Razne stvari. Domače. (Mi 1. knezoškof) bodo zakrament svete birme delili v Smartinski dekaniji dne 3. julija v Št. Janu pri Spod. Dravogradu, dne 4. v SIov. Gradeu, dne 5. pri Sv. Pelru, dne 6. v Pamečah, dne 7. v Starem trgu, dne 8. v Sejah, dne 9. v Podgorju, dne 10. v Razborju, dne 11. v Šmartnem pri Slov. Gradcu, dne 12. pri Sv. Miklavžu, dne 13. v Št. Ilju pod Turjakom, dne 14. pri Sv. Vidu in 15. v Doliču. (V dekaniji Št. Lenart v Slov. gor.) je bilo 2166 otrok birmanih in sicer v Št. Lenartu 267, pri Sv. Juriju 337, pri Mariji-Snežni 194, pri Sv. Ani 287, pri Sv. Benediktu 190, v Negovi 250, pri Sv. Trojici 196, pri Sv. Bolfanku 150 in pri Sv. Rupertu 295. (Okrajni zastop na Vranskem) je sklenil jednako resolucijo kot celjski, da bi visoka c. kr. vlada izdala tudi za slovenske pokrajine jezikovno naredbo, kakor jo je za Česko in Moravsko. Vnela se je !)ila burna debata; jedin Nemec v zastopu je hotel resolucijo preprečili, a ker je videl, da vse nič ne pomaga, je jezen odSel. Mi stno pa spoznali, da Nemci Slovanom ne morejo biti pravični. (Sliod volilcev.) Prihodnjo nedeljo, dne4. julija, bo poroeal na shodu volilcev v Zrečah v hiši gospoda Petra Dobnika ob 3. uri popoludne čast. gospod državni poslanec .losip Žičkar o razmerah v državnem zboru. Volilci, pridite v prav obilnem številu! (S Teharjev.) Naš občinski odbor je dne 28.junija naslednjo resolucijo enoglasno sprejel: »Občinski zaslop teharski udobrava jezikovni naredbi za Geško in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe tudi za vse slovenske pokrajine in tako uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonov.« Ta resolucija se je državnemu poslancu gospodu vitezu Berksu izročila. (Iz Ljutomera) se nam poroča, da je zadnjo soboto večer bil strašen vihar in naliv. Večkrat je tudi udarilo, toda strela ni nikjer povzročila posebne škode, pač pa je naliv precej poškodoval njive. (Vsprejem na mariborski gimnaziji.) V prvi razred se zdaj vsprejemajo učenci dne 16. julija od 3. do 6. ure popoldne v učni sobi II. B. razreda, vsprejemna skušnja pa bode dne 17. julija ob 8. uri dopoldne. (Deželna nižja gimnazija na Ptuju.) Napoved učencev za I. razred se vrši dvakrat in sicer: ali dne 15. julija od 10. do 12. ure, ali pa 16. septombra, dopoldne od 10. do 12. ure. — Sprejemna skušnja se začenja vsakokrat ob dveh. — V II., III. in IV. razred se bodo sprejemali in upisovali učenci 17. septembra od 4. do 6. ure. — Ptuj, dne 1. julija 1897. — Tschanet, ravnatelj. (»Weinb aut ag«) ali shod vinogradnikov je bil v nedeljo in ponedeljek v Mariboru. Vseh udeležencev ]e bilo blizu 300, ki so prišli s Štajarakega in NižjeAvstrijskega. Naši slovenski vinograduiki pa o tem shodu niso smeli ničesar zvedeti, ker sklicatelji shoda o tem nobenemu slovenskemu časniku nič niso hoteli sporočiti. (Bela žena.) Dne 23. junija je umrl splošno znani in zaslužni vpokojeni nadučitelj na Sladki gori, gospod Gregor Anderluh. Priporoča ae znancem v molitev. (Strela.) Zadnjo soboto proti noči je treščilo v visok jagnjed tik nezavarovane vinčarije Franca Žižka v Zimici v Slov. goricah. Iskre so odletele v poslopje, ki je bilo potem kmalu v ognju in je vse, kar je bilo v njem, zgorelo. (DuhovniSke .spremembe.) Dne 27. juriija je umrl čast. gospod Anton Ostrožnik, župnik v Pamečah. Naj v miru počiva! — Provizor v Pamečali je postal čast. gospod Anton Raušl, ondotni prov. kaplan. Župnija Pameče pa je razpisana clo dne 10. avgusta. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru je darovala vrla gospodinja Marija KoroSec, posestnica v Župečji vesi, 4 krone. I5og plati! (Katol. pol. društvo v Konjicah) bode v nedeljo, dne 11. julija popoldne ob 3. uri zborovalo v Konjicah. Gastiti udje naj pripeljajo seboj še prijateljev našega društva. Odbor. (Občni zbor družbe dubovnikov Lavanlinske škofije). Na podlagi pravil § 20 se bo obhajal občni zbor za družbo duhovnikov Lavanlinske škofije dne 7. julija, lo je prihodnjo sredo t. 1. v kn. šk. konz. pisarni v Mariboru ob 10. uri predpoldnem. Pri tem občnem zboru volilo se bo sedem odbornikov na tri leta, kateri volijo izmed sebe vsled § 15 predsednika in predsednikovega namestnika, in izmed družbenikov ali pa tudi izmed sebe tajnika in denarničarja. Nepričujoči zamorejo glas za to volitev poslati p i aineno občnemu zboru. FJo izvolitvi odbornikov sledi volitev načelništva in prva odborova seja, pri kateri se bodo delile podpore prošnjikom, kateri so pismeno vložili svoje prošnje. K obilnemu vdeleževanju prijazno vabi Predsedništvo družbe. (Podporno društvo organistov) lavantinske školije se ustanovi. Osnovalni shod bode dne 20. julija v Celju. Hog daj najboljšega uspeba! Več prihodnjič. (Zaveza slov. učiteljskih društev) priredi pri letošnjem glavnem zborovanju v C,e\\n ludi koncert. Vse p. n. učiteljice pevke in učitelji pevci se prosijo, da se koncerta udeležijo in pravočasno oglasijo pri lokalnem odboru radi razpošiljanja glasov. (Odbor za izvršitev priprav za veliko ljudsko slavnost), katera se bode vršila ob priliki blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola« in otvoritve »Narodnega doma v Celju« dne 7. in 8. avgusta t. 1. naznanja, da je razposlal te dni dotiona povabila vsem onim društvom, katerih imena so mu znana. Ker je pa pri velikem številu naših narodnib društev lahko mogoče, da smo to ali ono prezrli in ker želimo, da dobe dotična povabila vsa narodna društva, prosimo, da nam naj dotična društva, kalera se bodo udeležila te slavnosti, naznanijo eim prei svoja imena, da jirn zamoremo poslati vabikt in pozneje vspored. Ob enem pa prosimo vsa ona društva, katera se nameravajo slavnosti dne 7. in 8. avgusla t. 1. udeležiti, da nam svojo udeležbo in prilično število udeležencev v kratkem naznanijo, da nam bode mogoče pveskrbeti še pravočasno vse potrebne priprave. (VsporedCiril-Metodove slavnosti), katero piiredi bralno društvo v Jarenini v nedeljo, dne 4. julija v prostorih g. Karola Šteiliča: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Slavnostni govor vlč. gosp. dekana Jožefa Fleka. 3. Prednašanje slavnostne pesmi »Sv. brata Giril in Metod v Jarenini«. Med posameznimi točkami poje jareninski moški in mešani zbor. Potem prosta zabava. Zvečer zažiganje Giril - Metodovih kresov in streljanje. Začetek ob 5. uri popoldne. (Podpornemu društvu za slovenske visoko šolce na Dunaju) je pristopil č. g. Jakob Gruden, župnik v pok. v Ljubljani, kot ustanovnik v svoto 50 fl. Dalje je društvo prejelo iz Ljutomera 24 il, katere je med rodoljubi nabral g. dr. A. Mihalič, zdravnik v Ljutomeru. Iz Laškega trga pa je letos že v drugič poslal darilo 13 II. 50 kr. g. dr. Josip KolSek, odvetnik. Vsem iskrena zahvala! Dalnje darove sprejema vle. g. monsignor Fr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I. Singerstr. 7. (Z a d u h. p o d p o r n o d r u ž b o) so meseea maja in junija vplačali če. gg.: Frangež Jern. 21 gld. (ustan. dopl.), Murkovič Fr. 20 gld., Kitak Jak. 20 gld., Lekše Fr. 22 gld. (ustan. dopl.), Gestnik Ant. 12 gld., Kovačič Fr. 11 gld., BelSak Ant. 2 gld. (leln. do 1900), Tombah Jož. (letn. do 1899.) (Majšpersko kmetijsko bralno društvo) priredi v nedeljo, dne 11. julija veselico z govori, petjem in godbo. Pel bode domači mešan in moški zbor, obstoječ iz 12 pevcev in pevk. Začetek ob pol 5. uri. Vstopnina za neude 20 kr. \x drugih krajev. (Slovencev čast!) Dne 4. julija odkrijejo na Dunaju v prostorib vseučilišča spomenik slavnemu našemu rojaku in slovanskemu ueenjaku dr. Fr. Miklošiču. (Na Prekmurskera) so se v kratkem zgodile straSne reči. Kinet Matej Matjaš je dan prcd praznikom presv. Rešnjega Telesa peljal travo z Murskega gozda. Ko se je z vozom zvrnil, se mu je kosa zraven v srce vpičila in je bil revež takoj mrtev. — Dne 26. junija je strela užgala v treh vaseh biše, in je v eni zgorelo 5, v drugi 2 v tretji pa 1 hiša in v slednji je ubila tudi čevljarja. (Stari krajcarji) in polkrajcarji pridejo iz veljave dne 1. julija 1898. Od lakrat naprej do konca decembra 1899 bodo le še c. kr. javne blagajne sprejemale ta drobiž. (Na Gališkem) se vsled deževja vse vode moeno narasle. Mesto Kolomeja je bijo vse preplavljeno. Med tem mestom in Turko pa je voda spodkopala stebre železniškega mosla in se je v nedeljo po polnoči most ravno takrat podrl, ko je poštni vlak čezenj vozil. Ubitih je bilo okoli 10 oseb, mnogo pa ranjenih.