima miljarde na razpolago.
Washington, D. C. — Novi gradbeni zakon, ki se je točasno obravnaval v kongresu, bo velikega pomena za prebivalstvo v splošnem, zlasti pa še za nižje sloje, ker je njega namen, pospeševati predvsem graditev manjših stanovanjskih hiš. Zato so oblasti podale v razumljivem jeziku razlago, kako se bo poslovalo po tem zakonu. Predlog za gradbeni zakon je bil sprejet od poslanske zbornice preteklo soboto; ta teden je bil v debati v senatu in v sredo tudi tam odobren.
Glavna določba zakona je ta, da bo vlada zavarovala za graditev ali nakup kake hiše pod vrednostjo $6000 posojilo do 90 odstotkov. Kdor si bo torej hotel nabaviti hišo do omenjene cene, bo moral imeti 10 odstotkov vrednosti v gotovini. Za preostali znesek Pa se lahko obrne na kako banko, stavbinsko društvo, ali kak podobni zavod, kjer bo dobil posojilo (mortgage). Za $6000 hišo bo torej dobil posojila |$5,400. >
Za to posojilo bo plačeval po 5 odstotkov obresti in poleg tega en četrt odstotka premije na vladno zavarovalnino: skupno torej* 5 in en četrt odstotka. Lastnik take hiše pa se obenem obveže, da bo moral imeti plačane davke za eno leto v naprej in da bo hiša zavarovana proti požaru; tozadevni zavarovalninski prispevki bodo vključeni v njegova mesečna plačila na posojilo. Ta mesečna plačila se bodo določila tako, da bo celo posojilo plačano (amortizirano) v teku 20 let.
Pri hišah, ki bodo veljale nad $6000, toda ne več kakor $10,000 bodo glede posojila do $6000 veljale gornje določbe. Za preostanek nad tem zneskom pa bo moral imeti tisti, ki si izposodi, 20 odstotkov na roki. Od ostalega ne bo plačeval samo en četrt od-
MIR, TODA PRIPRAVLJENOST
Amerika mora paziti, kaj se
godi po svetu, pravi predsednik.
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je. v torek izrazil, da si sicer pretežna večina ameriškega prebivalstva želi mir z vsemi državami, vendar pa je istočasno Amerika doslej zavrgla še vsako trditev, da bi si mogla zavarovati mir s tem, da za-tisne oči pred dejstvom, da smo del širnega sveta in bi se Amerika sama vase zaprla. To mnenje je izrazil predsednik v pismu, ki ga je poslal bivšemu republikanskemu kandidatu Landonu, ko mu je ta zagotovil svoje sodelovanje pri razburkani mednarodni situaciji. Predsednik je Lando-hu izrekel zahvalo za njegov korak.
-o-
STAVO NA KONJE NAME-RAVAJO UZAKONITI
Chicago, 111. — Tukajšnje mesto je izdelalo načrt, po katerem upa dobiti v svojo blagajno letno do dva milijona dolarjev, in sicer iz take .trgovine, ki je bila doslej strogo protizakonita in je bila policija stalno za petami tistim, ki so se bavili z njo, namreč iz stave na konjske dirke. Mestni finančni odbor je pretekli ponedeljek izdelal že vse podrobnosti glede tega načrta in ga je nato drugi dan predložil celokupnemu mestnemu svetu. Gori omenjeni dohodek za mesto se pričakuje, da, bo prišel iz pristojbin za licence, katere bodo morali "brokerji" plačati.Pov-darja pa se, da bodo dobili licenco le taki, ki nimajo nika-kih zločinskih rekordov. Tako bo mesto končno uzakonilo posel, ki se je doslej smatral za zločin, in bo z njim poleg
tega še za svojo blagajno do-stotka, marveč pol odstotka ^ dohodke.
Premije za vladno zavarovalnino, dočim bodo obresti iste. Pri $10,000 vredni hiši bo moral torej v gotovini imeti $1,400 in za preostanek bu dobil posojilo.
Zavod, ki bo denar posodil, je popolnoma siguren, da ne bo izgubil, kajti celi riziko vzame vlada na svoje rame. V to svrho je v zakonu danih vladi na razpolago dve miljar-di dolarjev in ta znesek ima predsednik pravico še zvišati, ako bo potrebno.
Od nekaterih strani se je slišal ugovor, da bo graditelj take nove hiše lahko vlado sleparil, ako bo hotel, in sicer zlasti v tistih državah, kjer so zakoni glede "foreclosure" zelo prizanesljivi. Za primer je navedena država Michigan, kjer lastnik hiše lahko živi v njej še 20 mesecev po "foreclosure", ne da bi plačal na jemnine. Tako bi na sleparski
JAPOOTKA
SNUJENAČRTE
Proti Kitajski ne bo odnehala,
dokler se ta ne poda.
Tokio, Japonska. — Tukajšnji vladni kabinet je imel ta torek svojo sejo, na. kateri so se sestavili nadaljnji načrti glede vojne na Kitajskem. Kolikor se ugotavlja, je vlada odločena, da bo nadaljevala z vojno, dokler se Kitajska ne bo podala. — Isti dan pa so prišle semkaj nove vesti o pripravljanju Rusije. Poročila govore, da zbira Rusija veliko število svojih bojnih ladij ob sibirski obali, in da so prispeli na vzhod tudi novi oddelki aeroplanov.
-o-
POVEST O DIVJEM KOZLU
Chicago, 111. — Martin Kib-niker, ki ima salun na 2860 W. Cermak Rd., je šel koncem novembra v Wisconsin na lov*in prinesel nazaj lepega divjega kozla, na kar je oglašal, da bo 11. decembra postregel svojim gostom s pristno divjačino. V dokaz temu je obesil kozla zunaj pred svojim salunom. Do te gostije pa ni prišlo, kajti 5. decembra je obešeni kozel-izginil. Oblasti so nato iskale sledove in zadnji teden ugotovile, da podobno truplo visi v kuhinji Franka Bernarda, 1901 W. 21st Pl. Toliko časa, dokler se identiteta ne ugotovi, je vzel kozla lovski nadzornik pod svojo pokroviteljstvo, Bernard pa je bil začasno kaznovan le z globo $25, ker je protipostavno imel divjega kozla v svojo posesti; nadaljnje bo seveda še sledilo, ako se bo ugotovilo, da je bil kozel res ukraden.
-o-
TOWNSEND V BOLNICI
Chicago, 111. — V bolnico v Evanstonu je bil zadnji ponedeljek pripeljan dr. F. E. Townsend, znani propagator za starostno pokojnino. Baje si je pri padcu zlomil več reber. Mož je star 70 let.
DUHOVNIK DOSEGEL ČASTNO MESTO
Washington, D. C. — Rev. Wm. R. Arnold *je postal s tem četrtkom vrhovni vojaški kaplan armade Zed. držav. To je prvi katoliški duhovnik, ki je dosegel to mesto. Rev. Arnold je bil rojen leta 1881 v Wooster, O. Njegova služba ga postavlja v čin polkovnika.
KRIŽEMSVETA
—	Tokio, Japonska. — V vasi Tomita je v torek zgorelo ali bilo pogrešanih 48 otrok, ko se je med kazanjem nekega vojnega filma film vnel in se je požajf razširil na celo šolsko poslopje, v katerem je bilo ob tistem času okrog 450 oseb.
—	London, Anglija. — Kakor se je v ponedeljek izrazil zun. minister Eden, se je An glija v večjem obsegu vrgla na tujezemsko propagando na radio, da zaustavi vpliv nemške in italijanske propagande.
—	Moskva, Rusija. — Sovjetski podkomisar za notranje zadeve je zadnji ponedeljek povdaril, da se kapitalistične države v čimdalje večji meri poslužujejo špijonaže. V Ameriki, zlasti na njeni zapadni obali, je dejal, kar mrgoli japonskih špijonov.
--o-
SIJAJEN POGREB ZA LUDENDORFFA
Berlin, Nemčija. — Kakor je bilo že na kratko poročano, je v ponedeljek pobrala smrt v neki bolnici v Mlinchenu znanega nemškega generala E. Ludendorffa, ki je dosegel starost 72 let. Vršijo se priprave da se bo umrlemu priredil podoben sijajen pogreb, kakoršnega je imel Hinden-burg, in se ga bo udeležil Hitler sam z drugimi nazijskimi veljaki. Dolga leta, namreč od 1931 do 1937, je bil Luden-dorff sprt s Hitlerjem in je večkrat ostro kritiziral nazij-ski režim; meseca marca sta končno prišla oba moža do sprave.
OBTOJA
FEDERACIJO
CIO žigosa federacijo, da se je zvezala z delodajalci, in obljublja, da se bo delavstvo politično udejstvovalo.
Washington, D. C. — Z
ostro obsodbo delavske federacije, da se je ta zvezala s tiranskimi delodajalci in "torij-skimi" politikaši, da jim je pomagala ubiti v poslanski zbornici delavski zakon, ki bi imel izboljšati mezde in delovni čas, je glasilo CIO organizacije v srditem uredniškem članku ta torek povdarilo, da se delavstvo, pričenši s prihodnjim letom, ne bo več zanašalo na obljube politikarjev, marveč se bo samo politično udejstvovalo.
"Odslej naprej se bo delavstvo manj zanašalo na politične obljube,"pravi člankar, "in bolj v organiziranje svoje lastne neodvisne volilne moči potem delavske nestrankarske lige, — da bo gledalo, da se take obljube držijo, da bo pazilo na tiste, ki jih prelomijo, in da bo stopilo v o-spredje s svojim lastnim konstruktivnim programom za boj proti brezposelnosti in depresiji."	H"
Povdaril je dalje tudi, da se bodo v letu 1938 pogosto omenjala imena tistih, ki so glasovali proti delavskemu zakonu.
ŽENSKA POSTALA SLAVNA
Alton, 111. — Iz raznih krajev sirom cele Amerike je prejemala zadnji ponedeljek Mrs. Irene Kite številne čestitke,brzojavne in telefonske, za svoj nenavadni čin, ki ga je izvršila preteklo soboto zvečer, ko je s sekiro razbila "slot-mašine" v deseterih tukajšnjih salunih. Od policije je bila oproščena, ker se ni nihče našel, da bi vložil tožbo proti njej.	■ _
-o-
Oglasi v "Amer. /Slovencu" imajo vsikdar »uipeh!
iz Jugoslavije
Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki je užival spoštovanje in popularnost v vsej Jugoslaviji, je umrk — Usodna posledica uživanja mišnice. — Smrtna kosa. — Razne druge novice in vesti iz starega kraja.
JAPONCI SE OPRAVIČUJEJO
ZVIŠANJE CEN ZA TAKSIJE
Chicago, 111. — Mestni odbor za transportacije je pretekli ponedeljek končno^ rešil vprašanje cen za vožnjo s taksiji, o katerem so se vršile razprave že dalje časa. Odločil je da se sme začetna cena pri vsaki vožhji zvišati za pet centov, dočim bo ostala cena za milje ista kot doslej. Obenem se je ukrenilo, da morate družbi Yellow in Checker vzeti s cest do 1. marca 1,666 svojih taksijev, na kar jih bo ostalo v obratu še 3000.
način bil pri hiši nizke cene na dobičku, ker bi ga ne stala več kakor 10 odstotkov prvega naplačila. Oblasti pa so izrazile mnenje, da jih je kaj malo, ki bi hoteli tako slepariti.
j d —---
Japonski poslanik, Hirosi Saito, ko so v uradu državnega departmenta, kjer je čakal na tajnika Hulla, jemali časnikarji njegovo sliko. Poslanik je obiskal Hulla, da mu izreče globoko obžalovanje v imenu svoje vlade zaradi potopitve ladje Panay. , ..
Nadškof dr. Bauer umrl
Ljubljana, 8. dec. — Snoči je prispela iz Zagreba vest, da je včeraj popoldne nenadoma izdihnil svojo dušo zagrebški nadškof in hrvatski katoliški metropolit dr. Ante Bauer Z njegovo nenadno a mirno smlrtjo, se je zaključilo deila in preizkušnj polno žiVljenje dobrega, plemenitega cerkvenega dostojanstvenika, ki je užival spoštovanje ne samo med hrvatskim narodom, ampak po celi državi, tudi med nekatoliki. Nadškof Bauer je bil vzor hrvatske duhovščine. Poleg velike š irokogrudnosti ga je odlikovala tudi plemenita inteligenca, s katero je mirno motril tudi najburnejše dogodke,ki jih je doživljal od mladih nog do sive starosti. Splošno znan in spoštovan je bil zlasti tudi zaradi velikega človekoljubija, ki ga je izkazoval ob raznih prilikah.
Rojen je bil v Breznici, blizu Bele Krajine leta 1856, a se je s starši kmalu preselil v Varaždin, kjer je študiral gimnazijo in jo dovršil v Zagrebu. Tam se je tudi učil bogoslovja in bil 1. 1879 posvečen. Potem je šel študirat na Dunaj, kjer je bil promoviran za doktorja. Vrnil se je v domovino kjer je nato služboval v Zagrebu in drugod ter bil leta 1911 postavljen za koadjutor-ja takratnemu zagrebškemu nadškofu Posiloviču in po njegovi smrti 1. 1914 zasedel njegovo mesto. Tako je postal u-pravnik ene največjih škofij v takratni monarhiji. Ko so nastopila trda vojna leta groze in pomanjkanja, je pokazal svoje blago srce za številne siromake, ne samo iz 'Zagreba in hrvatskih krajev, marveč tudi za najbolj trpeče in gla-dujoče v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Sledeč zgledom velikega jugoslovanskega vla-dike Josipa Jurija Strossma-yerja, je tudi dr. Bauer prispeval velik delež k hrvatski kulturi. V zedinjeni državi je postal metropolit in si je pridobil splošne simpatije ljudstva. Zelo je bil čislan tudi na Slovenskem, kamor je zahajal vsako leto. Njegovo mesto je zasedel dr. Alojzij Stepinac, ki mu je bil poprej postavljen za pomočnika ter je sedaj z njegovo smrtjo avtomatično postal zagrebški nadškof. — Bodi nadškofu dr. Ante Bauerju, plemenitemu cerkvenemu knezu ter velikemu domoljubu in človekoljubu ohranjen tudi med Slovenci časten spomin.
-o-
Od strupa je umrl
Maribor, 3 dec. — Iz Koga nam poročajo o tragični smrti, ki je zadela 32 letnega viničarja Alojza Zemljiča. V naših krajih je med nekaterimi ljudmi razširjena navada, da uživajo v majhnih količinah mišnico v veri, da jim daje moč in zdravje. Zlasti
se navadijo na ta strup konjski hlapci, ker dajejo mnogi gospodarji konjem mišnico, češ, da se bolj rede in lepše izgledajo. Take navade se je navzel tudi Zem-ljič, ko je pred leti služil za konjskega hlapca. Pretekli torek je prišel Žemljic k svojemu sosedu Borku, ki je kuhal žganje, ter je izpil kozarec žgane pijače, nato pa se je vrnil domov. Kmalu pa so zaslišali sosedje od Zemljičeve hiše klice na pomoč ter so videli, da podi Zemljič svojo ženo Marijo s kolom v roki okrog hiše. Žena je presunljivo klicala, nakar so prišli sosedje ter so Zemljiča prijeli. Bil je čisto zbesnel, pene so mu šle iz ust ter so vsi mislili, da je znorel. Zaradi tega so ga zvezali z verigo, ki jo je prinesla žena ter so ga položili v sobi na posteljo, kjer pa se je takoj onesvestil. Čez kake pol ure je prišel zopet k zavesti ter je povedal vzrok svojega besnjenja. Za-vžil je preveliko količino mišnice ter se je na ta način nehote zastrupil. Naglo so nju začele pojemati moči, zaman so bila vsa protisredstva, ki so mu jih domači in sosedje dajali, ter je v nekaj minutah izdihnil.
Okradena
Posesfcnica St. Pihler, nekje od Sv. Urbana pri Ptuju, se je nekega dne že v zgodnjih jutranjih urah podala v mesto na sejem ter je ob enem hotela poravnati svoje davčne obveznosti. Ko je pri blagajni zbirala denar s čekom, ji je nekdo izmaknil vso gotovino, okrog 2000 dinarjev.
-o-
Nesreča
Pri delu v gozdu se je težko ponesrečil 46 letni drvar Janez Trbovšek iz Podplanine-in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
-o-
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem
Sv. Martin je krstil vino, a je žal letošnji pridelek precej oster in kisel, tako da ga bomo, kakor nekateri hudomuš-neži pravijo, brez solate bolj težko uživali. — Pa tudi čebelarji se letos nič ne pohvalijo in so morali kupiti sladkor, da bodo čebele mogli prehra-niti preko zime.
-o-
Obletnica nadškofa Sedeja
V nedeljo 28. novembra je preteklo šest let, kar nas je zapustil naš nepozabni vladi-ka Borgia Sedej. Nadškof Margotti se v svojem nadškofijskem listu spomnil tega dne in izrazil upanje, da se bo ta dan, ker je ravno nedelja, zbralo obilo vernikov okrog groba dobrega nadpastirja v svetišču na Sveti gori. Slovesna sv. maša zadušnica je bila v goriški stolnici drugi dan, v ponedeljek, 29. novembra, ob 8 zjutraj. _ ,. _
Stran 2
"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 23. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING
CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto....................................$5.00
Za pol leta _________________________________2.50
Za četrt leta ..................................1.50
Za Chicago, Kanado in Evrtpo:
Za celo leto _______L_______________$6.00
Za pol leta __________________________________ 3.00
Za četrt leta ................................ 1.75
Posamezna številka ....................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
For one For half
Subscription:
year ---------------
a year ___________
..$5.00 . 2.50 _ 1.50
For three months _______________
Chicago, Canada and Europe:
For one year________ ______$«.t0
For half a year ___________________ 3.00
For three months__ ________1.75
Single copy ______________________________ 3«
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dtposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo a* vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Totalna vojna
Z rastočo kulturo in civilizacijo so ljudje hoteli na neki način tudi vojno počlovečiti. Ako bi ne bilo mogoče vojn že preprečiti, naj bi veliko zlo vsaj ne seglo predaleč Po mednarodnih dogovorih so bila — v miru kajpada — sklenjena gotova pravila vojskovanja, na katera so pristale vse civilizirane države. Po mednarodnem vojnem pravu se je kot prvi pogoj za sovražnosti med dvema državama zahtevala izrecna napoved vojne. Dalje so bile sovražnosti z orožjem dovoljene le nasproti vojaštvu, ki je kot takšno označeno po uniformi in orožju. Prepovedano je bilo obstreljevanje neutrjenih mest in krajev, dalje kolon ir> zavodov, ki bi bili označeni z znakom rdečega križa. Države so se tudi zavezale, da bodo z ujetniki človeško in viteško postopale, da ne bodo uporabljale strupenih plinov in krogel, ki povzročajo strašne in neozdravljive rane (dum-dum krogle).
Že svetovna vojna je pokazala majhno praktično vrednost teh dogovorov, ki dejansko niso imeli druge sankcije, kakor poštenje in moralo vojskujočih. Že leta 1914 je bilo proglašeno geslo: Treba je čimprej doseči zmago in to z vsemi sredstvi. Vemo, da nihče več ni upošteval ženevske konvencije o varstvu Rdečega križa, vse yojsku-joče države so uporabljale strupene pline in vsakdo je porušil za nasprotnimi sovražnimi črtami, kolikor je mogel. Blokada velike antante^s, centralnima velesilama in nemška vojna s podmornicami sta bili naperjeni ne le proti vojaštvu na bojišču, amp&k sta neposredno hoteli zadeti tudi civilno prebivalstvo v zaledju. Z drugimi besedami: to, kar se dandanes z vojaško tehničnim izrazom imenuje totalna vojna, to so dejansko izvajale vse vojskujoče države že med svetovno vojno, in.sicer z vsemi sredstvi in pripomočki, ki so jim bili na razpolago.
In vendar je bil velik del Evrope pred dvemi leti ogorčen, ko so Italijani napram Abesincem proglasili "totalno'' vojno. Iz že povedanega je razvidno, da je to ogorčenje bilo pri večini velesil popolnoma neiskreno. Toda kljub temu se je svet upravičeno zdrznil in to ob spoznanju, da more načelo "totalne vojne", izvajano z modernimi vojnimi sredstvi, tudi takšnimi, ki jih svetovna vojna še ni poznala, dovesti do uničenja celih narodov in vseh kulturnih dobrin, ki jih je v teku stoletij ustvaril človeški duh. Mislimo tu pred vsem na strahotne učinke letalske vojne. Letalska tehnika je bila po svetovni vojni tako izpopolnjena, da je mogoče z letali zajeti vse sovražno zaledje, da, vso sovražno državo. V teh razmerah pomenja priznanje k totalni vojni največjo nesrečo za* vse človeštvo. Kar pomen ja "totalna vojna" v jeziku vojnih rokodelcev, je strahota vseh strahot. Tu velja načelo: vse je dovoljeno, samo da zlomiš nasprotnika. liazlike med vojaštvom in civilnim prebivalstvom, med bojno črto in zaledjem, med utrjenimi in nezavarovanimi mesti ni več. Še hujše! Nasprotnika stremita za tem, da v prvi vrsti zadeneta mirno prebivalstvo, nezavarovane kraje, važna cestna in železniška križišča, gospodarske naprave daleč v ozadju. Totalna vojna gre celo v prvi vrsti za tem, da zadene življenje sovražnega prebivalstva, medtem ko vojaštvo na bojiščih igra le še drugovrstno vlogo. Vsa država je naenkrat spremenjena v bojišče, \e da brez strelnih jarkov, brez be-toniranih zaklonišč, brez obrambnih topov in strojnic. Proti vsakemu starcu, ženski, otroku in dojenčku se nastopa kakor proti sovažniku, vsem grozi uničenje. Ako na enak način odgovarja tudi nasprotnik, potem se lahko zgodi, da bo v bodoči vojni zmaga kogarkoli le Pyrrhusova zmaga, ki ne bo v nobenem razmerju z žrtvami. Še verjetneje pa je, da bi bodoča totalna vojna v Evropi končala s popolnim uničenjem obeh nasprotnih taborov in popolnim uničenjem evropske kulture in blagostanja.
V poslednji dobi smo doživeli dve "totalni" vojni, ki pa se nista mogli razbesne;ti do skrajnosti, ker je v vsakem primeru bil le en nasprotnik, ki je razpolagal z v ta namen potrebnimi vojnimi sredstvi. Bila je to vojna v Abesiniji in sedanja vojna na Kitajskem. Italijani so sami priznavali, da se jim je v prvi vrsti z njihovim izvrstnim letalstvom posrečilo streti odpor abesinskih rodov. Naglica, s katero so Italijani zasedli do tedaj skoraj nepristopno abe-
sinsko višavje, obdano okrog in okrog' od ogromnih pustinj, je presenetila vojaške kroge po vseh državah sveta. To je storilo letalo, s katerim so Italijani premostili velike daljave in zanesli brezobzirno vojno v stotine kilometrov zadaj ležeče pokrajine. Z neprestanim bombardiranjem in obstreljevanjem so štrli moralo in odporno silo napol divjaških rodov in le poedinci so imeli še voljo upirati se silni vojaški in tehnični premoči.
Nekaj sličnega se dogaja zdaj na Kitajskem. O strahotah japonsko-kitajske vojne vemo prav za prav le malo. Število 800,000 izgub na kitajski strani nam pa da misliti, da je japonska totalna vojna v resnici nad vse "učinkovita" ! Kitajsko ozemlje je silno gosto naseljeno. Polno je velikih mest z več sto tisoči prebivalcev. Kakšno strahotno razdejanje morajo v takih pokrajinah in mestih, kakor so Šanghaj, Kanton, Nanking povzročati zračni napadi! Na stotine hiš je v plamenih, po cestah se valja na tisoče ljudi v lastni krvi, drugi umirajo zastrupljeni s strupenimi plini. Podoba strahote in groze, ki bi se jutri mogla ponoviti v katerikoli deželi. Razlika je le v tem, da bi taka vojna bila še mnogo bolj krvava, ker bi napadalec zadel na enako oboroženega nasprotnika, ki bi se zavedal, da mu gre za biti ali ne biti...
Pri praksi, ki jo je pokazala že svetovna vojna in pri sedanjem stanju mednarodne morale, ki se opira izključno le na moč in prav nič na pravico — ni niti misliti, da bi nova vojna v Evropi ne bila "totalna vojna". Med evropskimi narodi ni niti toliko skupnosti in medsebojnega spoštovanja, kakor so jo pokazali Španci v državljanski vojni, ki so izjavili, da Španec proti'Špancu ne bo uporabljal strupenih plinov. Totalna vojna je sicer izraz babarstva in popolne materialistične posurovelosti, vendar si nikar ne domišljajmo, da Evropa že ni do te stopnje "naprecjova-la". Saj so bili veliki evropski narodi prvi, ki so proglasili in še danes proglašajo načelo, da je vsakomur vse dovoljeno, kar služi namišljeni veličini lastnega naroda. Rešiti pred uničenjem bi moglo Evropo le spoznanje o usodni skupnosti vseh njenih narodov, in to .v sreči in nesreči! Seveda bi pa za tako spoznanje bila potrebna skupna ideja, enotna miselnost o enotnem kulturnem, človečanskem in ne nazadnje o krščanskem poslanstvu, ki ga ima Evropa se tudi danes V svetu. Toda te zavesti ni več. Zato pa morajo evropski narodi živeti v strahu pred "totalno" vojno, to je pred samouničenjem.
ZANIMIV DOPIS OD SV.
LOVRENCA V CLE-VELANDU
Cleveland, O.
Kratki naj bodo dopisi. Tako pravijo ljudje. Med tem pa vsak potegne svojega in misli, da je njegov take vsebine, da ga zahteve bralcev no zadenejo. No ja. Začel smo.
Božič je pred nami. Ta veseli praznik ima letos sicer drugačne okoliščine, kot po navadi. Vsekako pa je prav radi slabih delavskih razmer treba delavcu, in nam vsem, tolažbe, katero nudi Rožič. Rojstvo Kristusovo nas spominja na dejstvo, da j p Zveličar prišel iz nebes, kot usmiljeni naš brat, da nam pokaže pot v n,ebesa, kjer ne bo več kakih probl-mov, kako priti do kruha. Prava sreča nas čaka tam. Če pa ti kdo drugače govori, reci naj dokaže svojo trditev, z čudeži kakor je tudi Kristus svoje dokazal. "Glejte naprej sem vam povedal. Ako vam poreko, tukaj je Kristus (resnica) ali tam ne vrjemi-te."
Bcžič bo toraj napram slabim časom, ali pa morda prav radi slabih časov, vsakemu 'pametnemu kristjanu v tolažbo. To pa le tiedaj, ako ga po krščansko praznuje. Vsak dober katolik skuša na ta veliki praznik biti vsaj pri dveh mašah, dasi sicer ne greši tisti, ki je samo pri eni. Greši pa oni, kateri ni bil pri nobeni...ako je zdrav, seveda.
Pri nas, pri sv. Lovrencu, bomo imeli svete maše po sledečem r^ck\: o polnoči, slovesna maša. Druge maše pa bodo zjutraj ob 5, 6, 7, 8, 9, 11, 11:30. Toraj devet svetih maš in s tem dosti prilike za vsa cega, da tisti dan počasti svojega Zveličarja in Njegov prihod na svet. Popoldne ob 2 pa bodo slovesno pete litani-je Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Pri vseh mašah bo petje, ali slovensko ali pa angleško. Imamo dva večja kora in dva otroška, zato se bodo lahko izvrstili in preskrbeli božično petje, da bo vsem všeč, še onim, ki so tako bogaboječi, da samo v Bo-
žiču pridejo v cerkev.
Pri nas imamo več takih ljudi, ki se smatrajo za nevredne priti pred Boga vsako nedeljo in zato pridejo k večjim dvakrat na leto. In ko odhajajo iz cerkve na Veliko noč ali pa Božiču, se kar ču-dSjoj, !da jih Bog oče -očitno ne pohvali, da so tako dobri kristjani.
Toda, ali nisem rekel, da bo a dopis kratek? Samo še malo naj napišem, pa bom takoj odnehal.
Smrt se je vtaborila med naše ljudi in nam vzela prav v kratkem času pet dobrih faranov. Louis Champa, John Perko, Peter Bizjak, in Anton Vičiča in John Juk. Kar eden za drugim so šli in le eden od teh je bil šesdeset let star. Vsi so bili dolgoletni in vrli fara-ni. Izguba toraj ni samo za dom, ampak za celo faro. Šli so tja, da prejmejo svoje plačilo za zvestobo Bogu. "Ostani zvest do konca in dal ti bom krcno življenja," pravi Gospod. Dva izmed teh sta umrla nagloma. Eden na delu, drugi pa v spanju po noči. Umrla pa niista nepripravljeL no. Bila sta dobra, spolnovala božje zapovedi in Bog pravi: "ako hočeš iti v zveličanje, spolnuj zapovedi." Škoda jih je povsod. Ce pa pomislimo na današnji zbegani svet, jih skoraj zavidamo, ker so odšli k počitku, k Bogu v pravo domovino, kjer ni tuge ne bolečin. Naj počivajo v miru!
Ali ste že slišali kaj takega? Jernej Tomšič eden naših sosedov tukaj se je zadnja leta pritoževal, da ga zbada reumatizem. Pred nekaj časom se mu je začelo gnojiti na nogi v stegnu in ko' je obvezoval, je nekega dne pogledala šivanka iz njega. Sam ne ve kdaj in kako je šivan ka prišla v njega. Nekateri feudoipusni ljudje pravijo, da ga je žena imela za "pin kužen". Žena pa trdi, da se prav dobro razumeta ter, da Jerneja nikdar ni podila s kako ši-vanko. Šivanka je bila skoraj cela, za pale in pol dolga in edino le uho je odlomljeno. Čudno pa resnično!
Sedaj je pa konec mojega pisanja. Ker bo pa tudi kmalu konec leta zato bom še to rekel: Najlepše božične praznike in srečno in veselo novo leto vsim Slovencem po širni Ameriki, zlasti pa onim pri sv. Štefanu v Minnesoti pred vsem pa seveda, faranom sv. Lovrenca, kateri so vselej in povsod na prvem mestu v kolikor se tiče pisca teh vrstic. Bog vas živi vse in daj vsega kar je poti*ebno za dušo in telo. Amen.	J. J. O.
-o-
PITTSBURŽANI POZOR!
Pittsburgh, Pa.
Ko se je v začetku meseca junija mudil tukaj g. urednik Am. Slovenca, sem. bila ob tej priliki naprošena, da bi pridobivala nove naročnike za Amerikanskega Slovenca. Vršil so je tedaj namreč katoliški shod v Pittsburghu. Že takrat, ko sem prevzela zastopstvo, sem obljubila, da se
T-» V • X	V V«t
Božično voščilo
Župljanom sv. Štefana in vsem rojakom po Chicagi blagoslovljene praznike in srečno novo leto.
Obenem vse rojake v soseščini vabim k službi božji v našo cerkev.	•	,,. vr. ^
Red službe božje:
Maša zornica ob 5. zj. Naslednje maše ob 6, 7:30, 8:30, 9:30, 10:30, 11:30. Popoldanska po-božnost ob treh.
Za ta dan božični, ki je predvsem družinski praznik, pričakujemo tudi svoje po severu in za-padu razkropljene brate in sestre.
FATHER ALEKSANDER, župnik pri cerkvi sv. Štefana.
If ifci
bom oglasila v listu, kar pa sem odlašala vse do sedaj. Te dni sem pa prejela večje številc stenskih koledarjev Amer. Slovenca za prihodnje leto, katerega bodo gotovo v vsakem slovenskem domu pozdravili z veseljem, zlasti ga bo pozdravila vsaka gospodinja. Koledar dobe vsi naročniki lista ki spadajo pod moj delokrog. Obenem z raz-našanjem koledarjev bom tudi pobirala naročnino za list pri vseh onih, ki jim je že potekla, ali se jim kmalu steče. Tako bo vsem takim dana prilika, da obnove naročnino. Ta teden nameravam obiskati naročnike v Pittsburghu, North Side, Mil-valle, Blaw in Knox.
Dragi rojaki! Kakor menda že sami veste iz berila v Amer. Slovencu, bo kmalu začel izhajati novi mesečnik "Novi Svet". Prosim vas, zglasite se pri meni do 29. dec. in prinesite naročnino, ali k Mr. Joseph Bahorichu, ki je tudi zastopnik. Ustanovni-na za list je $3.00, naročnina $2.00, vse skupaj $5.00. Rečem vam, da vam ne bo žal tega lista, ker vam bo prinašal lepe romane in pa zgodovino slovenskega ljudstva v tej deželi. Ne bodimo zadnji v Pittsburghu. Navadno vsakdo hvali svoje mesto in ljudi in upam, da bo naša pittsbur-ška naselbina zavzela prvo mesto.
Kakor se bere, po drugih krajih zelo umirajo naši slovenski pijonirji. Tudi pri nas v Pittsburghu, ni izjeme. Tako je umrla tukaj Marija Lokar, rojena leta 1868, poročena meseca junija 1889, prišla v Ameriko 1898. Zapušča pet otrok, katerih eden je tudi glavni uradnik pri KSKJ in sicer Frank Lokar. Trije izmed njih so poročeni in sicer Frank, Joseph in Mary, ki je ostala vdova. Ostali sta še dve dekleti Justina in Rranca. Poleg omenjenih zapušča osem vnukov. Umrla je 24. novembra, zadeta od srčne kapi. — Pokojna se je vneto pripravljala za proslavo 40 letnice dr. Marije sedem žalosti št. 81, KSKJ, pa je ob 11. uri pred poldnem umrla v naročju svojega moža. Pokopana je bila 27. nov. iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete na 57. cesti in od tam na pokopališče St. Mary v Sharpsburg. Spadala je k dr. Marije sedem žalosti, št. 81, KSKJ, k dr. Slovani, št. 118, SNPJ in k društvu Krščanskih mater. Pokojna je bila tudi usta-
noviteljica zgoraj omenjenega društva KSKJ, bila dobra soproga in mati, dobra članica društva in dobra faranka. Kako je bila spoštovana je pokazal njen pogreb. Deset blokov avtomobilov jo je spremljalo in cerkev je bila pri pogrebni maši polna kot na kako novo mašo. — Naj pokojna sosestra počiva v miru in naj ji sveti večna luč. Preostalim sorodnikom pa moje sožalje.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem čitateljem lista.
Mary Cadonič, zast.
•-o-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Zadnje čase, to sem že sam opazil in ni treba da bi me kdo na to posebej spomnil, so postala novinarjeva poročila čedalje bolj redka. Kaj je temu vzrok, vam ne bom tukaj razkladal,ker bi mi še ne verjeli. Samo to bcm zapisal, da ;em hudo hudo "bizi". — To že tudi drugi pravijo pri nas, da je novinar "bizi". — Ker >e pa bližajo božični prazniki-5em vendar sklenil, da se o-?lasim in po katoliški navadi voščim vsem, ki te vrstice b«-vete, prav vesele in obilo blagoslovljene božične praznike. Naj bi Vas božje Dete rešilo vseh nepotrebnih skrbi in naj bi napolnilo Vaša srca z mirom božjim, katerega so oznanjali angeli ob njegovem rojstvu !
V starem kraju je bila na sv. večer polnočnica. Po nekaterih slovenskih naselbinah v Ameriki jo imajo še sedaj, Pri nas in menda sploh v Chicagi je ni. To je mnogim kakor spodtika in marsikateremu j0 postal božič enak drugim navadnim praznikom in nedeljam. Edino jaslice v cerkvi in pa nekaj božičnih pesmi, ki se še pojo, nam kličejo v spomin srečno preteklost, v kateri je toliko prelepih spominov, da jih ni mogoče popisati. Po domovih so v navadi pač božična drevesca, ki so pa vse preveč moderno okinčan*1« in prav nič ne pristcjajo božičnemu miru. Koliko bolj primerne božičnemu svetenii' večeru so jaslice, ob katerih nam duša vstrepeta v radosti in se srce poglobi v najsvetej-(Dalje na 3. strani)
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
iiM

(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BllllOUffhs
Todžgani po divjih krikih ki so zahtevali smrt Tarzanu, so se vojaki približali Tarzanu in sc ga skoraj dotikali z ostrimi sulicami. Tedaj se je pa vstopil med nje starejši črnec, ki je do-sedaj govoril s poglavarjem in rekel: "Nikar ga ne umorite, kajti, če je on Kavuru, se bodo nad nami maščevali!"
Komaj je stari črnec izrekel te besede, so vojščaki povesili sulice' in se umaknili od Tarzana. Vstopili so se zopet v krog in pričelo sc je posvetovanje. Nekateri so zahtevali njegovo smrt, drugi spet samo da bi ga pridržali, tretji pa celo da bi ga izpustili na svobodo, da bi se tako rešili precl Kavuru. . . .. _ ..^lljLl-lr.
V tem prepiru ki so ga med seboj imeli črnci, je Tarzan videl svojo rešitev. Ko strela je zagrabil najbližjega vojščaka med njimi in si ga dvignil pred seboj kot ščit ter si utiral pot skozi gnječo. Ni ga moglo zadeti nobeno orožje, da bi poprej ne zadelo črnca, ki ga jc držal pred seboj.
Tarzan je to tako hitro napravil, da se črnci niti zavedali niso, kaj sc jc prav za prav zgodilo in ko so uvideli kaj je, so bili silno presenečeni. Tarzan je pa sel skozi vso guječo, ]e še nekaj korakov mu jc bilo storiti do vrat, ko je začutil silen udarec na glavo, da sc je nezavesten zgrudil na tla.
Četrtek, 23. decembra 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
SPLOŠNO ZANIMANJE ZA NOVI MESEČNIK 'NOVI SVET' VSEPOVSOD
Slovenci v Chicagi, Milwaukee, v Aurori in po drugih naselbinah se priglašajo v lepem številu novemu listu. — Preberite današnji seznam priglašenih in odločite se tudi vi. — Za dobro slovensko stvar gre, ki je vredna in zasluži vse podpore.	~
Po enoletnem prizadevanju za ustanovitev novega mesečnika, kateremu so naročniki in ustanovniki že tudi določili ime NUVi SVET" prihaja čas, ko bo nas ta list kmalu pozdravil in se predstavil svojim somišljenikom in prijateljem ter vsej naši slovenski javnosti v Ameriki. Toliko lahko povemo v naprej, da veseli ga bote in z nekim notranjim zadoščenjem ga bote sprejeli m citali in prepričani smo, da bote v duhu sami sebi govorili: no, tega mi pa ni žal, nekaj lepega in dobrega sem pomagal ustvariti s svojim
prispevkom.	v ..
Vsi, ki ste sfe dosedaj priglasili ustanovnikom in naročnikom
mesečnika "Novi Svet" bodite iskreno in prisrčno zahvaljem v imenu dobre stvari, za katero gre. Naj vam Bog vse žrtve v ta namen obilno poplača. Največje in najslajše plačilo pa naj vam bo baš v teh srečnih in lepih božičnih praznikih prijetna zavest, da ste tej akciji pomagali in se ji naudušeno pridružili, katere namen je nuditi slovenskim srcem in dušam vec dobrega berila med nami, katero naj bi prineslo istim mir in vzorno pošteno krščansko življenje. Naj vas Božje Dete za vse te žrtve
obilno blagoslavlja!	i .
Isti božični pozdrav in voščila pa tudi vsem drugim, ki se se niso priglasili, pa se bodo v bodočnosti. Tudi vi vsi ste prošeni, da se pridružite in pomagate dobri stvari. Vaše pomoči potrebuje to delo. Ni srečen samo tisti, ki srečo sam uživa. Ampak tisti, ki more pomagati svojemu bližnjemu na gotove načine. Mi katoličani lahko v tem oziru veliko storimo, da pomagamo s tiskom širiti krščansko miselnost med mase. In kjer se širi ta, tam prihaja med ljudi in v ljudska srca tisti blažilni upliv božične melodije, ki jo bomo prepevali v naših cerkvah te dni: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . '
V tem duhu želimo vsem ustanovnikom in naročnikom novega lista prav blagoslovljen, srečen in zadovoljen Božič ter srečno
uspešno Novo leto!
Obenem pa ponovno apeliramo: Pridružite se tej akciji! Postani kdor more ustanovnik, ali pa vsaj naročnik. Približajte se zraven, da bomo vsi ameriški Slovenci kumovali prihodnji mesec rojstvu novega slovenskega družinskega mesečnika "Novemu Svetu".
KDOR ZDAJ POMAGA — TA DVAKRAT POMAGA!
Iskrena hvala vsem že v naprej!
- , .
Iz AURORE, ILLINOIS, so se priglasili za naročnike:
MR. GAŠPER AHAČIČ ..........................................§2-00
MR. JOHN BAŠKOVIČ .......................................... 2.00
MR. JACOB FAJFAR ............................................ 2.00
MR. JOSEPH FAJFAR .......................................... J™
' MR. JOŽEF JAKOS ................................................ 2.00
MR. JOSEPH KOCJAN .........
MRS. GERTRUDE MLAKAR
MR. ANTON RUDMAN .......
MR. MARTIN PERSE ............
MR. AUGUST C. VERBICK.................................. ^u
MRS. FRANCES ZAKOVŠEK.............................. 2.00
MR. JOHN PRAPROTNIK .................................. X'uu
Nadaljni ustanovniki in naročniki so se priglasili te zadaje
dni iz CHICAGE:	i
DRUŠTVO PRESVETEGA IMENA ......................*5.UU
MR. JOHN KORENCHAN...................................... ».«0
MR. JOHN POLAJNAR
...r....it..i..intiMini»iiiM.».i..iii-ir.liiriii>.|1.iniwiiriHU»i;r»rif;M'mn,H;iiiiniinnmm'.:i
■piiH»""i"»""""""""n'»nimnirn»nimniHin'mr»i»:i
2.00 2.00 2.00 2.00
5.00
DR. JOHN ZAVERTNIK........................................ 2.00
MR. ANTON HORVAT ..........................................
2.00
MR. JOHN STARC .............................................
MR. FRANK PUKLAVETZ.............-..................
MRS. CAROLINA PICHMAN................................
MR. JOSEPH OSTERMAN ................................
MRS. ANNA ASICH ..........................................
MR. ALFONZ ASICH .......................................
MR. IVAN RAČIČ ..............................................
MRS. GERTRUDE STRITAR ............................
MR. GEORGE VESELICH ...............................
MR. MARTIN BLAJ...........................................
MR. JOHN GRADISHAR (21st Str.)...............
MR. JOHN SLADIČ.......................................
MR. LOUIS ZORKO............................................
2.00 2.00 2,00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00
VABILO
na veliki ljudski shod
katerega sklicujejo organizatorji novega slovenskega mesečnika
"Nori Svet**
V	NEDELJO DNE 26. DECEMBRA 1937
V	SLOVENSKEN DOMU na 57. CESTI.
v Pitishurghu, Pa.
Začetek takoj po 8. sv. maši dopoldne
Rojaki in rojakinje mesta Pittsburgh in okolice. Vsakokrat popreje, če se je kaj začelo ni bilo vsem naznanjeno in so krožile govorice, jaz bi bil pristopil, jaz bi se naročil, jaz bi bil zraven, le če bi bil vedel za to.
Da pa ne bo sedaj nobenega izgovora, smo poslali ta oklic v objavo in ga naslavljamo vsem dobro mislečim Slovencem v pitts-burški okolici. Gre se namreč za naročitev novega mesečnika "Novi Svet", kateri bo začel izhajati meseca januarja 1938.
Ker se bliža zaključitev kampanje ter imena vseh priglašenih morajo biti v uradu tiskovne družbe Edinost ne kasneje, kakor do 28. decembra t. 1., je torej prihodnja nedelja za nas zadnji čas :7.a naročitev. Vse večje slovenske naselbine so se častno odzvale. Pokažimo torej tudi mi, da v naših prsih bijejo slovenska katoliška srca. Z geslom: vsi za vero, dom in narod kličemo vsem: Pridite v obilnem številu takoj po 8 sv. maši dopoldne v Slovenski dom, da se o tem razgovorimo. Čuli bote mnogo zanimivega c vsem tem! Naprej za naš bodoči "NOVI SVET"!
Sklicatelji.
j:iirnHTMmi'mirm;mi
KRŠČANSKI JUNAK IN MUČEN EC
• Iz MILWAUKEE, WIS. in iz WEST ALLISA, WIS. so be Priglasili naročnikom za novi list sledeči:
MR. JOHN CERNOVŠEK, Milwaukee....................
MR. FRANK DOKL, Milwaukee ...........................
MR. FRANK IMPERL, West Allis.......................
MR. MATH KASTELIC, West Allis....................
MR. JOŽEF PAUSICH, Milwaukee......................
MR. GREGOR VODIČN1K, West Allis..................
MRS. ANA BAŠELJ, West Allis..........................
MR. JOŽEF HROVATH, West Allis......................
MR. J. RALLY, Milwaukee ..................................
MR. LOUIS SEKULA, West Allis........................
2.0« 2.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.00
Meseca novembra je poteklo deset let, ko je pred puškami mehiških boljševikov umrl junaške mučeniške smrti sloveči jezuitski pater Mihael Pro. Njegova slava in čast je medtem šla po vsem svetu. Doživljaje in napore svojega požrtvovalnega duhovskega delovanja pa pater Pro sam riše v pismih svojim prijateljem, Kdor fma še kaj smisla za pogum in zvestobo, ta se bo lahko sam navduševal ob teh pismih, iz katerih posnemamo nekaj odstavkov:
". . . Ker se je razvedelo, da bo v kratkem ustavljena vsakršna služba božja, so zadnje dni od vseh strani vreli k meni tisoči vernikov, da bi mogli prejeti sv. zakramente. Takrat sem moral spovedovati od pol 6 zjuti-aj do 11 dopoldne ter od pol 4 popoldne do 8 zvečer. Bil sem še precej slab, ker sem zadnje čase, ko sem bil v Evropi, preživel v bolnišnici. Zato se je zgodilo, da so me dvakrat nezavestnega nesli iz spovedn ice . . . Vkljub veliki pazljivosti policije morem vseeno krščevati, poročati ter obhajati in previdevati umirajoče. Dvakrat so policaji prišli tjakaj, kjer sem ravno opravljal službo božjo. Nekoč je bilo to ob pol 7. zjutraj v "evharistični postaji". Pravkar sem obhajal ljudi, ko je pritekla dekla in klicala: "Policija prihaja!" Ljudje so se zbegali in pobledeli. "Ostanite mirni!" sem jim rekel. "Raztresite se po vsej hiši ter ne delajte ropota. Oblečen sem bil v sivo obleko. Naglo sem Najsvetejše skril na prsi ter sprejel oolicijo, ki je medtem prišla v hišo.
Policijski poveljnik je dejal: "Tukaj obhajajo službo božjo!" — "Ne!" sem odgvooril. On pa je dejal: "Povelje imam preiskati vso hišo, sledite mi!" — "Kaj neki vam je prišlo na um!
Jaz naj bi šel z vami? Na čigavo povelje neki? Sami pojdite po hiši. Če kje najdete kako službe božjo, pa mi sporočite, da poj-clem še jaz k maši!"
Začeli so preiskovati hišo. Da bi preprečil kako nerodnost in kaj hujšega, sem nazadnje tudi jaz hodil z njimi i n jim kazal, kaj je v kaki sobi. Ker pa som takrat sam bi! prvikrat v listi hiši, sem jim pokazal spalnico, ko pa smo odprli, smo šele videli, da je pisarna Nikjer niso našli nobenega "župnika". Nazadnje so dva policaja postavili pred vežna vrata. Jaz pa sem medtem naglo v sobi razdelil vernikom še ostale posvečene hostije ter odšel, ne da bi me bili spoznali. "Župnika" seveda niso našTi.
Ko sem drugič nekoč šel v neko predmestje maševat, sem naenkrat pred seboj zagledal dva policaja, ki sta stražila hišo, v kateri bi bil moral maševati. "Sedaj pa si izgubljen!" sem si mislil sam pri sebi. Če vstopim, bi me imeli, če bi se vrnil, bi bil strahopetec. Nisem pa mogel na cedilu pustiti ljudi, ki so v hiši mene čakali. Zato sem pogumno stopil pred oba policista, nekoliko odprl suknjič, kakor bi jim hotel nekaj pokazati. Pri tem sem jima rekel: "Tukaj -notri pa bo nekaj plena za lov!" Oba sta mi salutirala ter me pustila, da sem vstopil. Mislila sta pač, da sem detektiv in da sem jima hotel pokazati svojo uradno označbo na suknjiču. "Sedaj bi bilo res nekaj plena za lov", sem si mislil, ko sem tekel po stopnicah navzgor. Nisem pa mogel brati sv. maše, ker so bili ljudje preveč razburjeni. Hoteli so'me skriti v omaro za obleke. Dopovedoval sem jim: "Saj smo docela varni, ker policija sama varuje hišo!" Nič ni pomagalo. Silili so me, naj se skrijem na bal-
kon. Zato sem slekel svoj talar, ki sem ga v hiši že oblekel, ter sem odšel. Oba policaja pri vratih sta mi strumno salutirala, jaz sem se jima zahvalil in izginil.
V premnogih ječah sem že spovedal. Da, tamkaj sem največkrat, ker so ječe polne katoličanov. Jetnikom prinašam obleko, posteljnino, plašče, denar, cigarete in cigare, včasih pa kar vse skupaj. Ko bi čuvaji vedeli, kdo sem! . . .
Nekaj smešnega, kar bi se bilo pa lahko žalostno končalo, se je zgodilo prvi večer tečaja duhovnih vaj. Ob pol 10. zvečer sem odhajal, še ves razgret od govorjenja. Bil sem docela podoben kakemu postopaču. Pred menoj sta stopila čez cesto dva dedca ter me čakala na vogalu. Sam sebi sem dejal: "Moj ljubi; sedaj se poslovi ocl življenja!' Toda zvest pregovoru, da je igro že napol dobil, kdor se je kake reči pogumno lotil, sem stopil k njima in ju prosil, naj mi dasta vžigalico. Odgovorila pa sta mi: "Tamkaj je trgovina, kjer jih lahko kupite!" Šel sem, ona dva pa za menoj. Hodil sem vse križem, ona dva tudi. Sedaj poj de zares — sem si mislil. Najel sem si avtotaksi, ona dva tudi. K sreči pa je bil moj šofer katoličan. Ko sem mu razložil svoje stanje, mi je bil mož, takoj ves na razpolago. "Torej glej, prijatelj!" sem mu naročil. "Tamle na vogalu boš vozil malo bolj počasi, jaz pa medtem skočim iz avtomobila, nakar boš začel voziti z vso naglico . . .!"
Svojo čepico sem vtaknil v žep, odpel sem si telovnik, da se je pokazala bela srajca in skočil ven. Naglo sem bil zopet na nogah ter sem se naslonil na'neko drevo v bližini, vendar tako, da sta me onadva lahko videla. Eno sekundo kasneje sta se ona dva v naglem diru pripeljala mimo. Blatnik se je skoro zadel ob mene. Tu,cli videla sta me, vendar pa nista slutila, da sem to jaz.
Zavil sem na desno, kar pa se mi ni tako posrečilo, kakor sem ri želel. Moj padec na koleno me je šele sedaj začel občutno boleti .. .
Nihče ne ve, kje stanujem. Na štiri različne kraje prejemam svoja pisma, poročila, vprašanja 'n darove za revne družine, katerih moram sedaj. 23 z vsem >skrbovati. Sedaj z rokami sam 'ahko otipljem, kar sem včasih prebiral iz življenja svetnikov. Včasih niti ne vem, kako, kdaj, od koga sem prejel 5 kg sladkorja, snope čebule, zavoje kave, čokolade, riža in celo vina. In božja Previdnost je vedno tako dobroti j i va, da mi moje zaloge vedno sproti polni.
Katoličani so se začeli braniti Callesu. In maščevanje vlade bo zaradi tega strašno. Zlasti tukaj v mestu Mehiko. Prve žrtve bodo tisti, ki svoje; prste polagajo na verske razmere. Jaz pa nisem polagal le svojih prstov, marveč celo roko. Zato me čaka usoda, da bom eden prvih ali pa zadnjih. Toda pri tej misli se čutim mirnega in varnega. Če bi pa kdaj tako daleč prišlo, tedaj molite zame!"
Dne 23. novembra je poteklo 10 let, kar je do tega prišlo in je p. Mihael Pro izkrvavel pred puškami komunističnih trinogov kot junak in krščanski mučenec.
|Z SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
šo skrivnost na betlehemskih poljanah, po kateri nam je božje usmiljenje poslalo Odre-šenika. Ob pogledu na jaslice te nevede oblije neka mehka blaženost, ki bi je, tisti trenutek ko to spoznaš ne dal za vsa bogastva. Toda vse prekmalu nas zopet zajmejo vrtinci sveta in pozabljeno leži božje Dete na trdi slamici v revnem hlevčku...
Na božični dan je prva sv. maša v naši cerkvi ob 5 uri. Je slovesna peta sv. maša z leviti. Druga je takoj za njo. Ob 8 uri je med sv. mašo petje slovenskih božičnih pesmi, nato zopet tiha sv. maša. Ob 10 uri je zopet peta sv. maša in potem še ena sv. maša ob pol dvanajsti uri.
Novinar
--o-
G. ANTON ŠTRUKEL V POGOVORU S SLOVENSKIMI PIJONIRJI V '	LA SALLE
La Salle, 111. Potem sem se podal k četrtemu našemu pijonirju Mr. Antonu Kastello, ki že več let živi tam gori na La Fayette St. — V Ameriko, tako pripoveduje sam; sem prišel leta 1888 in sicer meseca februarja. Doma sem pa iz vasi Ba-dna gora št. 7; fara Dobrnič; pri hiši se je reklo pri Stur-manevih. Najprej sem se naselil v Jolietu. Ob času ko se je delal novi kanal mdd Chicago in Jolietom, sem bil čevljar. Pozneje sem dobil delo v jeklarni, kjer smo delali po 10 ur na dan za plačo $1.30, nekateri so pa dobivali po $1.40 na dan. Dobra tri leta sem delal tam, potem sem se preselil gori v Sag Bridge,proti Chicagi, kjer sem delal dve leti za i~avno isto plačo. Leta 1893 sem se preselil v La Salle, kjer sem si kmalu o-mislil gostilno, že meseoa septembra 1893, katero sem obdržal celih 17 let. — Moški so tedaj zaslužili v tovarni po
14c na uro, delali so pa po 10 in 12 ur na dan. To je bila "colenga", kaj ne Tone!! — Katerega leta ste se pa poročili, sem ga vprašal. — To je bilo pa leta 1881 še v stari domovini in sicer z brhkim dekletom, Ančka ji je bilo ime. Ja, zato sem jo pa vzel, ko je bila tako pridna in je potem pridno gospodinjila. Poročena sva pa bila v Dobrničah. Imela sva osem otrok, od katerih so umrli trije pet jih pa živih.
Ali ste bili tudi pri ustanovitvi fare sv. Roka ? sem nadalje izpraševal. — Da, bil sem in to me je zelo veselilo, da smo pričeli ustanavljati faro. V to sta nam pomagala dva čč. gg. duhovna. Poslušaj Tone: — se je razvnel. — Č. Father Šuštaršič so nekaj časa hodili iz Jolieta maševati v nemško cerkev sv. Jožefa. To je bilo v letih 1896, 97, 98 in ,1899. Leta 1901 so pa imeli prvi župnik č. g. Rev. Anton Podgoršek prvo sv. mašo v moji dvorani na "vrhu." Ta sv. maša se je vršila na praznik Marijinega Čistega Spočetja dne 8. decembra V tej dvorani se je potem vršila sv. maša za takratne Slovence vsako nedeljo do 1903, meseca avgusta. Dne 3. septembra leta 1903 je pa bila blagoslovljena nova cerkev na 6 cesti. Za prostor, to je vogal in tam kjer stoji sedaj šola,se je plačalo $2,800,00. Veš, ko smo se podali v kupčijo za zemljo, so nam č. g. Podgoršek pomagali in so nam posodili $1,000. 00 to se še sedaj dobro spominjam. — Kaj pa društva, ste bili pri katerem, sem še povprašal. — Da, bil sem pri društvu sv. Družine društvu sv. Družine št. 5, KSKJ. in sem bil tuda ustanovnik tega društva. To društvo je storilo veliko dobrega za cerkev sv. Roka in celo veliki zvon smo kupili kar je bil drugi veliki dar za cerkev. Tako je moje poročilu Tone. — Hvala sem rekel in sem se poslovil. —
(Konec prihodnjič).
Lahko za sva
menjate zdaj svoi
farini vidni g«!ec za novi AVTOMATIČNI
PUISM
Malo na;>l«il°
VODKI USEifcG
Lahki mesečni obvoKi.
Iz drugih raznih krajev so^se priglasili ustanovnikom in naročnikom :
DR. MARIJA ČIST. SPOČETJA Št. 80, KSKJ.
So. Chicago, 111............................................. $5.00
MR. JOHN GOLOBICI!, Pittsburgh, Pa................. 5.00
MR. FRANK KOBALA, Winfield, L. I., N. Y......... 5.00
MR. ANTON PRITEKEL, Pueblo, Colo................. 5.Q0
DR. SV. DRUŽINE, KSKJ., Wiilard, Wis.1.....'....... 3.^0
MR. FRANK PEROVŠEK, Wiilard, Wis..-........... 3.00
MR. MARTIN ČESNIK, Indianapolis, Ind............. 3.00
t MR. JOSEPH SVETE, Waikegan, 111..................... 2.00
m. G^rEfi D£A$LE£, WaukQgan, 111. ......... 2.00| ^
MR. FRANK MUSIČ, Waukegan, 111..................... 2.00
MR. JOHN PELHAN, Canonsburg, Pa................. 2.00
MRS. MARGARET MIKETICH, Detroit, Mich..... 2.00
REV. GEORGE KUZMA, Joliet, 111......................... 2-0°
MR. JAKOB DOLINAR, Imperial, Pa................... 2.00
MR. FERDINAND ZUPANČIČ, Cleveland, 0......... 2.00
MRS. MARIJA COOK, Cleveland, Ohio.................. 2.00
MR. JOSEPH PAVLIN, Charleston, *W- Va............. 1.00
MR. MARK STARC, Des Plaines, 111..................... 2.00
MR. LUDVIG PERUŠEK, Wiilard, Wis................. 2.00
MR. JOSEPHINE MERHAR, Pueblo, Colo,.......... 2.00
MR. JOHN GABROVŠEK, Waukegan, 111............. 1-00
MR. MIKE PROBIL, North Chicago, 111................. 1-00
MRS. MARY JANC, Cleveland, Ohio .................... 1-00
MR. JOŽEF FABJAN, Joliet, 111...................r~~ 1-00
HVALA VSEM IN DAJ BOG OBILO POSNEMALCEV!



DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljeno prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $10.00 $11.65 $23.00
Din: .... 100 .'.... 200
..... 300
..... 420
5oo .....1000
V Italijo:
Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 -.2000 -.3000
Pri večjih svotali poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.


■?m

Ta ponudba
velja za OMEJENO
DOBO SAMO ★
* Primerjajte tc tri načine za pripravo vroče vode, potem si boste tudi vi želeli udobnosti avtomatičnega plinskega vodnega grelca.
1.	Vroča voda iz pečufti cevi porablja kurivo, ki bi se moralo uporabljati za kurjavo vaše liiše. Kadar je ogenj v peči vroč, je voda preveč vroča—nevarna! Kadar je v peči malo ognja, voda ni dovolj vroča za uporabo.
2.	Vroča voda iz starinskega vodnega grelca potrebuje težaven, počasen način — zahteva pogosta
pota v klet, da se pa/i 11a njo, in potem morate čakati, da postane voda vroča.
3. Vroča voda iz avtoma-
tičnega plinskega vodnega
grelca ne zahteva nikake
oskrbe, nikake pažnje, ni-
kakega čakanja. Daje vam vročo vodo vedno na čepu — galon za galonom vroče vode iz avtomatičnega plinskega vodnega grelca ne stane nič več.
Zamenjajte svoj starinski vodni grelec za novi avtomatični plinski vodni grelec. Ta ponudba velja samo za omejeno dobo — pojdite še danes na delo!
OBIŠČITE PLUMBERJA V SVOJI SOSEŠČINI
ali pokličite WABash 6000
MODERN COOKERY ,
"CON&WNT HOT WME« SH6NT KHHG»*TION	HIMit'O
COMPANY
THE PEOPLES GAS LIGHT ANU COKt
'	' J. M o N * W P A » « c ■ i.	'
Stran 4
fru' .......

'AMERIKAWSKI
SLOVENEC'
—H^r-,-- lil.
.M*.
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
"Seve, če je eden izmed njiju strahopet-než in se hoče izogniti dvoboju —!"
Ni končal stavka, le prezirljivo je zmi-gal z rameni.
Onstran vrat, v sosedni dvorani se je med tem nabrala gruča radovednih gostov. Privabili so jih glasni, jezni glasovi, ki so doneli iz budoarja. Pogrešali pa so tudi Percyja in njegovo soprogo ter so ju prišli iskat. Tudi Njegovega kraljevskega Visočanstva že cele četrt ure ni bilo nikjer videti.
Ker je princ \valeški stal med vrati, si seve nihče ni upal čez prag, pa vsi so videli v sobico in bili priče razburljivega prizora. Ugotovili so, da se je vnel prepir med francoskim odposlancem in gospodom Percyjem. Mali Francoz je imel vse za bridko resnico, g. Percy pa se je očivid-no dolgočasil. Delali so opazke na račun Chauvelina, se smejali in si ponujali stave.
Princ waleski se do sem ni vmešaval v prepir. Dobro se je zabaval in čakal, kedaj bo končal Percy mučni prizor s krepko osoljeno šalo, kakor je bila njegova navada.
Toda po zadnjih Chauvelinovih besedah se je zadeva obrnila v bridko resnico. Tega ni smel dovoliti.
Stopil je naprej, da s svojo osebnostjo in svojo kraljevsko besedo prepreči morebitni usodni razvoj prepira.
"Tiho, mož!" se je nepotrpežljivo obrnil na Chauvelina. "Ne govorite neumnosti! Gospod Percy Blakeney je Anglež in angleške postave ne dovoljujejo dvoboja ! Razen tega nikakor ne morem dovoliti, da —."
"Oprostite, kraljevsko Visočanstvo!" mu je segel v besedo Percy s prikupljivo dobrovoljnostjo. "Vaše Visočanstvo menda ne razume prav položaja! Moj podjetni prijatelj tule nikakor ne zahteva od mene, da bi se pregrešil zoper postave, ki vladajo na Angleškem. Predlaga le, da grem z njim na francoska tla ter se tam borim z njim. Na Francoskem pa je dvoboj dovoljen in tam so še druge slične - - e-hm— reči dovoljene."
"Razumem! Res je!" je odgovoril princ. "Razumem popolnoma, česa si želi gospod Chauvelin! — Ampak vi, — Blakeney?"
"O, jaz —" je odgovoril Percy malomarno, "jaz sem seveda njegovo izziyanje sprejel."
i
XX.
i
i
OAS — KRAJ — OROŽJE.
I
Groben molk je legel po teh besedah na vso družbo.
Zakaj neki?
Ali ni bila stvar čisto enostavna?
Dve dami se spreta, gospodje posežejo vmes, par krepkih besed — in nato neizogibni dvoboj zunaj mej države, v Belgiji, na Francoskem, kjerkoli, — kjer še niso pametni in odločni državni zakoni iztrebili neumnih in sirovih običajev dvoboja.
Kolikokrat so take prizore že videli! Tudi na nocojšnjem ni bilo nič novega.
In povrh je bil gospod Percy Blakeney mojster v mečevanju, njegova silna, miši-časta postava je jamčila, da je mož več nego kos drobnemu, suhljatemu Francozu.
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS J
Pa vkljub vsemu temu tak mučen molk.
Ali so čutili in slutili navzoči gostje, da ta dvoboj ne bo običajen dvoboj — ? Ali jim je smrtnobledi, okameneli obraz Mar-garetin pripovedoval, da je nekaj več na vsem prizoru nego samo slučajni prepir? Ali so bile prestrašene Juliettine oči, ali zmagoslavni Chauvelinov pogled, ali skrbeči izraz na licu'waleskega princa, ki jim je zaprl besedo in jim pravil, da gre za več nego samo za brezpomembno sabljanje ?
Dejstvo je, da je nerazumljiv strah legel na vse, ko so culi zadnje Percyjeve besede.
Le on, Percy, — le on se prav nič ni vznemirjal. Malomarno in gizdavo si je stresel prah s svoje neomadeževane suknje in si popravljal z zlatom obrobljeni monokel.
"Gospodje!" je tedaj pretrgal mučni molk waleški princ, "gospodje, pozabili smo na dame! — Lord Hastings, prosim vas, popravite našo neodpustljivo pozabljivost! Taki odurni prepiri niso za naš dražestni, nežni spol!"
Percy je dvignil oči in pogledal svojo ženo.
Bleda je bila ko marmor, nepremična ko kip, komaj je vedela, kaj se godi krog nje.
Pa on, ki je poznal sleherni utrip njenega srca, vsako misel njene strastne, ljubeče duše, on je tudi uganil, da se za njenim kamenitim, brezizraznim mirom skriva blazna, nepremagljiva želja, — da bi zaklicala vsem tem ljudem, ki niso ničesar videli, ki niso ničesar slutili, — da bi jim zaklicala resnico, jim povedala, kaj pomeni predrzno izzivanje, — da je past, ki vanjo hoče hudoben, sovražen in maščevalen človek zvabiti poštenega, pogumnega moža ter ga uničiti —.
Slutil je Percy, da drhti na njenih ustnicah beseda, ki bi izdala njegovo skrivnost, — še trenutek, še dihljaj, pa bi zav-pila:
"Nikar ne dovolite, da bi se zgodila strašna nesreča —! "Dušica", junak, ki ga občudujete, ki ga ljubite", — on stoji med vami! — In tamle je njegov smrtni sovražnik, ki ga hoče zvabiti — v pogin!"
In Percyjeve sinje, globoke oči so se u-topile v Margaretine oči, vsa njegova ljubezen, vse njegovo zaupanje, prošnja, zapoved, — vse to je govorilo iz njih, in z magično silo priklenilo njen pogled nanj.
Nekaj trenutkov je trajal nemi pogovor.
In nato se je Margareta zgenila. Zaprla je oči, zdelo se je, da zbira zadnje moči za eden sam, največji napor.
Premagala se je. Prijela je Julietto za roko ter se obrnila k vratom. Poklonila se je princu, pozdravila tega in onega, po-kimala znancem, še enkrat se je obrnila 'pri vratih k soprogu, njen pogled mu je povedal, zagotovil, da ga ne bo izdala, da je njegova skrivnost prejkoslej varna v njeni duši —.
Nasmehnila se je še in odšuštela je skozi vrata s svojo prijateljico. Lord Hastings ju je pospremil.
Za njo pa je šla Renata Candeille, eden gostov je stopil z njo, molčala je in vsa potrta je bila.
(Dalje prih.)
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
Gorelo je
Iz Krškega na Dolenjskem poročajo, da je ogenj uničil posestniku Alojziju Kegloviču v Grm-ljah kozolec in čebelnjak. Uničenih je bilo tudi več raznih pridelkov orodja in lesa. Zažgali so neprevidni otroci.
Pisano polje
J. M. Trunk
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
I DR. JOHN J. SMETANA |
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue § Tel. Canal 0523
A
Uradne ure vsak dan od 9. jft
$ zjutraj do 8:30 zvečer.
memrn
mmm
'4
mM
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
Nekaj o — evoluciji
(Konec)
Teorija evolucije pa stoji še pred celo goro raznih vpi*a-šanj. Odkod življenje? Evolucija bi kvečemu mogla razložiti nekaj o načinu biologič-nega razvitka življenja, nikakor pa ne more razložiti uzro-ka življenja.
Laurence Oliver zavracuje Sira Arthura Keitha in H. G. Wellsa in pravi:
"Evolution might reveal the order of growth, but -not the mystery of growth... Evolution is no argument to shut our eyes to the mysteries of creation, it is merely childishness... The growth of animal into human being is outside the order of nature as we know nature, and not by saying a million million years can we make it a natural growth. Time does not affect the issue."
Miljoni let lahko igrajo vlogo pri tvorbah na zemlji ali pod zemljo, kakor pri Karls-badski jami v državi New Mexico ali Postonjski jami na Slovenskem, ampak pri postanku življenja velja- "time does -not affect the issue," miljoni let ne naredijo ničesar.
Ampak tako podobna sta si žival in človek! Človek je ži-
Frank Foltyn_
domača pekarna
želi svojim dragim odjemalcem in drugemu občinstvu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
se vam priporoča.
1854 W. 21st Place,	Chicago, Illinois
Tel. CANal 5481
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
ZADNJI MESEC KAMPANJE
ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI
Kranjsko-Slovenske mm Katoliške Jednote
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije
v Ameriki.
KAMPANJSKE NAGRADE
Za sedanjo kampanjo so določene sledeče nagrade:
ODRASLI ODDELEK
Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $ 250.00 se plača $1.50. Za vsakega novega člana (ico), ki se zavaruje za $ 500.00 se plača $2.50. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $1000.00 se plača $5.00. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $1500.00 se plača $6.00. Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $2000.00 se plača $7.00. Poleg tega Jednota plača tudi $2.00 za zdravniško preiskavo.
MLADINSKI ODDELEK
Za vsakega člana(ico) pristoplega(o) v razred "A" ali "B", navadne življenske zavarovalnine (Ordinary Life Certificate) se plače $1.00.
Za člane pristopile v razred "F" 20 letne "Endowment" (Twenty Year Endowment Certificate) zavarovalnine se plača sledeče nagrade:
Za $ 250.00 zavarovalnine ..........................................$2.00
Za $ 500.00 zavarovalnine ........................-................$3.00
Za $1000.00 zavarovalnine ..........................................$4.00
Pripomba: Zgoraj določene nagrade se plačajo še le potem, ko je novo pristopli član plačal 6 rednih mesečnih asesmentov. Do nagrad so upravičeni posamezniki, ki bodo nove člane(ice) za pristop pridobili.
Poleg zgoraj navedenih nagrad se bo plačalo društvenim tajnikom in tajnicam še posebne nagrade po $5.00 za vsakih 10 članov in članic nad številom članstva, ki ga je društvo imelo 1. aprila 1937.
VAŽNO! Tekom sedanje kampanje se v mladinski oddelek sprejema člane in članice BREZ zdravniške preiskave in to v vseh državah razen v državah Connecticut, New York in Ohio. V teh treh državah morajo biti prosilci zdravniško preiskani, za kar Jednota plača 50c za vsako zdravniško preiskavo.

val po telesu; potrebuje hrane in pijače, počiva in spi kakor kaka žival. Ako žival in človek'potrebujeta možgane in živce, želodec in jetra... kako, da bi bila povsem različna? Ali ni to res zagonetno? Odgovorim, da je Bog ustvaril človeško telo, podobno kaki živali, prav iz tega razloga, da bi s tem opozoril tem bolj na bistveno razliko, ki je v človeškem razumu.
Vsak, ki brez primeska človeške strasti ki izvira iz srca, rabi svoj razum, bo pritrdil, kar piše o tem imenovani Laurence Oliver, ko pravi:
"Not a thousand prehistoric graves will reveal the secret of human origin, not a million fossolized skulls will explain the difference between human and animal nature. The growth, if it was a growth, of free will, self-counsiousness, the creative intelligence is a mystery beyond biological evolution, and will never be detected in an ancient skull...
"The brain is not the mind. The brain is a physical organ and the mind is not. The human body may be an evolution from the animal, but the human being is not. Free will, self-conciousness, creative intelligence are not physical organs,and the anatomist knows no more about them than the undertaker.
"Animal mates with animal and produces animal. Man mates with animal and produces nothing. Yet there is no conceivable process of nature by which man can evolve from animal save by gestation. If we take the two most highly-trained and seemingly inteligent dogs, or the two most highly-trained and seemingly intelligent apes, we >can produce from them nothing but dog and ape. No matter what we do, we can produce from animal nothing more than animal; and, no matter how we tame and train an animal, we can raise in it no spark of creative intelligence. By natural means it is utterly impossible for animals to develop into human beings."
Prizadevanje mnogih 'znanstvenikov,' da bi naredili evo-
CetfteE, 20. dočmbra 1937
T 11 .. i.~ . ,	'■.mm.rnumi i
lucijo za fakte, je poy.sem u-mevno, ampak niti najmanj — znanstveno. Materialistično naziranje je postalo splošno, celi narodi so postali ali bili potisnjeni v brezboštvo. Ako je Bog, pade vsako materialistično naziranje. Odtod krčeviti poizkusi, da bi potom evolucije odstranili tega nadležnega Boga. Iz src so ga, iz nebes ga ne bodo nikoli.
-o-
Okradena Iz Trbovelj poročajo, da je neki neznan moški napadel mimoidočo ženo Zidarjevo, jo močno sunil in ji odvzel ročno torbico v kateri je imela poleg drugega tudi 100 dinarjev, nato izginil.
V BLAG SPOMIN
lO. obletnice smrti
nepozabnega sina
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
s
Pokličite: LAWndalc 7404
JOHNA BABNICKA,
ki je preminul 23. decembra 1927.
Ta mesec, dne 23. decembra, je preteklo deset let, kar me je zapustil moj dragi sin John. Umrl je v najlepši dobi, polni življenja, star šele 19 let. Pričakovala sem največ od njega, da mi bo v pomoč in tolažbo na stara leta, ker je bil edini sin v moji družini. Toda Bog mi je prekrižal račune in ga je, kljub vsej pomoči, ki smo jo mogli pokojniku dati, poklical k sebi. Vedno sem se s svojo družino veselila božičnih praznikov, toda zdaj so ti dnevi za me dnevi žalosti, kajti ravno za praznike smo ga spremili k večnemu počitku.
Vsak dan se pogovarjamo o Tebi, ljubi moj sin, kako prijetno bi bilo, če bi bil še med nami-Kmalu za Teboj je šel tudi Tvoj oče. Zdaj je preteklo že štiri leta, kar je umrl in me pustil vdovo s štirimi hčerkami. Ko Tebe imela, ljubi sin, vem, da^ se mi bolje godilo; zdaj se Pa trudimo, kakor vemo in znamo-Ljubi sin John, počivaj v mi1"11 v hladni zemlji. Jaz, tvoja m#"< in tvoje sestre, pa skrbimo, da bo Tvoj grob ozaljšan z lepi^ cvetjem, dokler ne pridemo tudi me za Teboj. Na svidenje nad zvezdami.
Komaj v devetnajstem leti, moral si tak mlad umreti. Najlepših let kot rože cvet zapustiti si moral svet.
Tvoja mati Johana Babnick-
Eveleth, Minn., 23 dec. 1937.
t
Društvo sv. Jožefa
Stev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedelj" ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. lets v odrasli oddelek; in v mladinsk1 oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašaj" nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., pretiš-Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
^ oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponočfc Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
OOOO Q<H><K>QOOO(>00&0<)<>OOCK>OOOOOOa(KKXK>0<K)<M)(>000<>00^^
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ.
IN