Naročnina in prodaja: 321-255 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefaks: 311-956 Telefon: 313-942 časopis slovenskih delavcev ______________;_____________ZZ~ZZZZZZ Ljubljana, 7. oktobra 1993, št. 43, letnik 52, cena 155 SIT Predsednik SKEI Albert Vddovnik je na današnjem zasedanju državnega sveta vprašal vlado, kaj misli ukreniti za poravnavo neplačanih terjatev podjetij kovinske in elektroindustrije v tujini. Številna podjetja, ki ne dobijo svojega denarja, so se prisiljena zadolževati. Govori se, da se nekatere nove agencije in posamezniki pripravljajo poceni odkupiti te terjatve za svoj račun. Zaradi neizvajanja sanacije Slovenskih železarn in težkega položaja delavcev pa Vodovnik sklicuje širši svet, ki bo 11. oktobra v dvorani državnega sveta. • Pogovor vodstva ZSSS z Velimirjem Boletom in Francijem Križaničem o naših gospodarskih tegobah in drugih, ki iz njih izvirajo, pa preberite na 11. strani DE. AKCija »univerzalni otroški dodatek« je uspela. Poslanci so nam ga po dobrih 18.500 Podpisih primaknili za dve leti. Morda ga bodo po 100.000 podpisih še za kakšno leto? Na 13. strani DE ZAKAJ SE dane zajc , NOČE pogovarjati za DE? Intelektualni odgovor daje Sam na 14. strani - Ker je časopis pisal svinjarije o slovenskih intelektualcih! SOK! OBUP! Moje sanje - imeti stanovanje Manj o bogastvu bogatih kot o revščini revnih na 13. strani. Marš iz stanovanja pod obronki Pohorja. M n \ i OBRAMBNI TOLAR ZA OBRAMBO TUJEQA KAPITALA IN DOMAČIH ŠPEKULANTOV? V Ravbarkomandi na 15. strani TITO je bil sloveč svetovni popotnik, a še za njegovega časa je državni protokol potovanja omejil na tri dni. O tem na 14. strani Na 3. strani pa preberite o strankarsko-politično-državnih globtroterjih Peterletovega kova. ') sreda Odgovor na natolcevanja Člani SKEI v Metalni so pod »okriljem« enotnega sindikata kovinske in elektroindustrije. Ta sindikat vodi republiški odbor in predsednik Albert Vodovnik. Sindikat podjetja in območni odbor SKEI za Podravje sta statutarni obliki delovanja SKEI. Stavka delavcev Metalne je bila eksistenčna - za izplačilo plač, za socialni program in proti stečaju in ukinitvi delovnih mest. Stavka je potekala o enotnem načrtu uresničevanja druge faze radikalnih ukrepov SKEI za uresničevanje stavkovnih zahtev s splošne stavke kovinarjev 30. junija letos. Stavka Metalninih delavcev je bila korektno in ciljno vodena. Končala se je s podpisom »sporazuma« o urejanju vprašanj sanacije v Metalni d. d. in Metalni TIO d. o. o. Ta sporazum so med drugimi podpisali minister za industrijske dejavnosti, ministrica za delo, družino in... in predstavnik Sklada za razvoj RS, predsednik IS SO Maribor, itd. ■______________ Stavkajoče je v času stavke ščitila stavkovna straža, ki ji je poveljeval mož, ki je v času osamosvajanja Slovenije s svojim telesom zaustavil tanke »jugovojske« v Pekrah. Stavka Metalninih delavcev je resno opozorilo vladi Republike Slovenije in lokalni vladi, naj se zave težkih gospodarskih in socialnih razmer tako v Mariboru kot v Podravju in ustrezno ukrepa za njihovo razrešitev. Ta stavka je bila upor proti črnim scenarijem ugašanja podjetij, da bi se enostavno s stečaji najceneje znebili odvečnih delavcev. Ko primerjamo socialno stisko prebivalcev zaradi nezaposlenosti in možnosti za novo zaposlitev med Mariborom in Ljubljano, moramo v zagovor Mariboru upoštevati, da je prestolnica Slovenije pridobila na račun njene osamosvojitve na tisoče novih, za nase razmere dobro plačanih delovnih mest. To za Maribor in druga mesta ne velja. Zato je brezposelnost v Mariboru že presegla kritično točko in se brezposelni nimajo možnosti ponovno zaposliti. SKEI oz. območni odbor SKEI za Podravje šteje vsako povezovanje aktivnosti SKEI z mariborsko UNZ za skrajno neodgovorno podtikanje. Edmund Ozimič, sekretar Branko Medik, predsednik MISEL TEDNA Ko se srečujem s pravniki podjetij, ugotavljam, da so svojo poklicno etiko prodali za Judeževe srebrnike Stane Drobnič, ljubljanski območni svet ZSSS TRGOVCI DOBIVAJO 70-ODSIOTNE PLAČE Lastnikom vrnjeni ljubljanski Supermarket pomeni tudi 100 delavcev na cesti Stran 6 Piše: Marjan Horvat MariborsHa dinastija Roksandič Slovenska politična in novinarska srenja se je te dni precej ukvarjala z ruskimi zadevami, pritrdila Borisu Jelcinu in njegovemu državnemu udaru, saj očitno samo v njem vidi rešitev vsesplošnih zablod, ki jih je doživljala prva država socializma. Celo Peterletova popotovanja po Ameriki so bila zaradi aktualnih svetovnih dogajanj v senci, njegova podpora Jelcinu pa je bila za svet očitno tako pomembna, da si jo je le redko kdo drznil objaviti. Sicer pa v zdraharski Sloveniji Mreža za Metelkovo bije svoj boj za obljubljene pravice, brez vode, elektrike, ob glasbi in različnih kulturnih prireditvah, nekatere znane slovenske novinarke pa so se odločile, da bodo celo noč prespale v stari jugoslovanski vojašnici. Nič ne de, saj so novinarji marsičesa vajeni. Pa da ne bomo pozabili, tudi novinarke so med tistimi, ki pogumno bijejo boj za uresničitev postulatov civilne družbe. Komaj se je Maribor umiril, komaj so delavci prenehali zasedati na križiščih, se odpovedali zavzetju Šentilja, ker so v Metalni dobili sorazmerno mladega direktorja, ki je že trinajstkrat menjal službo, je izbruhnila nova afera. Kaže, da je Metka Roksandič, sedanja predsednica podravskih svobodnih sindikatov, tako pomemben dejavnik na mariborski politični sceni, da zmore diktirati celo policiji in svojemu možu, kje naj delajo preiskave po stanovanjih, kdaj naj jih delajo in kaj morajo zaseči. Slovenske novice so si privoščile neverjeten konstrukt, ki meji na norost: po njem naj bi bilo v interesu Metke Roksandič, da v prihodnje ostane na cesti še 2.500 delavcev, proizvodnja pa naj bi se, kolikor je le mogoče preselila v ljubljanski Litostroj, če ne celo v srbsko Gošo, kajti Metkin mož je po rodu Beograjčan, nekdo izmed sindikalnih zaupnikov pa celo iz Knina. Kot na dlani je, da gre za svinjsko igro, in ne glede na vse, ki so udeleženi v njej, predvsem za rezanje peruti svobodnim sindikatom v Mariboru. Ne glede na špekulacije, ki smo jim priče pri obravnavanju »družinske« zarote Roksandič, gre prej kot ne za prepoznavno hajko na trmaste, odločne, pa morda včasih tudi ne povsem sprejemljive nastope sindikalnih liderjev iz Maribora. Ne smemo pozabiti, da živijo v okolju, kjer je tako imenovana socialna bomba pred eksplozijo, kar se ob Metki Roksandič zavedajo tudi stotine sindikalnih zaupnikov. Bržkone bi jim bilo lažje, če bi se jim ne bilo treba prebijati skozi to pasje življenje s stavkami, z zbori delavcev in obleganjem križišč v Mariboru. Kdo je s kom poročen in zakaj, pa ne sodi v kontekst tega komentarja. Kdo je in bo privatiziral podjetja Kdo je in bo privatiziral podjetja?, v Delavski enotnosti dne 16. 9. 1993. Enako podpiramo javni poziv ustavnim sodnikom, g. Izidorja Rejca, poslancu v državnem zboru, ki ga je objavil v Slovencu dne 11. in 18. septembra 1993 pod naslovom: Družbena lastnina in moralni razvoj. V znak naše podpore predlagamo, da tudi v Slovencu objavijo »Javno vprašanje«. DE št. 40 Podpora »JAVNEMU VPRAŠANJU« Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Ribnica se pridružuje Javnemu vprašanju: Menimo, da brez odgovora na to vprašanje ni in ne bo poštenega lastninjenja ter zdravega slovenskega gospodarstva. Rus Tomaž, podpredsednik O O SKD Ribnica časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče TE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ________________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: POLEMIKI Izziv vsem sinSikalistom, članom strank Mladina, 27. 9. 1993: Ali obstaja neka politična grupacija, ki bi bila vsaj približno na strani tega, kar smo nekoč imenovali delavski razred? Metka Roksandič, predsednica podravskih svobodnih sindikatov: Ne. Niti slučajno. Zaveznike imajo delavci samo takrat, ko zagrozijo z uporom. Miloš Pavlica, poslanec Združene liste, podpredsednik SKEI, podpredsednik Delavske stranke: Za komentar kolegičine izjave ga bomo naprosili za naslednjo številko DE. Kdo brani delavski razred? Nikakor se ne morem strinjati s trditvijo kolegice Metke Roksandič, da v Sloveniji ne obstaja nobena politična grupacija, ki bi bila na strani delavskega razreda. Če bi ta trditev držala, bi moral resno razmisliti o svojem poslanstvu, ki ga imam v državnem zboru kot poslanec nekdanje Delavske stranke in sedaj Združene liste. Kaj pomeni biti na strani delavskega razreda? Za stranko Združene liste lahko mirno trdim, da si v največji meri prizadevamo biti na strani tistih, ki živijo od svojega dela, ker iskreno verjamemo, da ne moremo graditi socialno tržne ekonomije samo ob upoštevanju vloge kapitala, za kar si na žalost resnično prizadeva večina političnih strank v Sloveniji. Oblike boja za pravice dela so lahko različne. Nedvomno moramo v sindikatih organizirati vrsto aktivnosti, s katerimi branimo pravice delavcev v konkretnih okoljih, s sklepanjem kolektivnih pogodb, pogajanji z delodajalci ob nastalih konfliktih, organizira- njem stavk do množnih protestov, ki pokažejo stisko delavcev širši javnosti. Menim, da smo bili do sedaj v tem uspešni. V političnem življenju, ki prek zakonodajne in izvršilne oblasti ustvarja pravni okvir, s pomočjo katerega lahko delavski razred uveljavlja svoje pravice, so seveda oblike boja drugačne. Sam lahko trdim, da smo z velikimi napori poslancev Združene liste, h katerim sem svoj prispevek dal tudi sam, v dosedanjem delu državnega zbora in vlade uspeli uveljaviti vrsto novih zakonskih rešitev, ki so v korist delavcev. Naj omenim samo velika prizadevanja ob sprejemanju proračuna za leto 1993, ko smo vendarle uspeli uveljaviti relativno visoka sredstva za ohranitev dosedanjih socialnih pravic, na žalost pa nam ni uspelo zagotoviti dovolj sredstev za aktivno razvojno politiko. Znana so naša prizadevanja ob sprejemanju zamrznitvene zakonodaje o plačah, zaradi katere smo bili deležni precejšnjih kritik. Sam sem sicer tej zakonodaji kategorično nasprotoval. Ne zaradi tega, ker bi smatral, da bo ta zakonodaja bistveno ogrozila materialni položaj socialno najbolj ogroženih delavcev, kar se je tudi pokazalo za resnično, ampak zaradi tega, ker z intervencijsko zakonodajo rušimo enega od temeljev socialne družbe, ki stoji ali pade na možnosti dogovora socialnih partnerjev. Kljub temu sem danes prepričan, da smo ravno s prizadevanjem naše Združene liste dosegli, da je bila ta zakonodaja kratkega veka in omogočili sklenitev kolektivnih pogodb za gospodarstvo in negospodarstvo. Zaradi tega smo bili in smo še deležni številnih kritik naših koalicijskih partnerjev, ki nam očitajo, da sedimo poleg vladnega tudi na stolu sindikatov. Uspeli smo prepričati večino v parlamentu, da je sprejela, po moji oceni, kvaliteten zakon o udeležbi delavcev pri upravljanju, ki je uzakonil vrsto možnosti, s katerimi bodo delavcem omogočeni realni pogoji za zaščito ravni doseženih pravic. To ocenjujem kot skupni uspeh socialnodemokratsko usmerjenih poslancev v državnem zboru. V državnem zboru je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, v katerem smo uveljavili bistveno večje popuste za interni odkup in pravice do certifikatov s potrdili za manj izplačane osebne dohodke. To smo uspeli ob aktivni podpori sindikatov, čeprav so takim rešitvam nasprotovale skoraj vse stranke, kar je razvidno iz razprav v telesih državnega zbora. Ravno v zadnjem tednu je naša poslanska skupina s pripombami uspela vgraditi v zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji rešitve, ki bodo onemogočale grobo odpuščanje delavcev v postopkih prisilne poravnave in v primeru stečajev izplačila pZ°c do ravni kolektivnih pogodb tt stroškov stečajnega postopka, kat bistveno izboljšuje položaj zap°' slenih. Znana so naša prizadevanja proti kršenju pravic delavci v primerih ugotavljanja presežnih delavcev in tistih delavcev, ki s° se znašli v položaju brezposelnih-O tem ste pisali tudi v vašem časO' pišu. Kaj je torej boj za delavski razred? Menim, da stranka Združene liste s svojim konkretnim de' lom pomeni zelo razvidno in edin° dosledno poslansko skupino, ki je na strani tega, kar smo nekoč imenovali delavski razred. V najkrajšem času nas čaka sprejem še dodatne zakonodaje, ki bo omog0' čila pravni okvir za zaščito interesov delavstva. Tu gre za: zakon o delovnih in socialnih sodiščih: zakon o inšpekciji dela, zakon o varstvu pri delu, zakon o kolektivnih pogodbah, boj za ohranitev sredstev za namene socialnih transferov v proračunu za lgt0 1994, itd. Prepričan sem, da bom0 v stranki Združene liste v teh pri' zadevanjih uspeli samo ob aktiv podpori sindikatov. Naša vlo9a v vladni koaliciji je tako P°' membna ravno zaradi teh ciljeV-Čeprav bi bili v opoziciji lahko radikalnejši in veliko bolj razpoznavni na strani interesov delavcev, saj moramo včasih v vladni koaliciji sklepati tudi razumnf kompromise, bi se vendarle nas1 možnosti za uveljavitev interesov dela precej zmanjšale, če ne bi v vladni koaliciji. Zato naj velja moj poziv k strnitvi vseh moči, ki hočejo več štorih za boljši socialni položaj, 7fl vplivni vlogi tistih, ki se borijo z» pravice »delavskega razreda«. Miloš Pavlica Pritlikavost v majhni državi, DE št. 41 Vsi slovenski revolucionarji Znana je Ruplova domislica, da imamo v Sloveniji politikov samo za eno stranko in pol. Taka je bila tudi Peterletova Demosova vlada, ki je ohranila prisotnost stare strukture tako v vladnem aparatu kakor tudi v vladi sami; zato Demos ni predstavljal radikalnega zanikanja slovenske inačice komunizma (»samoupravnega socializma«), ampak je bil prej njegovo nadaljevanje in - kakor bi rekli filozofi - dovršitev. Po »zaustavljanju desnice« so se zadeve ustalile tam, kjer so nosilci prejšnjega režima želeli imeti slovenski postkomunizem. Vrsta publicistov in aktivistov prejšnjega režima, od Jožeta Smoleta do dr. Vojana Rusa, je začela pisati o konsenzu »vseh ustvarjalnih sil v družbi« (nazadnje J. Smole, DE, 23. 9. 1993). Drnovškova vladna koalicija pa s »čmordečo« oziroma pravilneje belo (SKD, SDSS), modro (LDS) in rdečo (ZL oz. SDP, SDU, D S S, del DeSUS in skupina iz SSS) »separatno koalicijo« poskuša ustvariti to narodovo slogo iz strank, ki se idejno sklicujejo na domobranstvo, jugo-liberali-zem in komunizem. Zato taka koalicija presega koncept »nove OF«, je pa pod nivojem tiste demokracije, ki omogoča altemacijo liberalnih oz. socialdemokratskih konceptov s tistimi konzervativnimi. Dokler bo slovenska demokracija pomenila konsenz »ne glede na idejne, politične in svetovnonazorske opredelitve« in s tem kompromisno sobivanje treh nosilnih tokov slovenske politike, ki so se pred pol stoletja spopadle med seboj na smrt, do tedaj bodo ravno te opredelitve pomenile grožnjo tej demokraciji. Do tedaj bo politika kot »programska koalicija« na Slovenskem nemogoča, zato pa bo zazrta v preteklost. Lahko porečemo, da ravno tisto obnašanje nekaterih, ki se do Kučana ne obnaša kot do inštitucije večinsko in legalno izvoljenega predsednika države, ampak kot do boksarskega sparing-part-nerja, obnavlja revolucionarni model slovenske politike. Da je temu tako, pa ni kriva samo slovenska opozicija, ampak tudi »pozicija«. V svojem članku Jože Smole (DE, 23. 9. 1993) samo jasno zapiše tisto, kar je vodilna misel Združene liste, ko pravi, da se moramo »pravočasno spopasti z vsemi poskusi ,idejnega čiščenja', ki tako kot,etnično čiščenje' v Bosni in Hercegovini vodi samo v pogubo«. In dalje: »Gonja proti ,rdečkarjem‘ je tipičen provinci-alizem in pritlikavo ravnanje. Za številčno majhno državo je to še posebej škodljivo, ker umetno ustvarjanje ,notranjih sovražnikov' in širjenje ozračja vsesplošnega sumničenja ovira resno delo pri oblikovanju strategije razvoja«. Smoletu bi verjel, ko ne bi teh stališč zapisal šele sedaj, ko podor nekdanjega konsenza med »gospodarjem« (komunistično birokracijo) in »hlapcem« (delavstvom) grozi, da bo javnomnenjsko in še kako drugače končal z linčem »ta rdečih«. Pogumne besede bi občudoval v času svinčenih let, po Titovem in Dolančevem znamenitem pismu! Partija je ves čas svoje vladavine funkcionirala na način, ki ga je tako lepo opisal J. Smole; lahko bi se razpisal o strahopetno pobitih vrnjenih in razoroženih domobrancih, pa še bolj o tistih iz partizanskega oz. antifašističnega tabora! Kako bi se gospod Smole počutil, ko bi na njem bila »kazen brez omejitve trajanja«, kakršno sem na primer doživel jaz z uradnim sklepom družbeno-politične organizacije (ZSMS), ki mi je prepovedala govoriti in objavljati? Takrat ta in taka izvensodna justica očitno ni ovirala »dela pri oblikovanju strategije razvoja«. Gospodarski, socialni in moralni zlom jugokomu-nizma, katerega tvorci so bili tudi ZKS, SZDL in ZSMS ravno ni legitimacija strank-naslednic za v nove čase! Prej bi1 lahko rekel, da novoskovani konsenz pod de- mokratično krinko pomeni poskus ščitenja tistih, ki so 45 let jemali človekove pravice in politične svoboščine večini prebivalstva SFRJ oz. SR Slovenije, ki ni imela članske izkaznice ZK ali podpisa o sodelovanju s SDV. Dokler bo to početje poglavitna funkcija politike strank-naslednic pokojne Partije, dotlej bo projekt slovenske socialdemokracije ravno tako utopičen, kot je Podobnikov projekt desne alternative (»programske koalicije«). Iz logov nekdanjega Demosa, vključno demokratov (z izjemo Spomenke Hribar, ki sedaj ustavlja Janšo) in vključno raznih »Civilnih iniciativ« (in enega od nosilcev, g. Ravnikarja, tvorca pojma »udbomafije«), se ozračje številnih afer prenaša v center politične igre. Tu še posebej izstopa Janez Janša, čigar politična kariera gre od prvih konfliktov v ZSMS, kjer jo -bil radikalni marksist-leninist, zagovornik koncepta oboroženega ljudstva itd. in seveda član Partije, do odkritja »orožarske afere« sedaj, ko je obrambni minister. Smoletova obramba vsega včerajšnjega - ki naj bi ga milostno pozabili, čeprav je šlo za ravno takšno pritlikavo ravnanje komunistov - je samo druga, inverzna stran sedanjih afer! Ne »levica« ne »desnica«, se nista sposobni danes iti demokracije, ko bi s spoštovanjem demokratičnih inštitucij in demokratičnih pravil igre ustvarili konsenz za prihodnost in ne konsenz zaradi preteklosti, pa naj je ta za ene stalinistična, za druge pa domobranska! Kar imamo, je res »ozračje vsesplošnega sumničenja«, sovraštva do »drugače mislečih« in diktature enoumja. Imamo to, kar smo imeli tudi včeraj. Smoletovi »napredno idejno opredeljeni« državni uradniki, menedžerji in poslovni ljudje, ki »imajo svoje politično stališče«, so zlahka prepoznatljivi nosilci starega režima. Mencingerjevo zatrjevanje, da ni bilo tako hudo, prepuščam tistim, ki so imeli srečo. Izkustvo nekaterih drugih, od Blažiča do Vilčnika, od Sirca do Miklavčiča, torej sojenih in zaprtih, pa še ’z' kustvo preganjanih in sistema'' sko onemogočenih, prepovedan in izključenih, od Rožanca prgk° Borisa Pahorja do — naj bom nes kromen - tudi mene, je tako, d° lahko režimu »naprednih s stališčem« izstavim manj leP° spričevalo od gospoda Smol°ta' Strinjam se lahko samo v eneti namreč v tem, da zamenjan11 »prejšnjih prascev pri korita" z novo garnituro, ki ji je demokr°' cija isti figov list, kot je bila član ska izkaznica Partije včeraj, ne smiselna. Najslabše, kar se naa>l-lahko zgodi, je, če se predzns zamenja, metoda pa ostane is®' Demos se je že tako obnašal ! tragedija bo, če se bo tako obna šala še opozicija. Žal afere v p°l\ tični sferi in dogajanje v sin«1 kalni sferi, ki mu prednjači 1oV> šičev sindikat kaže, da se je »de* niča« naučila politične obrti s v času, ko večine njenih liderjti - od Janše preko Toplaka do sC mega Franceta Tomšiča - ni bW ločiti od »levice«, saj so it716.1 v žepu tako cenjeno rdečo parfl sko izkaznico. Pot iz totalitariz^ - tako zgodovinskega, domobrti skega in oefarskega, kakor tv° polpreteklega partijsko-udb°l skega - je težja, kot si današti »desnica« predstavlja. Če »levi« res ni nič drugega H I združbe včerajšnjih privilegiro:l1: j cev, potem se ni treba čuditi ati boljševiškimi metodami '*^S. niče«. Morda bi bil prvi kot*' ) prihodnost ta, da bi se do ust°v , nih inštitucij začeli oboji obl® I šati, kakor da so demokrati%j, Dokler bo »levica« imela de&j1] j kracijo za naslednjo fazo revOl J, cije, ki jo je treba preživeti in ^ j teri se je treba prilagoditi s »se j stopom«, in dokler jo bo it°e J »desnica« le za pretvezo za u ( ralno in politično rchabilitotij i j strani, ki je državljansko vojno gubila« (Izjava Nove slovenske ® j veze o nalogah države pri preb0 \ g iz totalitarizma v demokratir'i Slovenec, Delo, 25. 9. 1993), ^ ( tedaj bo demokracija imelo J Slovenskem neveselo vropsko podobo. . Mladen A. ! T časopis slovenskih 'j delavcev F=™iiISSiS-W5iš=iai*#lSll=Ei 7. oktobra 1993 TRIBUNA Has bo sprava vnovič menila? Nekateri cerkveni in politični krogi radi povedo, da se sprava nckako bolj prijemlje na desni kot na levi strani. Takšne izjave s,aBie po sebi niso v duhu sprave. Predvsem zato ne, ker zanikajo 1zhodiščno spoznanje, da sprava, razen kot simbolna gesta, ni hkratno dejanje, temveč dobesedno način (predvsem politič-nega in kulturnega) življenja. ■ Piše: Martin Ivanič To najbrž pomeni, da vsak Za9ovornik sprave zlasti pri Sebi vztrajno uveljavlja spravni« slog obnašanja. In *ernu primeren odnos do "Partnerjev« spravnega so-zttja. Kritično je moč govoriti ° °peh straneh. Sodim, da »de-,*&« bivšega sistema kljub številnim deklarativno izraže-distancam do očitnih na-Puk in krivic onega sistema še Vedno niso uspeli potegniti [asne ločnice med tem, kar mo | stejej0 za pozitivno dediščino ih- Prejšnjega časa, in tistim, kar vič razločno in nepreklicno obso-0ga Jajo in zavračajo. Naravnost po-. simbolno vrednost za to trdi-jev-\ te v ima gesta Združene liste iko I socialni demokratov ob smrti TQ na Mačka. Stranka je lZnela idealno možnost, da se - 'r0 njegovih »dobrih in zlih rine- del« izjasni v priložnostnem aše Q'anku. V njem bi bila lahko sov Pa. diferenciran način povedala, kaj si o Mačku misli ” posamičnih in konkretnih ■ni-■ vprašanjih. Kajti enoznačni j Paga odnosa do njega (in do in Pobene druge »zgodovinske 1 z« j Vsebnosti«) ni mogoče imeti. Zakaj se je raje zatekla 'ico I * osmrtnici, v kateri je po naj-^ °°lj inertni praksi pripisala še Psto o slavi njegovemu spo-iz- Plinu, mi ni razumljivo. ,at Vzbuja pa vtis, da do njega in nl0\,dobnih ”očetov« nima ra- 2 Z!fcJlega stališča. Vsekakor 1 naček ni oseba, ki simbolizira Pozitivno dediščino ud \ Vega časa. ip°' prejš- Na drugem koncu imamo govoren primer spravnega Vnašanja v odnosu do tiste z9odovinske dediščine sloven-sJe9a ljudstva (torej ne do vr-oy prejšnje monopolne poli-!pte oblasti in njenih družbe-IOJj n*h konceptov!), ki zagotovo isk S,°* ned napredna in svobo-ft). .tjubna dejanja. V mislih in osvoboditev in priklju-na- ^tey Primorske k matičnemu gii-l (dPodu (meditacije o tem, kaj idi- bilo, če se to ne bi zgodilo, )Dj- ,e Pni zdijo tukaj podcenjujoče les- ° bralcev) in do t.i. kočev-sJ*ega zbora 1943. Zlasti drugo aeianje je v svoji okrnjenosti Tesda bilo tudi izraz vojnih rPzmer in pod njihovo surovo szo razcepljenega ljudstva. endar gledam na obe dejanji K°t na izraz narodove moči in da sam v čimvečji meri ■udi' j na stvarne danosti do- ; /tu O bUU.1 /tC GLUICUO (zt LIKJ- 0f °Ca svoje mesto med drugimi Porodi, da se torej iznebi vloge 71« oi aH’ idd les' rdi' 0,V' no- S ■-.e 5_ ;i nekakšnega nedonošenčka, ki ga mora vedno »osvobajati« nekdo drug. Kljub omenjeni okrnjenosti in senčnosti (tudi) teh dejanj gre vsekakor za pomembne prvine slovenske zgodovinske samozavesti. Zato je vztrajna abstinenca cerkvenih in nekaterih političnih krogov v afirmaciji tistega dela narodove zgodovine, v katerem sami niso imeli odločujoče ali kreativne vloge, je pa ta del zgodovine sam po sebi vendarle pozitiven, v nasprotju s »stilom sprave«. Takšno politično obnašanje prej spominja na nekakšno športno logiko, da sprava pomeni konec prvega polčasa; v drugem polčasu naj bi prišla do zadoščenja druga stran. Izraz te politične miselnosti je bilo dolga leta omalovaževanje vsega, kar je narodu prinesla (recimo poenostavljeno!) doba meščanske in katoliške politike. Enako je sedaj zanikanje, če že ne slepo sovraštvo do vsega, kar je prinesla doba marksistične politike. V vsakdanjem življenju to pomeni nenehno vračanje k nekakšnim čistim izvirom narodove zgodovine, le da nikakor ne vemo, kje se ti začenjajo. Menda vendar ne v času krute protireformacije ali celo še bolj krutega pokristjanjevanja? Tako torej dejanska sprava (zaradi mene tudi narodna sloga!) ni zgolj vprašanje realnega predpogoja slovenske demokracije, temveč še bolj vprašanje slovenskega narodnega in (v jeziku sodobnih družboslovcev) nacionalnega napredka. Razen v temeljnem civilizacijskem in etičnem smislu torej sprava z mrtvimi sama ne pomeni nič. Svojo vrednost lahko pokaže le kot živ odnos med ljudmi različnih prepričanj in »zgodovinskih« poti. Šele v tem smislu lahko postane osvobajajoča in mobilizacijska. Sicer bo ostala sredstvo vedno novih delitev in izključevanj, ki so v narodno-razvojnem pogledu vedno destruktivna. Če si pomagam z oguljeno prispodobo, da vsak narod najlažje doseže enotnost, kadar čuti svojo skupno ogroženost (in poučen primer imamo prav v času neposrednega osamosvajanja), tedaj lahko kaj hitro odkrijemo tega »skupnega sovražnika« v naši zaostalosti in stagnaciji. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA Š {NEGOSPODARSKE {Dejavnosti v republiki **■ e« di *o\i cf \* „ ,Z'T Pole9 kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošurah 1 , 6l3uie še: S ' . ~ Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - fiklen {SLOVENIJI s komentarjem in stališči $ komisije za razlago kolektivne pogodbe pi £*on o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-s * Jv1 ~ Sk|ep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsegaj 0 rec*stev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^ > 950 •00 SIT, Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP E NOT-J <3ii Q56Ljubijana’ Da!matinova 4, telefoni 321-255, 110-033, faks5 Nadvse zabavno je bilo te dni v parlamentu opazovati dvojno moralo nekaterih poslancev, ko je šlo za zakon o igrah na srečo. Da je takih, ki bi igralništvu radi zadrgnili vrat, niti ni tako malo, je splošno znano, vendar pa si prav nihče ni upal odkrito nastopiti proti njemu. Igralništvo pač prinaša velike denarje, in to naj bi v prejšnjem režimu menda vedela tudi udba. Kdo bi se vendar branil denarja, še posebej, če ti ga prinesejo tako na pladnju kot v igralnicah. Igralništvo seveda ni tema, ki bi kdovekako zanimala delavce ali pa širšo javnost. Če ne bi bilo raznih znanih afer, bi se z igralništvom in njegovo organizacijo ukvarjali pač samo posvečeni. Toda sedaj je igralništvo »tema stoletja«, in nenadoma so tudi mnogi poslanci postali strokovnjaki s tega področja. Vsak si igralništvo zamišlja po svoje, pa |g čeprav gre za dejavnost, v ka- || tero vstopajo le zasvojeni 1 kockarji ali pa tisti, ki imajo preveč lahko zasluženega denarja. Če ne bi bilo igralnic, bi pač ljudje kockali na skrivaj, država pa od dejavnosti ne bi imela niti prebite pare. Sline Poslanec Ljudske stranke Zoran Madon pa je ugotovil, da so igralnice zelo moteče. Recimo zaradi avotmobilov njihovih gostov. Odkar so v Novi Gorici odprli »Perlo«, to je igralnico masovnega tipa, se vsak večer pripelje v mesto kakih tisoč avtomobilov z one strani meje. Kakorkoli obrnemo, so to turisti, ker je pač igralništvo dandanašnji del turistične ponudbe. In tako smo od gospoda Madona zvedeli, da so turisti s svojimi avtomobili moteči. Jutri se bo po istem kopitu gospod Madon morda spravil na Portorožane, ki se tudi gredo turizem, imajo tudi igralnico, vendar to bolj mimogrede, ker pač imajo morje, česar Nova Gorica nima. In potem bodo (ali pa morda že so, kdo ve) tisti tisoči turistov, ki pridejo v Portorož s svojimi avtomobili, tudi moteči. Najbolje, da tudi na Bled, v Lipico ali Postojno ne bi bilo nič motoriziranih turistov. Lepa slovenska idila! Ali naj bi vsi prišli kar peš ali pa naj jih sploh ne bi bilo, da ne bi bili moteči. Igralništvo seveda ni sveta maša, denar pa le prinaša, in to mnoge države dobro vedo. Če se nam je posvetilo, da z igralništvom lahko dobro zaslužimo, hvala Bogu. Ta denar je vreden prav toliko kot tisti, ki ga zaslužimo s srajcami ali z jeklom. Pri tem načelu je morebitni kriminal posebna zgodba. Kot je posebna zgodba tudi privatizacija. Če se nam že cedijo sline po davkih od igralništva, naj se nam cedijo vsaj odkrito. In naredimo tako, da bo denarja čim več s čim manj sprenevedanja. Sline pa se nekaterim na Slovenskem močno cedijo tudi po družbi za izgradnjo avtocest. Kot je bilo opaziti v parlamentu, se najbolj cedijo krščanskim demokratom. Ti so tako vneto zagovarjali ustanovitev take družbe - in pri tem tudi uspeli - da je še slepemu bilo jasno, da morajo pri tem imeti svoje račune. S to družbo sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi bila zamišljena kot delniška družba in če bi v državi bilo toliko denarja, da bi delničarstvo ostalo domače. Ker pa Grofje niti približno ni tako, bo v naslednjih mesecih prav zanimivo opazovati, iz kakšnih tujih logov se bodo prikazali ljudje z denarji. Zanimivo pa je tudi, da so krščanskim demokratom pri ustanovitvi te družbe v parlamentu najbolj skakali v hrbet iz Ljudske stranke. To med drugim pomeni, da med kristjani in kmeti ni ne duha in sluha o medstrankarski ljubezni, ki bi se ji reklo bodoča zmerna desnica. Zato palec gor za Janeza Podobnika iz Ljudske stranke, ki je že vnaprej razgalil vsebino te družbe d. d. Če bi bila družba samo v državni lasti, bi gradnja cest lahko bolj tekla v korist našega gospodarstva. Tujci bodo hoteli samo dobiček. Če pa bodo dajali denar, bodo hoteli tudi posel za svoje gospodarstvo. Gospod Podobnik ima prav, ko to trdi. Omembe vredna pa so tudi njegova opozorila, da bi se lahko brez vmešavanja tujcev sami odločali za takšno gradnjo, ki bi nam vsestransko ustrezala. Betonske ceste, jeklene prej napete mostovne konstrukcije so elementi sodobne evropske cestne gradnje, pravi gospod Podobnik in pojasnjuje, da bi za naša podjetja pri tem bilo veliko dela. Gre za pol milijona ton jekla, kar bi bilo zajetno delo za naše železarne in za Metalno, betonske ceste pa bi zaposlile vsaj 40 odstotkov naših cementarn. Zato, trdi gospod Podobnik, bi bilo za nas celo bolje, da bi najemali kredite, četudi drage, kot da ceste odstopimo v tuje roke. Gospod Podobnik je imel v parlamentu veliko somišljenikov, vendar zaman. Cestno družbo smo dobili kljub ostrim nasprotovanjem, parlament pa si je dušo olajšal z odločitvijo, da bo njen sedež v Celju. Krščanski demokrati in njihov minister Umek so si močno prizadevali, da bi bila v Ljubljani, in sedaj lahko pričakujemo preseljevanje določenega števila demokristjanov v Celje. Ker bo družba upravljala ogromno denarja, milijarde dolarjev, bomo bržkone dobili tudi novo generacijo celjskih grofov. Boža Gloda Potovanja Državni funkcionarji nikdar niso tako pogosto potovali v tujino kot v zadnjem času. Javnost toži, da zapravljajo veliko denarja. Ni ji povsem jasno, kakšne konkretne koristi prinašajo službena potova-Piše: Jože Smole n)a- Precej je razširjeno mnenje, da se po-samezni ministri očitno raje »sprehajajo po svetu«, kot da bi reševali težke probleme na svojih delovnih področjih. Ves ta »potovalni luksuz« pa državljani plačujemo z visokimi davki. Takšne posplošene trditve so razumljive, ker v naši državi nimamo izdelanih kriterijev, norm in pravil za uradna potovanja. In tudi nimamo učinkovitega nadzora nad porabo finančih sredstev za te namene. Tudi v najbolj bogatih državah s parlamentarno demokracijo so službena potovanja v tujino občutljiva zadeva. Zato je ta dejavnost tudi urejena z jasnimi pravili in s skupno sprejetimi normami obnašanja. V teh družbah ministru za zunanje zadeve niti na misel ne pride, da bi »kar tako« obiskoval druge države. Njegovi obiski so točno zakoličeni z operativnimi zunanjepolitičnimi in diplomatskimi nalogami. Notranji minister pa zelo redko potuje na tuje. Natančna pravila veljajo tudi za vse druge resorne ministre. Se posebej pa je preprečeno, da bi minister na uradnem obisku v tujini uporabljal proračunski denar za promocijo svoje politične stranke. Državne dejavnosti so strogo ločene od strankarskih. Pri nas smo že imeli ustaljeno prakso, da je morala biti za vsak pomembnejši obisk poprej izdelana vsebinska podlaga, ki jo je obravnavala skupščinska komisija. Sedaj se na to dobro izkušnjo začenja pozabljati. Posamezni državni funkcionarji potujejo v tujino preprosto po svoji lastni presoji. Vsakemu razgledanemu človeku je popolnoma jasno, da je dejavnost državnih organov na mednarodnem področju zelo pomembna. V nekem smislu je to še posebej pomembno za mlado suvereno državo, ki se mora v velikem svetu prebijati s svojo promocijo. Službena potovanja v tujino so vsekakor pomemben del takšne dejavnosti. Pravilno je bilo, da sta se predsednik naše vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle udeležila začetka zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. To bi morala biti tudi v prihodnje stalna praksa. Vsaj iz dveh razlogov. S takšno udeležbo naša država dokazuje pomen, ki ga daje svetovni organizaciji. Hkrati je to priložnost za koristna srečanja s predstavniki številnih držav. Ni pa jasno, zakaj si je naš zunanji minister pred začetkom zasedanja generalne skupščine ZN dovolil nekajdnevno potovanje po Ameriki, vključno z obiskom na pacifiški obali. Izjave o tem, da je imel koristne pogovore, še ne opravičujejo takšne obsežne turneje. Še posebej pa bi bilo vprašljivo, če bi se pokazalo, da se je z Američani slovenskega rodu pogovarjal kot predsednik krščanskodemokratske stranke, in naj bi promocijo takšnega strankarskega delovanja plačevali vsi državljani. Že nekaj desetletij se letnega zasedanja Svetovne banke za obnovo in razvoj ter Mednarodnega monetarnega sklada udeležujejo guvernerji narodnih bank in finančni ministri. Pohvaliti velja guvernerja Banke Slovenije Franca Arharja in finančnega ministra Mitja Gasparija, da sta takoj po vrnitvi v domovino našo javnost podrobno seznanila o pogovorih s finančnimi inštitucijami in o možnostih najemanja posojil. Žal to ni splošna praksa. Nekateri državni funkcionarji po obiskih v tujini ne povedo nič ali pa bore malo. In prav ta ignorantski odnos do javnosti je deležen splošne kritike in povečuje nelagoden vtis o neodgovornem razmetavanju skupnega denarja. V mednarodnih odnosih moramo biti stvarni in natančni. Za škodljive kaže obsoditi vse poskuse propagandističnega prikazovanja položaja Slovenije v svetu v lepši luči, kot je v resnici. Mnogih nesporazumov bomo rešeni, če se bodo naši državni funkcionarji v mednarodnih odnosih obnašali vsestransko odgovorno. Če bomo sprejeli jasne norme in pravila obnašanja in če jih bomo tudi spoštovali, bo znala naša javnost pravilno vrednotiti velika sredstva, ki jih zahteva mednarodna dejavnost. X-25 JAVLJA Ko Vas bo kdo v tujini vprašal, od kod prihajate, povejte ponosno: »Prihajam iz Dežele črnega panterja!«. Na sončni strani Alp je vse več strank, ki si na svoj strankarski znak pripenjajo karantanskega črnega panterja. To so storili že: 1. Liberalna stranka, Kranj (pol grba ima panter, pol pa pridna čebelica) 2. Slovenska nacionalna desnica, Ljubljana (pri njih je panter pomodrel) v. 3. Nacionalna stranka dela, Ajdovščina (na rdeči zastavi bel Andrejev križ, v sredini panter) 4-_ Slovenska nacionalna stranka, Pražakova ulica (črni panter ob grbih preostalih zgodovinskih dežel, ozaljšan z lipovim čajem in Veliko Slovenijo od Brionov do Blatograda) d. z,veza 21 (črni panter na prevrnjenem Triglavu) K temu seznamu je treba dodati še to, da je malo manjkalo, pa bi tudi Pučnikovim socialdemokratom panter pihal ogenj nad rdeči nagelj, saj je pri njih deloval znani heraldik Erič Tomas (ki je panterja križal s tibetanskim zmajem), še vedno pa deluje minister za obrambo (ki je dal panterja na značke svojih specialcev). Ko bi vsi ti ljubitelji karantanskih starožitnosti vedeli, da je prvi na Slovenskem objavil spis o črnem panterju urednik Peter Kovačič v Reviji 2000 (v rubriki »Slovensko izročilo« je izšel spis Jožka Šavlija »Črni panter - grb Karantanije«, št. 40-41/1988), bi se mu zagotovo takojci odpovedali! Za KOS in VOS zbral podatke profesor politične heraldike X-25 i železarske čase PRED SPLOSNO STAVKO STORSKIH ZELEZARJEV Kot smo napovedali v prejšnji številki DE, so se v vodstvu Slovenskih železarn že sredi prejšnjega tedna odločili za programirani stečaj Livarne Štore. O tem delavci in sindikat niso bili obveščeni. Livarji, vseh je 240, so po sklepu upravnega odbora premeščeni v izobraževalni center, skupaj z vsemi tistimi, ki so v Štorah brez dela. Upravni odbor je sprejel tudi sklep, naj se Livarna odda v najem neznanemu podjetju Top-Marketing, ki naj bi postopno zaposlilo 200 livarjev. Zaradi tega ukrepa in kasnitve plač še v treh drugih družbah nekdanje Železarne Štore se je v petek, 1. oktobra začela stavka, ki je zajela vso železarno. Danes, 6. oktobra pa stavkajo le še livarji, ki še nimajo odločb o prerazporeditvi. Na tiskovni konferenci, ki so jo ta teden organizirali svobodni sindikati celjskega 'območja, so člani stavkovnega odbora predstavili svoje poglede na položaj in tudi zahteve. Tone Motoh, predsednik stavkovnega odbora je dejal, da je v Železarni popolna anarhija. Sklep o stečaju Livarne je po njegovem mnenju sestavni del scenarija za zaprtje celotne železarne. Milan Krevh, predsednik sindikata v Livarni je dejal, da delavci ne delajo zaradi nejasnosti pri najemu njihove tovarne. Gre za sumljivo zadevo, pravijo železarji. Top-Marketing ni registriran za livarsko dejavnost. Njegova lastnica Marija Verdev ne ve o zadevi ničesar. V pisarni bivšega direktorja Livarne pa je bil večkrat viden njen sin Branko. Brane Piano je v Republiki 2. oktobra zapisal, da naj bi Maks Bastl in Jože Gubenšek pripravljala dokapitalizacijo Top-Marketinga. Gre za bivšega in sedanjega direktorja Ema-Celje in prvi je bil tudi minister v vladi Lojzeta Peterleta. Tudi predsednik sindikata družbe Jeklo, v kateri dela 860 delavcev, dvomi o možnosti sanacije jeklarne, ki je preživela šest neu- spešnih sanacijskih poskusov. Njen sedanji direktor je dobil nalogo, naj v nekaj dneh pripravi nov program in pove, s koliko delavci lahko reši jeklarno. Delavcem v družbi Jeklo se zdi, da bodo za Livarno prvi na vrsti za stečaj. Udeleženci tiskovne konference so polemizirali tudi o zapisniku seje upravnega odbora Slovenskih železarn 29. septembra, ki vsebuje sklep o uvedbi stečajnega postopka in ga je podpisal Andro Ocvirk. V njem med drugim piše, da v Livarni prodaja pada od leta 1990, slabša se tudi kakovost in reklamacije v izvozu dosegajo 30 odstotkov. Predlogi za izboljšanje poslovanja Livarne niso bili uresničeni. Livarna je po polletnih rezultatih najslabši del koncema Slovenskih železarn in po vseh kriterijih na zadnjem mestu med njihovimi družbami. Na podlagi teh ugotovitev Livarne ne bodo zaprli, ampak jo bodo sanirali, s tem da jo bodo dali v najem tistim, ki se bodo izkazali z znanjem za takšno sanacijo. Slovenske železarne pa bodo pri sanaciji še naprej sodelovale. V zapisniku tudi piše, naj bi delavci dobili plače za avgust, da ne bi prišlo do stavkovnega vala v Štorah. Piše tudi, da delavci ne bodo socialni problem, ker bodo vključeni v B podjetje, v katerem poteka kadrovsko prestrukturiranje. Delavci Livarne se »vključujejo v dela v tej tovarni, ki se izvajajo v času sanacije«. V zapisniku so številne nejasnosti in je vodstvo slovenskih železarn njegovo pristnost, kot je na tiskovni konferenci povedal novinar Radia Ljubljana, že demantiralo. Kljub temu sklep v njem pomeni, da se v Livarni izvaja sanacija in da se oddaja v najem. Težko je reči, da bo tako nejasen dokument omogočil reševanje 240 livarjev, ki izgubljajo zaposlistev, in najem oz. celo prodajo njihove tovarne. Sindikalni funkcionarji štorske železarne in območne organizacije svobodnih sindikatov protestirajo zlasti zaradi tega, ker sindikat ni bil predhodno seznanjen s takšnim načinom reševanja štorske Livarne, ki ga imenujejo programirani stečaj. Protestirajo zlasti zato, ker bodo delavci prerazporejeni v B podjetje in ker železarne nimajo nobenega socialnega programa. Pogodba s Top-Marke-tingom je kljub številnim nejasnostim menda že podpisana. Sindikalisti menijo, da bi B podjetje oz., vzporedno firmo lahko ustanovile kar slovenske železarne in da ni prav, da sanacijo prepuščajo neznanemu najemniku. Tako kot sindikalisti pa so tudi delavci povsem nepoučeni. Zato Vztrajajo na delovnih mestih v prepričanju, da na ta način preprečujejo njihovo ukinjanje. Štor-ski železarji so prejšnji teden sestavili tudi stavkovni odbor. Ta je Tone Matoh: »Užaljeni smo, ker se nihče od naših vodilnih delavcev ne tolče za našo železarno. Mi pa smo jim stali ob strani in jim pomagali celo s stavkami. Sindikalisti se bomo tolkli do konca, da bi pred delavci ohranili obraz.« OCENA STAVKE V BELTU Stavkovni odbor je na svoji 10. seji analiziral potek in dosežene rezultate desetdnevne stavke, ki se je pričela 21. septembra. Stavkovni odbor Belta ocenjuje, da je z dobro organizirano in taktično vodeno stavko v Beltu na pogajanjih realizirana večina upravičenih stavkovnih zahtev, ki izhajajo iz pravic presežnim delavcem. Z nepošrednim angažiranjem ministrstva za delo in ministrstva za gospodarske dejavnosti, ob posredovanju obeh republiških sindikatov in izvršnega sveta občine Črnomelj je bilo ugodeno glavni stavkovni zahtevi izplačevanju nadomestil OD v odpovednem roku uveljavljanju pravic na zavodu za zaposlovanje. Obveznost sklada RS za razvoj presežnim delavcem pa je v skladu s svojimi pristojnostmi poravnalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Dosežen je bil dogovor, da se zaščitenim kategorijam. invalidom in sindikalnim zaupnikom čimprej zagotovi delo z ustanovitvijo posebnega podjetja pri katerem bo sodeloval tudi izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Stavkovne zahteve, ki se nanašajo na izplačilo priznanih terjatev delavcem za leto 1992, so opredeljene v dogovoru o kadrovski sanaciji Belta in se rešujejo z izdajo listin delavcem Belta. Stavkovni odbor ugotavlja, da je k uspešnosti stavke prispevala tudi pravočasna vključitev in podpora sindikalnih central, razumevanje in solidarnost zaposlenih delavcev Belta Livarja ter objektivno poročanje novinarjev. Z dnem izplačila sredstev, ki jih je za reševanje problematike presežnih delavcev namenilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, bo nehal delati tudi stavkovni odbor in s tem bo stavka v Beltu končana. Drago Muže, predsednik stavkovnega odbora Jožef Kočevar, odgovoren za stike z javnostjo sestavil zahteve, s katerimi se strinjajo vsi delavci. Najprej zahtevajo socialni program oz. program reševanja presežnih delavcev. So proti temu, da bi objekti družbenega standarda postali lastnina države. Od dr. Andra Ocvirka pa zahtevajo, naj jim najkasneje do 8. oktobra predstavi program sanacije vseh družb Slovenskih železarn. Če Ocvirk na vse te zahteve ne bo odgovoril, bo stavkovni odbor začel pripravljati splošno stavko. Zdi se, da Andro Ocvirk nima izbire in mora žele-zarjem povedati, kar jim je dolžan. Prav bi bilo, da se oglasijo tudi poslovodni delavci družb Železarne Štore, ki so doslej molčali in niso branili delovnih mest. Zgled jim je lahko direktor Akro-nov z Jesenic, ki je preživel in dokazal manjšo izgubo kljub temu, da so mu grozili z zamenjavo. Verjamemo, da se s podatki res manipulira in zelo verjetno je tudi izguba štorske Livarne napihnjena. Sindikalisti iz Štor menijo, da nihče, niti Andro Ocvirk niti Ivo Banič ne moreta delavcem, ki jim grozi izguba zaposlitve, prepovedati govoriti. In prav za to gre v Štorah. Po vsem tem je jasno, da država kot lastnik in upravljalec dela z železarji kot svinja z mehom. Tako dela tudi z njihovim premoženjem, ki vsak dan bolj propada. Očitno je, da bi najprej to premoženje nekdo rad razvrednotil, da bi ga zastonj dobili novi kapitalisti- Franček Kavčič Sindikalna kronika Puškarji brez dela in plač Puškama Kranj posluje v sestavi Orbisa iz koncema Gorenj6 Velenje. Delavci so že leto dni na čakanju, ker se Slovenija še nj odločila o strategiji oborožitvene industrije. Čakanje na delo ne bi bilo nič posebnega, če bi puškarji dobivali vsaj nadomestilo OD. Kef pa so tri mesece ostali brez denarja, so se obrnili na Sandija BartlalZ gorenje območne organizacije Svobodnih sindikatov. Imeli so vec sestankov, na zadnjega so prišli tudi šefi iz Velenja in ministrstva za obrambo. Vsi zaposleni so dobili 20 tisočakov, kot nekakšno akonta-cijo na zaostale prejemke. Delavci so tudi zvedeli, da iščejo rešitv^ s katerimi bi zaobšli blokado žiro računa Orbisa. V imenu delavce naj pristojni čimprej odgovorijo, ali delavci lahko pričakujejo del° ali jih čaka stečaj. Sklad rešuje SIP Šempeter Po vseh težkih obtožbah na račun sklada za razvoj nas je te dni presenetila vest, objavljena v Večeru 5. oktobra, češ da gre SIP-u nB boljše. Podjetje je obdržalo 540 od 750 delavcev. Namesto jugoslb' vanskega in vzhodnega trga so začeli prodajati v Italijo in drug6 zahodne dežele. SIP povečuje obseg proizvodnje in izvoza in zat° načrtuje novo zaposlovanje. Kot nam je povedal predsednik SKEI v tem podjetju Niko Rak, so plače delavcev sicer redne, vendar nizke in deloma v bonih. Tudi letošnji regres še ni izplačan v celoti. Sindikat podjetja pa je direktorja zahteval, naj spoštujejo sklep, po katerem imajo P- novem zaposlovanju prednost tisti, ki so v SIP-u že delali in so bili pred dvema letoma ob delo. Prav te dni čakajo na direktorje' odgovor. S KIP je le eno od stotih podjetij, ki poslujejo pod skladom, - jv i-v u,u V v, yw.jvt.ij, m puoiujtjv 0^»-, . edino, ki se lahko pohvali s pozitivnim rezultatom. SIP je tore] 1 potrditev teze, da Koržetov sklad za razvoj podjetij ne sanira, ampaK skrbi za njihovo ukinjanje. Presežni delavci delajo po pogodbah Usoda matične firme celjske Libele je še zelo nejasna, pravi Mirk0 Goznikar, sekretar SKEI celjskega območja. Zelo slabo gre delvcetf- ki so večinoma prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Takrat, koji^j® izteče pravica do nadomestila, se skladno z dogovorom vrača)1 v ......... v Libelo. Ker ta nima dela in denarja, jih pošilja na čakanje. Libelaj i mati ima že več let blokiran žiro račun in je med najbolj zadolženim1 [ slovenskimi podjetji. Na sestanku prejšnji tedn so direktorja zadel' t žili, naj pripravi informacijo o možnostih delavcev za kakršnoko1 ^ plačilo. To nam je povedal Mirko Gozdnikar, ki dodaja, da je v Lib6a materi formalno zaposleno še vedno 300 delavcev. Tudi presežnim delavcem Ema je potekel rok, v katerem jim zavoj* J odplačuje nadomestilo. Ves ta čas so v Posodi delali po pogodb1- 1 Firma jim je zdaj ponudila delo še za dva meseca in delavci s« f ponudbo sprejeli. Tudi Emo je last sklada. Očitno je, da si ta pb gospodarjenju s svojimi podjetji pomaga z denarjem, ki se namensk0 j zbira za drug namen, pravi sekretar območne organizacije SS Milk0 Kaluža. Policisti stavkajo za primerne plače I V teh dneh, ko številni industrijski delavci celo z zaporami c6 iščejo pravico do dela in zaslužka, so začeli stavkati tudi čla policijskega sindikata. Ker s pogovori niso uspeli, na ta način zah'6 | ^ vajo 30.600 tolarjev bruto izhodiščne plače. Policisti pravijo, o": F zahtevajo višje plače, ker s sedanjimi ne morejo preživeti. P°**clS 11 začetnik dobi okroglih 40 tisočakov. Policisti tako kot poslanci n 1; smejo opravljati drugega pridobitnega dela, zato zahtevajo Prl r merno visoke plače. j Povedati moramo, da je policijski sindikat stavko že velikokra •« napovedal in tudi odpovedal. Tako je bilo tudi ob podpisu no'^ splošne KP za negospodarstvo, s katero je uveljavljena enaka izh° diščna plača v višini 26.000 tolarjev. Slovenija kot samostojna država je nedvomno okrepila vsaj resorja in zanju gre kar precej sredstev davkoplačevalcev. Mat5 ^ L komu se zdi, da namesto demokracije in tržnega gospodarstva I dimo represivni aparat. Mogoče je stavka, ki se začenja danes, k°j oddajamo gradivo v tiskamo, tudi priložnost, da država razcis položaj tega zelo osamosvojenega sektorja. Delavci RIKA zaprli cesto Nekdanji delavci RIKA in tisti, ki so na čakanju, so v sredo, j I oktobra, zaprli magistralno cesto pred Ribnico. Za ta korak so =•! odločili zato, ker 229 delavcev, ki so začasno na čakanju, ne dobi' -v. nadomestila plač. V RIKU Holding kar 125 delavcev ni dobi nadomestila od februarja. V RIKU Stroju pa 54 delavcev ni dobi^ I nadomestila od marca. Odpravnin ni dobilo 488 delavcev, ki jin11. *bl prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnim delavcem. Dela'0 žet ugotavljajo, da ni bil izvršen vpis hipoteke celotnega zneska odpra' nin na premoženje RIKA Holdinga. Jop Ker s pogovori, pogajanji, zbori in stavkami delavci niso usp61, priti do svojih pravic, so se odločili za protestno zaporo cest. uporabnikov cest pričakujejo, da bodo razumeli to dejanje iz obup8, zanj so se odločili, da bi javnost spoznala njihov položaj. Revizija na ministrstvu za delo ki Že pred časom je minister za obrambo in predsednik Socialdefl10 kratske stranke Janez Janša govoril o nepravilnem trošenju nam6ll1tie s kih sredstev na ministrstvu za delo. Če so točne informacije, o kat6 rih je 5. oktobra pisala Republika, se je Mitja Gaspari, minister^ finance, odločil poslati kontrolo SDK na ministrstvo, ki ga Jožica Puhar. Treba je povedati, da ministrica pomaga, kjer le in številni direktorji jo lahko štejejo za svojo odrešiteljico. Števi™ bij dil dr, sta delavci, ki čakajo na plače, pa seveda njenega dela ne cenijo dovo i I ker se o pomoči ministrstva javno ne govori. Njeno delo pa poznaj $p( številni sindikati, ki se nanjo obračajo pred plačilnimi dnevi. J« Jožica Puhar je pred dnevi povedala, da se na njeno delo'1^ lgv področje vsi spoznajo, in da se zato vanj vtikujejo. Dodala je, daj. bi to' ministru za gospodarstvo Maksu Tajnikarju že namignila, da ■ ^ prišla delat k njemu, če jo bodo kot ministrico zamenjali. J°f, - ' Puhar je ena izmed treh ministrov, ki so to ostali v vseh treh vlada^j^ Zdi se, da za njeno delovno mesto do zdaj ni bilo dovolj konkure: :IlC6'4cl zato je na njem ostala kljub posamičnim kritikam in »polomu« Sl zakonu o zamrznitvi plač. . Prepričani smo, da delavci v slovenskem gospodarstvu potrebuj6^ 1^ več pomoči, kot je ministrstvo za delo lahko da. Če bo Puhar]1 morala zato odstopiti, bi bilo prav, da sindikati, ne glede na bar'° je organizirajo stavko v njeno podporo. Franček Ka»c H TRGOVCI DOBIVAJO TOODSTOTNE PLAČE ‘*a V območni odbor sindikata delavcev trgovine za Ljubljano se c'ev ^°vezuje 12.000 trgovskih delavcev iz ljubljanskih občin ter iz jelo ^°čevja, Vrhnike, Kamnika in Litije. Gre za 120 sindikalnih .0tganizacij podjetij, ki imajo večinoma sedež v Ljubljani. De-avci manjših zasebnih trgovin pa niso člani tega sindikata, a6ipak sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Konkurenčne Ne-°dvisnosti pa naš sindikat ne čuti, pravi sekretar območnega 0(lbora sindikata Stane Drobnič, s katerim smo se pogovarjali 0 delu in največjih problemih. na Sindikalni funkcionarji ;lo- °Cenjujejo svojo uspešnost in uge toobleme zlasti po velikosti :ato Nač in po spiskih presežnih ®elavcev. Drobnič pravi, da ^bivajo delavci iz malopro-H u ie praviloma le 70 odstot-0 «ov izhodiščnih plač po ko- i I v iznouiscnin piac po k bili l^tivni pogodbi. Nekoliko -jevl ^°ljšem so delavci v veletrgo- bU-ib°. in zunanji trgovini. Ko-, ifl ektivna pogodba za trgovino j 1® p daje delodajalcem pravico e za 15-odstotno znižanje ^hodiščnih plač. Drobnič Ugotavlja, da je znižanje izho-Q a'ščnih plač kljub temu po-** j alo samodejni sistem, v ka-sindikat ni bil udeležen, fden od konkretnih primerov rk« ‘e AM Cosmos iz Ljubljane, ki em- ^lavcem izplačuje le 69-od-jij* jotne plače in ob tem sponzorji pa svoj nogometni klub in ,emji azlične javne prireditve. ,01_ upobnič se boji, da bo mož-<0li jj°st znižanja izhodiščnih beli Plač, ki jo predvideva nova sPlošna KP za gospodarstvo, vod;°aiogočila nadaljevanje seda-jbi- Pje slabe prakse direktorjev » Mletij. Nezakonita odpuščanja l Velik problem so tudi pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi ™ imeli vsi delavci. Čeprav zakon zahteva že dve leti, jp nekatera podjetja sploh še •jnajo. Eno od njih je Garde-ces| a'ja iz Ljubljane. Drobnič lan1 Ugotavlja, da pogodbe pravi-°ma določajo le spodnjo mejo cisl jV'c 12 KP- Plače so pogosto jCn( pločene kar v točkah in de-pri- iayci niso razporejeni v ta-I bfne skupine po KP. Problemi so tudi z izplačilom regresa za prehrano in s povračilom prevoznih stroškov. Tista podjetja, ki morajo zaradi nelikvidnosti izplačevati le zajamčene OD, so vse to kar ukinila. Eno od takšnih je Zastava-avto. Problem presežnih delavcev ni tako velik kot v industriji, pravi Drobnič. Presežne delavce so imela zlasti velika podjetja, ki so bila organizirana za Jugoslavijo in usmerjena na trge v Srbiji, Makedoniji in drugih delih bivše države. Ta podjetja so tam izgubila velik del svojega premoženja in ob vsem tem ostala še brez posla. Večina takšnih podjetij je za- radi tega ugotavljala presežne delavce. V sindikatu pa so ugotovili, da postopki ugotavljanja preseženih delavcev marsikje niso bili skladni z zakonom in KP. Zato je danes ogromno dela za štiri pravnike območne organizacije, ki rešujejo številne delovne spore. Direktorji podjetij so si pomagali tudi tako, da so namsto panožne KP za trgovino uporabljali splošno, ker je manj zahtevna in daje delavcem manjšo zaščito. Ljubljanski odbor sindikata delavcev trgovine nima uradnih podatkov o odpuščanju in zmanjševanju števila zaposlenih. Iz članske evidence pa sklepajo, da imajo največji bivši veliki sistemi, kot so Slovenijales, Lesnina, Metalka, le še polovico od nekdanjega števila zaposlenih. Bilo je tudi nekaj stečajev, npr. v Emoni Vodenje poslovnega sistema. Še večji problem pa so delavci, zaposleni v trgovinah Stane Drobnič, sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine s sedežem na Hrvaškem. Drobnič ugotavlja, da ti dobivajo v najboljšem primeru le zajamčene OD. Sindikat jim ne more pomagati, ker Slovenija in Hrvaška še nista podpisali sporazuma o urejanju te problematike. era*« lOV« ;h 0' dva rsi' Fa' , k« •isti Blagovnica Supermarket bo vrnjena lastnikom in 100 delavcev bo letelo na cesto Trgovci v en sindikat Nepoznavalcem se zdi, da je nekdanjo monopolistično trgovino resno prizadela tudi nastajajoča zasebna trgovina. Drobnič misli, da bi to držalo, če bi zasebni trgovci delali pod enakimi pogoji kot družbena podjetja. Gre zlasti za delovni in odpiralni čas in plačevanje delavcev, ki so pogosto prikrajšani in izkoriščani. Prihajajo tudi na sindikat delavcev trgovine in pomagajo jim, kot vsakemu drugemu delavcu, ne glede na članstvo v sindikatu. Drobnič misli, da bi morali biti vsi trgovski delavci le v enem sindikatu dejavnosti. Zveza svobodnih sindikatov se bi torej morala dogovoriti, da se delavci pri zasebnih trgovcih, ki so zaradi KP zdaj v obrtnem sindikatu, preorganizirajo v trgovski sindikat. V Ljubljani je veliko govoric tudi o Intersparu. Drobnič ne pozna položaja delavcev v tej veletrgovini. Pravi pa, da zdaj vodijo akcijo za ustanovitev sindikata v tej trgovini. Drobnič že ima nekaj pozitivnih izkušenj s tujimi lastniki, zlasti s tistimi iz Nemčije. Računa, da za ustanovitev sindikata v Intersparu ne bo nobenih problemov. V DE smo pred letom pisali o velikih problemih delavcev Agrotehnike Grude iz Ljubljane. Takrat in kasneje so vodilni obljubljali ureditev razmer. Naredili niso ničesar. Zato so delavci na zboru zahtevali odstop vodstva, revizijo poslovanja in prekinitev škodljivih pogodb. Delavci so izvedli tudi referendum in 90-odstotno izrazili nezaupnico direktorju in štirim njegovim sodelavcem. Po tem rezultatu je direktor skupaj s sodelavci odstopil. Agrotehniko po novem vodi v.d., ki je že prej delal v podjetju. Oblikujejo tudi nove upravljalske organe in razpisujejo vodilna delovna mesta. Sprememba je tudi v sindikatu podjetja. Namesto Alojza Zvera, ki je držal z bivšo poslovodno ekipo, je postal predsednik sindikata Željko Lukša. Drobnič pravi, da je bila tudi Agrotehnika organizirana za jugoslovanski trg. Delavcev še ni odpuščala in vse to jo še čaka, da bi se rešila iz slabega položaja. Krivec za odlaganje problemov je torej očitno dosedanji direktor in njegovi sodelavci, ki niso naredili ničesar in le odlagali probleme. Velike ovire za lastninjenje Večina trgovin se je v preteklih letih reorganizirala in tudi lastninila po jugoslovanski zakonodaji. V vseh teh podjetjih zdaj poteka revizija, ki začasno onemogoča lastninjenje in nove reorganizacije. Drobnič se boji, da iz vsega tega ne bo nič. Delavci, ki so svoje firme prijavljali celo anonimno, se torej ne morejo nadejati popravkov velikih neodplačanih prenosov družbenega premoženja. Pereč problem ljubljanskih trgovcev je tudi denacionalizacija. Skoraj vse ljubljanske trgovine so pred desetletji delovale v nacionaliziranih hišah. Bivši lastniki in njihovi nasledniki so vložili veliko zahtevkov za vrnitev premoženja v naravi, kar lahko pomeni zapiranje številnih trgovin in izgubo več tisoč delovnih mest. Drobnič misli, da bi se vsi tisti, ki jim država vrača premoženja, morali obvezati, da prenos lastništva ne bo ogrožal delovnih mest. Prav bi bilo, da v zvezi s tem svobodni sindikati izrazijo tudi večji protest. Eden od največjih tovrstnih primerov je blagovnica Supermarket iz Ljubljane. Ker bo po izvensodni poravnavi objekt vrnjen upravičencu, bo maja 1995 ostalo brez dela skoraj sto delavcev. Čaka jih zavod za zaposlovanje in odpravnina Emone Merkurja. Vodstvo tega podjetja očitno misli, da bo s tem za delavce dovolj poskrbljeno. Za konec pogovora pa je Stane Drobnič povedal tole: »Ko se srečujem s pravniki iz podjetij, ugotavljam, da so svojo poklicno etiko prodali za judeževe srebrnike. Prav oni so tisti, ki si izmišljajo in predlagajo nezakonite odločitve v škodo delavcev. To vidimo tudi na pogajanjih, ko iščejo luknje v KP. Mislim, da bi vsaj trgovci morali vedeti, kaj pomeni pogodba. Pri naših pravnikih-trgovcih pa gre za očitno pomanjkanje kulture in civilizacije, zato smo bolj na Balkanu kot v Evropi. Opažam tudi zelo pritlehen in maščevalen odnos šefov do delavcev, če si upajo odpreti usta.« Franček Kavčič ODLOŽENI STEČAJ METALNE ŠE NI REŠIL n V iht (*c*avci’ ki s® se strnili okoli Svojih sindikatov, ne bi svojih }Vci 2(eresov in interesov »svoje« tovarne zaščitili s stavko in zav-•av- proizvodnih prostorov, bi bile razmere v Metalni danes slabše, položaj delavcev - zlasti v Tovarni investicijske pel^PTeme - pa še bolj negotov. stvari Predvsem pa bi mnoge v zvezi z odgovornostjo razmere v Metalni, ki so v 'iaj kar same od sebe pripla-a*e na dan, ostale zavite ^eglo. jKo je pred dvema letoma uapjan Anžur prihajal na čelo stalne, ne Mariborčanov in ev delavcev Metalne nihče ni jla povprašal. Svobodni sin-,j*ati so se takrat od te ka-^ °vske »rešitve« javno di-livi\?C'rak’ saj Anžur razmer '°jij -Metalni in mariborskem go- arstvu ni podrobno poz- ‘ai>od; .vn0],1 ’ Prav tako pa je med de-aje „iVc’ neugodno odmeval nje-■ V Pre5 dro Po/, §- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Sploš. kol. pog.......... izv. • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ......... izv. • Nova ureditev... ..... izv. • Stanov, razmerja ........ izv. • Kariera kot... ..... izv. • Delavci in uprav......... izv. • Socialna država... ..... izv. • Nova del. zakon.......... izv. • Zdrav. zav... ..... izv. • Zakon o last. ........... izv. • Kol. pog. za negosp Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:, Ulica, poštna št. in kraj:........ Ime in priimek podpisnika:........ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. do/, bar d/e/ de/j /8V7 I f0( dec dov V C, H en/ dru šrti dos den do/, /8V/ 1 Vet .... ,0'd de/, P/a, ..... £$ tv//c Dne Žig Podpis naročh'*8! nCiti nižj Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »V” e0s Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Daj^, ^ tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. 317-298. žas tac KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE |[N)D KATERIM dimnikom je :E mastna kost iip »N iater' irstvo rovS' •avfl® :akon -iti*6: Hura! Vsi smo postali kapitali-s,|! Lastniki delčka svojih podjetij ali drugih podjetij. Če se nam 2ahoče, lahko kupimo katerokoli ^djetje na sončni strani Alp. Seveda ne prav dobesedno karkoli. Samo tisto, ki je tega petino, ki zasluži, da vanj vlo-‘"Oo svoj dragoceni delničarski “6nar. Toda: katero podjetje je 0? Najuspešnejših se kot po Pravilu v zadnjem času lotevajo kriminalisti, češ da so zabredla v gospodarski kriminal in zrasla P® nečednih poslih. Tista, ki so a°bra in se jih še niso lotile orne-nl®ne službe, previdno molčijo in ne dajo v »zobe« niti sestavljam raznih »top« list najuspešnejših podjetij. Kaj pa po-... . aietja, ki dobivajo razna prizna-|V prl PR na primer priznanja za najuspešnejšega menedžerja, pa za Peiavcem najbolj prijazno po-aietje? Iz preteklih izkušenj vemo, da se je vrsta nagrajencev postavila v vrsto pred skladom za razvoj (Koržetovim skladom) ali pa so to morali storiti njihovi nasledniki na direktorskih stolčkih... Ali bi svoj denar prepustili raznim investicijskim skladom ali pooblaščenim investicijskim družbam, ki pa jih še ni? Morda, morda pa tudi ne... Nemara bi bilo res najbolje, da vsi direktorji naredijo tako, kot so menda nekateri že naredili: zagrozili svojim zaposlenim, da bodo ob delovno mesto, če lastniških certifikatov ne bodo prinesli v »svojo« firmo. Resda je to poteza vredna vse graje, toda ali ni konec koncev bolje, da ste pripravljeni na izgubo, kot da se vam isto (se pravi propad vrednosti delnic) zgodi v kaki firmi, v katero ste imeli več kakor popolno zaupanje? s. H. rova- Socialni pakt v času in Mostom im u® "------------------------------ f6 !, Dilj sklenitve socialnega pakta |Sporazuma ali socialnega miru) Jjecf socialnimi partnerji, to je med ydo ter predstavniki delojemalcev 1 delodajalcev, je zlasti nekon-Dr w° reševany"e socialnih in drugih "Ob/emov, ki povzročajo nenehne Vpetosti v družbi. Vsak udeleženec °cia!nega pakta se mora vzdržati postranskih dejanj in ukrepov, še fofbej, če so ekstremni. Na po-/°ciu strategije - v manjši meri tudi fPpike - plač gre za uresničitev “Pfe ciljev oziroma izhodišč: • Motivacijski vidik plač mora povladovati pred njihovim stroškov-ph in tudi socialnim vidikom. Sled-JL lrr,a veliko težo »samo« v času plePanja pakta zaradi preprečenja n°znosti izbruha socialnih nemirov. jblifc /e • Reguliranje plač na makro, to . družbeni ravni mora postopno poiti le na dva partnerja, na prejemki delavca in na plačnika deloda-'poa oziroma pri najpomembnejših, poti minimalnih osnovah na njihove psdstavnike - prek določil v kolek- ^nih pogodbah. družbi (parlamentu) naj preo-ane predvsem skrb za možnost plPrej enostavne, čimprej pa tudi | parjene reprodukcije delovne sile. kieP. °'®9 določanja zneskov in deležev čitV; e°ne porabe v družbeni bilanci jo Bi Proračunu) gre zlasti za (o)vredno-'ct ®n/e, dela delavca, ki opravlja naj-te ani zahtevno delo, izraženo z raz-nerjem 1,00 (enka). * Razmerja med plačami (od ravn' L 00 navzgor) bodo Ofočena z zahtevnostjo del in z gi-n. A ti- s ponudbo in povpraševa- la trgu delovne sile, in opre- iks ®((ena v kolektivnih pogodbah dednosti za tipična dela. (On ^ako določene osnovne plače L'UD) so za vse gospodarske in gospodarske organizacije os-v Ve za določitev vrednosti dela ®ena/? blaga in storitev. Z ugotovijo realne ravni OOD v letu 1993 na 1 strani in ravni produktivnosti na ugi strani naj se do leta 2000 na-nuje tako stopnjo rasti produktiv-kot tudi delež plač v družbe-dnT Druto proizvodu. Hkrati naj se :g oc'ta tudi deleža in dinamika ne in investicijske porabe. v * Zaradi gibljivosti delovne sile fr>Zf0pskem Prostoru - za Slovenijo po vključitvi v ES najkas-nia- eta 2000 ~ b°d° rnorale biti oe pri nas na takšni ravni, da nas ne bo mogla zavrniti z utemelji-Pin ° nevam°sti socialnega dum-n.9a z JV Evrope. Zato moramo iilaVat' 'P P°tem na podlagi dolo-čei/ V■ soc'alnem paktu tudi uresni-snat,' spodnjo raven cene delovne e, ki i • . • naj bi leta 2000 dosegla naj-- nJP za ES še sprejemljivo vred-m3 [zraženo v DEM ali ekujih. ’ z "aV konkretnih predlogov ?aP0V0 socialnega pakta v del, adeva plače: Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 10. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za OKTOBER 1993 znaša 1,7% mesečno, preračunano na letni nivo 22%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POMEMBNA ZMAGA / ■ ■ ■■ ■ . . ■ . POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev za delu, ki • Začetna izhodiščna vrednost »enke« naj bi bila v začetku leta 1994 260 DEM neto. Nato bi se vsako leto povečevala za 40 DEM, da bi leta 2000 dosegla vrednost 500 DEM. Ta predlog je podrobno in celovito obravnavan v brošuri. Plačni sistem v Republiki Sloveniji, Kritika in nova zasnova (ČZP Enotnost, Ljubljana 1992, str. 33). Znesek 260 DEM neto naj bi januarja 1994 predstavljal nekaj čez 29.000 SIT bruto - za »enko«! Za dela čistilke poslovnih prostorov - ki niso in po zahtevnosti teh del ne morejo predstavljati enke (glej publikacijo Strokovne podlage, ki izhajajo iz Družbenega dogovora..., II. del, DE, Ljubljana 1984, str. 66-88) - bi pri razmerju 1,25 (od 1,19 do 1,31) znašala vrednost OOD okoli 36.000 SIT bruto. Ta vrednost je blizu zdaj najnižji vrednosti izhodiščnih OD za I. skupino v splošni kolektivni pogodbi v gospodarstvu. • Navedeni zneski, 260 DEM neto in 29.000 oz. 36.000 SIT bruto, bi zaradi sistema kolektivnih pogodb, ki določajo najnižje vrednosti, veljali za podpoprečno uspešna podjetja - ne pa za najslabša podjetja, katerih usode ne smemo reševati s prenizkim vrednotenjem dela! Podpoprečno uspešna podjetja poslujejo praviloma brez izgube in imajo možnost razvoja ter dohiteti in prehiteti poprečno raven uspešnosti podjetij v dejavnosti. Poprečna letna stopnja rasti od 260 na 500 DEM za enko je 11,5 %, kar je realno (pri 3,5-odstotni letni inflaciji v Nemčiji) blizu 8-odstotkov. Normalno oziroma (nad)po-prečno uspešna podjetja bi v začetku leta 1994 shajala z neto izhodiščno vrednostjo enke 320 DEM ter 35.700 SIT bruto (za enko) oziroma 44.600 SIT bruto (za čiščenje). Poprečna letna stopnja rasti bi tedaj v teh podjetjih bila do leta 2000 7,7% nominalno oziroma okoli 4% realno - kar ni nedosegljivo oziroma je skorajda nujno glede na obstoječo prenizko raven. • Navajane vrednosti enke oz. dela čistilke za leto 2000 (500 DEM oz. 620 DEM neto) predstavljajo poprečno višino OD zaposlenih blizu 1000 DEM oziroma 70.000 SIT neto. Ta vrednost naj bi bila ena glavnih srednjeročnih obveznih usmeritev, določenih s socialnim paktom. Če bomo konec leta 1993 dosegli poprečne plače v višini 45.000 SIT neto, bi tedaj znašala poprečna letna stopnja rasti 7,6% do leta 2000. Upoštevaje samo inflacijo v Nemčiji (3,5%), pri nas pa stalne cene, bi ta stopnja bila realno 4 % na leto. Konec leta 2000 bi po tej projekciji dosegli raven OD, kakršna je bila leta 1975. Dosegli naj bi raven okoli 118% glede na leto 1988, to je pred obsežnimi družbenoekonomskimi spremembami z znanimi posledicami. Tedaj bi imeli do leta 2000 poprečno letno stopnjo rasti. OD 1,4 % - po stalnih cenah življenjskih potrebščin. Bomo v šestih letih do leta 2000 zmogli nadomestiti ogromen padec vseh pomembnih družbenoekonomskih kategorij od leta 1988 dalje s skupno pozitivno rastjo? Stane Uhan Seveda samo ugibamo, toda če se lahko zanesemo na časopisna poročila, naj bi poslej v Cimosu bolje ravnali s kupci njihovih avtomobilov, ki bi imeli pravico do zamudnih obresti. Tako spremenjen odnos podjetja in prodajalcev njegovih avtomobilov je verjetno posledica nedavne prve v korist kupca rešene tožbe zaradi neizplačanih zamudnih obresti. Enemu izmed kupcev je namreč nedavno uspelo dobiti - s pomočjo sodne izvršbe - zamudne obresti v višini nekaj več kakor 5000 mark. Denar je bilo treba torej prodajalcu dobesedno iztrgati iz rok, toda za naslednje podobne primere (Cimos oziroma njegove prodajalce menda toži za zamudne obresti še 300 kupcev citroenov), naj bi se položaj močno izboljšal. Kot smo obveščeni, naj bi prodajalci dobili navodilo, naj zamudne obresti izplačujejo. Cimosu naj se ne bi bilo težko držati prodajnih pogojev iz njegove akcije »nova zaveza«, v kateri je vsakemu kupcu obljubljal za vsak dan zamude pri izročitvi vozila 1-odstotno znižanje cene. Zamude iz »nove zaveze« so menda majhne, res pa je, da je prvi kupec, ki je prodajalcu hotel uveljaviti to pravilo, najprej naletel na gluha ušesa... Toda kakorkoli zadevo obrnemo, takšen razplet »zgodbe« o Cimosovih zamudnih obrestih štejemo za veliko zmago v prizadevanjih za varstvo potrošnikov in za pravno državo na tem področju. s. R. - do 100.000,00 SIT -od 100.001 00 SIT do 500.000:00 SIT MESEČNE 1,78% iiiiiii >,50% £65 LETNE : 2,50 % 34,20% **HP™ išilllil. KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,1% 44,00 = Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POSTANITE USTANOVITELJI DELAVSKE HRANILNICE. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098 316-881. Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 39 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račlun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Kranjska Gora - apartmaji z opremljeno kuhinjo: manjši za 3 osebe - cena 28 DEM, veliki za 5 oseb 42 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, dnevni prostor, spalnica, skupno za 4 osebe. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 5. Pokljuka - apartmaji do 23. decembra: za štiri osebe 35 DEM, za dve osebi 24 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini v oktobru Cena 28 DEM. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.900 SIT na dan. 3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dneva soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 2.400 SIT na dan B. IZLETI 1. Krakov 21. oktobra - štiridnevni izlet s turističnimi ogledi. Cena, ki vsebuje prevoze, tri polpenzione in stroške ogledov turističnih znamenitosti je 345 DEM v tolarski protivrednosti. Program je oblikovan za skupine 40 in več oseb. 2. Karlovi Vari 14. oktobra - štiridnevni izlet z ogledi Prage in dvodnevnim bivanjem v termah Karlovi Vari. Cena 272 DEM v tolarski protivrednosti vključuje stroške prevoza in treh polpenzionov C. KUPIMO 1. Dvosobno stanovanje v Opatiji, Lovranu ali Ičičih. D. PRODAMO 1. Več kontejnerjev v avtokampu Lanterna pri Poreču. Cena po dogovoru Informacije na Atrisu. E. SEJEMSKA PONUDBA 1. Amsterdam - IFRA - od 11. do 14. oktobra sejem redakcijske in grafične tehnike. 2. Budimpešta - od 12. do 16. oktobra mednarodni sejem računalniške tehnike; softvvare in hardvvare, vsa pripadajoča oprema, vključno s telekomunikacijami. Odhod 14. oktobra, za tri dni. Cena 275 DEM. 3. Diiseldorf - od 26. do 29. oktobra mednarodni sejem zaščite pri delu in medicine dela. Odhod 26. 10., štiri dni. Cena 1290 DEM. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUSTA. OB OGLEDU SEJ-MOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. F. ZIMOVANJE PRIKOLIC Organiziramo vam zimovanje prikolic v avtokampu na Vranskem. Cena 300 DEM v tolarski protivrednosti. Informacije na Atrisu. G. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške apartmaje v Atomski vasi ali Čateških Toplicah. Prosimo za ponudbe za obdobje do novega leta. 2. Počitniške zmogljivosti v planinskem delu Slovenije za čas malih šolskih počitnic od 30. oktobra, do 7. novembra. 3. Planinske koče na Veliki planini od 24. decembra do 2. januarja 1994 za 6 do 12 oseb. 4. Počitniške zmogljivosti v zimskošportnih krajih za čas zimskih šolskih počitnic (zadnji teden februarja in prvi teden marca 1994). Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. POSEBNA ATRIS0VA PONUDBA * POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA Sindikalne zaupnike obveščamo, da bodo v prihodnji številki objavljeni darilni paketi za novoletno obdarovanje otrok. POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 Sindikalna lista oktober 1993 SIT 2.500 1.200 Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 900 Kilometrina (od 31. 7. 1993) 20,60 Ločeno življenje 24.607 Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 900 Regres za prehrano 5.200 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem delu objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje maj ’93 do julij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od maja do julija ’93 znaša 42.314,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 21.158.00 SIT 31.735.00 SIT 42.314.00 SIT 126.942,00 SIT 42.314,00 SIT Vir: podatki Zavoda RS za statistiko KAJ DELAJO L_ v republiških odborih Sindikat državnih in družbenih organov O novih zakonih in plačah Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov je sklical konferenco sindikata občinskih upravnih organov. Sprejeli smo stališča, sklepe, predloge in amandmaje k zakonu o lokalni samoupravi in zakonu o upravi. Stališča so podlaga za konkretno operativno aktivnost v vseh organizacijah sindikata do 21. oktobra, ker bo 26. oktobra seja državnega zbora. Vlada Republike Slovenije je 30. septembra zagotovila, da bo pripravila odgovor na pet pobud ROS-a o masi plač, izkazovanju strukture mase plač, določanju izhodiščnih plač, izenačevanju izhodiščnih plač in koeficientov v državnih organih z negospodarstvom in povečanju izhodiščne plače. Odgovor pričakujemo 6. oktobra na posvetu predsednikov sindikata ministrstev oz. republiških upravnih organov. Analiza plač za junij, julij, avgust, izplačana za 3.600 zaposlenih v republiških upravnih organih kaže, da je povprečna bruto plača po posameznih tarifnih razredih: I. — 39.466, II. — 39.233, III. — 49.926, IV. - 58.245, V. — 69.019, VI. - 99.145, VI./l - 86.073, VI./2 - 98.621, VII. - 112.606, VII./l - 90.743, VII. /2 - 109.825. To so bruto plače z izhodiščno bruto plačo 26.000 tolarjev, krat koeficient in minulo delo ter stimulacija. Podatki so dobra podlaga za primerjavo v posameznem okolju in neposredno operativno aktivnost sindikata do delodajalca. Drago Sčemjavič, sekretar Št Sindikat delavcev DL dejavnosti energetike Nonstop o kolektivnih pogodbah V mesecu septembru smo v SDE Slovenije in njegovih organih na ravni države zastavili vrsto akcij in z njimi razvili živahno aktivnost. Predsedstvo RO SDE Slovenije se je sestalo na dveh sejah, odbora sindikatov dejavnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije pa na eni seji. Pogajali smo se s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti, sestali sta se komisiji partnerjev za pripravo in sklepanje novih kolektivnih pogodb. V tem obdobju so bile aktivne delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev panožnih kolektivnih pogodb in koordinacijska telesa v okviru odbora sindikata dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije. Nekaj delovnih pogovorov so predstavniki RO imeli tudi v sindikatih podjetij. V SDE Slovenije smo nadaljevali tudi z dejavnostmi na mednarodnem področju. V skladu z dogovori na področju mednarodnega sodelovanja je bil SDE Slovenije 28. septembra organizator srečanja predstavnikov sindikatov: FNLE CGIL Italije, Samostojnega sindikata energetike, kemije in nekovin Hrvaške ter Neodvisnega sindikata elektrogospodarstva Hrvaške. Poglavitni cilj srečanja je bil izpolnjen, saj so se predstavniki sindikalnih organizacij Italije in Hrvaške dogovorili za prihodnje sodelovanje, hkrati pa je srečanje potrdilo nujnost skupnega nastopanja sindikatov energetike držav Srednje Evrope. 20. in 21. oktobra letos pa bo delegacija FNLE CGIL Italije, ki jo vodi njen generalni sekretar Amaro Andro, vrnila obisk SDE Slovenije. Ivo Miglič, sekretar sindikalni MED KLADIVOM IN NAKOVALOM Sindikalna konferenca delavcev KPD je 30. septembra obravnavala položaj zaposlenih v kazensko-poboljševalnih domovih in ugotovila, da delavci, ki v zaporih delajo z delinkventno populacijo, ob vsakem medijskem razkazovanju razmer v zaporih občutijo v sebi grenkobo in se počutijo ogoljufane. Prav je, da se javnosti pokaže, da različni profili kriminalcev živijo v demokratičnih razmerah, v sprejemljivih življenjskih razmerah, da niso izpostavljeni maltretiranju, da jim teče delovna doba itd. Nikoli ali pa le izjemoma je javnost seznanjena, pa tudi posamezniki v vladi in ministrstvu za pravosodje pozabljajo, da je delavec zaporov tisti, ki 24 ur na dan dela in živi s Trobcem, Živkovičem, Obalom in podobnimi. Pozablja se, da je v zaporih vsak dan toliko in toliko samopoškodb, poskusov samomorov, medsebojnih fizičnih obračunavanj, poskusov umorov, izsiljevanj, groženj, napadov na osebje, lažnih obtožb itd. Da ne omenjamo, zaradi neurejene bolnišnične oskrbe prihaja do abstinenčnih kriz narkomanov in alkoholikov. V primerih, ko psihiatrične bolnišnice dvignejo roke, delinkvent konča v zaporu. Vsak od naštetih primerov je za delavca v zaporih nov stres, skupek takih stresov iz dneva v dan pa povzroči posledice v človekovi osebnosti. Taki stresi so sestavni del slabo plačanega in necenjenega dela zaposlenih delavcev. Paznik v zaporu za tako delo zasluži le 40.000 tolarjev mesečno. Nepoznavalci nas primerjajo s policisti, cariniki, varnostniki in podobnimi službami. Vendar nobena taka primerjava ne drži. Policaj pri svojem delu nosi orožje in se v vsakdanu le občasno sreča s kriminalci. Ko pa se že sreča, ga po rutinski obravnavi za nadaljnja leta preda v zapor, kjer se agresija delinkventov usmerja, ker so ti pač zaprti, zoper delavce v zaporih. Delavci v zaporih delajo brez orožja, se gibljejo v skupinah 50 do 60 zapornikov različnih profilov in nagnjenj in stalni občutek ogroženosti se izraža v psihični izčrpanosti in obremenitvi že po nekajletnem delu. Za ureditev razmer in položaj delavcev v zaporih zato sindikat zahteva naslednje: • Zahtevamo ustrezno plačilo svojega dela, tako da se izhodiščne plače dvignejo za 30 odstotkov, za kolikor so v nekaj letošnjih mesecih zaostale v primerjavi s plačami v gospodarstvu in za kolikor so se dvignile plače funkcionarjev. • Ministrstvo za pravosodje noče upoštevati možnosti administrativnih upokojitev za delavce, ki zdravstveno ne morejo več opravljati dela z zaporniki. Problem je v tem, da so ti delavci v bistvu invalidi III. kategorije, ki ne morejo in ne smejo več delati z zaporniki, saj ogrožajo sebe in druge, medtem ko drugega primernega dela v zaporih zanje ni. Zato zahtevamo, da se tem delavcem omogoči administrativna upokojitev. Dovolj pove podatek, da delavec v zaporih umre že pri povprečni starosti 43 let, upokojenci pa dočakajo le 58 let. e V kolektivni pogodbi za negospodarstvo je tudi s podpisom vlade dolo- čeno, da se najkasneje do 31. 12-uvede 40-urni delavnik. Zahtevamo- 'e//; se to stori takoj, in to tako, da bo zafJ?° P tovljena varnost zaposlenih delavce' ■ ar družbe pred zaporniki. J • Kljub sklepu vlade delavci v 1 porih ne dobivajo 10-odstotne stim111: cije. Zahtevamo, da se tako kot druž1 tudi delavcem v zaporih zagotovijo izplačujejo ta sredstva. # Delavci v zaporih so v primer]1 z drugimi delavci prikrajšani pri ° pravninah ob odhodu v pokoj. Zah varno, da se taka določba zakona o lavcih v državnih organih odpravi -izplačuje odpravnina, kot je žago10 j Odg ljena drugim delavcem po KP. ., S Po sprejemu nove stanovanj5 zakonodaje je ostalo popolnoma ne šeno razreševanje stanovanjskih VP' šanj zaposlenih delavcev v zaporih. < sebno so prizadeti mlajši delavci z ® žinami. Treba je s predpisi in fina* ®o nimi sredstvi odpreti možnost razre- Pr vanja stanovanjske problematike. S Zaradi neurejenih bolnišnici razmer je treba čimprej vzpostavit' urediti bolnišnične oddelke za zap‘ nike v bolnišnicah. ® Pravno sistemsko je položaj zaf * - — —1 «1 .. . . — ^ . — ■ m i i l—i i , f ,i\ z-J vi /A r N Po 1 ta\n 2 tvv, spr del san diši Pel sod Ce org rov in delavcev v njih izredno f, °r8 manjkljivo urejen, zato sindikat zj j1®* teva, naj se to čimprej uredi in dP i. ■njih« iin«? 0^ status zavodov in delavcev v . da se ta dejavnost organizira in s p' f piši uredi kot sodna policija. Ob ten1; P naj se v celoti uredijo položaj in pra'1; j*1 zaposlenih, tako kot ima to že ureje! J policija. ROS in Sindikalna konferenca delo« Po čem smo (pre)žittell? Ocenjeni življenjski stroški tri-in štiričlanske družine za september 19 SEPTEMBER 1993 - - Skupina dobrin iz tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina indeks cen življenjskih indeks cen življenjskih košarice poprečni minimalni mini. mes. poprečni minimalni mini. mes. potrebščin potrebščin. 1. Hrana 34303,09 26703,88 26703,88 43001,86 32608,72 32608,72 105,10 10275 2. Pijača 4442,05 1644,30 1644,30 4465,87 1654,51 1654,51 105,50 lob?! 3. Kajenje 2442,00 1320,00 1320,00 2442,00 1320,00 1320,00 100,00 JOT? 4. Oblačila 17928,59 11213,74 470,03 22297,28 13967,02 518,41 106,80 102® 5. Obutev 4156,26 3163,35 0,00 4900,45 3524,17 0,00 108,20 102® 6. Stanovanje 9011,97 6460,41 4633,47 11038,31 7801,68 5590,11 108,90 10Oj 7. Ogrevanje, razsvetljava 13214,49 9305,46 7667,24 16300,64 11051,62 9083,75 104,50 100j 8. Gospodinjska oprema 10012,05 5280,22 0,00 11830,39 6101,36 0,00 103,50 10O® 9. Higiena, zdravstvena nega 8629,19 7250,80 5326,40 9871,83 8221,08 6269,24 108,40 104« 10. Izobr., kultura, razvedrilo 17041,76 7120,93 3839,87 19769.45 8227,09 3964,23 112,30 102® 11. Prometna sr. in storitve 22272,40 7425,28 2926,53 27592,86 9950,65 3321,56 107,00 10lj 12 Razni predmeti in storitve 1946,24 1173,76 0,00 2430,81 1325,68 0,00 106,30 102j 13. Drugi izdatki 15886,35 3296,56 2639,55 17575,82 3484,28 2639,55 106,30 102) SKUPAJ (v SIT) 161286,43 91358,71 57171,27 193517,58 109237,86 66970,09 stopnja rasti IX. 93/IV. 93 6,64 6,45 6,13 6,63 6,45 6,09 KOMENTAR: V sept«1 stopnja rasti IX. 93/VIII. 93 1,97 2,04 2,08 1,97 2,04 2,09 1993 so cene življenjskih trebščin v primerjavi z a stom 1993 porasle za 2, V istem času je znašala Struktura življenjskih stroškov Mesec: SEPTEMBER cija 1,7%. Na visoko ras* življenjskih potrebščin j0 1. Hrana 21,3 29,9 46,7 22,2 29,9 48,7 vala zlasti 2.7-odstoino ki Domen 2. Pijača 2,8 1,8 2,9 2,3 1,5 2,5 vpliva na višino cene življenjskih potrebščin- ■ 2,6 S« so bile višje tudi J 3. Kajenje 1,5 1,4 2,3 1,3 1,2 2,0 4. Oblačila 11,1 12,3 0,8 11,5 12,8 0,8 obutve in obleke. Veliki umirjena pa je bila rast ■ škov za stanovanje (O,4! 5. Obutev 2,6 3,5 0,0 2,5 3,2 0,0 " 6. Stanovanje 5,6 7,1 8,1 5,7 7,1 8,3 energije (0,1 %). 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,2 10,2 13,4 8.4 10,1 13,6 V septembru 1993 je tridjH 8. Gospodinjska oprema 6,2 5,8 0,0 6,1 5,6 0,0 za pokritje najbolj nujnjU 9. Higiena, zdravstvena nega 5,4 7,9 9,3 5,1 7,5 9,4 sečnih izdatkov 57.171-I ali 1.165,30 SIT več kot* 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,6 7,8 6,7 10,2 7,5 5,9 gustu. V mesecu dni sol 11. Prometna sr. in storitve 13,8 8,1 5,1 14,3 9,1 5,0 višale za približno 2% I 12. Razni predmeti in storitve 1,2 1,3 0,0 1,3 1,2 0,0 so se povišale minimal'1 13. Drugi izdatki 9,8 3,6 4,6 9,1 3,2 3,9 hrana zavzema najvišji SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 turni delež. Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS Strokovna5 I • • - ■ ■II ■■MBMnKMHj ti arnanje, pa kaj ZA NEZAKONITO ODPOVED k KAR ŠEST PLAČ! »VDelavski enotnosti sem bral, s kakšno muko so se naši sindikati Izkopali do podpisa splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo j .Ps še tisti drobiž, ki so ga iztržili, je našim pognal kri v glavo, češ I j9 $e bo podjetje sesulo, če nam bodo morali plačevati po tistih yvetih skupinah. Bojim sc, da se bodo raje odločili za odpuščanje l°i za polna izplačila. Ali ti s takšnim ali podobnim izgovorom , ko dajo knjižico?« nas v pismu sprašuje M. B. »Že doslej so jih e "Teo poslali na zavod kot tehnološki presežek, to njihovo tarnanje ig Po f° Podpisu kolektivne pa že spet ne obeta nič dobrega. Kaj, če bom dr čez noč na cesti? 0 tlt d‘ i* iS! - razen v primeru, če v posameznem členu ni izrecno zapisano, da gre za neto zneske. Novega tveganja si v bodoče ne bodo mogli privoščiti tudi zasebni delodajalci, ki so doslej pogosto ravnali »poenostavljeno« v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja, in sicer ne samo, kadar je šlo za disciplinski ukrep, temveč tudi v prime- govor: Ne, ne boste, tako po domače tej pogodbi ne bo več možno Dl ravnati z delavci, e Z uveljavitvijo nove kolek-lvne pogodbe je postala odpo-Ved delovnega razmerja, ki jo ei sprejema organizacija oziroma delodajalec, dokaj tvegana. Že ®!atn postopek, zlasti ko gre za disciplinski in ugovomi postovk, lahko pomeni razlog za !°dno razveljavitev odpovedi, '-e odpoved sprejme nepristojni v °rgan oziroma če jo nepristojni °rgan v ugovornem postopku 4 Potrdi, mora sodišče odpoved P j^zveljaviti in na zahtevo de-J *avca delavca vrniti nazaj na J delo. 'f Nova kolektivna pogodba pa l1' Ponaša za organizacije in delo-4 dajalce še dodatno materialno tveganje, saj bodo morali v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delavcu izplačati najmanj šest povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Takšno pavšalno kazen za primer nezakonite odpovedi delovnega razmerja je doslej poznala le kolektivna pogodba za delavec črne in barvaste metalurgije, livarn ter kovinske in elektroindustrije. Do pavšalne odškodnine pa je moč priti na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je ugotovljeno, da je delavcu nezakonito prenahelo delovno razmerje. Razlog za tako ugotovitev je lahko v bistvenih kršitvah postopka, kršitvi materialnega prava ali v zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pavšalna odškodnina je oziroma bo izredno visoka, če upoštevamo, da bosta morala organizacija oziroma delodajalec delavcu poravnati tudi vse izostale plače in druge prejemke, in če vemo, da gre za bruto plače, saj nova kolektivna pogodba izrecno navaja, da so vsi zneski v kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, v bruto zneskih Korenine dvoma V starih časih je bil svet najboljši dokaz za obstoj Boga. Zemlja je bila njegov izdelek, sonce, luna in zvezde pa so sijale v njegovo čast in slavo. Tako kot ob umetniških delih občudujemo ljudi, ki so jih ustvarili, je nekoč vsaka podrobnost naravnega sveta govorila o Stvarniku. Danes ni več tako. Obstaja vrsta razlogov za današnjo ravnodušnost do krščanskih naukov, eden glavnih vzrokov za dvome pa je človekovo prodiranje v skrivnosti znanosti. Do dogodka, ki je spodnesel preprosto pojmovanje stvarjenja, je rih, ko so ugotavljali presežek delavcev oziroma skušali zmanjšati število delavcev v obratovalnici. Kako o vsem tem razmišljajo »vaši«, ne vem. Upam pa, da bodo trikrat premislili, predno bi se odločili, da vam dajo knjižico. Saj menda ne pobirate denarja po cesti?! V. O. DE KANAL - DE prišlo v 16. stoletju v Benetkah, ko je Galileo povabil senatorje na vrh zvonika in jim pokazal delovanje svoje naprave - teleskopa... Korenine dvoma iz angleške dokumentarne serije Kristjani si lahko ogledate v petek, 8. t.m. ob 23. uri na drugem programu TVS. Lucky Luciano Na začetku svoje poti je bil cestni razbojnik, nato pa se je prelevil v neusmiljenega vodjo, ki se je kmalu povzpel v vrh mafije. Vedno je bil za korak pred zakonom; nekoč se je brezsramno pohvalil, da je pokopal na stotine ljudi. Usodo Luckyja Luciana in njegove tolpe si boste lahko ogledali v seriji Veliki zločini in procesi 20. stoletja v soboto, 9. t.m. ob 21. uri na TVS 2. g i:;:; S* S: I § g| vi: *:< - $:• & 8 :£ $:< 1 I 8 1 i j§ ::::: ! $: * samostojnih sindikatih * PE ^jGLAM Pergam - konfederacija sindikatov Slovenije V skladu z 42. in 43. členom Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Aneksov po sklenjenih pogajanjih o spremembah Kolektivne pogodbe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost, ki urejata tudi 51. in 52. člen navedene kolektivne pogodbe, ob upoštevanju določb Tarifne priloge nove Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, GZS - Združenje za tisk in konfederacija sindikatov PERGAM, objavljamo vrednosti izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec september 1993. Za naše člane v podjetjih lesne dejavnosti pa objavljamo tudi izhodišča po panožni kolektivni pogodbi za lesarstvo. Izhodiščni brutto osebni dohodki za september 1993 Tarifni razred celuloz., papir. d. grafična dejavnost časop. inf. založ. dej. lesna dejavnost I. 45.138 38.026 38.026 43.019 II. 51.908 41.829 43.730 47.338 III. 58.679 46.772 49.434 52.861 IV. 65.450 52.857 55.138 58.937 V. 76.734 60.842 64.645 66.672 VI. 99.303 70.349 83.658 79.571 VII. 117.358 79.855 98.869 90.344 VIII. 148.955 110.276 125.487 107.555 IX. 171.524 133.092 144.500 129.029 Koef. rasti živi j. str. za avgust 93 0,7% 0,0% 0,0% 0,7% po eskal. klavz. iz PKP Znesek za prehrano med 8.463 5.519 7.968 6.289 delom Regres za prehrano za tekoči mesec se delavcem izplača v denarnem znesku (če jim je zagotovljena prehrana med delom) najkasneje do izplačila plač. Pred durmi nova afera? Konfederacija Pergam ni zadovoljna s slovensko vlado, ki ji je vse premalo mar razvoj papirnopredelovalne industrije. Je pa ta sindikat v Goričanah in Vidmu vendarle uspel zamenjati poslovodstva, ki so delala škodo. Z vlado in skladom za j razvoj je sklenil sporazum o zaščiti zaposlenih v dveh novih, po | stečajih nastalih podjetjih. Čaka jih še ureditev pomembnih | vprašanj - zaščite upnikov, med katerimi je Pergam med večjimi, spoštovanja interesov 1.400 bivših delavcev Vidma, zaposlitve oziroma socialne zaščite zdaj brezposelnih in položaja sindikatov v teh podjetjih ter pravice zaposlenih do soupravljanja. Zadnje dogodke v celovškem Hagu imajo za dramatične in v njih slutijo možnost nove slovenske velike afere - za zdaj Pergam vztraja pri reviziji Hagovega poslovanja. i KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Raket sestavljajo knjige: Matej Bor JERNOV ROKO AL! MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jamovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bito pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilc je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. ’ Knjige lahko dobite pri CZP Enotnost, Ljubljana, * Dalmatinova 4. telefon 321-255.'110-033, ulohmsii faks 311-956. - Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom Oriental. in toliko časa in tam seveda sploh nujno potrebuje zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pr: tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, |e bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mimo«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala- na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. Komunizem je razpadel, izrodil v nehumano, strogo iliranih v se je disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bito že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov m koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. KO so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno X naročam(o) naročam(o) naročam (o) naročam(o) naročam(o) izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod (ov) knjige GLASNIK PEKLA izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov : Ulica, poštna št., kraj:- Ime in priimek podpisnika:--------------------------------------------------------------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:---------------------------------- ---------- --------------------------------------------- Žig Podpis naročnika Avgusta produkcija nad primerljivo lansko Riše: Franci Križanič Če ni napake v podatkih, je avgusta letos slovenska industrija proizvedla 1.5% več kot pred letom. To je prvi pozitivni medletni rezultat po novembru 1989, torej po skoraj štirih letih (natančneje 44 mesecih) negativnih številk. Kljub večjemu obsegu kot v enakem mesecu lani je letošnja avgustovska industrijska produkcija na Slovenskem upadala po dobre 3 % letno, kar je bilo slabše od živahne julijske rasti, a vendarle precej bolje kot med letošnjim februarjem in junijem (ko se je zmanjševala povprečno kar po 13% letno). V prvih letošnjih osmih mesecih skupaj je bila industrijska produkcija še 5.5 % manjša kot v enakem obdobju lani in precej (37%) pod svojo do sedaj največjo primerljivo ravnijo (1987). Lani ob tem času je kazalo, da je dno gospodarske depresije na Slovenskem doseženo pri skupnem upadu industrijske produkcije za okoli 33%, ekonomsko-politične napake (»interventna zakonodaja«) ter opustitve (neaktivna tečajna politika in dopuščanje nadaljnje indeksacije) pa so krizo vendarle poglobile. K negativnemu rezultatu sta prispevala tudi vojna na Balkanu in recesija v Zahodni Evropi (zlasti pri naših najpomembnejših trgovinskih partnerjih: Nemčiji, Italiji in Franciji, čeprav bi naša ekonomska politika s povečano državno regulativo in drugimi zgrešenimi ukrepi gospodarsko krizo v Sloveniji poglobila tudi med konjunkturo na Zahodu, in tudi če ne bi bilo letošnjega upada prodaje na Jug. Preobrat v trajno gospodarsko rast bi lahko na Slovenskem dosegli lani, utegnemo ga letos, povsem možno pa je, da ga bomo šele kakšno drugo leto ali pa celo za življenja kakšne poznejše generacije. Letošnji ugoden avgustovski medletni rezultat je posledica rasti slovenske industrijske produkcije od septembra do novembra lani ter januarja in julija letos, pa tudi majhnega obsega proizvodnje v lanskem in enega delovnega dne več v letošnjem avgustu. Skupni rezultat je v prvih osmih mesecih negativen zaradi omenjenega upadanja produkcije med februarjem in junijem letos ter počasnega zmanjševanja v lanskem decembru in letošnjem avgustu. Slovenska produkcija je v času veljavnosti »interventne zakonodaje« upadla bolj, kot je narasla v ostalem obdobju po zaključku hiperinflacije (t.j. od julija 1992). Septembra, ko v primerjavi z enakim mesecem lani ne bo več dodatnega delovnega dne (kot avgusta), bi bila tako letošnja industrijska produkcija že v primeru stagnacije okoli 3 % pod primerljivo lansko. V tem mesecu bo medletni rezultat pozitiven samo pri zelo hitro rasti. Sodeč po prodaji trgovine na drobno in odgovorih podjetij na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko se je povpraševanje avgusta še naprej krepilo, medtem ko se upadanje zalog neprodanega blaga umirja, v nekaterih sektorjih pa zaloge celo naraščajo. Pri tem je možno, da podjetja prilagajajo obseg zalog pričakovani večji prodaji na enak način, kot so v času upadanja povpraševanja zmanjševala zaloge zaradi pričakovanega znižanja prodaje. Preskrbljenost slovenskega gospodarstva s polizdelki in surovinami je bila tudi v letošnjih poletnih mesecih dobra. Anketa Zavoda Republike Slovenije za statistiko kaže, da je imela avgusta v glavnem samo zmerne težave s preskrbo doma ali na tujem približno petina gospodarskih organizacij. Po odgovorih slovenskih podjetij na omenjeno anketo se je avgusta letos nekoliko izboljšala finančna disciplina, saj seje odstotek tistih, ki imajo s poplačilom računov kritično velike težave, znižal na 20% (največji je bil julija 1992 - 29 %). Tudi to utegne pozitivno vplivati na gospodarsko dejavnost v prihodnjih mesecih. Cena 1.575,00 SIT Možnost napisa na ovitku V primeru predplačila vam priznamo ceno 1.155 SIT Vsa naročila In morebitne informacije dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 313-942, faks 311-956 NAROČILNICA. USPESNO ZNIŽEVANJE c ŠTEVILA ZAPOSLENIH S Izg* v t, Prit evr, tri- __A Te dni, ko je javnost na široko seznanjana z gospodarskim položajem in bodočnostjo slovenskih železarn, so podatke o svoji dejavnosti objavili tudi kadrovski oddelek koncerna in direktorji koncer-novih podjetij, ki se ukvarjajo s »prestrukturiranje« kadrov. Pomagali so jim predstavniki območnih enot Zavoda za za- takole nanizal podatke o razreševanju nezaposlenosti železarskih delavcev v Sloveniji: »V začetku tega leta smo podpisali pogodbo o načinu razreševanja trajnih presežkov delavcev in na njej smo gradili socialni program in konsenz za izvajanje tega programa. Tu smo skušali vključiti vse relevantne partnerje izven že- teka, in še dobiček od prodaje odvečnih železarskih objektov in zemljišč. »Tu pa se mnenja močno razlikujejo,« je dejal Brane Že-ronder. »Medtem ko mi mislimo, da bi v korist delavcev ta zemljišča in objekte morali prodati po čim višjih cenah, ponekod lokalni oblastni organi pričakujejo, da bodo za delo drugje. Uspehi so tu ne- kaj manjši od pričakovanih predvsem zaradi težkega p°' loža j a v obeh »železarskih' D bih jem Poli hov loži dolinah, zgomjesavski in me; p,t„ žiški, kjer dela preprosto n1 moč najti. Zato je samozap0' slitev denimo pol manj, kot s” predvidevali, vendar kljub temu na Jesenicah v Centru za prestrukturiranje železarskih Brane Žeronder: S prezaposlitvami presežnih delavcev smo lahko relativno zadovoljni. poslovanje Slovenije iz Velenja Kranja in Celja. Zvedeli smo, da bo odpuščanje v koncernu še, predvidoma največ v podjetjih s področja črne metalurgije in v livarstvu, ki jim gre še slabo. Nekatere družbe koncerna s področja predelave jekla pa se že postavljajo na noge, smo slišali. Glede na splošni položaj v gospodarstvu in posebej v železarnah pa so železarski ka-droviki s svojim opravljenim delom v lanskem in letošnjem delu kar zadovoljni, čeprav bi nekatere akcije lahko tekle bolje, predvsem pa bi bilo reševanje brezposelnosti na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah učinkovitejše ob izdatnejšem sodelovanju lokalnih oblastnih dejavnikov. Brane Žeronder, direktor za kadre in pravne zadeve koncerna Slovenske železarne je lezarn, čeprav se nekateri z načinom razreševanja težav ne strinjajo z nami. Junija letos smo se lotili širše akcije razreševanja pesežkov, in čeprav so nekateri podvomili, ali ne gre za odstopanje od pogodbe, moram tako oceno zavrniti. Možnost, da bo odpuščanje večje, je pogodba predvidela in poleti se je to moralo zgoditi zaradi tržnih razmer. Zaprta je namreč na novo žična valjarna na Jesenicah in med presežki je dodatnih 124 delavcev.« Pogodba je predvidela tri vrste finančnih virov za podporo tej akciji. Sredstva ministrstva za delo, o katerem je Brane Žeronder pohvalno dejal, da svoje obveznosti redno in točno izpolnjuje, interni samoprispevek vseh (še) zaposlenih v višini 1,25 odstotka od plač, kar tudi redno do- tepši .bogatejfc^'^1 Sestavljajo 9a- djeW* porih z ^0,h Lupn'koV sindikatov Kako ravnat v ®psindikaWh za v predstav^ s na repu- Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) rokovnika ’94. Naročeno nam pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:............................................... Naročeno dne:. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. Bo ta delavec v železarni prihodnje leto še imel delo? 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju (Podpis naročnika) podporo, ki jo bodo nudili nam pri zaposlovanju ljudi, te parcele dobili brezplačno ali v najboljšem primeru po ne-tržnih cenah. Toda mi imamo 2000 presežnih delavcev in nujno potrebujemo denar...« Za letošnje leto je .bilo ocenjeno, da bo socialni program v koncernu veljal okoli 17 milijonov mark, zgodilo pa se je, da ne bodo porabili predvidoma več kakor 14 milijonov. Vzrok zaostreni pogoji za upokojevanje, zaradi česar nekaj sto delavcev ni več izpolnjevalo pogojev za upokojitev po novi zakonodaji, sprejeti s 1. 1. 93. Sicer so v železarnah računali, da bi lahko z dokupi let in drugimi ukrepi upokojili 400 delavcev. Sestavni del pogodbe o načinu razreševanja presežkov je tudi načrt reorganizacije Slovenskih železarn, v katerih so ustanovili poleg podjetij ali družb, ki se ukvarjajo z osnovno dejavnostjo, še tri podjetja (v vsakem kraju po eno), ki sprejemajo odvečne delavce in jih skušajo prezaposliti izven železarne, ter podjetja iz nekdanjih internih storitvenih dejavnosti v železarnah, ki so si morale skoraj tri četrtine dela in zaslužka poiskati izven železarskega programa. Tako je zdaj v osnovni dejavnosti zaposlenih še 8650' delavcev, v B podjetjih (zbiranje presežnih delavcev) 1200 in v C podjetjih (storitve) 1800 delavcev. Toda ob koncu letošnjega leta naj bi bilo v koncernu zaposlenih še samo 10000 delavcev, pri čemer bi glavno težo zmanjševanja zaposlenih nosila privatizacija C podjetij. Podjetja iz B programa so bila ustanovljena zato, da bi iz osnovnih dejavnosti odpuščenim delavcem s statusom trajnih presežkov pomagala najti rezultat (20® jjj a Si kadrov takšen prezaposlitev v pol leta) jejo za delen uspeh. Ker p sredstva z ministrstva za del° v redu pritekajo, Brane že' ronder napoveduje, da bo do konca leta realizacija samoza-poslitev le malo pod načrte; vano stopnjo. Bi pa bilo moc raven samozaposlovanja & močno okrepiti, če bi polež ministrstva za delo priskočil1 na pomoč tudi drugi dejaV' niki, denimo nekateri skladi, banke, lokalne oblasti. »Pri nas povprečno star de' lavec s povprečno delovno dobo lahko računa na največ 7000 mark odpravnine, s či'! mer naj bi začel novo dejavnost, če sam nima nobeni!1! prihrankov,« je poudaril Brane Žeronder. »V Evrop1 stane novo delovno mesto povprečno 100000 mark, za ohranitev delovnega mesta p3 je treba odšteti vsaj 50000 mark. Računamo pa, da bo nedavni skep vlade, da naj se z3 prihodnje leto zagotovi redn1 vir sredstev za prestrukturiranje kadrov, zelo dobro vpliva* na boljše razreševanje teh problemov.« V prihodnjem letu naj bi se v železarnah, če smo prav razumeli podatke, število zaposlenih delavcev zničalo še za kakih 1000... Boris Rugelj Nikar ne živite sto let, ker bodo vaši otroci takrat stari po sedemdeset in osemdeset let, in zlasti takratne boste vedeli, kaj bi z njimi. Dušan Radovič m EE 7. oktobra 1993 NA TRZNEM PREPIHU denar usmeriti v premoženje, ne v potrošnjo j ^Slovenija se je po osamosvojitvi znašla v hudih gospodarskih težavah. v f^ila je štiri desetine svojega dotedanjega trga, zaradi česar je ezavah kar 35 odstotkov njenih podjetij, znašla pa se je tudi pod evr k°m svetovne gospodarske recesije s hkratnim pritiskom vzhodno-I trjt0pSkvih držav’ ki s Prodorom zahodne tehnologije postajajo spričo j h" do štirikrat nižjih stroškov dela nevaren konkurent Sloveniji. La bi ohranili čimveč zdaj sla-. podjetij in jih okrepili, je iz-J^nino pomembno v ekonomski Politiki storiti kar največ za nji- e-| ho- J* j e-ni 0' 50 ib 0 ib, 'Vo restrukturiranje. Ves razpo-ozljjvi denar pa vtakniti v dokapitalizacijo namesto v končno po-irošnjo. Ker plače neposredno ali Posredno vplivajo kar na 68 odstotkov družbenega produkta, je lzjemno važno, da le-te s svojo rastjo ne ogrožajo' dokapitaliza-cije podjetij. Obenem je to tudi Najbolj učinkovit ukrep pri re-strukturiranju gospodarstva. Tako sta, povedano na kratko in Poenostavljeno, Velimir Bole in ^ag. France Križanič razlagala Poglede ekonomske znanosti na ?°žne izhode iz gospodarskih te-Jav, na ekonomsko politiko v prihodnjem letu in na proračun. Oba agledna ekonomista z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani je povabilo na razgo-v°r predsedstvo sveta. ZSSS. Na-aien pogovora: izmenjava stališč, bi se svobodni sindikati prevodno pripravili na bližajočo se razpravo o proračunu in ekonomski politiki za prihodnje leto. Svobodni sindikati so izjemno zainte-resirani za bodočo politiko plač, 2a politiko zaposlovanja in za ob-Seg pravnega varstva delavcev in delovanje pravne države tudi na S°spodarskem področju. Predsednik ZSSS Dušan Semo-kč in za njim še član sveta Brane kfišič sta na kratko povzela in gostoma predstavila stališča sindikatov do omenjenih ključnih eko- nomskopolitičnih vprašanj. Oba ekonomista pa sta komentirala, s stališča ekonomske stroke, sindikalne poglede, se z nekaterimi strinjala (na primer s pritiskom sindikatov na vlado glede socialnega pakta), pri drugih opozarjala na možne »stranske« učinke, ki ne bi dobro vplivali ne na gospodarski razvoj ne na ohranjanje delovnih mest, in poudarila že uvodoma omenjeno ključno ekonom-skopolitično usmeritev pri razreševanju gospodarskih vprašanj. Predsedstvo je na koncu ugotovilo, da morajo svobodni sindikati zaradi vpliva, ki ga imajo, voditi Velimir Bole: Povečevati je treba premoženje podjetja, ne plače. Kjer se podjetje dokapitalizira, se plače lahko čez čas povečajo; če se najprej poskrbi za plače, lahko podjetje propade. France Križanič: Gospodarstvo se je pred tremi leti hkrati spopadlo s hiperinflacijo, izgubo skoraj polovice trga in privatizacijo, ki pomeni opuščanje tako imenovane socialistične proizvodnje, proizvajanja zaradi proizvajanja. Zato je položaj izredno težak. stalen dialog z ekonomsko stroko in da je tokratni pogovor potrdil sindikalno prepričanje, da ekonomska politika lahko kaj naredi in da tudi mora kaj storiti za izhod iz krize. Ugotovilo je tudi relativno podobnost med stališči stroke in svojimi pogledi na ekonomske ukrepe. Vsekakor pa to, kar smo slišali, terja od nas razmislek, je Dušan Semolič na koncu priznal nekatere razlike v pogledih med sindikati in stroko. »Takšni sestanki so nujni, ker hočemo okrepiti dialog z vlado in menedžerji, vendar za mizo, ne na cesti. V nadaljevnaju želimo obisk premiera Drnovška, zlasti zaradi proračuna 94.« In kaj sta ekonomista povedala članom sveta in nekaterim pred- sednikom in sekretarjem sindikatov dejavnsoti, ki so ju prišli poslušat? Velimir Bole se je osredotočil predvsem na možnosti, ki jih ima ekonomska politika, da bi gospodarstvo hitreje pognala v razvoj in na vpliv plač na rast in razvoj gospodarstva. Slovensko gospodarstvo da je nekako dvojno je dejal. Del gospodarstva je veliko izvažal na Zahod in le z manjšim deležem prodaje doma popravljal neugodne tržne rezultate pri izvozu, del pa je bodisi delal samo za domači trg (takoimenovani infrastrukturni monopolisti in pa večinoma za jugoslovanskega) ali vzhodnoevropskega. Predvsem ta zadnja podjetja so zdaj v hudih težavah, vendar bi jih bilo škoda prepustiti usodi. Večinoma so namreč tudi ta vsaj deloma izva- Dušan Semolič: V sindikatu smo pod pritiskom od spodaj, z mikro-ravni, zato je pred razpravo o proračunu in ekonomski politiki za naprej zelo važen takšen pogovor z ekonomsko stroko. w_ z / \ / PREJELI 0 Združena lista za J Premagovanje a Gospodarskega zastoja Predsedstvo Združene liste ®°cialnih demokratov je pred (*hevi na svoji drugi seji razpravljalo o gospodarskem in pomičnem položaju ter ekonom-skih ukrepih vlade. Do teh Vprašanj je zavzelo svoja sta-‘•šča, ki nam jih je poslalo, mi Pa jih objavljamo nekoliko skrajšana. . V dosedanji gospodarski krizi Je gospodarska dejavnost uPadla za tretjino, zaposlenost v družbenem sektorju za četrtino, celotna pa nekoliko manj. "krepi- omejitvene denarne in aktivne protimonopolne politike so sicer pripeljali do stabili-ZQcije, niso pa prispevali k zmanjšanju upadanja gospodarske aktivnosti in zaposleno- Očitno je bistvena pomanjkljivost dosedanje vladne politike njeno napačno izhodišče: najprej stabilizacija, potem razdaj. Analitična dejstva namreč kažejo, da je stabilizacija možna tudi pri stalno visoki brezposel-m>sti in stagnaciji gospodarske dejavnosti. Posledica tega bi mla vse večja množica osiromašenih in brezposelnih ljudi, s tem pa tudi nastajanje nove socialne podlage za radikalizme Vseh vrst in razvoj totalitarnih strategij izhoda iz krize. Naraščanje šovinizma, ksenofobije, revanšizma, produciranje afer ‘n vse hitrejše razcepljanje politične javnosti na dva nepomirljiva nasprotna bloka žal potrjujejo tako tragično možnost družbenega razvoja. V takšnih razmerah Združena ,lsta ne more pristajati na di-cttto:»ali stabilnost ali zaposlenost«. V vladni koaliciji se bo *uto zavzemala za opredelitev ‘‘f zvojne politike, ki mora teme-hti na izoblikovanju strategije Uovih trgov, njena poglavitna haloga pa bo premagovanje go- spodarskega zastoja in krize brezposelnosti. Potrebujemo nacionalno soglasje o potrebnih ukrepih za izhod iz krize. Združena lista meni, da mora vlada pri tem jasno opredeliti predvsem ukrepe za spodbujanje plačilno sposobnega domačega in tujega povpraševanja ter spodbujanje podjetništva. Najpomembnejši spodbujevalec izvoznega gospodarstva je usklajena omejitvena denarna in tečajna politika, ki bo na ne-inflacijski način zagotovila tolikšno donosnost izvoza, da bo povpraševanje iz tujine omogočilo ohranjanje obstoječih produktivnih delovnih mest in oblikovanje novih. Nujna je premišljena davčna reforma, po kateri bodo plače manj obdavčene, večji posredni davki in obdavčeni zdaj neobdavčeni veliki zaslužki in premoženje. V krizi je razumljiv in koristen relativno visok proračunski primanjkljaj, vendar ga je treba omejiti na obseg, ki ga naša ekonomija prenese, in upoštevati, da ga bo nov razvojni cikel postopoma zniževal in odpravil. Učinkovitejše pobiranje davkov in preprečevanje zlorab delovne zakonodaje je mogoče že z dopolnitvijo podzakonskih predpisov in okrepitvijo inšpekcijskih služb. Potrebna je prerazporeditev proračunskih sredstev v korist razvoja: znanosti, šolstva in kulture, spodbujanja podjetništva, aktivne politike zaposlovanja in socialnih prejemkov prebivalstva, kar vse bistveno pospešuje domače povpraševanje. Prerazporeditev naj gre na račun nesorazmerno velikih iz- . datkov za upravo, oboroževanje in proračunsko pokrivanje bančnih izgub. Država ne sme biti neposredni financer novih podjetniških podvigov, mora pa jih omogočati. Zato mora razviti subvencioniranje obrestnih mer, pokrivanje dela razvojnih stroškov, resne davčne olajšave za novo zaposlovanje, svetovalne mreže, ki podjetnikom olajšujejo dostop do bistvenih poslovnih informacij. Podjetnikom je treba tudi organizirano pomagati pri pridobivanju tujih posojil. Za takojšnje zmanjševanje brezposelnosti mora vlada nujno okrepiti aktivno politiko zaposlovanja, tako da bo ohranila in še dopolnila ukrepe, ki pomenijo neposredno pospeševanje zaposlovanja že obstoječih skupin brezposelnih in presežnih delavcev. Pri tem podpiramo preusmerjanje sredstev za socialno varnost oziroma prejemkov za primer brezposelnosti posameznikom v stimulacijo za njihovo novo zaposlitev. Podpiramo tudi kadrovsko krepitev služb, ki strokovno delajo na tem področju. Socialni prejemki prebivalstva so že doslej odločno blažili upadanje gospodarske dejavnosti in brezposelnosti. Zato bomo nasprotovali poskusom, da bi vlada nujno potrebne nove ukrepe (npr. vsaj delno izboljšan otroški dodatek) financirala z zmanjševanjem socialne varnosti na drugih področjih ali omejevanjem aktivne zaposlovalne politike. Nasprotujemo monetarističnim dogmam, ki edine prihranke v proračunu odkrivajo v neusmiljenem krčenju socialnih pravic in pomoči. Zavzemamo se za utrjevanje in nenehno obnavljanje socialnega pakta. Ponavljamo stališče ZL glede zmanjševanja pravic brezposelnih: racionalizacija da, preganjanje zlorab da, manjšanje že tako uborne socialne varnosti dolgotrajno brezposelnih pa za nobeno ceno. Od vladne koalicije terjamo, naj v parlamentu podpre kompromisni predlog postopnega uvajanja univerzalnega otroškega dodatka. Pred odločanjem o kakršnikoli reviziji socialnih prejemkov in racionalizaciji tozadevnih proračunskih sredstev zahtevamo javno okroglo mizo strokovnjakov, vlade in vseh zainteresiranih socialnih partnerjev. Potrebujemo hitrejšo pluralizacijo izvajalcev storitev družbenih dejavnosti. Odločiti se moramo, kaj na tem področju je treba in mogoče privatizirati. Hkrati moramo oblikovati možnosti in spodbude za nastajanje konkurence med javnim, privatnim in .neprofitnim volonterskim zagotavljanjem storitev. Za podporo razvoja neprofitnega volonterskega sektorja na tem področju predlagamo vladni koaliciji, naj oblikuje medresorsko vladno skupino za področje razvoja neprofitnega volonterskega sektorja; čimprej predloži parlamentu v sprejem zakon o fundacijah in spremembe zakona o društvih (nevladnih organizacijah); v zakonodaji opredeli davčne olajšave v višinah, ki bodo davkoplačevalce spodbujale k denarnemu podpiranju dejavnosti tega sektorja; naj se vlada ali posamezna ministrstva vključijo v nastajanje fondacij s sovlaganji proračunskega denarja; podpre ustanovitev Centra za razvoj neprofitnega volonterskega sektorja kot oblike strokovne svetovalne pomoči in podpornega sistema za razvoj te dejavnosti. Alojz Omejc: Kakšna naj bo ekonomska politika spričo zelo slabega gospodarskega položaja? Menim, da črni dnevi šele sledijo v prihodnjem letu, da dna krize še nismo dosegli. Tekstilni industriji se obeta, da bo zaradi svojega tehnološkega zaostajanja lahko opravljala kvečjemu dodelavne posle. Polovica gospodarstva diha z umetnimi pljuči. Privatizacija bo spravila na cesto 200000 delavcev, vlada pa nima ekonomske politike na trdnih temeljih. Za intervencije v gospodarstvo je namenila v proračunu borih 994 milijonov tolarjev, kar je tretjina odstotka proračuna... žala na trge razvitih držav in teh tržnih niš bi bilo škoda, če bi jih s propadom podjetij izgubili, namesto da bi jih utrdili in povečali. Tem podjetjem je torej treba pomagati: morajo se restrukturirati in dokapitalizirati, da bodo prebrodila. Nič manj pomembno ni ostalim podjetjem omogočiti, da povečajo svojo konkurenčnost. Kako? Najmočnejše »orožje« so stroški dela. Ti se morajo znižati, razlika pa se ne sme preliti, kot je v navadi, v končno potrošnjo, ampak v dokapitalizacijo podjetij. Plače namreč, kot smo že omenili, tako in drugače vplivajo na skoraj 70 odstotkov družbenega proizvoda, zato je izjemno pomembno obvladovanje rasti plač. Ne smemo si delati utvar z velikostjo vpliva izgube bivšega jugoslovanskega trga, niti z velikostjo naše ekonomske prednosti pred drugimi vzhodnoevropskimi državami. Tja namreč pospešeno prodira zahodni kapital, s čimer nas bodo tehnološko kmalu ujele. Pri tem pa znaša cena delovne ure pri, denimo, Čehih, dolar in pol, pri nas pa trikrat toliko. Bomo ob tem še dolgo konkurenčni? Bole je ob tem omenil še vpliv rasti plač na gibanje zaposlenosti, rekoč, da na daljši rok vsak odstotek povečanja plač glede na dolgoletno povprečno raven zmanjša zaposlenost za 0,3 odstotka. Po tej računici je v zadnjih dveh letih nepotrebno izgubilo delo kakih 2000 delavcev... S tem je pograjal vlado zaradi tega, ker ni podpisala socialnega pakta, France Križanič pa je pohvalil pogum sindikatov, da so podpisali v bistvu enostransko dezindeksacijo plač. To je, kot kaže za zdaj, zadržalo rast cen, bilo pa bi treba de-zindeksirati tudi vse drugo, kar vpliva na rast cen. Tudi Križanič je toplo priporočal, naj se sredstva, ki bodo tako ali drugače prihranjena, ne trošijo v končni porabi, ampak se jih vloži v dokapitalizacijo podjetij in v naložbe. To je za ohranitev delovnih mest in za nastajanje novih mnogo bolj pomembno kakor dobre plače, je dodal France Križanič. »Bistvo sanacije gospodarstva je, da le-to več ne razprodaja premoženja,« je dodal Velimir Bole. »Zato je treba voditi natančno ekonomsko politiko. Vključno s politiko plač, ki so sicer nizke, toda gospodarstvo ob teh plačah, kakršne imamo, še vedno troši svojo substanco. Skratka, zdaj živimo na račun bodočih generacij. Temu bi se morali na vsak način izogniti. O rasti plač bi se smeli pogovarjati šele, ko bo gospodarstvo restrukturirano in dokapitalizirano in ko bodo plače imele svojega 'naravnega sovražnika’, lastnike kapitala.« Bole in Križanič sta govorila še o posameznih potrebnih korakih vlade na ekonomskem področju, o možnostih za rast gospodarstva ob raznih ukrepih, ki jih med drugimi predlagajo tudi sindikati (tečajna politika, kreditno monetarna politika, vpliv procesa lastninjenja, politika zaposlovanja, dolžniška kriza itd.). Posebej sta pozitivno ocenil^ vpliv podpisanih kolektivnih pogodb in še zlasti pomen sprejetja socialnega pakta. Velimir Bole je že pred tremi leti pripravil predlog socialnega pakta in orisal njegov pomen za razvoj gospodarstva. »Ker ni bil podpisan, v veliki meri tudi zaradi medsebojnega nezaupanja predvidenih podpisnikov, smo zajadrali še 'globlje v krizo, namesto da bi se ta čas že začela gospodarska rast. Praksa drugih držav kaže, da nepodpisani socialni pakt pahne družbo v recesijo za več let!« je odločno pribil Velimir Bole. Boris Rugelj PRED IZIDOM - PRED IZIDOM - PRED IZIDOM ZAKON O SOUPRAVLJANJU Pri ČZP enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ....izvod(ov) knjige ZAKON O SOUPRAVLJANJU S KOMENTARJEM in ....izvod(ov) brošure DELAVCI IN UPRAVLJANJE. Naročeno pošiljko pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne: ............. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku. Žig (Podpis naročnika) 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. REŠITEV PRED POTOPOM Slovenci smo v zadnjem letu morali sami pri sebi razčistiti, kaj mislimo o celi vrsti afer, ki so izbruhnile z vso silovitostjo, nam dvigale krvni pritisk in se sčasoma umirile. Na žalost največkrat zato, ker so jih prevpile nove afere, ki so terjale pozornost nas volilcev. Prva novinarska poročila o rezultatih nadzora Službe družbenega knjigovodstva v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije sredi septembra letos so bila pospremljena z uredniškim zaznamkom »Nova afera«. Vtis, ta gre za afero, so novinarji morda dobili zato, ker je izbruhnila le dan pred tem, ko bi državni zbor moral odločati o soglasju k imenovanju novega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Skupščina tega zavoda je namreč dosedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Franca Koširja, ki se je edini prijavil na javni razpis za to delovno mesto, imenovala za generalnega direktorja. Toda zakon zahteva soglasje državnega zbora k imenovanju. In res je bilo odločanje o soglasju odloženo. Nekatere je zaskrbelo tudi, če afera lahko ogrozi volitve v novo, prvo redno skupščino zavocja, ki so bile napovedane za 27. in 30. september letos. Sedanji začasni skupščini V igri je 1,6 milijarde tolarjev namreč mandat poteče 15. oktobra letos. Poslovna tajnost Javnost se je s poročilom SDK prvič seznanila 15. sep- bolj poudarjenih nepravilnosti. V tednu, ki je sledil, se je s poročilom seznanil tudi upravni odbor zavoda in ga podrobno obravnaval kar na dveh sejah. Upravni odbor se je opredelil do vseh vsebinskih sklopov poročila in svoja stališča ter ugotovitve sklenil posredovati skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je zavodov najvišji upravni organ. In katere so bile temeljne nepravilnosti oziroma neza- nistrstva za zdravstvo je bilo organizirano izvajanje zdravstvenega zavarovanja. Država pa je zdravstveni tolar le skopo nakazovala zdravstvenim zavodom po Sloveniji. Materialni stroški zdravstva so bili v letu 1991 kar za 55 odstotkov podcenjeni. Zdravstvo je zato zabredlo v dolgove, ki bi lahko celo zaprli vrata bolnišnic in zdravstvenih domov. Spomnimo se 8-dnevne stavke zaposlenih v zdravstvu konec leta 1991. Dolgovi so ostali nepokriti V DE smo že pred meseci pisali, kako je ljubljanska mestna oblast šarila z denarjem, ki si ga je prilastila od prodaje solidarnostnih stanovanj (za nakup zgradbe Slove-nijašporta, profitnih stanovanj, pa kadrovskih za vnaprej odbrane ugledne meščane itd.). Ljubljanske občine so mestno vlado zaradi takšne nenamenske porabe izkupička od prodaje njenih stanovanj tožile. Občine (njihov stanovanjski sklad) so toženi zahtevek vložile julija lani, da bi tako dokazale lastništvo velikega premoženja. Z novim stanovanjskim zakonom so namreč občine postale tudi lastnice prejšnjih solidarnostnih stanovanj, česar pa jim mesto ni priznalo. Pred dnevi, po dobrem letu, pa je sodišče ljubljanskim občinam prisodilo ves tožbeni zahtevek, torej 1,6 milijarde tolarjev, ki jih je mestna vlada iztržila z odprodajo prejšnjih solidarnostnih stanovanj, zamudne obresti, vso dokumentacijo, vse premičnine ter nepremičnine (tudi poslovne objekte), kar je bilo v preteklosti pridobljeno iz sredstev stanovanjskega gospodarstva. Glede na dosedanjo prakso ljubljanske vlade občine sicer pričakujejo, da bo izkoristila vse pravne možnosti (vložitev pritožbe), da bi tako še naprej onemogočala zgraditev nujno potrebnih socialnih in neprofitnih stanovanj v Ljubljani za meščane. Kljub temu pa bo zdaj izpolnjevanje osnovne naloge sklada potekalo hitreje, saj bodo občine (njihov stanovanjski sklad) na podlagi te razsodbe med drugim lažje najemale tudi premostitvena redstva za zgraditev omenjenih stanovanj. A kje bo zdaj mestna vlada (Marjan Vidmar) vzela denar, ki ga je porabila za »profitne namene« in ga dolguje občinam? Kako jim ga bo vrnila? Že pred volitvami ali po njih? tembra, ko ga je obravnaval odbor za nadzor proračuna in javnih financ državnega zbora. Poročilo SDK še ni bilo dokončno in je bilo zato opremljeno z oznako »poslovna tajnost«. Z njim še niso bili seznanjeni niti upravni organi zavoda. Kakšne so pravzaprav nepravilnosti, ki jih je odkrila SDK v poslovanju zavoda, se zato še ni vedelo. Kmalu pa se je pokazalo, da so bila prva novinarska poročila nenatančna, saj poročilo SDK sploh ni omenjalo nekaj v prvih novinarskih poročilih naj- konitosti v poslovanju zavoda, ki jih je odkrila inšpekcija SDK? Inšpekcija SDK je poslovanje zavoda ocenila po zakonu in ugotovila, da je storil napako, ker je upošteval navodila slovenske vlade, ki so zdravstvo sicer rešila pred potopom, niso pa bila v skladu z 99. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za kaj gre? Novi zakon velja od 1. 3. 1992. Pred tem datumom so se prispevki za obvezno zdravstveno zavarova- nje zbirali v državnem proračunu. V okviru takratnega mi- tudi po 1. 3. 1992, ko je začel delovati novi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Vlada je takrat državnemu zboru predlagala, kot se je kasneje izkazalo, previsoko prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Državni zbor je s polletno zamudo imenoval prvo začasno skupščino zavoda, ki se je prvič zbrala šele 15. 10. 1992. Tako je kar 8 mesecev vlada zavodu namesto upravnih organov, ki še niso obstajali, dajala navodila, kaj je treba izplačati zdravstvu. Vlada je ukazala, naj zavod zdravstvu poravna V. B. tudi dolgove iz leta 1991. In zavod je to storil, da ne bi ogrozil tekočega nudenja zdravstvenih storitev svojim zavarovancem. Pa tega ne bi smel. 99. člen že omenjenega zakona mu namreč prepoveduje poravnati dolgove izpred 1. 3. 1992. Tiste dolgove bi namreč moral poravnati državni proračun. V njem pa tega denarja ni bilo. Preden bi zdravstvo dočakalo svoj denar, ki ga je proračun v letu 1991 nenamensko porabil za druge namene, bi se potopilo. Knjigovodske nepravilnosti Danes vsi priznavajo, da je bila poravnava dolgov za leto 1991 in redno poravnavanje obveznosti do zdravstva v letu 1992 v interesu nas bolnikov oziroma zavarovancev. Kakšna katastrofa bi se zgodila, če bi zdravstveni zavodi zaradi bankrota zaprli vrata in bolniki ne bi mogli najti strokovne zdravstvene pomoči! Toda, SDK ima prav. Vlada in zavod bi pred tem morala od državnega zbora zahtevati spremembo 99. člena zakona. Kaj sicer ostane od pravne države? Naj ob tem spomnimo, kako smo se odločali predstavniki sindikatov v prvi začasni skupščini zavoda. Takoj po ptvi konstitutivni seji skupš- čine zavoda smo zahtevali znj' žanje visoke prispgvne stopnja za zdravstveno zavarovanje, ki jo zaposleni plačujemo od svoje bruto plače. Skupščina zavoda je znižanje državnem« zboru predlagala dvakrat, želje državni zbor zaradi težav v svojem delu na začetku lete j 1993 o predlogu za znižanje j sklepal šele tri mesece kasneje. Inšpekcija SDK pa je seveda odkrila še več drugih - imenujmo jih knjigovodskih nepravilnosti. Inšpektorje SDK sta priporočila p°' pravke. Upravni odbor zavode je direkciji zavoda naložil, na] vsa priporočila SDK up°' števa. Kar lep del poročila pa obsega opis samovoljnosti, ki si jih je dovolila brez vednosti nadrejenih od leta 1989 dalje računovodkinja območne enote zavoda za Ljubljano-Kazenska prijava in tudi disciplinski postopek proti nje] teče, odkar je bila odkrita. Ra' zen te pa drugih prijav SDK ni bilo. | Kot je znano, so volitve 27. 9. 1993 za izvolitev predstavnikov sindikatov in upokojencev ter invalidov v prvo redno skupščino zavoda uspele. Dne 30. septembra bodo še volitve predstavnikov delodajalcev-Preden se prvič zbere novoizvoljena skupščina, se bo se zadnjič zbrala stara, začasna skupščina. Ta bo obravnavala poročilo SDK in prav gotovo svojim naslednikom zapustila varsto dobrih priporočil za njihovo delo. Morda tudi to, da ne kaže slepo slediti še tako odločnim priporočilom vlade-Lučka Bohm OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Telesne okvare alkoholikov Grenki begunski grižljaj Slika: Sašo Bernardi Odvisneži od alkohola (kot sedaj rečemo kroničnim alkoholikom) si nakopljejo tudi okvare telesnih organov. Skoraj ni organa, ki ga ne bi pretirano uživanje alkohola prizadelo. Strokovnjaki so prepričani, da alkohol škodi na dva načina. Najprej gre za njegov strupen vpliv na celice posameznih organov, nakar škoduje tudi zaradi nepravilne in nezadostne prehrane telesa. Alkohol povzroča: • okvare na možganih (v 90% primerov), okvare zobnih dlesni; • okvare srca (v 70% primerov), poškodbe pljuč, okvare želodca (v 45% primerov), okvare jeter (v 50% primerov); • povečanje vranice, okvare črevesja, motnje in bolečine v trebuhu, okvare spolnih žlez (v 85% primerov), tresenje rok; • slabo delovanje nog in rok zaradi vnetja živcev. Ali kdo preveč pije, že na prvi pogled lahko ugotovimo. Koža obraza je spremenjena, otečena in zabuhla, vijoličasta. Tako kot so spremenjene celice kože na obrazu, so spremenjene tudi celice v drugih organih. Odvisneži od alkohola se zelo pogosto in neprijetno potijo. Znano je, da ima človek že ob rojstvu določeno število možgaskih celic, ki se ne spreminja. Obolela celica se ne nadomesti, pač pa pri okvari njegovo funkcijo prevzame druga. Strokovnjaki so ugotovili, da se pri vsaki hudi pijanosti uniči okrog 300.000 možganskih celic. Če je odvisnež pijan vsak dan, in to več let zapored, gredo po zlu milijoni možganskih celic. Saj potemtakem ni čudno, če nemalokrat konča kot bebasta figura, ki ji ni do ničesar - razen do pijače. Zelo pogosta okvara je alkoholna ciroza jeter. Zdrava jetra so čudovit filter, skoznje se neprestano pretaka kri. Pri tem se strupene snovi nalagajo v jetrih oziroma jih ta žleza spreminja v manj strupene. Če pa imajo jetra dela preveč, obnemorejo. Strokovnjaki so s poskusom ugotovili, da povzroča alkohol ne glede na način prehrane zamaščenje jeter že po osmih dneh, če dnevno zaužijemo 300 gramov čistega alkohola, in šele po 21 dneh, če na dan popijemo 150 gramov čistega alkohola. Zamaščenje jeter je prva stopnja te okvare in traja približno šest let, nato sledi alkoholni hepatitis. Do njega pride pri 15 odstotkih ljudi z zamaščenimi jetri. Manj kot polovica teh ljudi se svojega stanja ne zaveda. Zelo se začudijo, ko jim pri pregledu ugotovijo zelo povečana jetra. Trdijo, da jih nič ne boli. Seveda gre, kadar ugotovimo spremembe na jetrih z laboratorijsko preiskavo krvi in vode, za zelo hudo Okvaro. Na tej stopnji pomaga dieta in popolna abstinenca. Popolna abstinenca pomeni, da tak bolnik ne popije nit kozarčka piva, kaj šele vina ali žganih pijač. Pri nekaterih se jetra tako okvarijo,da nastopi nepopravljivo stanje jetrne ciroze. Tak bolnik postane rumen, zlateničen, ima lahko hude prebavne motnje, lahko se pojavijo krčne žile, ampak ne na nogah, pač pa v požiralniku. Te pomenijo življenjsko nevarnost, kajti če ena od njih poči, lahko bolnik zelo hitro izkrvavi in umre. Ko jetra odpovejo, se bolniku v trebuhu začna nabirati voda, postane vodeničen in lahko umre v jetrni komi. Zgodi se, da kdo zboli za jetrno cirozo, čeprav ni pretirano užival alkoholnih pijač. Jetrna ciroza je lahko posledica nalezljive zlatenice, zastrupitev ali delovanja zdravil v prevelikih količinah. Premalo se zavedamo, da alkohol vpliva tudi na srčno mišico in povzroča tako imenovano alkoholno miokardiopatijo. S poskusi so dokazali, da določene količine alkohola spremenijo presnovo srčne mišice. Pogosto opazimo, da odvisneži od alkohola težko hodijo, nimajo nobene moči v mišicah, še posebej v mišicah nog. Ce pozorno opazujete takega človeka, ki težko hodi, boste ugotovili, daje njegova hoja čudna. Včasih se ponorčujemo in rečemo, da hodi, kot bi imel polne hlače. Strokovno pa temu rečemo polinevritis. Hud problem odvisnežev je spolnost. To pa je tak problem, da zahteva posebno obravnavo. 19 Re ta bi, ki sp tič Po / zrn ste ki st i bo rnc tri du bet Pr, V, tre Pic na ki m od že vi vii ča dr' Mi m< Vit ve 20 žil n tet UD bo or, ob vi, ste ko 9a ja, žit ni. žit Pn 9o: trg vp Pn do, se z s Si kr, tra tat ks La 7. oktobra 1993 PRUČKA ZA OTROKE . Splošni otroški dodatek, ki bo začel veljati s 1. januarjem, RS96, pomeni nekakšno pručko za otroke, boljši start v življenje. avno socialne razlike najbolj prizadenejo otroke, zato bi mo-l. ! biti otroški dodatki višji kot doslej. Predvsem pa bi moral ■. 1 splošni otroški dodatek sestavni del prebivalstvene politike, 1 teži k večjemu rojevanju željenih otrok. Žal so poslanci Poznali to dokaj pozno, ko nam že teče voda v grlo, ko prak-lcn° že izumiramo. Upajmo le, da pregovor »nikoli ni prepozno« tudi v resnici drži. Z veliko večino glasov so poslanci državnega zbora te dni tako podprli dopolnilo matičnega odbora za zdravstvo, družino in socialno varstvo k predlogu zakona o družinskih prejemkih. Splošni otroški dodatek bodo od 1. januarja 1996 prejemali vsi otroci v Sloveniji. Dosedanji selektivni otroški dodatek pa-bodo v prihodnjem letu povečali za 3 odstotke zajamčene plače. Razširil se bo tudi krog upravičencev, in sicer tako, da bodo otroški dodatek dobivali vsi, katerih dohodek na družinskega člana je nižji od 50 odstotkov povprečne slovenske plače. Uvedba splošna otroškega dodatka dve leti prej, kot je predlagala vlada, pomeni tudi zmago pobude civilne družbe. Zvezi prijateljev mladine je namreč ob sodelovanju sindikatov v več kot tednu dni uspelo zbrati prek 18.300 podpisov v podporo akciji »Za večjo pomoč države družini in otrokom,« o kateri smo v našem časopisu obširno poročali. Šlo je za moralni pritisk na poslance, da se bodo odločili v korist otrokom. Opozorila Janeza Kopača, da bi denimo v letu 1994 z uvedbo splošnega otroškega dodatka namesto sedanjih 154 tisoč upravičencev vlada nenadoma morala poskrbeti za 560 tisoč otrok, za kar bi potrebovala 240 odstotkov več denarja odpreti videnega, so zvenela dokaj medlo. Le kje naj vzame država denar, se je spraševal. Hujšega pa ni mogel reči. Vsul se je plaz odgovorov. Kopaču je še najboljše odgovo- rila Breda Pečan, poslanke Združene liste, ko je opozorila, da je država dolžna pomagati staršem, da bodo svoje otroke vzgojili v boljših gmotnih razmerah, kot so sedanje. Na Vprašanje, kje vzeti denar, pa je predlagala, naj bi kupili vsaj eno vojaško letalo manj, kot jih država očitno namerava kupiti. Draga Potočnik, Slovenska ljudska stranka, pa je dejala, da otroci niso le božji dar, ampak tudi velik strošek. Poslanci različnih strank so se opredeljevali v korist otrokom, tako da razprava ni imela strankarskega naboja. Dve novi pravici Zakon o družinskih prejemkih prinaša dve novi pravici. Poleg že obstoječega denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta in opremo za novorojenca, še starševski dodatek za vse tiste matere, ki doslej niso bile upravičene do nadomestila - kmetice, dijakinje, študentke, brezposelne - in pa že omenjeni splošni otroški dodatek. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta po tem zakonu obsega nadomestilo plače za čas dopusta ob rojstvu otroka, dopusta za nego in varstvo otroka ter daljšega dopusta za nego in varstvo otrok. Osnova za to nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenke ali upravičenca - če porodniški dopust vzame otrokov oče - zadnje leto pred nastopom porodniškega dopusta. Usklajuje se z gibanjem povprečnih plač in prispevkov osnov v Sloveniji. Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ji ne pripada denarno nadomestilo za čas porodniške ali kakšno drugo nadomestilo plače. Edini pogoj je, da je upravičenka slovenska državljanka in ima v Sloveniji tudi stalno prebivališče. Starševski dodatek zajema 52 odstotkov zajamčene plače in ga upravičenka prejema 105 dni. Pomoč za opremo novorojenca je enkratna pomoč ob rojstvu otroka. Lahko je v obliki tekstilnega zavitka z najnujnejšo opremo za novorojenca ali v obliki denarne pomoči. Pravico tudi do te pomoči ima le mati s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Z otroškim dodatkom naj bi se družini zagotovila sredstva za delno pokrivanje stroškov pri vzdrževanju otroka. Če v tretji obravnavi zakona o družinskih prejemkih ne bo bistvenih sprememb, bo v začetku leta 1996 višina splošnega otroškega dodatka: za predšolskega otroka 13 odstotkov zajamčene plače, za šoloobveznega 16 odstotkov in za otroka do 26. leta starosti 17 odstotkov zajamčene plače. To pa bo državo veljalo, zračunano na cene v letošnjem juliju, 5 milijard tolarjev letno. Na prvi pogled veliko, za otroka pa malo. Po julijskih podatkih pomeni denimo 13 odstotkov zajamčene plače predšolskega otroka le borih 3250 tolarjev. Marija Frančeškin Povzetek zaključkov 1. konference sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je bila 24. 9. 1993 v Dolenjskih toplicah • Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije vztraja pri celovitem urejanju delovnih razmerij in tarifnih razmerjih v zdravstvu in socialnem varstvu s kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je bila temeljna stavkovna zahteva, zato bomo pri tej zahtevi vztrajali in jo uveljavljali z vsemi sredstvi sindikalnega boja. • Tudi v bodoče bo uveljavljal pravico delavcev do varnega dela v ustreznih delovnih pogojih in primernem delovnem času. Tovrstno varstvo zaposlenih bomo uveljavljali tudi prek zahtev po rednih periodičnih zdravstvenih pregledih in nezgodnem zavarovanju zaposlenih. • Na makroekonomskem položaju bo sindikat uveljavljal avtonomno ureditev financiranja prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih zavarovalnic in ne bo dovolil osiromašenja materialnega položaja zavodov, zaradi česar bi se zmanjševala dosežena strokovna raven in obseg storitev. • Sindikat zdravstva in socialnega varstva bo še posebej aktiven na vseh področjih, kjer se odloča o zagotavljanju oziroma uveljavljanju pravic delavcev, ter posebej na področju zdravstvenega in socialnega varstva delavcev. • Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije si bo prizadeval da bi Delavska hranilnica omogočila članom sindikata ugodnejše kreditne pogoje, in obenem daje pobudo za to. • Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije zavrača spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s katerim bi se zmanjšale socialnovarstvene pravice. • Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije nasprotuje uvedbi izvenproračunskega financiranja obrambe in povečanja sredstev za oboroževanje. • Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije se zavzema za čimhitrejšo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka. Moje sanje - imen stanomje Rod obronki Pohorja, v hladu Mogočnih gozdov, stoji že več kot 0 let velika hiša. Je privatna, bogate družine, ki ima v pose-,lše nekaj hiš v kraju. Vendar ne govorila o bogastvu bogatih, ^arveč o revščini revnih. V hiši so r* stanovanja. So vlažna, stara, uVe sta pod streho, ki zaradi sla-e9a vzdrževanja pušča. L enem od stanovanj že 16 let Pjebiva šestčlanska družina. 'f drugem živi tri članska družina retje leto. In v tretjem stanovanju ^ati z 18-letno hčerko. Spoznajmo jih malo pobliže, da bomo aze razumeli, laže z njimi čutili I snsko, v kateri so se znašli. V prvem stanovanju živi poleg odraslih bratov in očeta mlada zena s šestletnim otrokom. Dela v Elektrokovini. Oh, ta Elektroko-Vlna. Danes ali jutri pojde v ste-Cai^ V drugem stanovanju živi družina z desetletnim otrokom. Nož je izgubil delo v stečaju At-m°sa, žena dela v SBM. Vsa leta je vlagala prošnjo za stanovanje, vendar se je na listo uvrščala okoli mesta. Zakonca sta veliko vlo-via.v stanovanje, ga obnovila. ložila sta prošnjo tudi za dodelitev socialnega stanovanja in se uvrstila na 338. mesto. Dodeljenih 0 60 ali 63. Na uvrstitev na pri-°ritetno listo se je pritožila, ob °bisku je komisijo sezntmila z novim dejstvo, t.j. z odpovedjo pod- . unovalskega razmerja, ki pa ga omisija ni hotela upoštevati, ker 9a ni predložila ob prijavi. Ob pri-luvi pa ga seve^a n[ mogia predlogi, ker se ji o odpovedi še sanjalo y tretjem stanovanju že 10 let rvi mati z 18-letno hčerko. Tudi rel je živela v drugi hiši istega 9°spodarja. Tudi ona dela v Elek-rokovini, tudi ona ni bila uspešna Poskusih rešiti svoj stanovanjski Problem v podjetju. Na razpis za oaelitev socialnega stanovanja e nt prijavila. Stanovanje si je velikim odrekanjem uredila, y°9lasjem lastnika hiše si je pred ° zimo uredila lastno cen-r„no °grevanje. Stanarino so po-l vjiavale redno, pobirala jo je stnikova hči oz. bodoči zet. astnika hiše, s katerim imajo družine sklenjeno podstanovalsko razmerje, že dolgo niso videli, da bi se z njim lahko karkoli pogovori o vzdrževanju hiše. Družine so vse do pred dobrim tednom dni živele vsaka svoje življenje, tako kot so si ga znale in mogle ustvariti, vsaka s svojimi problemi, vsaka s svojimi zadovoljstvi. Pripravljali so si ozimnico in kurjavo, borijo se za vsakdanji ljubi kruhek, bojijo se za službo, za plačo, le za stanovanje se niso bali. Zadnja podstanoval-ska pogodba jim je sicer potekla 25. 4. 1993, vendar ker je lastnik v tujini, so pač živeli dalje v dobri veri, da je vse v redu, in vsak mesec redno plačevali najemnino. očem. Besede so uradne, trde, zahteve ostro postavljene. Stanovanje je treba zapustiti. Kam? Vprašanje, na katerega ne vedo odgovora, ki jim blokira misli, ne pusti spati, vrta po želodcu, da še hrana ne tekne. Negotovost in stiska se prenašata na otroke, ponoči se zbujajo in planejo v jok. Kam? Lastnika ščiti zakon, podstanovalsko razmerje lahko vedno razdre, zdaj se čudim, kako da so pristali na sklenitev podsta-novalske pogodbe, ampak odpovedi res niso pričakovali. Kam? Ali bomo imeli takrat tri družine pod mostom? Ali pred občino? Ena od delavk je že imela težave z živci, sedanja stiska jo lahko ponovno zlomi, tako da bo pomoč morala iskati v zdravstveni ustanovi. Kam? Ti ljudje imajo vsi za seboj 10 do 20 let dela. Vsa ta leta so tako kot vsi drugi od plače odvajali sredstva za družbeno stanovanjsko gradnjo, od tega pa niso nikoli nič imeli. Kam pred zimo, kam sploh? Da da, Evropa prihaja. Privatna lastnina je nedotakljiva. Lastnika res ne bo bolela glava, kam bodo ljudje šli, to ni njegova stvar. Naj si najdejo drugo podnajemniško stanovanje. A kako? Privatno stanovanje, če ga sploh najdeš, je drago in treba ga je plačati v naprej. Kričeč primer Od lastnika niso mogli dobiti jasnega odgovora, ali bo podstanovalsko pogodbo podaljšal ali ne, in ker so menili, da za odpoved pogodbe ni nikakršnega razloga, so šteli, da je pogodba podaljšana. Nihče jim doslej ni dal niti slutiti, da bi lahko nastopili kakšne težave. Pred dobrim tednom dni pa so družine dobile odpoved podstano-valskega razmerja in hkrati opomin pred tožbo za izpraznitev. Stranke so pozvane, naj stanovanje izpraznijo v 15 dneh. Šok. Obup. Papir berejo enkrat, dvakrat in ne verjamejo svojim Tudi če bi ga našle, tega stroška te uboge delavske družine ne zmorejo. Še vedno ne vem kam. Vsa vrata so že odprli, rešitve od ,nikoder. Družba je pripravljena začasno poskrbeti le za otroke, tako da jih namesti v kak dom ali družino. Skušam jih tolažiti, pa mi beseda zastaja. Nisem prepričljiva. Ali se stvari res vedno nekako izi-dijo ali se reši tudi, kar se zdi ta trenutek nerešljivo? Ostajam brez besed. Nocoj tudi jaz ne bom spala. Če pa mi bo to le uspelo, bom sanjala o stanovanju. Marija Erakovič tujcev ne bo rešila vprašanja brezposelnosti Slovencev, in dodala, da je 140 hrvaškim strokovnjakom treba omogočiti delo v JE Krško, saj Slovenija takšnih strokovnjakov nima. Enako je tudi z zdravstvenimi delavci s Hrvaške, zaposlenimi v brežiški bolnišnici. Tam se namreč na razpis ni prijavil niti eden od 140 brezposelnih zdravnikov, kolikor jih je prijavljenih v Ljubljani. Težje je za vse tiste delavce iz nekdanjih republik Jugoslavije, s katerimi zaenkrat ne potekajo še nobeni pogovori na državni ravni. delovnih dovoljenj za tujce, __ tega več kot polovico za pogodbena dela. Po doslej zbranih podatkih dela v Sloveniji okoli 32 tisoč tujcev, največ je zaposlenih v gradbeništvu, komunali ter v zdravstvu in trgovini, na področju, ki so se jih slovenski delavci do sedaj izogibali. Zavod za zaposlovanje dovoljenja podaljšuje glede na pogoje, ki jih predpisuje zakon, če za določeno delo ni na voljo naših iskalcev zaposlitve. Sicer pri odločitvah upoštevajo interese podjetij in kako dolgo so delavci v Sloveniji oziroma zaposleni v posameznem podjetju. Po strokovnih ocenah bodo podjetja za približno 60 do 70 od- NA DVEH BREGOVIH Še ta teden naj bi se ponovno sestali slovenska in hrvaška delegacija in razpravljali o sporazumu o zaposlovanju, ki ga bosta podpisali obe državi, veljati pa naj bi začel v prihodnjem letu. Po dosedaj zbranih podatkih je na Hrvaškem zaposlenih le okoli 800 slovenskih državljanov, medtem ko je bilo v Sloveniji ob uveljavitvi zakona o zaposlovanju tujcev julija lani zaposlenih 11.292 hrvaških državljanov, od tega 6350 dnevnih migrantov. Računajo, da bo približno 2500 hrvaških državljanov" izgubilo delo po izteku delovnega dovoljenja. Pred podpisom sporazuma je treba dopolniti področje obnav- ljanja delovnih dovoljenj za dnevne migrante, urediti sezonsko zaposlovanje in odpreti možnosti za kasnejšo dopolnitev sporazuma o obmejnem zaposlovanju. Sporazum o zaposlovanju naj bi določal, da se državi prek zavodov za zaposlovanje obveščata o ponudbi in povpraševanju po delavcih, izmenjali naj bi konkretne ponudbe delavcev, med drugim določili tudi pogoje, ki jih mora delavec izpolniti za pridobitev dovoljenja za delo v drugi državi. Ministrica Jožica Puhar je na obisku v Zasavju pred kratkim izjavila, da omejitev zaposlovanja stotkov tujcev, ki jim letos poteče delovno dovoljenje, zaprosila za podaljšanje, preostali pa bodo izgubili delo. Po prenehanju dovoljenja se takšni delavci lahko v 30 dneh prijavijo na zavodu za zaposlovanje in imajo enake pravice do nadomestila in denarne pomoči za čas brezposelnosti kot domačini. Ne bodo pa v evidenci iskalcev zaposlitve, če ne bo prišlo do naknadnih sprememb. Po predvidenem sporazumu o zaposlovanju med Hrvaško in Slovenijo bodo Hrvati imeli v dobršni meri zakoličene, pravice in dolžnosti, drugi delavci migranti pa ne. M. F. Ma tej Bor »Še pišete, gospod Bor,« smo povprašali Mateja Bora med njegovim, najbrž zadnjim pogovorom za javnost ob nedavnem izidu njegovega tretjega romana Jemov rokopis, ki je izšel v naši založbi. »Tu in tam še pesnim,« nam je odgovoril in jel znova pojasnjevati svoj pesniški razvoj od zbirke »Previharimo viharje« do »Podoknice tišini«. Povedal je, da dialog pomeni njegov najljubši pesniški izraz, saj z njim lahko pove največ. In potem je spregovoril še o svojih pisateljskih načrtih. »Napisano imam daljšo novelo, skoraj roman, z naslovom Sneg, pripravljam tudi še daljše prozno delo. Med dolgim pogovorom je bil, čeprav gostobeseden, zelo natančen v izražanju, tu in tam je počakal in ponovil misel, kot da mu je še posebej do tega, da bo natančno napisana. Ko pa je pojasnjeval, kako njegova dela nastajajo kot nekakšne sanje, ko niso podvržene nekakšnim povsem racionalnim vzrokom, mi je nekako pobegnil, misli so ga kar prehitevale. Ali pa, ko je govoril o svoji zaljubljenosti v igračkanje, bolje rečeno eksperimentiranje z besedami. Kako se je v Martinovi senci poskušal dopisati do spoznanja. Matej Bor - Vladimir Pavšič žal ne bo več sanjal. Z veličastnim opusom, s katerim je bil ob vsakem času na pravem mestu, pa je pravzaprav naredil največ, veliko več, kot je celo sam pričakoval. Skupni imenovalci izobraževanja odraslih V Ljubljani se je začela mednarodna konferenca o izobraževanju odraslih. Konferenca v Cankarjevem domu, ki se je udeležuje večje število uveljavljenih strokovnjakov za andragogiko, vsebinsko temelji na rezultatih raziskave Znani andragogi o andragogiki, ki je več let potekala v pedagoškem inštitutu ljubljanske univerze v raziskovalnem projektu Koncepcija izobraževanja odraslih v Sloveniji. Poleg drugih strokovnih iz- zivov za raziskavo so raziskovalci pod vodstvom dr. Zorana Jelenca skušali animirati znane strokovnjake s področja andragogike - izobraževanja odraslih in jih z raziskavo povezati v sodelujočo skupino. V skupino so jih povezali z andragoško metodo - z vprašanji in odgovori in razmišljanjem na daljavo. Izzivu se je odzvalo 88 strokovnjakov iz 32 držav. Odgovorili so na vprašalnik o nekaterih temeljnih vprašanjih konceptualnih vprašanjih ter Zadnji tango 1. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje Ostareli nonoti so bili zelo veseli, ko so videli tri mlade zaraš-čence, kako so se lotili obdelovanja zapuščene zemlje, ki so jo vzeli v najem. Garali in mučili so se, izkopavali korenine, kosili plevel, štihali. Na pomlad so posejali svoj pridelek. Stari kmetje so se čudili nenavadni kulturi, ki je niso poznali. Eni so trdili, da gre za tobak, drugi za lan. V času žetve pa so prišli policjoti, pse tri mlade zaraščene mladce odpeljali in jim pred nosom poželi nasad trave, marihuane. Stari kmetje pa so rekli: - Mi smo pa mislili, da so se vrnili k zemlji! 2. Tovarne delavcem Ta tovarna res ni imela sreče z direktorji in vodstvenim kadrom. Naj so delavci še tako garali, nikakor niso prišli na zeleno vejo. Nekoč so prišli celo Japonci preučevat to fabriko in njen projekt samoupravljanja. Japonci so odšli, direktorji so se menjavali, delavci pa so še naprej garali. Nato so prišli časi tržnega gospodarstva in prisilnih upraviteljev. Nato časi stečajnih upraviteljev. Nato odpusti. Nato razsulo. Delavci, kar jih je ostalo, so še naprej garali. Nekje mora biti napaka, je razmijšljal vratar Bine, ki je vse te vojne dal skozi. Stopil je do zidu in znova napisal: TOVARNE DELAVCEM! 3. Še pomnite, tovariši, za koga so bila vaša srca? Za vaše bančne knjižice in proletarce. Zdaj, vsak mesec vam nosijo nezaslužene pokojnine, v prvih vrstah gobcaških kritikov ste. Ste mar pozabili na svoje krike: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, tovarne delavcem in tisto: KDOR NE DELA, NAJ VSAJ'JE! F. Frankenstin o položaju izobraževanja odraslih danes v svetu. Raziskovalci so izhajali iz dejstva, da izobraževanje odraslih ni jasno opredeljeno področje delovanja in stroka, ki bi jo brez težav identificirali. Tako pri prebiranju strokovne literature kot tudi iz neposrednih stikov s strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih je povsem očitno, da se stališča strokovnjakov in tudi okolij, iz katerih prihajajo, glede temeljnih vprašanj razlikujejo. To ne velja le za nekatera obrobna vprašanja izobraževanja odraslih, temveč za večino temeljnih pojmov, konceptov in terminov s področja andragogike. Tudi o samem terminu izobraževanja odraslih ni enotnega dogovora o tem, kaj vse obsega. Obstajajo tudi različni pogledi na to, kaj so cilji izobraževanja odraslih, katera področja vključuje, kakšne so oblike njegove organiziranosti, katere institucije in programi sestavljajo njegovo mrežo, ali se z izobraževanjem odraslih ukvarja posebna stroka in znanstvena disciplina, ali je izobraževanje odraslih stvar nacionalnih politik ali ne, kateri so odločujoči dejavniki za njeno delovanje in razvoj. Eno temeljnih vprašanj, ki so si ga zastavili avtorji raziskave in organizatorji konference, je, ali je takšna raznovrstnost in različnost za izobraževanje odraslih koristna in jo je treba še naprej spodbujati, ali pa bi bilo treba bolj aktivno in s skupnimi močmi iskati skupne imenovalce in se dogovoriti o večji enotnosti. Rezultati zahtevne in zamudne raziskave se prvič predstavljajo na konferenci kot izziv za polemike in morebitno razjasnitev nejasnosti, ki se danes pojavljajo pri izobraževanju odraslih in andragogiki. I. Ž. Veš, poet, svoj dolg? (Nadaljevanje in konec?) ( Proti koncu dolgega, vročega poletja se je na javnost v izjavi z naslovom Opredelitev obrnila skupina štirinajstih slovenskih kulturnikov oziroma umetnikov, ki so poleg po svojem delu znani predvsem po delovanju v tako imenovanem krogu Nove revije. V Opredelitvi, ki se ji je kasneje pridružilo še enajst podpisnikov — ne več izključno umetnikov, zato so svoj skupni imenovalec razširili še z opredelitvijo »razumniki« - med drugim opozarjajo na podtalno delovanje neokrnjenih udbomafijskih združb pripadnikov bivšega režima, ki hočejo uzurpirati oblast in v temeljih ogrožajo demokracijo. Iluzije je bilo hitro konec. Ko smo Danetu Zajcu po telefonu povedali, da bi se želeli pogovarjati z njim, še preden smo sploh povedali o čem, je bil kratek in kategoričen. »A vi ste tisti, ki ste pisali tiste svinjarije o intelektualcih!?« še preden smo imeli možnost karkoli pojasniti, je nadaljeval: »Vas diskriminiram. Ne bom se pogovarjal. Hvala lepa za povabilo. Ne!« In je odložil telefonsko slušalko. Po začetnem šoku smo si se- \ veda ponovno ogledal1' kakšne svinjarije o intelekt*-*' alcih da smo pisali. Pa ne, da gre za citate iz Opredelitve, k smo jih navedli in jih oznanil* za politikantski žargon? Gospod Dane Zajc ima se* veda vso pravico, da si izbira ' sogovornike, tudi če gre za ^ predsednika pisateljskega p0v društva, bi to še razumeli. P°' n0v sebno razumna pa njegova ge' Se sta ni. Na eni strani mi, vzvi' ^ šeni in vsevedni arbitri, **a s0(j drugi pa oni drugi - grd1, umazani in zli. ltar Igor Žitn'* I: Ob Opredelitev smo se obregnili tudi na straneh našega časopisa in v znani rubriki »Arena« na tretji strani, kjer dvigamo ali spuščamo palec za aktualne javne geste ali dejanja, zapisali, da ta pesem, ki so jo pisatelji pesniki in dramatiki vrgli v svet, ni za današnjo rabo in da povzroča razočaranje. Hkrati smo se v uredništvu dogovorili, da bomo podpisnikom Opredelitve ponudili možnost, da v pogovorih za naš časopis razložijo svoje poglede na družbeno krizo in vzroke zanjo ter predstavijo svoje predloge reševanja. Tako bi najlaže videli, ali gre za paranojo ali pa je diagnoza točna. Opredelitev je pač naletela na širok odmev v javnosti, vsi v tej družbi pa vendarle ne prebirajo Nove revije, da bi poznali poglede avtorjev. In kot se najbrž spodobi, če nekoga kritiziraš, smo začeli vabiti k pogovorom. Očitno smo bili naivni, ko smo celo malo pričakovali, da se bo kdo od prizadetih odzval. Odziva ni bilo, mislili smo, da so podpisniki pač vzvišeni nad pisanjem neke DE in se z akademskih višav ne bodo spuščali v banalnost vsakodnevne bitke za preživetje ljudi, ki živijo od svojega dela in predstavljajo večino naših bralcev. Pa se je zgodila gladovna stavka v kamniški Kočni, kjer je za stavkajoče nastopil pesnik in dramatik ter predsednik pisateljskega društva Dane Zajc. Očitno pa le ni neobčutljivo za težave delavcev, " vodijo ga očitno enaka prizadevanja kot nas, smo bili opogumljeni in se tako odločili, da ga prosimo za pogovor za naš časopis. tin Ta svet je pesmi vreden lan Prc tuj ten še: me »p; rib Tako lahko povzamem znamenito Ježkovo misel. &P v časih trdega socializma je protokol sprejel sklep, da lab*0 1 državniški obisk na najvišji ravni traja največ tri (s številk0 jja’ 3) dni. Pa naj gre za Josipovo potovanje na tuje ali prihod ^ tujih državnikov k nam v goste. so Toda to je bilo. Od tega ukrepa velja morda zgolj še tisto, dr; da je treba čimbolj uporabljati redna prevozna sredstva; po zlasti letalska. Vse drugo je utonilo v pozabo. In preteki* me teden sem bil prepričan, da se bo slovenska vlada sestala 2a v ZDA, potem pa me je potolažilo dejstvo, da je eden o<* og Janezov ostal v evropski tujini in sklepal obrambne spora- da Vse to je del okusa, kulture in treznosti hitrega drvenja v pakt Nato. V času osamosvajanja Evrope očitno nekd° Vq potrebuje, zlasti v kulturi, čezatlantske pokrovitelje, ki $e gu zaradi lastnega izolacionizma pridno umikajo na ono stra** luže. Ampak pri nas se temu reče kolektivna varnost. Se Sestavni del te kolektivne varnosti je zagotovo tudi zna' meniti dogodek v novogoriškem Biseru med tujimi bankoVc* in nekaterimi kulturniki, ki, vsaj upam, niso vedeli, v ka! bodo prileteli. Ali pa so in gre za kolektivno kulturnišk0 varnost igralniške narave. Zagotovo je bil to po Vilenici e de*1 kulturniških hitov, ki nas neumorno hitro pelje v Evropo. V tem mesecu velikih potovanj je ostalo na cesti, brezp0-selnih rekordno število ljudi. Slovencev in drugih naših dl' žavljanov. Njim preostane, da po pogovorih vladnih ljnd1 s slovensko cerkvijo svojim otrokom v okviru rednega šola' nja zagotovijo potrebno krščansko potrpežljivost, ljubezni* do bližnjega in zdravilni post. Hkrati je treba odločno preprečiti predvideno prestavitev Robbovega vodnjaka, saj bodo drugače higienske razmere na Metelkovi postale nevzdržne, mestna gospoda pa še brez enega razloga za pravdanje in dokazovanje svoje demokratičnosti z izklopi elektrike in zapiranjem vode. Kljub vsemu pa sem si pretekli vikend uspel ogledat*, čudovito predstavo Mož moje žene, v zamislite si, privileg*' ranem Domu (mislim na ime) španskih borcev. Oglejte si)° in zamislite si politino parodijo na to življenjsko temo. Za razliko od predstave, kot sicer teče, na koncu ne boste pr*( stali, da vaš državljanski poročni list zašijejo nazaj v zimsk* plašč. Vidite, prav zato nič čudnega, da gledališča hite uprizarjati Za narodov blagor, na drugi strani pa nam RTV gr°zl z molkom, če ne bomo prijavili avtoradia. Morda je to vseeno dobro, ker tudi na izletu ne bomo poslušali političnih pridig vseh vrst, naš razum bo svež, misel jasna in hrbtenica p°' končna! Milan Brate1 VZ] *ia M« Pri za tie če. za dr: U, tiii V] la] pr ne Tt nj, sr« Vi l do te c Šel bo Pozabljeni od ljudi in boga Daleč vstran od mesta, med številnimi hribi leži vasica, ki šteje le nekaj hiš. Idilična pokrajina, tiha in odmaknjena od hrupa in industrije. Strme njive se izmenjujejo s strmimi vinogradi, pašniki in gozdovi. K enemu izmed njih se tišči mala »cimprana« hiša. V njej živita zakonca Franci in Tončka. Tončka jih ima nekaj čez petdeset, to še ni veliko, a je zgarana, postarana od težkega življenja. Nikoli ni bila v službi. Ko je bila še mlada, je hodila kmetom na dnino, danes tega ne zmore več. Toliko vsega je treba postoriti pri hiši, a njene bolne roke je ne ubogajo. Težki ilovnati zemlji je dala sebe, a ona je njej, razen težkega dela, dala malo. Vseskozi se za obstoj borita s Francem sama, brez pomoči sosedov in sorodnikov. Otrok nimata. Pravi, da jima ni bilo usojeno. Vse je še nekako šlo, dokler ni prišla bolezen. Za »dohtarja« potrebuješ denar, ona pa ga nima več kje vzeti... Tudi Franci je bolan. Kot invalid tretje kategorije je bil odpuščen iz firme, ki je šla v stečaj. Pa se je 30 let vozil na šiht v dolino, v mesto. Trideset let je garal v istem podjetju! Zanj ]e obstajalo samo delo v tovarni in dom. Nikoli ga niso pritegovale gostilne in hrup v njih. Rad s? je vračal domov, delal še doma in se veselu vsakega napredka skromne domačije. Vedno sta si s Tončko želela in upala, da bosta starost dočakala v novi, zidani hiši, pa je teh »fičn1' kov« bilo vedno premalo. Trpljenje in skromnost je spremljalo njun0 življenje in ga zaznamovalo. Franci od zavod° prejema nadomestilo. Ne, temu bi rekli »trtn-gelt«! Kaj bo potem, ko še tega ne bo več, ne upa razmišljati. Še vedno verjame, da so °s ljudje pošteni, pošteni, kot je on sam. A bi znali tako živeti tudi direktorji in n°s ministri in vlada, ki so jo navsezadnje izv°ltl zgarane delavske roke? Mar njih ne doseže gla siromaštva lastnega naroda? .. Franci in Tončka bolna in sama po večerit1 posedata pred hišo in zreta v daljavo. Tarn daleč je bleščava luči, tam daleč je mesto, dat111 daleč so ljudje... bogati in revni... J del joč je , vil dje Pn ub ste str j tez v2 rih lai šai str ob Po ha djt irn u j no osi da bo bo SOI no Pr, - lali>! etu- da mili S6' Dira m TE 7. oktobra 1991 3 RAVBAKKOMANDA Slovenija polzi v novo odvisnost OBRAMBNI TOLA KAPITALA IN DOlt RZAOBI KAČIH ŠF RAIV >EKl IBOT J LAN' o E EGA /? ega dandanašnji je v modi trkanje po prsih s slovensko nacionalno zavestjo, kar je samo po sebi p0- l)°v'sem razumljivo in celo nujno. Kako bi lahko sploh bilo drugače v času po osamosvojitvi, po ge- ^vi in suvereni (sic!) slovenski državi, po nujno potrebni motivaciji, mobilizaciji itd. Ampak kaj zvi- ?e dogaja? Mahanje s slovenstvom slej ko prej poteka na verbalni, transparentni, politični in na kulturniški način, v samem družbenem tkivu pa potekajo vse drugačni procesi. V kontekst prvega Tdi, s°vdi tudi predlagani zakon o obrambnem tolarju, s katerim naj bi v prihodnjih nekaj letih Učinkovito poskrbeli za nacionalno varnost. Vprašanje pa je: kaj in koga bomo branili? Tuji tnik kupita 1, domače špekulante? , Izjava predsednika Metalnega sindikata KNSS Mi-lana Živkoviča »... Nihče ni Prpti temu, da podjetje kupijo •Ujci, samo da nismo več pod ;emi našimi butli!« utegne biti Se kako simptomatična. Razu-mem0 pa jo šele v kontekstu “Paketa« dogodkov v tem ma- hborskem podjetju, ki je pred uuevi buril duhove na Stajer-iajti skem in delal sive lase sloven-hk0 ski oblasti. Medtem ko se or-ilk° Suni pregona ukvarjajo ode s strašno dilemo, ali priviti < Metalnine sindikaliste, ki da n protizakonito zaprli ceste st ’ državnega pomena in s svojim ^kli P°Žetiem spominjajo na znala tnenlto »Kozlovsko sodbo«, se Pa d Za Metalnino tovarniško nai° in izven nje odvija dan-,ra današnji prav značilen krimi-Ual. Živkovič: »Metalna ,nja sjrlene pogodbo in jo zaradi kdo slabega vodenja ter neodgo-; $e v°rnosti vodilnih struktur iz-raIi gubi. Posamezniki, ki imajo Sv°ja zasebna podjetja, in ki Se ukvarjajo z dejavnostjo, ;n8' Vzporedno s tisto v Metalni, 3VC1 napol narejeno delo, ki ga je ka! Metalna delavcem že plačala, šk° Prenesejo nase, po možnosti deu Zaposlijo svoje tovarniške so-). Ue\avce jn poberejo ves dobi-Cek.« Metalna je v lasti Sklada dali TAS, ki naj bi bil vreden okoli 12 milijonov dolarjev, za 3 milijone na 42 obrokov. Živkovič najbrž ne na pamet ugotavlja, da je to čisto navadna razprodaja, pri kateri je moral imeti nekdo ogromen dobiček.« Danes se prav tu bije bitka za samostojno Slovenijo. dr- Razvoj, ki ga je ustanovila udi j avva- Njegov direktor je ila- M-0** Nor že, ki se je s podob- v Ljubljanskem IMP. Ali torej tev ahko govorimo o Metalninem na primeru ali gre za pojav, ki ga rez ^Posredno spodbuja država? ra- ■ n* nikakršne dileme. Omenjene nečednosti so nepo-[ati Sredna posledica državne ožigi' ---------------------------------- ij»| Za iri' ski roma skladove (ne)strategije »zdravljenja« in privatizacije. Gremo naprej: »Metalna oddaja svoje prostore zunanjemu podjetju, ki opravlja podobno dejavnost in konkurira sami Metalni. Ta podjetja pogosto vodijo nekdanji delavci Metalne!« Zdaj pa še pika na i, ki prav ilustrativno govori o tem, da v Sloveniji ni prav nikakršne strategije nastopanja in razvoja velikih gospodarskih sistemov kot na primer Gorenja, Iskre, Tama, Litostroja in drugih. »Projektanti so v zadnjih letih odnašali diskete, originale mikrofilmov in kopije načrtov, na katerih so spremenili le glavo in jih potem uporabljali v svojih zasebnih podjetjih ali prodajali naprej!« Hkrati s tem poteka, kot je zapisal novinar v Mladini, prodaja celih sklopov podjetij po nizkih cenah in nenavadnih pogojih. V Metalni so pro- ^sakdanja zgodba BUTALSKA LASTNINA Vse skupaj se je pričelo nekoč v starih zlatih t°jhčasih, ko se je pisalo leto 1948. Da so bili znanji časi res dobri in celo zlati, se zavedamo zle zdaj po petinštiridesetih letih, o čemer vas 0 prepričala zgodba, če že naslovu ne verja-^zte. Pa jo skupaj razpletimo. Bilo je prav na miklavža leta 1948. Znotraj . zbelih zidov mogočne, malodane strah zbuja-vce stare Cukrame na bregovih Ljubljanice, se iz zbrala skupinica petnajstih ljudi in ustanova manjšo tekstilno tovarno. Ustanovitev po-letia pa samo po sebi še ni pomenilo začetka Proizvodnje, saj je bil tisti »strojni« park le uboga zapuščina izstrošenih delov, ostanek ti-Je9°, kar je Glavna direkcija tekstilne indu-tr}je LRS razdelila drugim tovarnam. Kljub izredno težavnim delovnim pogojem, zzaškemu - skorajda suženjskemu garanju, Proizvodno popolnoma neprimernih prosto-j ranogoetažne zgradbe, koder so morali de-avci vse surovine in nedokončane izdelke v kobrah in koših prenašati iz nadstropja v nad-r°Pje, kljub slabi in nezadostni razsvetljavi, 0 Pečeh, ki so jih kurili z žaganjem, in ob P°dganah, ki so v spodnje prostore vdirale iz analizacije, so ljudje vztrajali in uspeli. Polije je bilo nadvse uspešno. Vedno več ljudi je JfteZo delo, tudi lepe osebne dohodke, počitnice Prijaznih počitniških domovih, ugodne sta-°vanjske kredite, pa je ob vsem tem denarja še stajalo, pa so tovarno širili, dograjevali, poso-dabljali, vse dokler... l dokler ni prišla osamosvojitev, zlata svo-, °ua, demokracija, ob vsem tem pa še mnogo °y nerazumljivih sprememb. Bolje rečeno što-°t\ Za veliko, lepo, prostorno tovarno so čez °c Iznašli novo ekonomsko formulacijo, ki Pravi, da je vse skupaj brez znanega lastnika. Dotedanja družbena last je postala NIKOGARŠNJA LAST. To je isto, kot če bi včeraj šli spat v Sloveniji, danes pa bi se prebudili v Butalah. Zato so brihtneži iz butalske vlade in parlamenta staknili betice vkup in potem je prišlo na slišno to, da moramo kupiti že kupljeno, se pravi ponovno pokupiti bajte in pajkelne, ki smo jih kupovali prejšnja leta. Vendar pa butalskim politekonomajzarjem nobena stvar ne povzroča preglavic, zato so ustanovili prav posebno agencijo, ki čez noč razvrednoti nekaj, za kar je bilo potrebno nekaj desetletij varčevanja. In ker je družbena lastnina takorekoč nikogaršnja last (saj jo je treba znova kupiti), potem menda tudi o krajah ne moremo govoriti, pač pa le o bližnjicah na poti k pravi, se pravi lastnini znanega lastnika, in tudi o divji privatizaciji ne, pač pa le o sposobnosti posameznikov, ki bolje razumevajo današnji čas. In če gremo po tej sledi naprej, potem tudi o Sloveniji ne smemo več govoriti, pač pa o Butalah in nas Butalcih, ki smo se pustili speljati na led in se tem bedarijam nismo znali upreti. Naj se na koncu še enkrat ozremo na našo tovarno in na njeno zgodbo, ki smo jo začeli plesti na miklavža pred 45 leti. Takrat je začelo snovati približno 15 zanesenjakov, sanjaških garačev, vizionarjev. Tudi zdaj je naša usoda v rokah približno petnajsterice članov onkraj-sotelskega bajpasa in seveda tudi v rokah revizorjev SDK, pravobranilcev samoupravljanja, agencije za privatizacijo... Vsi ti organi pa bodo s svojimi sklepi dokazali, - če so organi Slovenije ali organi Butal. Če obvelja slednje, bo treba ponovno kupiti tudi Slovenijo. Kupci se že ponujajo... Jože Praprotnik, član SS Butale Kaj vse to pomeni? Odgovor se ponuja sam od sebe. Z našo (ne)štrategijo oziroma drobnjakarskim modelom »zdravljenja« in »privatizacije« velikih sistemov bomo zašli v položaj, ko teh sistemov praktično ne bo več. Vsaj tistih ne, ki bi bili sposobni samostojno, ne glede na njihovo notranjo organizacijsko in kapitalsko ustrojenost nastopati na tujih trgih in pridobivati posle, s katerimi bi si lahko obetali dobiček, delo in delovna mesta. Po »ozdravitvi« bomo imeli skupek najrazličnejših filial nekdanjega podjetja, ki bodo nastopali kvečjemu kot podizvajalci poslov, ki jim ga bodo po nemogočih cenah nudili tuji izvajalci. Sanje o novih 100.000 delovnih mestih so tako že vnaprej obsojene na milni mehurček, ki se bo kaj hitro razblinil. Zgodilo se je in se že dogaja torej tisto, kar smo že zdavnaj napovedali: iz zdravljenja, če temu lahko tako rečemo, slovenskih velikih sistemov bomo dobili peščico bogatih špekulantov in množico (ne)zaposlenih revežev. Vsi skupaj pa bomo nastopali kot nekdanji posilni bližnjim in bolj oddaljeni tujcem. Te dni je prišla v javnost novica, ki prav indikativno potrjuje - zgornjo napoved. Nekdanji Kompas Jugoslavija se je v procesu privatizacije razpršil na množico manjših delov, ki sicer danes vsak zase ne poslujejo slabo, vendar skupno pomenijo kaj malo. Položaj na trgu jih je prisilil, da se ponovno povečejo v novo Kompasovo družino, kajti le v njenem okviru bodo lahko lovili korak s tujo konkurenco. Iz povedanega zelo jasno sledi, da Slovenija nikoli ne bo resnično samostojna država, če ne bo temeljila na gospodarski strategiji, ki bo zagotavljala ohranjanje uveljavljenih blagovnih znamk na tujih trgih in vzpodbujala nastajanje novih. Kaj v tej luči pomeni prodaja Tobačne tovarne, kaj papirnic, hrvaški prevzem Elana, zdajšnje dogajanje v slovenskih železarnah, razkosavanje in »mutno« privatiziranje Metalne in mnogih drugih uveljavljenih podjetij, si lahko samo mislimo. Gotovo pa je nekaj: z nacionalno zavestjo bi se morali trkati po prsih prav v tem pogledu. Brez tega pa bomo še naprej le predmet (političnih) manipulacij pri igri »primite tatu«, bebavega zavajanja z udbomafijo in kretenskih zakonov o obrambnem tolarju, s katerim bomo branili zgolj interese nekega vse večjega kompleksa in položajev, ki asociirajo na junake iz banana republik. Tipa - Mobutu Sese Seku Kuku wa za Banga : vsemogočnega bojevnika, ki zaradi svoje vztrajnosti in neupogljivosti napreduje od zmage do zmage in za seboj pušča samo pogorišča, kot je zadnjič prav ilustrativno zapisal lucidni Ervin Hladnik - Milharčič v Mladini. Ali, če si sposodimo radio Erevan: pri nas načelno nihče ne misli, da bo vojna, vendar bijemo tako silne bitke za mir, da jutri ne bo stal več kamen na kamnu. Vsaj v gospodarskem pogledu ne, kar je dandanašnji temelj vsakršne nacionalne in državne samostojnosti. Ivo Kuljaj MISTER X V OBJEMU UDBOMAFIJE Kdo je pogumni in osamljeni vitez, ki se bojuje proti kači komunizma in udbomafije? Je bolj podoben komunistu prenovitelju, ki je še v časih trdih in svinčeno oblitih let tajno razmišljal o »Evropi zdaj« ali pa je bolj podoben exkomunistu-ortodoks-nemu marksistu, ki je pravočasno postal (social) demokrat? Kateri zgodbi naj verjamemo? Kdo nam laže? Se obeta Slovencem podalpska varianta znanih »vatikansko-komintemovskih zarot«? V tistih preteklih časih, ko je bila Partija tudi Udba, Udba pa Partija - kje ste bili takrat današnji »socialdemokrati« vseh barv? Ste bili v Udbi, v Partiji ali ste že načrtovali igrokaz »Udbomafija v slovenski demokratizaciji«?, Da bi odgovorili na ta vprašanja, razpisujemo nagradni natečaj DE - zbirali bomo Vaše odgovore na vprašanje identiteti hrabrega viteza, zlobne komunistične kače, pa še dodatno na vprašanje, kdo dejansko gre na roko obnoviteljem Juge? Je to vitez, je to kača - kam se Vam pogled obrača? Odgovore pošljite čimprej na naslov: DE, za Mistra X, Dalmatinova 4, Ljubljana. Žrebanje za prvo nagrado bomo izpeljali na veliki zabavnoglasbeni oddaji, ki jo bo satelitska teve prenašala direktno iz Palerma na Siciliji. Prva nagrada bo knjiga klasika marksizma F. Engelsa »Izvor države, družine in privatne lastnine«. To je še posebno koristno branje, saj so številni omenjeni gospodje ostali marksisti predvsem glede tretje zadeve o omenjenem knjižnem naslovu. Slovenske investicije po novem Humoreska Mati Moskva - No, kaj pravite na dogodke v Moskvi? smo tokrat mi z vprašanjem naskočili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ko je komaj stopil skozi vrata bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in se zavihtel za šank z glasnim ukazom na žejnih ustih: »Hitro! Pivo!« In medtem ko je na široko goltal zlatorumeno tekočino, smo ga poskušali usmeriti z novim vprašanjem: - Pa so nazadnjaki dobili, kar so hoteli, ali ne? »Kateri nazadnjaki?« - No, tisti Hasbulatov, pa Ruckoj... Sami stari partijci. »In kaj je bil Jelcin preje?« - No, partijski sekretar nekje v Sovjetski zvezi, ampak on je izpričan demokrat. Navsezadnje je bil legitimno izvoljen za predsednika. »Točno. Parlament tudi.« - Oh, to pa ne. Parlament je bil še starega komunističnega sklica. To se je videlo po obstrukciji. »Aja!? Torej je bila situacija podobna kot v prvem slovenskem demokratično izvdljenem parlamentu. Tudi tam so se v zboru združenega dela po stari zakonodaji prešvercali v parlament stari komunisti.« - Tovariš Neposredni, to je bila povsem drugačna situacija. »Zakaj drugačna? Tudi v bivšem slovenskem parlamentu so stare strukture zavirale Demosove reforme...« - Ampak Demos ni imel večinske podpore slovenskega ljudstva kot jo ima Jelcin. »Aja? In zakaj potem Jelcin ni počakal na volitve ali pa z večinsko podporo ljudstva zabrisal poslance iz parlamenta. Zakaj je uporabil vojsko?« - Prvi so začeli streljati hasbulatovci... »Ja, ampak potem, ko je Jelcin razpustil parlament in poslance izoliral v zgradbi.« - Ampak ves svet je na Jelcinovi strani... »Torej bi bil ves svet tudi na Demosovi strani, če bi Demos razpustil ali z vojsko nagnal zbor združenega dela?« - Nasprotno, v tem primeru bi bil svet na strani zbora združenega dela... »Zakaj pa?« - Zato, ker se tako ne dela. Kdo lahko odstavi legalno izvoljene poslance? »No, zdaj smo si že bliže. Prav res, kdo lahko iz poslancev naredi brezposelne poslance. Svet prav zares ne pozna tovrstne brezposelnosti.« - Kam merite s tem? »Jaz samo pravim, da imajo poslanci, kjerkoli so že, enake pravice iz dela kot vsi drugi delavci. Torej, če oni združujejo dela in sredstva v temeljni organizaciji združenega dela Parlament, so zaščiteni po zakonu.« - In kaj to pomeni? »To pomeni, da če nekdo razpusti parlament, ga torej hoče polastniniti, morda celo prodati tujcem, recimo s kakšnim zasebnim bajpas parlamentom...« - Pa saj to ni mogoče! »A, da ni mogoče? Pa saj smo pravkar to videli v Moskvi. In v Moskvo so še vedno zazrti naši vzneseni pogledi...« Bogo Sajovic J NAJPOMEMBNEJŠA STRAH plošče« vendarle v neki povezavi. Hudič bo, ko bo to povezavo začela zaznavati tudi tujina! Janšev monopol Janez Janša, minister iz afere v afero in največji slovenski trgovec z orožjem, naj bi bil po besedah generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča kooptiran v vlado dr. Janeza Drnovška prav zaradi njegove »vednosti o orožarskih poslih«. Janša se je torej znašel v vladi, ker je tako skušal mandatar preprečiti orožarsko diskontinuiteto, ki bi utegnila prizadeti slovenske državne interese. In kaj se je izcimilo iz tega? Afera z orožjem na mariborskem letališču! Vse bolj očitno postaja, da je bila le-ta inscenirana zaradi ogroženega Janševega monopolnega položaja pri tej raboti in njegove pritlehne želje po političnem kapitalu. Kaj pa državni interesi? Z razkritimi orožarskimi posli Koržetov model smo hočeš nočeš pred svetom še vpletenih v balkanski vojni. Lepa kontinuiteta, ni kaj! -M- ^ ^ J, Školčeva Melanškove grožnje pobuda Jožef Školč, poslanec LDS, se je zavzel, da bi država pokrila stroške obnove nagrobnikov na židovskem pokopališču, ki so jih neznanci oskrunili s kljukastimi križi. Ker pa je k tej pobudi brž pristavil svoj strankarski »piskr-ček« še Franc Zagožen (poslanec SLS), češ da bi na državne stroške obnovili še »neko razbito ploščo« na Dolenjskem, je Školč svoj predlog na kolegiju državnega zbora umaknil. Školč je ravnal edino pametno, Zagožen pa je s svojo intervencijo dokazal, da so kljukasti križi na židovskih nagrobnikih in obstoj »neke razbite Kuli AVTOR 80JAN ARKO GRŠKI OTOK VZHODNO OD KRETE DOMAČE ŽENSK" iNSKO IME STAREJŠA KAMENA DOBA UGAN- KARSTVO PRIPRAVIL SALAMONOV UGANKAR JUNAK IZ RISANK (ŠPINAČA) DALJŠE OBDOBJE PODSTREŠNA SOBICA MAJHEN KIP GRŠKA ČRKA PREDUJEM NAPLACILO ESTONSKI ESTRADNI PEVEC ELEKTR. NAPRAVA KRAJNA DRUGEM OTORKU RESTAVRA CUAZ JEDMI NAZARU PRAVOSL ŽUPNIK V DELAVSKA ENOTNOST SLGLED. INRLM. IGRALEC (POLDE) SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI ČETRTA DIMENZIJA POTEPUŠKA TORBA ENAKI ČRKI DAVEN NARODV RUSIJI IVAN UDOVIČ TONE ČUFAR ODDELEK ZA NOTR. BOLEZNI NAŠA ZAHODNA SOSEDA VELIKA BRKA RIMSKA SEST PISATELJ AŠKERC VALETOK NA INDIJSKI PODCELINI ANASTA- ZIJA LEO FROBENIUS SL PEVEC (LADO) POMOŽNI DUHOVNIK KRAJ PRI SAMOBORU NAHRVAŠKEM JEZEROV ETIOPIJI DELAVSKA ENOTNOST ČAČAK NETAKT- NOST GLAVNO MESTO ITALIJE NAGRADNA KRIANKA MESTOV SR. ITALIJI ROJSTNI KRAJ SVETEGA FRANČIŠKA ZDRAVILNA RASTUNA VERDIJEVA OPERA AKER (ORIGIN.) GRŠKI BOG VOJNE MURSKA SOBOTA NAJVIŠJI VRH V PIRINEJIH 3404 M PICO DE...) TURKI. OSMANI BOGO- SLOVEC NAŠ DENAR NAJHUJŠA KAZEN VELIKE PTICE UJEDE JEZEROV TIBETU VELEMESTO VTEKASU ŽUŽELKA. KI HUDO PIČI 4. IN 3. VOKAL KNJIŽEV. SEIDEL IVAN KRILOV OSCAR ARIS ŠIFRA ZA DESANTV NORMANDIJI SKUPINA STAREJŠIH GLAVNO MESTO NORVEŠKE GRŠKA ČRKA NEMŠKO IMEZA REKO ZIUO EE časopis slovenskih 'J delavcev Nagradna križanka št. 43 Rešeno križanko nam pošljite do 18. oktobra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 43 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev’ Rešitev nagradne križanke št. 41 SKASKA, BRASS, TALENT, REKET, ATAL, ELA, IDA, RAMA, NINO, AR, VERONIKA DROLC, ACA, RENETKA. MARANI, PUH. ASIR, ANILIN, ARAL, KAKI, STOK, MAKARENKO, AV, LILA, ORT, OINAKE, EPIR, RI, POUND, BIK, NAT, AJA, OLMO, BAN, IS, IREDENTA, BEDAK, ČARNE, NOVAGRANADA, ATLAS, ALAR, GLO-NAR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 41 1. Petra Selak, Novomeška 12, 68310 Šentjernej 2. Ivanka Cajnko, Arh. Novaka 7, 69000 Murska Sobota 3. Miran Dobovišek, Krekova 12, 62000 Maribor Nagrade bomo poslali po pošti SALOMONOV UGANKAR Križanko pripravil ~~~f <1 Med levico in desnico Uroš Koržc, direktor Sklada za razvoj, narekuje razpad mariborske Metalne skladno s preizkušenim modelom, ki ga je uspešno izvajal v IMP in katerega končni cilj je, da delavci najprej izgubijo delo, potem pa še lastnino. Logična posledica takšnega »zdravljenja« mariborskega podjetja so kriminalni posli vseh vrst. Ker je na dlani, da se vse to ne bi moglo dogajati brez blagoslova direktorja Sklada, lahko upravičeno domnevamo, da bo imel Uroš Korže po opravljenem poslanstvu v skladu daleč največ možnosti za naslov »najbogatejšega Slovenca«. Zdravko Melanšek, predsednik policijskega sindikata, je glede samega poteka napovedane policijske stavke dejal, da policisti ne bodo opustili nalog, ki so nujne za varnost ljudi. Stavko bodo izpeljali tako, da ne bo prizadeto normalno življenje in delo v državi, vsekakor pa so odločeni, da z vlado dokončno uredijo sporne zadeve. Melanšek pa ni posebej povedal, ali bodo policisti opustili naloge, ki so nujne za varnost slovenskih politikov. Odveč je poudarjati, da bi imeli stavkajoči tako daleč največ možnosti z vlado dokončno urediti sporne žadeve. Navali narod in užgi po njih! -1 -rt* Horoskop Nihče ne uide usodi _ slave željnih razlagalcev. Resnici na ljubo pa je originalne prerokbe res tezKv raztolmačiti, saj so polne prispodob in simbolov, kraji in imena so slaW označeni ali pa jih sploh ni, časovno pa so določene s stanjem različni Mm Spet moker vikend V začetku tedna se nam je oktober predstavil v lepši luči kot september. Toda že v torek je zapihal jugozahodnik, ki pri nas vedri Štajersko in Prekmurje, oblači pa Primrosko in Notranjsko. V sredo je nekaj kapelj dežja padlo tudi v osrednji Sloveniji. Temperature so bile prijetne, kot že nekaj časa ne. Marsikje na Zahodu je meteorologija tesno povezana z ekonomijo ali vsaj racionalizacijo poslovanja in pridelovanja. Za zainteresirane pbrabnike izdelajo metodologijo, ki jim omogoča optimalno uporabo zaščitnih sredstev pred škodljivimi vremenskimi vplivi, bodisi pred sušo, točo, močnim vetrom ipd. Ne tako kot pri nas, kot se pri obrambi pred točo nihče ne vpraša za njeno ceno, kaj šele učinkovitost. Ni vedno smiselno zaščititi pridelka, če je ceneje škodo nadomestiti na kakšen drug način. Kje je meja za eno ali drugo, vam pove metodologija; ki se opira na vremenske napovedi, ceno zaščite in še druge dejavnike, ki vplivajo na končno odločitev. Po toplem tednu nas v soboto čaka prehod frontalnega vala. Res je to od sile. Malce pobrskajte nazaj, ali se lahko spomnite, kdaj smo imeli lep konec tedna? Tudi tokrat ga ne bo. Po fronti se bo v nedeljo vreme izboljšalo, nekoliko se bo ohladilo. Suho in sončno vreme se bo nadaljevalo v prvi del prihodnjega tedna. Po nižinah pa bo zjutraj in del dopoldneva megla. Tam bodo dnevne temperature nekoliko nižje. Med prerokovalci bodočih dogodkov ima verjetno največjo publiciteto Nostradamus oziroma s pravim imenom Michel de Notredame (rojen oktobra 1503), ki je znan po svojih fantastičnih prerokbah o bodočnosti sveto V njih so napovedane francoska in ameriška revolucija, Napoleon (P^1 antikrist), prva in druga svetovna vojna in Hitler (drugi antikrist) in še mnog® drugih manj pomembnih vojn, osebnosti, dogodkov. Omenjen je tudi tret]1 antikrist, ki pa naj bi izšel iz arabskega sveta. Ta naj bi prinesel skora1 tridesetletno vojno, na koncu pa naj bi bil potolčen in svet naj bi živel tisočletji v miru. Veliko ljudi verjame njegovim prerokbam, veliko pa jih tudi ugovarja to Nostradamusa imenuje šarlatana. Ti tudi trdijo, da so razlage njegov® prerokb le prenapeti poizkusi v službi trenutne situacije oziroma denarja^ nebesnih znamenj, kar tudi zelo ovira točno določitev , Kakorkoli že, pravijo, da se je že za njegovega življenja izpolnilo vec prerokb. Nekoč je Nostradamus šel na obisk k nekemu podeželskemu graščaku. Ta ga je nekega dopoldneva, ko sta se pogovarjala o prerokbah, povabil, naj napove usodo dvema prašičkoma v svinjaku. Notradamus je za belega določil, da ga bo pojedel volk, za črnega pa, da bo končal kot pečenka na mizi. Grščak je dal poklicati kuharja in mu na tihem ukazal, naj zakolje in pripravi belega prašiča. Kasneje med obedom je graščak povedal, kako J® posegel v usodo in poklical kuharja za pričo. Ta pa je izpovedal nekolik® drugačno zgodbo. Belega prašiča so sicer zaklali in odprli, vendar ga je, ko J® bil še obešen dobršen del požrl udomačeni volk na gradu, ki se je izmuznil iz svinjaka. Tako kuharju ni preostalo drugega, kot da za gosoda in njegovega gost® ■ ubije in pripravi drugega prašiča. . V tem tednu so bili rojeni še italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, norveSK polarni raziskovalec Fridtjof Nansen, irski državnik Eamon de Valera, slovenski književnik Igor Torkar (Boris Fakin), publicist in politik Josip Vidmar m britanska državnika James Ramsay MacDonald ter Margaret Thatcher. e, Sl Ti I Ker je ogrožen v svoji kozh že sodišče toži!