SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.56 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59 - 3667 Bs. Aires POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Heeistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 18. de Septiembre (septembra) 1937 Núm. (štev.) 37. PREZIDENT MASAYK JE UMRL Prezidenta Masaryka ni več1. V j 88. letu starosti ga je zgrabila bo- ! li-z n in ga premagala smrt, ki je povzročila težko zgubo ne samo bratskemu češkoslovaškemu narodu, kateremu je bil Masaryk učitelj, vzgojevalec, voditelj in pravi oče, marveč tudi vsemu slovanskemu svetu in svetovni demokraciji sploh. Kakor svetla in rešilna zvezda se je í o javil v svojem narodu ter ga srečko vodil in ga privedel skozi tež-k. in nevarne preizkušnje v zlato svobodo. NJEGOVO ŽIVLJENJE V moravski vsi Hodonin, kjer « je rodil 7. marca 1950. leta, je ' ;kla Tomažu G. Masaryku zibelka. Bil je sin ubožnih staršev in po dcvršeni nižji šoli, ko je imel trinajst let, ga je oče poslal na Du--"j, da bi se tam izučil za ključav--"čarj\. To delo pa mlademu Tomažu ni bilo všsč in se je zato že po poldrugem mesecu z nekim kolačem domenil, da bo pri njem za iiSsnca. Ni mu pa bilo usojeno, da bi ostal pri tem rokodelstvu, mar-vtč mu je bilo namenjeno, da postaje čisto druge vrste kovač... Prepričal je starše, da so ga da- j u iludir:t na brnsko gimnazijo, ker je čutil veliko veselje do učenja, že tu, na srednji šoli, se je začel temeljito baviti z raznimi verskimi, P Etičnimi, nacionalnimii n socialnimi vprašanji, v katera se je po glafcljal vedno bolj tudi na Dunaju kamor je bil šel kot šestošolec. Ke> ga starši niso mogli mnogo podpirt ti, si je z lekcijami ustvaril možnost eksistence in nadaljevanja študij. Ni se omejeval na predpisane šolske predmete, marveč je širil svoje obzorje na vse strani in s posebnim veseljem ter z veliko nadarjenostjo se je učil tudi jezikov. Ko je kot 22-leten mladenič položil zrelostni izpit, se je ukvarjal z mislijo, da bi se posvetil diploma-tičnim naukom, a ko je spoznal, da je diplomatična karijera v avstro-ogrski monarhiji privilegij plemstva, se je vpisal na filozofsko fakulteto ter se vedno bolj poglab-Ijal v študij filozofije, estetike, psihologije, sociologije itd. Leta 1876 js postal doktor filozofije, nakar je krenil na potovanje po Italiji; v jeseni istega leta je prišel v Lipsko, da tudi na tamošnji univerzi poglobi svoje znanje. Tam se je seznanil s Severnoameričanko Karloto Garrigue iz Brooklyna, s katero se j2 dve leti kasneje poročil v Ameriki. Vrnil se je spet v Evropo in postal docent na dunajski filozofski fakulteti, kjer je ostal do 1882. le-ta. ko je bil imenovan za izrednega profesorja na novoustanovljeni praški češki univerzi. Tu, v zlati Pragi, V srcu češkoslovaške, je z izpopolnjevanjem samega sebe in z vztrajnim vplivanjem na svojo okolico in na ves narod začel vzgajati in pripravljati svoje rojake na lepšo narodno bodočnost. Preti koncu osemdesetih let se je Masaryk začel vedno bolj zanimati tudi za politiko in leta 1891. je bil hokejšega, obširnejšega programa i zapletijajem ter je to tudi mnogo- pa ni imela. Masaryk je videl, dla je treba češkemu narodu ustvariti program, ki bo odgovarjal njegovim potrebam, in zavedal se je, da se je treba za'temeljitejše in uspešnejše politično delovanje posebe pripraviti. Da bi se mogel tej svoji novi nalogi, katero si je bil naložil, lepše posvetiti, je odložil poslanski man dat in se spet vrnil v Prago. Na;' razMčnejša narodna vprašanja je s pomočjo svojih sodelavcev obravnaval posebno v reviji "Naša doba", v raznravah, ki so imele skupen cilj: vzgajati narod, ustvariti v njem enotnost gledanja na nacionalna vprašanja. Vedel je, da se bo krat jasno povedal, je Masaryka prav posebno zanimalo, kakšno vlogo bi mogla imeti Rusija v nadaljnjem razvoju slovanskih narodov, ko se bo Evropa zapletla, v vojno. Zato je z največjim zanimanjem proučeval ruski narod: njegovo zgodovino, njegovo filozofijo, njegovo literaturo, njegovo življenje, uredbe in upravo. In to je bilo morda odločilne važnosti za uspeh njegovih prizadevanj, katerih končni cilj je bila osvoboditev češkoslovaškega! naroda. Videl je gnilobo ruskega absolutističnega režima in je zato dvomil, da bo caristična Rusija mogla vzdržati vojno. Spoznal je, da mali češki narod mogel uspešno bo- ne more češki narod računati na riti za svojo osamosvojitev z moč-! pomoč "velike slovanske majke" in niin nasprotnikom le, če ga bo — ! da se mora radi tega tem bolj za-le v orožju in fizični moči, v če-1 našati sam nase. izvoljen za poslanca v dunajski par- I vorih v parlamentu naglašal samo-lam nt. Kot tak se je prav posebno i stojnost češke kulture in pravico ranim J tudi za takrat aktuelno v- češkega naroda do neodvisnosti, prašanje Bosne in Hercegovine ter Knrlu je pa spoznal, da je češka je naše kraje tudi prepotoval, da j politika še nedorasla nalogam, ki so bi sc* od blizu seznami z Južnimi jo po njegovem mnenju čakale; bo-S'ovani. že takrat je v svojih go-' rila se je za jezikovne pravice, glo- Ing. C. JEKOVEC, Buenc* Aires: (Za naš "SLOVENSKI LIST") OB GROBU NAŠEGA MASARYKA mer se z njim ni mogel kosati — marveč v moralni moči nadkrilje-val. Kot veren in neustrašen zagovornik resnice, pravice in poštenja, se Masaryy nikoli ni bal udariti tam, kjer je videl nepoštenje, krivico, laž, neiskrenost. In ker resnica vedno v oči hode, ni čudno, če si j 2 ssvojim delom gromadil sovražnike tudi med svojim narodom samim. Bil je čas, ko so ga celo proglasili za narodnega izobčenca. A Masaryk ni klonil. Vztrajno je delal in koval dalje in krog njegovih učencev se je večal in večal ter riril tudi preko meja češke zemlje. V a in jem desetletju prejšnjega stoletja in potem ves čas do izbruha svetovne vojne je Masaryk s svojimi nauki izvajal prav velik vpliv tudi na mlado jugoslovansko gen racijo, ki se je šolala v Pragi. Ko so se radi ruske revolucije leta 1905 začeli kazati na evropskem MASARYK — OSVOBODITELJ Ko je izbruhnila vojna, katere ni želel, a jo je videl, kako se je bližala, je Masaryk bil pripravljen nanjo. In je vedel, kaj je njegova dolžnost, štiri in šestdeset let star je šel v svet, borit se za svobodo svojega naroda in za zmago demokracije; tvegal je sebe, tvegal svojo družino in tudi tedaj ni klonil, ko je izvedel o preganjanjih njegovih svojcev. Velika sreča je bila za češkoslovaški narod, pa gotovo tudi za nas Jugoslovane, da je kot predstavnik zatiranih narodov avstro-ogrske monarhije vodil mož, ki je pol stoletja koval svoj značaj in izpopolnjeval svoje znanje. Sistematično je začel izvrševati svojo nalogo v tujini: zbirati in organizirati izseljene Čehe in Slovake ter vojne ujetnike in jih navduševati za samostojno državo; seznaniti nevedni tuji svet z resničnim stanjem v Avstriji ter z "Kadar se pozove Slovana, naj se odaiove človek!" K. HAVLIČEK "V delih »svojih sam boš živel večno." A. AŠKERC ] obzorju znaki, da se bliža za evrop-preko | ske narode bolj demokratična doba,, željami do tedaj tujcem v splošnem so njegovi pristaši, ki so bili med- skoro nepoznanih narodov, ki jih je ki m Postavljajoč spomenike tistim, so odšli iz naše srede za vedno ki so si spomenik zaslužili, izdajamo obenem tudi sebi spričevalo, v koliko smo vredni njih, ki so bili več kot mi, ker so s svojim življenjem in delovanjem bili izraz nas mnogih. Umrl je Masaryk. Ali zasluži. da mu postavljamo spomenik mi Jugoslovani sploh, a Slovenci posebej, in kakšen? Na to vprašanje borno mogli odgovoriti, če odgovorimo na drugo: kaj pomeni Masarvk za nas Jugoslovane in Slovence? obrambo narodnega načrta), Sibirije ves svet; dá. v usodnem zgodovinskem tre-1 tem ustanovili novo češko "realisti- tlačil nemški absolutizem; organizi-notku stoletnim narodnim idealom !čno" stranko, prepričali Masaryka, | rati z izseljenci in z ujetniki pravo naroda obliko "realistične- j da íe sPet aktivno posegel v poli-1 češkoslovaško vojsko, ki je štela !tiko. Leta 1907 začenja spet vzbu- n a rod ne 1 íat' splošno pozornost s svojimi od- svojega ga" načrta; postane predsednik noVi država j ločnimi nastopi proti hinavski in vodi to državo kot pravi nekro-1 oblastni politiki in proti spletkari-vladar več kot dve desetletji, Jam dunajskih vladnih krogov. Nje- ** * S 14 letom je bil kovaški učenec; nato ®e gre učit in postane vse-učiliski profesor; osnuje svojo politično "realistično" stranko s časopisom "Čas" ; vzgoji cel rod treano mislečih Čehov, ki združujejo z navdušenjem zavest potrebe vsakdanje«., dejanskega delovanja; za časa svetovne vojne obide, (v nam na, temelju politične treznosti svojega tako vzgojenega naroda — širok pogled v glavnih vprašanjih ter izvrševanje vsakdanjih dolžnosti. podrejenih temu narodnemu pro gramu — tako, da ta res narodna država premaguje vse težave, poledice vojnih in povojnih potresov; prepušča državno krmilo svojemu sotrudniku Benešu, nadaljftijfoč s tem narodu začrtani program, ki omogoča sodelovanje vseh. doeim divjajo po drugih državah javne krvave državljanske vojne, áli pa več ali manj maskirano dušenje ogromnih narodnih sil s strani par •amoizvoljencev. Kaj ima vse tto opraviti z nami •Jugoslovani in Slovenci? Slovani smo en narod. Tuji pritiski, fizični in moralni, so butali ob to našo zajednico kot sovražili valovi ob skalne pečine. Od časa do časa so jo uspeli zaliti. Ali vo-(Sledi na sedmi strani.) gov odpor proti Avstro-Ogrski je vedno bolj rastel in se je posebno jasno pokazal tedaj, ko se je Masaryk z možato energijo zavzel za 53 Srbov ini Hrvatov iz takozvanega "zagrebškega procesa", ki jih je dunajska vlada, na podlagi potvorje-nih dokumentov, obdolžila veleizda-je, da bi s tem opravičila samovoljno aneksijo Bosne in Hercegovine. Masaryku se ni samo posrečilo, da je preprečil nakane dunajskih splet-karskih in prdftislovansko razpoloženih krogov, marveč je tudi razgalil dunajsko gnilobo in hinavš&no pred vsem svetom ter opozoril tudi inozemsko javno mnenje na nevarnost, ki preti evropskemu miru zaradi metod avstro-ogrskega režima. S tem svojim nastopom ob priliki zagrebškega procesa je Masaryk svojih 100.000 prostovoljcev, v katerih se je jasno izražala narodova volja po osamosvojitvi; z vztrajnim delom pripraviti diplomacijo do tega, da prizna obstoj samostojne češkoslovaške države, še preden se je vojna zaključila, ter se s tem žs v naprej zavarovati pred morebitnimi presenečenji in spletkami. Masaryk je dosegel svoj cilj. Priboril je svojemu narodu svobodo in, kar je prav tako važno, znal mu je v težkih povojnih prilikah, ko je po Evropi začel butati val absolutističnega fašizma, tudi ohraniti svobodo. O življenju in delu tega velikega čeha, Slovana in človeka, o njem kot učenjaka, pravičniku, rodolju-hu in človekoljubu, politiku in vodniku, bi se dale pisati in se bodo gotovo pisale cele knjige. Te skromne vrstice, s katerimi smo se tudi mi hoteli vsaj deloma oddolžiti njegovemu spominu, podajajo le medlo sliko Tomaža O. Masaryka, ki ga zgradil obenem mogočen most med scdai objokuje ne samo češkoslo-Čehoslovaki in Jugoslovani. vaški narod, marveč tudi naš jugo- Kot moža širokih pogledov, ki je . slovanski narod, čigar zvest prijac videl, da se Evropa bliža krvavimtelJ je Veliki Prezident zmeraj bil. ÉfiL m Stran 2 gkOVffNSKI LIST Núm. (Štev.) 37 ii i dort Delavstvo in draginja Stroške sedanje gospodarske o bnove v Argentini plačuje delavstvo, čigar zaslužki ne zadoščajo niti za najpotrebnejše — 85 o|o argentinskega delavstva ne zasluži več ko 80 pesov na mesec, dočim rabi delavska družina, po uradnih statistikah, najmanj 150 pasov mesečno. da se preživi. — Pred novo zidarsko stavko. m Mg1 Argeritinste' gospodarstvo preživlja novo dobo velikega razmaha, kakor 'ftani "pti^ici^stevilké o zunanji ¡trgovini, ti se je v primeri z lansko povečal^'za 76; o|o, in številke o drugih delavnostih, ki so povsod zelo živahne. Z novo močjo se je začela pretakati kri po žilah argentinskega narodnega gospodarstva, ki Mle (Jtrpjf ..pd^ečletne gospodarske ' krize. Ko človek gleda te statistike in ko čita poročila o tej gospodarski obnovi, polna hvale in optimizma, mesečnih dohodkov, dočim ji je na pr. še pred par leti zadostovalo 120 pesov. V teh številkah je povedana in zapovedana vsa bednost sedanjega pbložaja delavskega sloja v Argentini; Delavstvo dobi za syóje deli) polovico onega, kar bi iuu po vsej pravici šlo, ker ima pač, oziroma bi moralo imeti, pravico, da se vsaj preživlja od svojega trdega dela. Mogočne kapitalistične družbe, kiimajo gospodarstvo Argentine v svojih rokah, mu pa to pravico odrekajo in so gluha za njegove upra- kakor čitamo v nekem tukajšnjem listu, da je velepodjetje, ki je v dveh letih zaslužilo 275 olo na vlo- si pač: misli, da je tndi za delavstvo, vičerie zahteve, da se plače prilago-živeče v Argentini, nastopila boljša dijo novemu položaju, ki je nastal doba. Dejansko stanje pa je druga- zaradi draginje. Zgodilo se je celo, čno, kajti stroške sedanje gospodarske in finančne obnove v Argentini plačuje delavstvo, ki je radi deva-lua-éij'e njo združenega naraš- ženem kapitalu, odpustilo svoje de- čanja cen zašlo v najtežji položaj, lavstvo, ker je zaprosilo za 5-odstot-kakor priznavajo tudi možje na naj- |ni povišek plač.! Za take v nebo bolj vodilnih mestih v Republiki in vpijoče' slučaje bi moral veljati ka-kakor nam prav zgovorno kažejo naslednji uradhi podatki: Popis industrijskih podjetij argentinske republike, čigar rezultati se sedaj objavljajo, nam je povedal, da 85 ojo vsega argentinskega delavstva ne zasliiži več kakor 80 pesov na mesec, na drugi strani pa ugotavlja Državni delovni urad, da povprečna delavska družina ne moré živeti, če nima vsaj 150 pesov 4M EXPRESO "GORIZIA" ženski zakonik, a ker država takšnih krivic ne preganja in kaznuje, je pač delavstvo primorano, da si samo zaščiti svoje pravice z edinim sredstvom, s katerim razpolaga, t. j. s stavko. In radi navzdržnega položaja se pripravljajo razna stavkovna gibanja, med katerimi bo največja zidarska stavka. Trideset tisoč gradbenih delavcev je sklenilo, da ustavijo delo prihodnji ponedieljek, t. j. 20. t. m., če delodajalci ne sprejmejo postavljenih jim pogojev ali ne predložijo vsaj kakšno drugo sprejemljivo rešitev. Gradbeniki so se bili povodom zadnje velike in dolgotrajne stavke obvezali, kakor znano, da bodo v presledkih povišali plače svojemu delavstvu, svojih obljub pa niso držali in, ko so se delavci obrnili za posredovanje na Državni delovni urad, so delodajalci izjavili, da sindikata gradbenih de- lavcev ne priznavajo ter da se z njegovimi zastopniki ne nameravajo pogajati. Spričo takega samovoljnega in v danih razmerah krivičnega zadržanja delodajalcev, ki zaradi velike gradbene delavnosti in nizkih plač služijo prav velike denarje, so delavci sklenili zastavkati. Kdor ima le količkaj smisla za pravičnost, jim te pravice ne bo odrekal, če na primer ve, da zaslužijo gradbeni težaki vsega komaj 76.50 pesov na mesec. Roj zidarskega delavstva za izboljšanje življenskih prilik je spričo za-! držanja kapitalističnih gradbenih podjetij popolnoma upravičen. • Vodstvo sindikata gradbenih delavcev je že izjavilo iti poudarilo, da bo stavka, č* delodajalci ne odnehajo v zadnjem hipu. izbruhnila v ponedeljek ter da bo to gibanje popolnoma nepolitično. Sindikat hoče na miren način priboriti delavstvu njegove .pravice in zato že v naprej obsoja kakršnokoli nasilje, pa naj prihaja iz katerokoli strani. In razumljivo je, da more stavka imeti uspeh le, če bo delavstvo poslušalo to svarilo svojega vodstva ter ne bo nasedalo raznim hujskajočim ek-stremistom, ki bi morda spet razlagali, da je treba narediti "revolucijo" v kakšni krčmi ali pa na kakšni ulici. Nasilen nastop bi izzval reakcijo s strani oblasti, ki čuva javni red. ter bi nikakor ne mogel koristiti, marveč bi gotovo samo škodoval koristim zidarskega delavstva. Če stavka res izbruhne, si pa tudi dovoljujemo upati, da ne bo tako dolgotrajna, kakor je bila zadnja velika zidarska stavka, marveč da se bodo tudi druge delavske organizacije zavzele za tó, da se čimprej doseže pravična zidarska zmaga. _„. V. Bueuos Airesu je v torek prq£ miiml nó.yinar Francesco Ciccotti, star 5? let, znan" tudi zaradi sVoje^Ji delovanja v Italiji, kjer se je rodil 'in' še' k'6t mladenič Vstopil v socialistično stranko. V predvojnih letah je skupaj z Mussolinijem, sedanjim predsednikom italijanske vlade, u-rejeval glavno glasilo socialistične stranke "Avanti". Ko se je vojna končala ter je Mussolini začel s svojim fašističnim gibanjem, ga je Ci-ccotti ostro napadel v listu "El Pae-se" in se je celo dvobojeval z njim. Po umoru Mateottija se je Ciccotti zatekel v Francijo, sodeloval pri raznih italijanskih protifašističnih organizacijah in listih ter dopisoval tudi v francoske časnike. Pred kakšnimi sedmimi leti se je priselil V Argentino in pri tukajšnjih listih nadaljeval svoje novinarsko delo. Pokopali so ga v sredo in ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil dr. Palazzolo v imenu lista "Noticias Graficas", čigar član ure-duištva je Ciccotti bil. VLAK POVOZIL NAŠEGA IZSELJENCA Vlak vzhodne železnice je v po-' uedeljek na višini ul. Nazca zgrabil 35-letnega jugoslovanskega izseljenca Josipa Fadorja, ko je hotel čez progo, ter ga močno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico Du-vand, kjer je v torek podlegel poškodbam. KRVAVO DEJANJE NAŠEGA ČLOVEKA V hiši Štev. 2060 ulice Liniers, kjer jo stanoval 48-Letni Matija Rister, jugoslovanski državljan, ki je živel ločen od svoje žene, se je dogodila žalostna tragedija. K omenjenemu Ristru je hodila opravljat gospodinjska dela 41-letna Maria ' Franza de Canta, s katero je Rister navezal sčbsoma tudi ljubezenske ¡ stike. V zadnjem času pa se nista ¡dobro razumevala in večkrat je pri-' šlo med njima do hudih prepirov. I Tako tudi v nedeljo, ko se je Rister ;tako razkačil, da je svoji priležnici ! zadel več težkih ran z nožem, tako , da je brž izkrvavela. Na vpitje na-I padene žene so prihiteli sosedje, a bilo je že prepozno. Poklicali so po-| licaja, kateremu je moriles brez obo- FRANC LOJK » Callte VTIjLAROKIi 1476 U. T. 54 Darwth 5172 in 2094 Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI J.ALISTI ANALIZI! urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpadli, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravloletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ftIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteuja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Mb-kost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJ\J6A: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: npadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. d REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. in inm'!' ORLO, NOS, USE9A, vnetje, poUpi: brea operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Niš zavod a Bvojimi modernimi napravami tod ijvrstnftrú SPEOOI.TALISTI Je edim te vrste, v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-nečno plačevanje. •'' ' Plaza Oecc Rivadavia 3070 v Oá 9-^21 ob nedeljah od 8—12 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno zniSala. ti?1 DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URAD NIŠ TVO VA¿E NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GBRMAN1KO najboljše posluženi Obiščite nas in prepričali se boste! ItJ^tfO IliUHOJS ae mu d&^a yjuoij^oaiiAa • ob sobbteii Od 8 1|2 do 12 1|2. mkstti. rJ) INK . 'i'_ • tavljanja izročil nož ter se mimOi pustiL(aretirati. ; Na policiji je Rist,er izjavil, da j« žensk» zaklal,. ker da ga\.je hotela zapustiti. V ponedeljek pa se je pred sodnikom premislil.; dejal jej da je umorjena zahtevala večje plačilo za svoje gospodinjsko delo, radi česar se je začel prepir; dá ga je ženska naskočila, z nožem, katerega ji je on iztrgal iz rok in ga potem proti njej uporabil. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Državljanstvo sinov jugoslovanskih izseljencev 1 íuenos Aires, 26. avgusta 1937. Uredništvu Slovenskega lista, Buenos Aires. Prosimo za objavo naslednje notice; Jugoslovanski zakon o državljanstvu smatra sinove jugoslovanskih izseljencev za naše državljane, če se tekom treh let po dovršenem 21. letu starosti ne odrečejo jugoslovanskemu državljanstvu, ker so radi rojstva pridobili tuje, na pr. argentinsko državljanstvo. Dogajalo se je mnogokrat, da so taki potomci naših izseljencev, rojeni v ameriških državah — ki so jih zaradi rojstva smatrale za svoje državljane — potovali v Jugoslavijo, pa so jim tam oblasti delale sitnosti zaradi vojaške službe, ker so jih pač po zakonu mora'e smatrati za jugrislovataske podanike, če se našemu državljanstvu niso odrekli. Vendar pa je malokdo vedel, da se mora odreči jugoslovanskemu državljanstvu, če hoče biti samo amerikanski državljan ter ne imeti nikakih obveznosti več napratf domovini svojih roditeljev. Radi tega je ministrstvo za notranje zadeve sklenilo, da se zgoraj navedeni rok od treh let, neglede na starost v ameriških državah rojenih potomcev naših izseljencev, računa od 22. decembra 1936. leta dalje, ko je bil v skoro vseh izseljenskih listih objavljen razpi.-i notranjega ministrstva štev. III. 44889ÍB6. s katerim. se je razčistilo vprašanje državljanstva naših izseljencev v A-meriki. Tu rojeni sinovi jugoslovanskih izseljencev, ki jih argentinski zakon smatra za argentinske državljane, imajo torej pravico — tudi če so prekoračili 24. leto starosti —-odreči se jugoslovanskemu državljanstvu in morajo to storiti, če nočejo, da jih jifiSe domovinske oblasti smatrajo za državljane kraljevine Jugosla« vije. Po nar. Ministra, Sekretar Poslanstva Dr. š Žtelalič. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock SUdu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor-tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Fotografija 'U MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROflENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro iidelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene z velikim popustom z ozirori na številno slovensko "klijentelo. Poštne ijlike qd S 6.— dalje i ducat. Óbiflfietó 'nas l'atótf vs'ai dan «d'osttiV zvečer, tudi 'ob sobotah. —-Ne poMibiti: Si Saslávaky JM SAN j&AjRTI» 2570 ) ¡ Telefon: 59-0522 Bs. Aires' Núm. (Štev.) 37 SLOVENSKI LIST Stran 3 Palronalova prireditev Nocoj se bo vršila v dvorani društva "Asociación Filantrópica Argentina", ul. Rodríguez Peña 361, pol kvadre od ul. Corrientes in poldrugo kvadro od ul. Callao, prva prireditev Jugoslovanske izseljenske zaščite v korist brezposelnim, bolnim in bednim izseljencem. Prepričani smo, da bo vsak rojak rad storil svojo dolžnost ter se odzval vabilu Patronata, saj se gre v etra slučaju za to, da pomagamo onim, ki so najbolj potrebni, da pomagamo svojim bratom v nesreči, katera jih tepe v tujini. Tu je pri- Z SPOMINSKE URE Kot je bilo 'javljeno se je vršila preteklo nedeljo, v prostorih SPD. I. spominska ura bazoviških žrtev. Radi razmeroma zgodnje ure je bila udeležba bolj pičla. Vendar se je nabralo še precej ljudi, in je bilo posebno dobro zastopano društvo "Tabor". Društveni tajnik, je pozdravil navzoče in obžaloval, da ni več ljudi pri tako pomembni konmemora-ciji ter predal besedo tovarišu Kovaču. ki je nagovoril prisotne približno s temi besedami: "Dragi tovariši in tovarišice! Danes že v sedmo ovekovečujemo spomin na krvavo tragedijo, ki se je odigrala 6. septembra 1930 v Bazovici na Jugoslovansko italjanski me-Zroč v Jugoslavijo so padli ti- iika in dolžnost, da pokažemo, koli- j,. /¡roe v ko čutimo s svojimi brati in koliko stega dne pod smrtonosnimi krogla-človečanske, izseljenske in delavske mi našega najhujšega sovražnika solidarnosti je med nami. Vendar pa nam nikakor ni treba iti na to prireditev samo zaradi izvršitve dolžnosti. Udeležiti se je smemo z utemeljenim prepričanjem da bomo na njej slišali in videli res izboren program. Poleg naših pev-siun društev, ki sodelujejo, poleg znanega in priljubljenegat kvarteta "Jadrana", nastopi z več solospevi b-vši sopran Moskovske opere ga. Lvdoksija Tumakova, ki je pred r.„ kaj leti nastopila tudi v tukajšnji operi, v Colonu; pela bo nekaj jugoslovanskih, nekaj ruskih in Pa rgentinskih komadov; pri teh za dnj.h jo bo spremljal na glasovirj. vtor sam, prof. Evaristo F. Es bio t dve lepi baletni točki. I fašizma štirje naši bratje: Ferdi-'nand Bidovec, Alojz Valenčič, Fra-n.io Marušič in Zvonimir Miloš. ¡ Mnogo nasilja so povzročili črni tri-! nogi na naši rodni zemlji, vendar ni nobeno tako globoko v dušo ranilo primorsko ljudstvo ter odjeknilo v zadnji kmetski koči kakor to. Val ogorčenja je šel daleč preko držav-l nih mej ter izzval mnogo za Itali-i jo neugodnih komentarjev pri vseh demokratičnih evropskih časopisih. Žal, da vsi protesti niso nič zalegli ali izboljšali stanja primorskih ■Uovencev. ter se bazoviška žalo- skih članov, katerih spomin nam bo svet in drag do konca našega življenja." S pevci Tabora ojačen pevski zbor je nato zapel "Oj Doberdob", sledil je enominuten molk v počastitev vseh žrtev fašizma nakar se je za zaključek zapelo še "Morje". S tem smo torej izvršili svojo dolžnost napram padlim fantom, ki so morali radi svoje ljubezni do domovine v tako prerani in žalosten grob. N. P. NEMI GODEC , se imenuje burka v enem dejanju ki jo poda slov. prosv. društvo dne 3. oktobra v ul. Gral. César Díaz 1657. Preskrbite si torej prosto za ta dan, da se boste lahko od srca nasmejali in ceneno zabavali ter se vsaj za en dan otresli težkih skrbi, ki jih človeku nalaga izseljensko življenje v tujini. Ne pozabite! dne 3. oktobra v Gral. César Díaz 1657. ČLANSKI SESTANEK S. P. D. I Jutri ob 2 1'2 uri popoldne se vrši važen članski sestanek S.P.D.I. Navzočnost vseh članov strogo obvezna. Tajnik: POSLANIK Dr. CANKAR ODPOTUJE V DOMOVINO Zastopnik naše države predi argentinsko vlado, g. poslanik dr. Izidor Cankar, odpotuje prihodnji petek 24. t. m, z gospo soprogo, na dopust v Evropo, in sicer z ladjo "Oceanáa"; vrnil se bo v Buenos Aires čez tri mesece in pol in za čas njegove odsotnosti bo vodil posle kr. poslaništva v Argentini g. doktor špiro želajič. Kakor si pač lahko predstavljamo, bo g. poslanik uporabil čas svojega bivanja v domovini za ureditev raznih zadev ter posebno tudi za tolmačenje tukajšnjih prilik ter želja in potreb našega izseljeništva pred merodajnimi krogi v kraljevini in bo radi tega njegovo potovanje pomenilo brez dvoma močno ojačenje vezi med našim izseljenim narodom v JuSni Ameriki in domovino. Poseben odbor zastopnikov jugoslovanskih organizacij v Buenos Aireen je sklenil posloviti se od g. poslanika in gospe v samem prisjtanišču, pred odhodom ladje, in vabi cenjene rojakinje in rojake, dja, se v čim več jeto številu udeleže tega poslovilnega sestanka prihodnji petek ob 7. uri zvečer, ob ladji v pristanišču. G. poslaniku, ki si je tekom svojega dosedanjega bivanja pridobil simpatije tako našega izseljeništva kakor tudi tukajšnjih diplomatičnih in vladnih krogov, in čigar delo med nami se že prav močno pozna v splošnem izboljšanju prilik v naši koloniji, želimo srečino potovanje ter ga prosimo, naj domovini sporoči naše pozdave. IZ KR. POSLANIŠTVA Kr. poslaništvo. Charcas 1705 v Buenos Aires poziva izseljenika Za-harija Peeotica. da se javi na gore-naslov, Iskani Pecotic je doma nji iz Smokovice. Ja.vil se je zadnjikrat z naslova: a[c. -Tose Sva.tey. — Villa Angela IZ BRAZILIJE rojakov vedel za njegov naslov, pa i je tudi naprošen, da ga sporoči poslaništvu. Tudi prosi poslaništvo, da bi mu sporočili o Petru Antoci, ki je umrl ___i ta mesec v svojem stanovanju, Is- DOMAČA ZABAVA V DEVOTO :leta 4291> zadet od kapi- ie -ie ko' ! mu znano. G.P.D. v Villa Devoto bo imelo svojo domačo zabavo v nedeljo dne j Bur«ič Juro iz Dugerese, Gornji 19. septembra ob 4 uri pop. 'v svo- 6- Zadnjikrat se je zglasd: a/c DOMA IN NA TUJEM Pretežna večina Slovencev v Južni Ameriki smo iz Primorja. katero je pripalo proti volji primorskega in jugoslovanskega naroda Italiji. Že rz predvojne dobe so tam Chaco, če bi pa kdo od ¡meli nagi ljudje syoje gosp(>darske jih prostorih ul. Simbron 5148. S igra kar nadaljuje. Krvoželjni fa- pijačo in prigrizkom bo preskrblje- ! no kot ponavadi. Igral bo znani 1 Slovenski orkester. Rabljeni ste vsi! rojaki in rojakinje 1: i Banco Holandés Unido, Bs. Aires. šizcm seka leto za letom nove rane. Včeraj so naši fantje umirali v Abe^siniji, a danes njih kri moči tla Poleg teh točk obsega program ipanije proti lljihovi lastni volj¡ Nešteto naših bratov je bilo od takrat pohabljenih za vse življenje po raznih ječah. Druge so poslali v pregnanstvo na nezdrave otoke kjer Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom soproge kr. poslanika ge. Niče Cankarjeve. i neprijazna narava, prihranjuje krv-Po sporedu bo prosta zabava s ilik(>ni delo pred0i?0 jn nemogoče Plesom in pa srečkanje z bogatimi j ic popjsati Vse zlo. ki ga mora pre-dobitki. Na svidenje nocoj v ul. ŠUe2 Peña 361. OBJAVA PISMI V UREDNIŠTVU ¡ šolsko društvo na Paternalu «poroča, da je te dni odšla v bolnišnico Irena Jekšetova, da se podvrže operaciji na slepiču. Društvo ji to-Rojakinji Vera Kodrič in Marija plo -eH da kmaJu r(ffl prišla ZQ_ Rutar imata pismi v našem uredm- pet med ^ da bi nastopila v igri štvu; zadnje imenovana iz Egipta. «Izgubl.jeni r^» ter nas zopet raz. Po pismi lahko prideta katerikoli dan, tudi v nedeljo. «Velika modema krojačnica T \ l \ ♦ i HERMINIO BIDINOST Excortador de el Jokey če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Airea j našati primorsko ljudstvo' pod jar-Kodri- ;,K,,n fašizma, kar pa tudi nič ne olajša njihovega oziroma našega gorja. Vemo pa, cía' ce usoda narodov ne piše v enem dnevu. Vendar se mora stremlje-nje ljudsl.Ta prej ali slej uresničiti. Treba pa je, da se zavedamo, da bomo le organizirani lažje prenašali našo in onih doma usodo in si konečno priborili svobodo, ki nam po vseh postavah pošteno pripada. Današnjo kOnmemoracijo nismo pripravili samo iz nacionalnega ali strankarskega stališča, temveč se jih snominjamo tudi kakor rodbin- : veselila v vlogi Marjane. Ker tedaj pa še ne vemo zagotovo, kdaj se iz bolnišnice vrne, ne moremo še do- prosvetne in tudi politične organizacije in društva. V naših krajih analfabetov ni bilo, čitalo se je mnogo in skoroda ni bilo slovenske hiše, v katero ni zahajal slovenski časopis in knjige Mohorjeve ali kake druge družbe. V povojni dobi se je, kljub večnim šikanam s strani vladnih organov in drugih prite-pencev, ves ta naš narodni aparat z veliko naglico širil... Ljudstvo se je s podvojeno silo organiziralo -r redka je bila družina, ki bi ne bil kateri član v tem ali onem društvu, in prav malo je bilo takih, ki se niso zmenili za društveno življenje in njega napredek'. Vse. t o mogočno narodno življenje je trajalo do 1926. leta. Tedaj pa je črni fašizem udaril z uničujoči) tsilo po naših organizacijah, listih in društvih^ — slov. šol 'je bil že prej, uniči! — in tudi cerkvenih zborih, V par letih smo bili ob vse, kar so nam naši predniki in kar smo sami Ruska klinika za vse bolezni Zu venerline bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploftno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zu I torij vin, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUriUtE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučali, obi. stih Jetrah, taladro, žičevju itd. Za bolnike lz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—?1. V needljah in praznikih od 9—12. govori se slovenski . SU1PACHA 28 IZ S.D.D. TRIGLAV Po dolgi in mučni bolezni je dne 9. septembra umrla naša lovarišica Marija Magdalena Buratovič, stara 43 let. doma iz-Vrbanj v Dalmaciji. Prišla je v Argentino pred 33 leti. Tu zapušča .svojega moža Antona, pet domiih" otrok, očeta in ma- v soboto 11. t. m. svečano akademi-ter, štiri brate, dve ssstri in več so- jo v proslavo rojstnega dne našega rodnikav. Pokojna je bila velika kralja Petra II., katere so se jugo-prijateljica in sodclovaika našega slovanski izseljenci v velikem šte-društva. Naj ji bo lahka tuja zem- .vilu udeležili. Vse točke sporeda so Ija. Preostalim pa naše iskreno so- j bile izborno podane ter je bilo obča) je. ičinstvo nad izvajanjem izredno za-S. D. D. Triglav. ¡ do voljno. SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST nudijo Vam: NASE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke. Prijazno Vas vabimo OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234 ločiti dneva, ko se bo igra ponovila, iv Potu svojega obriza p^dobili in .. Odbor ustvarili. In .tedaj se je v slehernem šolskega društva I« Paternal "aáem ílovekuv Porodila mržuja ¡ di tega nepoštenega ravnanja, do I fašistovskih oblasti. Ta žilavi pri-SOKOLOVA PRIRERITEV , ki narod post%1 Q(]pQren iu Sokol Dock Sud-Boca je priredil ni klonil--- D*leč proč od svojih nekdanjih društvenih domov in o-krašenih dvoran, tam kje na kaki gmájni, grabnju, na Kuclju ali v kraških kavernah smo se sestajali in imeli svoja - zborovanja. In mnogi smo dšli daleč čez Ocean in prišli v Južno Ameriko, da si tu ustvarimo boljši gmotni položaj, pa tudi, da se bomo svobodneje kitali in po slovensko dihali. Zadnje smo povsod in vsi dosegli,'jjrvó pa le malokateri. Zgoraj sem omenil, da smo se v stari domovini pred stalno nevar-taost j\), da ¡nas zasači ^ fašistični "manganel", ricinovo olje, ječa ali konfinacija, kjerkoli je bilo mogo-•če, sestajali. In prav radi tega človek ne more razumeli naše sedanje hladno zadržanje, napram isknp-nosti sedaj, tukaj, v svobodi. Zdi se mi, da slovenska društva v Južni Ameriki štejejo še vse premalo članstva in da se vsi premalo zanimamo. za kulturni in gospodarski razvoj naših številnih naselbin. In moralo bi biti vse drugače: Ne samo prosvetna društva, tudi narodni domovi in gospodarske zadruge bi morale o, »as pričevati, da smo izseljeni del onega naroda, ki je v stari domovini bil vzorno gospodarsko in kulturno organiziran. Kdaj bomo to dosegli? V S. Paulu začetkom septembra 1937. C—ič HITROST — NIZKE CENB PODRUŽNICA Corrientes 1900 Stran 4 SLOVENSKI LIST N.úm. (Štev.) 37 PREDAVANJE DR. VLADIMIR JA KNAFLIČA V LJUBLJAN SKEM "TABORU" "O goriških Slovencih v predvojni dobi" Upravno-politična razko^anost Slovenije za časa avstro-ogrske monarhije je bila vzrok, da se je politično in tudi kulturno življenje Slovencev razvijalo neenotno. Niti ene politične stranke nismo imeli, ki bi bila zmožna strniti vse Slovence v kompaktno politično enoto, vsaka dežela se je razvijala ločeno od ostalih, v vsaki so bile razmere drugačne. Na Kranjskem in Štajerskem, kjer se niso čutili v nacijonal-mel oziru toliko ogroženi, so se izživljali v fanatičnih strankarskih bojih, ki so slovenski nacijonalizem samo slabili. Šlo 9e je za oblast v deželi, za zmago ene ali druge ijtran ke, ki je bila v dosego svojih stran karskih namenov pripravljena tudi nuditi roko Nemcem. Drugače je bilo na periferiji, zlasti na Primorskem. Tu je bilo predvsem aktuel-no narodnostno vprašanje, vprašanje Slovenca, ki se bori proti navalu tujcev na njegovo zemljo. Strankarska cepitev nazorov, katero je na Goriško presadil škof Missia, ae je morala podrediti prvenstvenim nalogom soriških Slovencev in se tudi nikoli ni tako izrodila ka- — Smrtno žrtev je zahtevala druga nesreča, ki se je zgodila med Knežakom in Snežnikom. Vola, ki sta vlekla voz, sta se nenadoma splašila baje zaradi mušic in prevrnila voz. na katerem sta sedela 34-letna Alojzija STterle iz Korit-nice in neki deček. Sterle je dobila težje poškodbe po trebuhu in nogah. dečlca pa je povozilo do smrti. — Italijani so ustanovili v Španiji na frankovski strani posebna vojaška sodišča. Iz Italije je zato prišel v Španijo vojaški sodnik Del Prato in vojni odvetnik Castellano. — Zopet sta se zgodili dve smrtni nesreči z vojnim strelivom. V Groj-ni pri Gorici je nabiral vojni ma-terja! 35-letni Markič Josip iz Pod-gnre. Ko je odpiral veliko granato, je ta eksplodirala in ga popolnoma razmesarila. Pok je bilo slišati več kilometrov idaltdč- Druga nesrepa. ki je Zahtevala smrtno žrtev se je zgodila v nekem gozdu pri Volčji-dragi. Tu je iskal staro vojaško že-hzo Franc Mladovau, star 26 let, doma iz št. Petra pri Gorici. Pri odvijanju velikega projektila je prišlo do eksplozije, ki je M lado vana popolnoma razmesarila. — Pretekli tedzn so umrli v Gorici: Bregant Marija stara 72 let, Valič Marija vd. Devetak 65. Colja kor na Kranjskem i Štajerskem. Nič jvau 75 Doljak Rt-nato 4, v Tol-redkega niso bile skupne nacijonal- mjn„ i^ban Jakob 85. Markočič Jone manifestacije pristašev različ- j sip pep;t Marija por. Cigoj 38 nih političnih prepričanj, kar se na . Kranjskem nikdar ni dogajalo. Zasluga, da je v nacijonalni bor- ~ Našli 50 mrtvega pri njegovi bi na Goriškem sodeloval ves na-j P°«telji Franca Besednjaka stare-rod. je v največji meri naših do- j P8 68 iz Poljakov (Crniče). sta-mačih voditeljev, ki so znali svoje j "uj»čega v šmihelu (šempas).. Za-ideje ponesti v zadnjo zakotno vas. ! c'p'a "a íe 'íaP-DijaStvo Je bi'o ^njihov aiaíboljS? posrednik, ono je organiziralo društva, jih oskrbovalo z dobrimi predavatelji in bilo z njimi v stalnih stikih. Na ta način se je naše ljudstvo na Goriškem polititično izobrazilo in enotno poseglo v narodnostne boje. Ni bilo nikake "frakarije", nikakih družabnih cepitev: po!eg inteligenta. in trgovca sta se borila delavec in kmet za iste cilje. Borba jih je združevala. Zato je tudi razumljivo, da je svetovno nazi-ranje Goričana obširno, da je preko slovenstva in jugoslovanstva prišlo do vneslovanstva. Načela naprednosti, enakosti in demokratičnosti so jim prišla v kri in se izražajo v vseh njihovih dejanjih. Dolžnosti do svojega naroda čutijo vsi. Z ogromnimi denarnimi žrtvami so vzdrževali v Gorici tri velike slovenske osnovne šole, v katerih je dobivalo pouka preko 3000 slovenskih otrok. Nad polovico teh prostovoljnih dajatev je odpadlo na našega goriškega kmeta in delavca, ki nikdar nista odpovedala. EKSPLOZIJA V ISTERSKEM RUDNIKU V premogovniku "Arsa" blizu Pule v Istri, kjer se je pred dvema tednoma vnel plin, radi katerega je nastala velika eksplozija, je izgubilo več rudarjev svoje šivljenje. Mrtvi, med katerimi so tudi nekateri naši ljudje so: Astori Luigi, star 33 let, Butarin Antou, 47 let, Casa-del Primo, 27 let, Querini Giovan-ni. 23 let, D j uric Kari 22 let, Sac-chet Giacomo, 31 let, Ceceada Andrea 38 let. Cozzi Giovanni, 34 let in Farenzena Giulio star 34 let. — Iz Trsta je odšel na Sicilijo 69. pešpolk "Ancona" v poletnih kolo-nijalnih oblekah. Potem ga bodo poslali v Afriko. — Italijanske železnice delajo skupinske izlete v vsa važna mesta po zelo nizkih cenah: Trst—Rim, stane tja in nazaj 46 lir, Trst—Videm 8, Trstf—Trbiž 16. Trst—Pulj 12 lir. — Od 1 julija letos je zaposlenih v industriji za letala nad 45.000 delavcev. Na 60 novih letališčih ki so jih pričeli graditi v Italiji, pa dela okoli 25.000 dleavcev. JUGOSLOVANSKI ŠPORTNIKI IN LUIGI CASCIANA Ko so pred 17 leti fašisti z Giun-to na čelu napadli in zažgali Narodni dom v Trstu, je pri tem na- — Z motciklom se je smrtno ponesrečil 25 letni Venček Jež iz Spodnje Tribuše. Nesreča se je zgodila v Solkanu. Jež je bil takoj mrtev, njegov tovariš Rihard Mervic od Sv. Lucije pa je dobil take poškodbe, da je moral v bolnišnico. V GORICI SO UMRLI Jug Amalija, 43 let; Roje Ana iz Rihenberka, 50 let; Katarina Kosmač iz Cerknega. 26 let; Anton Jug od Sv. Lucije, 35 let. V Trstu: Jurij Pokanic, 65 let; Just Stare, 58 let; Eugen Zlobec, 53 let; Ivanka Gojka-Ka'.c, 52 let; Ivana Ver-čon-Volk. 83 let. — Eno leto zapora pogojno je dobil Primožič Josip, star 29 let, iz Cerknega, ker ni prišel na nabor. Anton Fabjan, star 26 let, iz Grgar-ja je dobil 20 dni zapora ker je grozil Štefaniji širok z umorom. — Pred sodišče so bili postavljeni zaradi tihotapstva: Bogoljub Ru-pnik. star 18 let, iz Loma pri črnem vrhu. Marija Kogoj, 39 let iz C'erknefa,, Kokalj Valentin, 39 let. V TRSTU SO SE POROČILI Lojze Černigoj z Danilo Frlugo-vo in Stanko Pertot z Rozo Vergi-nello. LETOŠNJI PRIDELEK JABOLK V JUGOSLAVIJI Zaradi skoraj sporadično ponavljajočih se vremenskih katastrof, ki so v prvi vrsti zadele vino in sado-nosne kraje, bo letošnji pridelek jabolk precej reduciran v primeri s kalkulacijo, kakor so jo sestavili konec junija strokovnjaki, tako kmetijski referenti posameznih sre-zov in zastopniki SVD. Po podatkih iz posameznih okrajev bi letos Slovenija celotno pridelala do 3550 vagonov jabolk raznih vrst. Nekateri okraji izkazujejo prav pičel pridelek, drugi pa velikanski. Murska Sobota računa na 175, Ljutomer na 440. Maribor desni breg na 125, Celje na 550, Ptuj na 360. Novo mesto na 175 in največ Maribor levi breg i 1500 vagonov, od katerih bo odpadlo za izvoz do 700 vagonov. Na Gorenjskem računa Kranj na 150 vagonov, ljubljanska okolica na 120 vagonov. Ostali okraji računajo od 50 do 100 vagonov. Neprestane ne- so po padu smrtno ponesrečil italijanski. stanu->oíe v Omenjeno so do- vojak. podporočnik Luigi Casciana,! že vei dni" nekai — C^goj Vladimir, star 36 let, in Bruno Breščak, star 31 leto, iz šthn-dreža pri Gorici s!a bila aretirana zaradi pijanstva. — Alojz Batič iz Šempasa je bil oproščen ker mu niso mogli dokazati nikaki tatvin, katerih je bil obdolžen. — Plače Italijanskih "prostovolj-1 cev" v Španiji znašajo nominativno ; 60 do 70 lir dnevno, njih družine i pa dobe podporo po 5 do 10 lir. Ko s.> izkrcajo v Španiji dobe nagrado ¡5 do 10.000 lir. V slučaju smrti pa razmeroma večjo odškodnino dobi družina. Največ jih gre iz Južne Italije, kjer je dnevni zaslužek zelo slab in znaša komaj 4—5 lir na dan. Italijanski "prostovoljci" se vkrcajo v Speziji, ki je strogo zastražena. Nekaj prostovoljcev je šlo celo iz papeževe države (Citta del Vaticano). doma iz Sicilije. Jugoslovanski športniki, ki so se pred kratkim mudili v Italiji, so temu junaku, ki je pomagal uničiti, s težkimi žulji na- dni zapora in 320 lir den. kazni, ker šili tržaških delavcev zgrajen dom, | je tihotapila žganje. Na apelacij-položili na grob cvetje. — Ti sport- skem sodišč^ je bila oproščena, za- časa je kazala znake nenormalnosti. — Antonija Smotak iz Kozine, mleka rica, je bila obsojena na 20 KROJAČNICP MOZETIČ Naznanja vsem cenjenim klijentom in slovetoskim rojakom, da so dospeli novi vzorci in blago za poletne moške obleke. Velika izbsra perila in drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO • 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) niki bi vendar lahko imeli kaj več narodnega ponosa v sebi. NESREČA ALI SAMOMOR V PRAPROTU PRI ŠEMPOLAJU Pretekli mesec je smrtno ponesrečil 32 letni Alojz Peric, po domače Hocman. Ko je hotel na skedenj. je najbrž izgubil ravnotežje in naslednje jutro so ga našli domači mrtvega v mlaki krvi. Bil je zaveden in pošten fant in splošno priljubljen v vasi in okolici. Zato je tudi globoko užalostil vso vas sklep šenpolajskega župnika, ki je pokojnemu odrekel cerkveni pogreb, ker ni izključena možnost samomora. Kljub temu bo pokojnikov spomin ostal ohranjen med vaščani. — 30 jugoslovanskih | turistov se je pripeljalo s Sušaka v Gorico, kjer so si ogledali razne znamenitosti in okolico. Nadaljevali so pot proti Trbižu. iz Sp. Kanmolje, Ivan Trugar 39 int r»„i.r, i n ,, prestane nevihte s toco pa Jet, iz Cerkljanskega, Rupnik Ma-; . ... . , ,, , rija. 31 let, iz Cerkljanskega in 8e-lmn0«? , ? kalk"lEC1J'°' kl meri Rafael iz Loma, star 31 let itemeljl "" Prakticmh I opazovanjih, močno znižale. Pri Solkanu so našli v Sodi Za izvoz računajo, da bo prišlo truplo Amalije Jug, stare 42 let, v poštev do 1700 vagonov, druga leta je bil ta mnogo višje preraču-, nan. Tzvoz jabolk, v prvi vrsti na Češkoslovaško in v Nemčijo, se je pričel že 21. julija. Iz ljutomerskega okraja je bilo dne 2. avgusta izvoženih 12 vagonov zgodnjih jabolk. Cene so zelo nizke, namreč 1.50—1.75 in kg. Murska Sobota je izvozila 7 vagonov. Celotno je bilo doslej izvoženih že do 300 vagonov zgodnjih jabolk. Zanimiv je pojav, da je izvoz jabolk iz Kočevja močan in da so izvozili že iz teh krajev 50 vagonov jabolk v Nemčijo. Toča je močno udarila vrtnarje. V onih krajih, kjer je toča klestila sadno drevje, ne bo to rodilo tri leta. Drugače je orehova letina izbor-na. Letina za hruške pa slaba. radi pomanjkanja dokazov. — Frančiška Smrdelj, stara 13 let, doma iz Postojne, ki je vpisana med Male Italijanke je junaško rešila svojo sestro iz vodnjaka. Pri fašističnih organizacijah je bila postavljena na dnevni red in je bila zaradi tega povišana v četovodjo (caposcuadra) pri Malih Italijankah. Dali so ji tudi zaslužni križec. — Znana, gostilna na Črnem vrhu "Pri lovcu", ki jo je imel Aleksander Premrou, je šla na boben. Gospodar je obtožen tudi navadnega bankrota, ker ni vodil trgovskih knjig. — Cecilijo Koršič iz Solkana so okradli za 10.000 lir. Tatovi so ji odnesli tudi za 2.000 lir raznih dragocenosti. Karabinerji so prijeli kot osumljenca 42-letnega Hledeta Antona. SMRT V HLEVU V hlevu mesarja Valentina L. Smodeta »aPobrežju so našli domačega - hlapca mrtvega. Ležal je •na tleh ob zidu, z glavo naslonjeno ob zid. Ker ua truplu ni bilo videti nobenih znakov'kake nasiln smrti, domnevajo, da ga je zadel, kap. Pokojni hlapec Avguštin žun kovic je bil star 27 let. 12 LETNI DEČEK ŽGOREL Na Dravskem polju in pri Ptuju je bilo več požarov, med katerimi je bil najusodnejši v Starošincih pri posestniku Šefanu Peraniču. Sredi noči se je vnelo staro poslopje. CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnit« se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 «HKHKHKHKHKHKH>0 kini nadzorstvom tako, da ne more nihče imeti stikov z nikomur. Poleg tega pa so v njej nastanjeni vojaški inženirji, ki gradijo ceste in druge vojaške utrdbe in je tako vsa družina, izven matere ter mlajših bratov in sester, ki. živijo na posestvu očima, prisiljene živeti skoro izključno v okolišu Italijanov. PREVEČ SMO ZA PRIMORCE — PREMALO ZA SLOVENCE IZ JUGOSLAVIJE Neki nsš naročnik nam piše, da smo preveč za Primorce in premalo za Slovence iz Jugoslavije ter da poročamo o zadnjih kot da bi bili sami ubijalci in kriminalci, medtem ko o Primorcih, da samo dobro pišemo, kar se tiče v moralnem po-g'edu. Morda ima naš naročnik res tudi kaj prav, vendar ne po naši krivdi. Slovenski list poroča iz Jugoslavije, kar se v resnici dogaja in prav tako tudi iz Primorja. O pretepih in ubojstvih na Primorskem skoro ni slišati, medtem ko se o Slovencih v Jugoslaviji tega ne da tajiti. Po drugi strani pa je življenje Slovencev pod Italijo tako zagrenjeno; da nimajo časa za pretepe, nego morajo misliti za svoj obstanek. Nismo natančno poučeni, koliko Slovencev iz Jugoslavije je v Argentini, vemo pa da na Slovenski list so naročeni skoro ,sami Primorci, in vendar pišemo o Jugoslaviji kot o naši domovini, dasi to ni v praktičnem pogledu. ■ marveč smo Primorci samo z geografičnega stališč':) Jugoslovani, dokler nimamo resnične skupne domovine, kar prej ali slej upamo in se zato borimo. Kot nam je znano se tudi v naših društvih Slovenci iz Jugoslavije zelo malo udejstvujejo. dasi imamo dovolj slovetn.skih društev in morda še preveč. Za kraljev rojst- ' ni dan je pel zbor samih Primor-jeev. In tudi drugod, ko se gre za skupile koristi Jugoslovanskega naroda. .so Primorci v prvih vrstah. Slovenski list pa vendar ne dela ra d i tega nobene razlike ter je slej ko prej na stališču za koristi vseh Slovencev brez razlike od kod je kdo doma. Slovenci smo vsi eno in 'zato ne bomo in nemoremo vpošte-vati meje, ki so jo proti naši volji j vzpostavili ter tako presekali naše slovensko narodno telo na dvoje. Ni in ne sme pa biti vsled tega različna tudi naša skupna ideja... V BITNJAH SO ODKOPALI 2500 LET STARO GROBIŠČE Bohinjska Bistrica, avgusta. Sloveči bzgodovinar in raziskovalec dr. Valter Šmid, profesor gra-škega vseučilišča, po rodu z Gašte-ja pri Kranju, je na slovenski zemlji našel že mnogo zgodovinskih, da celo prazgodovinskih zanimivosti. Odkopi. 1 je že ostanke rimske Emone (kjer zdaj stoji Ljubljana), našel je sledove stare Vrhnike, odgre-marsikaj našel je po Dolenjskem, na bal je starine na Vačah, iskal in Notranjskem, pa. tudi po Štajerskem, zlasti na Pohorju. L.,ni pa je prišel v Bohinj in je začel raziskovati Ajdovski gradeč. To je oblast hrib v bližini Bohinjske Bistrice. Tam gori je učeni raziskovalec razkril nekdanjo naselbino Ivarnov. keltskega plemena, ki je davno pred nami prebivalo v teh krajih in vse tja doli do Trsta. O-gleja in Tilmenta. Našel je tudi ko-vačnice. v katerih so ti davni Kranjci topili rudo in izdelovali orožje in okrasje. Letos pa je bil dr. šmid opozorjen od kmetovalca. Žvaba v Bitnjah p:d Ajdovskim gradcem, da je krt že pred leti vrgel prav blizu biienj- • cerkve na svetlo nekaj kprald in pistan. Dne 4. avgusta je dr. Šmid začel tu razl.-ltóvati. Najel je štiri delavce in kni:.:-.ije odkril važne najdbe: tu je bilo pr, d 2500 leti grobišče onih Karnov. ki .-¡o prebivali utaborjeni na Ajdovskem grad-l eu. Mrliče so sežig»li in so potem ožgane kosti z vsem okrasjem vred polagali v majhne grobove, globoke največ en meter. Le posamezni ime-niíniki niso bili sežgiiii. Doslej je profesor Šmid odkril že 21 grobov, i med njimi tudi jamo, -kjer so mrli-I če sežisali. S tem j:1 delo v glavnem opravljeno. Posebno dragocene so posamezne drobne najdbe; starinske zaponke, prstani, nož z nenavadnim rezilom, deli posodja in različna drobnjad, koral de iz jantarja in še marsikaj, kar nas prepričuje, da so prebivalci Ajdovskega gradea pred 2500 leti ¡bili nenavadno dobri umetniki v iz-: delovanju okrasja. Dr. Šmid je na-■ -šel tudi majhne . bronaste ročice z ! razprtimi prsti, ki so služile za o-| brambno sredstvo zoper uroke. Posamezne zaponke in zapestnice so tako fino izdelane, kakor bi jih iz-gotovil Spreten draguljar iz današnjih éa.sovy Razkopavanje profesorja dr. Valterja Šmitla je zbudilo mnogo zadovoljstva in pozornosti med Bohinjci, saj vedo, da bodo zanimive najdbe spet ponesle sloves Bohinja po svetu, obogatile bodo narodni muzej v Ljubljani in pomagale pojasnjevati, kakšno je bilo tod življenje v davnih časih. Profesor dr. Valter Šmid pa. je tudi močno zadovoljen z Bohinjci, ki so 1 Zelo ljubeznivi nasproti njemu in ; uslužni v vsakem pogledu. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Srce — Slabokrvnost — Naval krvi,— ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. — Sprejemanje strank od 3 do 8 ure. — Nizke cene na tedensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 Buenos Aires F A VST A ZALJUBLJENI TIGEE Dva moža, ki sta vzlic pozni uri še "Stala pri Guisu, sta v kotu čakala, kdaj i ju odslovi. Bila sta Maineville in Busi-Lecterc. "Kje je Violettaf" je ugibal vojvoda. "Zdaj. ko so jo oteli smrti na Grévskem trgU, je gotovo izgubljena zame. Mai b' bila umrla! Potlej vsaj ne bi več mi-slil nanjo. . . Oh, kak pekel je ljubo-sumnja 6© se le spomnim tistega, ki 3° je odnesel na rokah, pa me obide, kot da sem najnesrečnejše bitje pod soncem. . . jas ki bom kmalu kralj..." "Enajst je ura! je zagodrnjal Maine- ville. "Vraga! Maurevert čaka," je odgovori Bussi-Leclerc. "V takih okolnostih ga ne smeva pustiti na cedilu!" Mainevllle je odločno .stopil k vojvodi Oiiiskemu: "Visokost. . i" Guise se je zdrznil in Široko pogledal opvičnika, kakor bi se čudil, da ju še vidi. "fisto sein pozabil, da sta tu," je de-•ia], gladeč se z roko po čelu. "Vedela sva," je rekel Mainevllle. T°da nisva se upala motiti vaših . . . kraljevskih misli." Quise se je čudno nasmehnil kriveč °wibne ustnice, kakor bi ga stal ta na-S1»eh kdo ve koliko napora. "Enajst bije," se je oglasil Bussi-Le-clerc. "Ako naju vaši Visokost ne potrebuje več, bi prosila, da naju izvolita odsloviti." "I>a. Obilo posla je bilo; danes sta utrujena." "Utrujena*" je vzkliknil .Mainevllle. "V vaši družbi nikoli! Pač pa imava o polnoči sestanek." "Ljubavni sestanek?... Srečneža, ki smeta ljubiti po mili volji!" "Vaša Visokost sii moti... Sestanek je sicer ljubavni, toda ne naju dveh. .. Gre namreč za... Oh, prigoda je sila smešna. Povem vam jo, čeprav naju je Maurevert zaklinjal, naj molčiva..." "Maurevert? Nu. tedaj si lahko mislim, kakšna je. . . Moličimo, gospoda, spoštujmo ljuba vne tajnosti; tudi brez nas se na j de dobrotnik, ki obesi zakonskemu možu ua nos, da ga je Maurevert okrasil z rogovi." "Ni tako. kakor mis i vaša Visokost. Maurevert se to pot ne gosti na zakonskem zelniku... Ne, ne. stvar je še dosti bolj zabavna! Temi zabavnejša, ker ste ba.š vi tisti, ki je ne bi smeli zvedeti!" "BaS jaz?" "Pa. Visokosti Zakaj ne?... Zato, ker se Maurevert.. . . ženi." "¿oni se.. . " "Nu da, beseda je izročena. Maurevert se nocoj poroči. In midva bova priči. .. kakor je že navada pri njegovih dvobojih." "Maurevert so ženi — Ničesar mi ni povedal.. . ." "Visokost s.,' poslednji, ki bi se mu upal povedati." "Vama dvoma je zaupal, meni ni zaupal — ne ugaja mi, da se plemiči moje hiše ženijo b"ez mojega odoBienja... •'Tudi z intuía dvoma ni govoril o tem, je dela Mnincvnii". "šole zveíer je prišel z nekam čudnim obrazom in naju je naprosil za svedoka. rekijč, da se mu zdi prigoda samemu čudna in da bi rad imel pri sebi dva zanesljiva prijatelja." "A kdo je nevesta?" "Prav to je največja skrivnost. Spoz-uala, jo bova o poli dvanajstih pri Sv. Pavlu." "Pri Sv. Pavlu praviš?" "Da, Visokost." "Nu prav," je zdajci rekel vojvoda Guiški. "Ne samo da vama dovolim u-deležbo na tem čudnem sestanku, ampak celo spremim vaju. Bog in bogme, tudi jaz hočem poznati Maurevertovo nevesto." Tako govoreč si je popravil rapir in ogrnil plašč. Maineville in Bussi-Ijeclerc sta se prestala smejati; spogledala sta. se. Kar sta storila, je. bilo vendarle izdajstvo. Dokler je vojvoda molčal, ni bilo sicer nič za to; toni kočljivejši pa je moral postati njiju položaj tisti mah, ko bi Maurevert opazil Brazgotinca. "Visokost," je dejal Busfli-Leclerp mal ee negotovo, "obljubila sva Maurevertu, da ne zineva živi duši besedico, najmanj pa vam..." "Bodita brez skrbi... glodal bom, da me nihče ne opazi. . . Na pot, gospoda..." Trojica je kmalu dospela k Sv. Pavlu . Bussi-Leclerc in Maineville sta stopila v cerkev, vojvodo pa sta pustila pod vhodiščem, kakor so se gredoč dogovorili Brazgotines je nepremično ob-slonel med vrati, čuteč, kako se ga.po-loščata vznemirjenost in zagoneten strah. Mimo njega so prihajale človeške postave, ki so se tiho utapljale v globino cerkve; nato se je ustavila pred., vrati kočija, takisto brez najmanjšega ropota; Guisu se je tudi zdelo, da vidi tam dalje na cesti čakajočo nosilnico. . . "Kaj pomeni vse to?" se je vpraševal. "Menda ne snujejo kake zarote?... Hm, Maureitov obraz je od nekdaj tak, da za vraga, ne razbereš, kaj misli... Ta čudna poroka o polnoči. . . tu skrb, da ne bi jaz zvedel... in ti ljudje, ki se zbirajo kakor strahovi..." Čeprav je bil v boju pogumen, se je ob tej pozni uri vendar skesal, da je tako slepo zašel v nevarnost. Nehote je potipal verižnjačo, ki jo je nosil pod baršunastim jopičem. Nato ga je spet obšla radovednost; že je dvignil nogo. da bi stopil v cerkev. Tisti mah pa je jeknil iz globine hrama obupen vik, ki mu jei sledil hrup srditega boja. "To ni zarota, ampak umor," je poto-lažen zamrmral vojvoda Guiški. "A koga ubijajo?" Vstopil je. Cerkev je bila polna žven-ketanja in besnih, pridušenih glasov. Blizu kora se je v polmraku premetaval nerazločen klobčič senc. Vojvoda je zdajci videl, da vleko nekoga iz cerkve; gruča se je privalila tik mimo njega . . . Se trenutek in kočija jé oddrdrala. Vojvoda je uganil, da peljejo jeitnika neznano kam. Henrika Guiškega se e polastilo brezmejno začudenje. In vendar še ni bilo konca presenečenj. Ko j« že mislil, da je vse končano, je zdajci začul nov krik, ženski krik... In ko je uprl oči proft oltarju, je zagledal svečenika, pred njim pa, na kolenih, ženina in belo oblečeno nevesto... Ženin je držal devojko, kakor bi mu visela na rokah. To je moral biti Maurevert. A kdo je bila ona?. . . V vojvodovi glavi je zavrvela silna zmešnjava misli. Ves čuden prizor je do brezumja razjaril njegovo radovednost. Kdo je bil človek, ki so ga šiloma od- peljali v kočiji? Ljubosumnik? Ali nemara tekmec?... In kdo je bila nevesta, ki je že v cerkvi tako nežno slonela Maurevertu na prsih?. . . Tedajci pa je vojvoda vztrepetal in praznoveren strah ga je izpre'etel od glave do nog. Poroka je bila opravljana; svečenik je odhajal izpred oltarja; ženin' Maurevert je vstal, šele zdaj je Guise opazil, da je nevesta nezavestna. .. Morda celo mrtva. . . Dozdevna nežna vdanost je bila samo brezsilje telesa, ki se ni moglo držati na nogah... V tem sta stopili iz zakristije dve ženski. "Peljite jo k nosilnici in počakajte me tam," je velel nekdo. "To je Favstin glas," se je zdrznil vojvoda in ostrmel. Maurevert ni spremil devojke, s katero so ga pravkar poročili... ženski sta jo prestregli in sta odšli z njo mimo Henrika Guiškega. V bledi svetlobi sveč ki so dogorevale, je uzrl njen obraz. Toliko da ni zarjovel. Zrušilo se je nanj kakor skala. Hotel je planiti na pomoč, toda ostal je, kjer je bil, kakor da so mu noge prirasle k tlaku.. . Novoporočenka je bila tista, ki jo je ljubil do blaznosti. Bila je cigančica Vio-' letta. . i še nekaj trenutkov in cerkev je bila izpraznjena. Guise, ki se je med tem o-svestil, je z divjo radostjo zamrmral: "Imam jo. To pot je moja..." že je hotel hiteti za njo. Toda izpred je takoj spoznal. Bil e Maurevert, Vio-oltarja se je bližala dvojica mož. Enega lettin soprog. .." Kaj je pomenila skrivnostna poroka? Zakaj se je Maurevert oženil z Vio-letto? Ali jo je mar na tihem ljubil?... Vojvoda je hotel dognati vso resnico. U- Stran 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 37 Tropezón Tropezon. Kje pa je spet to? No, ni tako teško najti Tropezon. Prva postaja dalje od Lurdesa na progi Laeroze. Toda najti tam kakega Slovenca, to vam je težja zadeva. Da je tam pri postaji, kar prva hiša. tako mi je bilo rečeno. Toda katera je prva hiša pri postaji, to je uganka, k'er stoje na vse strani hiše in na vsaki strani je ena prva. Prava klobasa, ki nima ne začetka ne konca... Torej poglejmo kam drugam. To-iv j : Pres. Mont in 3. de Febrero. Spet druga klobasa brez konca. Tam doma se je reklo: tam naprej od znamenja, ali: gori od kapelice, ali ravno pod klancem... Tu pa vprašaš, pi debelo gledajo in pravijo : "no sé" Človek mora biti res trma t kot medved, o katerem pravijo, da se niti drevesu ne ogne, temveč kar čez njega pleza, da ne izgubi smeri. In tako sem navsezadnje le dognal, da stojim prav na iskani ulici Pres. Mont. Torej dalje. Radovedni obrazi iz vseh strani. ''.Una medažita. padre" so prosili otroci. Toda joj bi bil. če bi č.ovck začel deíiti sveti tinjice, zakaj nazadnje bi me otroci nesli, ker jh je bilo vse polno. Mimo lične hišice, pred katero se je nahajal lep cvetlični vrt sem krenil. Bogate dalije in raznega drugega bilja, ki bo ob ¡svojem času gotovo dalo lep cvet. Glej, mi je bilo na misli, morda je pa slovenska roka, ki ta vrtič goji. Drobno dekletce me je spodobno pozdravilo. Pravi slovenski obi-azek. Kdo ve? Na voglu sem le moral povprašali, kje bi bili kaki "austriakos". Polno jih je. Tamle in tamle in tale hiša tudi, je pokazala ženska, ki sem jo vprašal, na hišo nazaj, kjer me je pozdravila preje deklica. Pa poglejmo, sem si mislil. Res. Na slovenski pozdrav mi je dekle-te slovensko odgovorilo. Začudeno je pogledala mati, pa kar zadovoljne je bila, ko je spoznala da sem krščanski človek. Še pozdrave za Cirila, našega pevovodja sem dobil in za Ivatrico in za Ireno. Nazadnje pa. saj veste, da mora biti človek tudi malo trgovec, pa priporočim "Duhovno življenje". Nedvomno, bi se tudi ti zadeva lepo rešilo,' toda ni bilo glave doma. No, tudi pozdravi so nekaj vredni. Samo, če se ne bojo zgubili v moji torbi... Torej tamle! In sem stopil dalje in potrka!. "Jezas, gospod nune", se je začudila žena. ki je .ravno spat dela malega kričeča, ki sem mu pred enim mesecem dal 'v porodnišnici "Iiamon S'Vda'' krščansko ime. "Kaj ste res prišli. Kdo bi si mislil. Samo nikar se ne ustrašite" In še tam poleg sem takoj imel priliko pozdraviti drugega vekavč-ka, kateri svojo starost še z dnevi Agencija PUTNm SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske lirtke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi' vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja 'šteje in je tudi njegova, mati ' z;nanka iz Ramón Sarda, kjer je bil že marsikak Slovenčelt in Slo-ve-nčica rojena, kjer sem jaz nekak hišni kaplan. Takole vidite, je menil gospodar, i ki je prav tedaj prišel iz dela. Ali mar ni lepo tukaj. Take lepe kon-jcerte vsak večer, posebno takole po dežju, ko se prebivalci mlak počutijo tako kot' vinski bratec pri polnem litrčku.. Oj te žabje golazni! Pa ne tistih žab, ki bi jih človek pozdravil pečene na mizi. So one grde, debele, zelene... No, nič zato. Muziko pa le delajo. No, da. ¡Taka je tujina. Doma so bile žabe j poštene. One grde^ so se pa poskri-jle. Tukaj je pa vse ponarejeno. Še žabja svatba... In s čim naj postrežem? Ne da bi bilo česa, toda da ne ■bo nepotrebnih skrbi: en mate, kos 1 kruha in malo fiambre, tako se tej ; zadevi hitro konec napravil. In te 'tedaj, ko smo lepo kramljali, so še •znanci prišli in je ura kar prehitro !tekla. j Pa eno kapljo ga pa tudi bomo, ali ne, čeprav ni tak, kot raste na iKontovelu in po svetokriškem bregu, tako je tekla beseda dalje, kapljica pa tudi. Toda nikar ne mislite : tale je pa pravi vinski bratec... Zakaj dobro sem si zapomnil Ono Slomškovo: "Po pameti ga pijmo, j da je ne zgubimo. — Kako bi bilo grdo, če ne znali bi domov". Tako, da tudi one ne bom pozabil, ki jo je prav po "modrijaško" povedal kmet Matkovič v Metliki, ko je zavrnil znanega pijančka, metliškega "purgarja", kateri mu je očital, da jse kmetom zato slabo godi, ker ga preveč, pijo: "pijemo, pijemo! Ne rečem. Pa saj ga ti tudi. Samo jaz ga pijem t: ko, da vem kam gr.\ ti pa ne veš." in je še čez čas pristavil "Meni gre dol. tébí pa gor"... No, da, gospod nune. Gori na Paternalu je bilo že marsikaj, je šla beseda dalje. Marsikomu je šlo "gor" mesto 'dol". V tistih časih, ko je bilo denarja, je tudi od mize teklo. Niso tedaj vsi delali časti našemu slovenskemu imenu. Sedaj je tudi na Paternalu drugače. Ej, da. Če hodi pamet pred vinom, je že dobro in je vino božji dar. Če pa mora pamet za vinom capljati, je pa navadno tako, da čisto zaostane in ne more več popraviti nesreče, tako stm menil jaz, ko sem se domislil, da sem v seznamu blaznice "Mercedes" našel kakih 00 slovenskih priimkov in iz pripomb dognal, da je vino kazalo pot... Res je tako. Zato pa pri nas nimamo velikih .skladovnic steklenic. Ob takihle prilikah pa ga na dobro zdravje trčimo. Drugače pa kar mate, po argentinsko. Kaj pa na Paternalu* Saj jaz sem celo pela na Avalos, je menila soseda, sedaj pa le redko moremo kaj tja. Onkrat, ko je bila maša za Bratuša. ¡?em bila zadnjič. Pa v Lurdesu smo tudi bili, ko ste bili tam. Saj pravim. Vabim in vabim. Prosim in se jezim. Pa le redki so. ki kaj blizu pridejo. Boste morali postati kaj bolj pridni. Ali vsaj tako naj bi bili drugi kot ste vi. Če ne bo kaj bolje, bom tudi jaz napravi1, kot mnogi, ki so šli za boljšim delom. Kar v Čako, ali pa med Indijance... Vsaj vsak mesec enkrat Cerkveni vestnik 19. sept. maša za Ivana Ukmar na Paternalu. Molitve tudi na Paternalu. 26. Maša na Avelalnedi za Rasti-co Kandus, umrla v 15 letu starosti dne 31. augusta letos. Večernice 'tudi na Avellanedil Rojstni dan jugoslovanskega kralja, Petra smo ob lepi vdeležbi in lepem petju praznovali. Naj bo izrečena zahvala vsem. ki so se potrudili v cerkev. Govor je imel g. kaplan Hladnik, ki je spregovoril za zaključek nekatere misli tudi v snbohrvatskem jeziku. Mašo je imel g. Kastelic. Navzoči so bili g. minister dr. Cankar z gospo, nadalje češki in romunski minister, ter. bolgarski odpravnik poslov in tajnik našega poslaništva g. Želalič. Med občinstvom je bilo videti domala vse odlične osebe naše kolonije in zastopnike društev. z Hladnik Janez. bi se lahko vsak pošten Slovenec pokazal pri naši službi božji. Če ne more dopoldne, naj pride vsaj popoldne. Pa v Lujan bomo tudi šli, kaj ne? Kaj hočete, gosp nune. Trde buti-ce imamo, to je res. Samo nikar se z nami ne naveličajte. Morda, se že 'tp nedeljo vidimo na Paternalu, t^'ko so mi obetali, ko sem se poslovil, zakaj bilo je že pozno. Hladnik Janez. KROJAČMCA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Rs. Aires MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VBUANOra sprejemamo bolnike v popolno oskrbe in sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure maknil se e v temo in je nastavil uho. stregoč na besede neznanca, ki je bil z Mauravertom. Spoznal je njegov glas. Neznanec je bi', tisti, ki je pravkar odredil, naj mlada iena počaka v noallnici. . . Bila je Favsta. . . "Oglas'.te se tedaj v mojem dvorcu, da vam izplačajo dogovorjenih sto tisoč Uver." je rekla Favs'.a. "Zastran osta-loga se zanesito Dame, fez mesec dni bo vojvoda kralj. Tedaj bo izlalika pozabil cigančico. A tudi če zve, kaj se je zgodilo, sem jaz porok, da vam oprosti. Kar je obljubljeno, je obljubljeno: imenovani boste za gardnega kapetana njegovega Veličanstva Henrika IV., kralja lorenskega in francoskega. "Oh, gospa," je dejal Maurevert. "minuto, v kateri sem vas spoznal, bom blagoslavljal do smrti. Le kako naj se vam oddolžim». . .' "Povedala sem vam," je z mrkim glasom odgovorila Favsta. "O. zastran deklina bodite brez skrbi. .." "Tedaj odpotujetet" "Odpotujem. A to veste, gospa, da moram že nekoga posotiti, preden osta-vim Pariz." Favsta se je zamislila. Nato je povzela nekam drhtofe: "Dobro, idite k njemu, ako ne morete drugače____" "Oh, službo na dvoru, denar, vse, kar ste ml obljubili bi rajii pustil, kakor da 8« odrečem tej radosti: videti ga uklenje-naga, Imeti ga v pesteh,.. Bussi-Leclerc že čaka zunaj, da me odvede v Bastiljo". "Prav. Dotlej bom jaz čuvala vašo. . . ženo." "Hvala, gospa," se je zarežal Maurevert. "Potem, ko se oglasite v mojem dvorcu v Starem mestu, idite na Montmartre in javite se opatici pri benediktinkah. Vrne vam soprogo, obenem pa vam spo-loči moja končna povelja. Irite..." Maurevert se jc globoko priklonil, poljubil Cavstl roko in odhitel iz cerkve.. Guise je zdaj vedel, kje mu je ibkati Violette; časa je imel gotovo dve uri. Nič mu tedaj ni branilo, da ne bi še počakal, Favsta je stala nakaj minut nepremično in premišljevala. Vojvoda je slišal, ko je zamrmrala: "Ali naj grem tudi jaz v Bastlljot" Globok vzdih se ji je Izvil; gotovo je misliln, da je sama, zakaj cerkev je bila prazna in zapuščena. . . Naposled je odšlo. Brazgotineic ji je sledil v primerni razdalji. Ko je prišla do svoje nosilnice, okoli katere je stražilo dvanajst konjenikov, ni stopila vanjo, ampak je velela: "V montmartrski samostan." Sama je obstala na mestu. Neodločno je krenila proti Bastilji; po nekaj korakih se jft mahoma ustavila. Tedaj je vojvoda stopil k njej. Ko je Favsta začula tuje korake, je nehote prijela za bodalo; a že jo spoznala Henrika Guiškega. On se je odkril in jo je ogovoril z zamolklo razburjenim glasom: I | "Gospa in vladarica, pariške, ulice ob '"j uri niso varne. Dolžnost mi je, da ! vam ponudim roko v oporo in svoj meč ' v zaščito." I Favsta nI pokazala nikakega presene-. čenja. "Vojvoda," jo dejala, "lahko bi vedali, da se mi ne more nič zgoditi. Posvetni meč, ki mi ga ponujate, jo bore malo v primeri z duhovnim močeni, ki je v mojih rokah..." Vojvoda se je praznovarno zdrznil. "Bili ste v cerkvi", je povzela Favsta, kažoč na hram Sv. Pavla, j '-Da, gospa," je odvrnil Guise. "In ' prav zato.•" | "Vrniva se vanjo," ga je prekinila Favsta. "To. kar imava povedati drug drugemu, si najlaglje poveva pred obličjem božjim..." Brazgotineic se ni upal ugovarjati: molče je šel za njo do oltarja. Sveči, ki sta preje svetili čudnemu obredu, sta bili utrnjeni. Zdaj je prihajala svetloba samo še od večne luči, ki je na dolgem lancu višala izpod oboka. Favsta je prijela vojvodo Guiškega za roko in je izpregovorila z osornim, trdim, pretečim glasom: "V imenu svete Trojice. — Na Boga Stvarnika in na ta evangelij se kolnem, da hočem biti, tako v poslušanju kakor v ukazovanju, zvest naši sveti katoliški družbi. Ako prekršim zvestobo, naj me zadene na tem svetu izobičenje, na onem pa večno pogubljonje. . . Z življenjem in častjo Bem porok, da bom branil našo dobro stvar do poslednja kapljo krvi in da. "tedaj Bem. vsak trenutek pripravljen, da jo ponovim." "Prav." e odgovorila Favsta. "Zdaj, vojvoda, vam zadam vprašanje: veste H, s kakšno kaznijo grozi naš ugovor vsakemu katoličanu, ki se poroči s krivo-ve.rko?" "S smrtjo," je rekel Guise in vztrepe-tai. Favsta je poiuolčala, kakor da se je zamislila. Tudi Brazgotinec jo napeto premišljeval. Bil je trdo namenjen, da ugrabi Vio-lotto zase; a slutil je, da mu jo hoče pa-pežinja iztrgati. Kaj mu je bilo storiti!. . . . Ali naj se spre z vladarico? Baš ona je bila izvirek njegove moči. Vse vodilne niti Lige so bile združene v njenih nožnih ženskih rokah. Z njo jo bil kralj. Brez njo ni bil nič. . . Toda odreči se Violette... Togota je zavrela v njem, če je le pomislil na to. A Favsta je že povzela: "Smrtna kazen, da. — Smrtna kazen, da ne bo pretveze ne opravičbe, ki bi ■ ne samo za tistega, kdor s« poroči s kri- vo'j zanesljiva," je uporno rekel vojvo- ligarja, pokažite očitno, koliko je vredna me izneverila tej dolžnosti. ■ voverko, ampak tudi zanj, ki se ukvarja Te besede so bll^zakletav Lige, ki je a krivoverko in s tem postane služabnik bil vojvoda njen vrhovni poglavar... pekla. Je U takot" Favsta je zdajci izpustila njegovo roko. Dvignila je desnico proti nebu In nadaljevala: "V imena svete Trojice: Naloga katoliških knazov, velikašev in plemičov bodi. da v celoti obnové zakon božji, da uveljavijo sveto službo Njegovo po načinu "Te zakone", je s hrlpavim glasom odvrnil Guise. " te okrutne, nečlovaške zakone smo ustanovili zato, da ohranimo navadne ligarje v popolni poslušnosti U-mejte vendar, da se mi. ki smo glave gitianja, mi. ki mislimo namestu «odrge, ne moremo podajati v tako suinost..." in pravilu svete katoliške, apostolske iti | "Ali slišim pravi Vi govorita takof Vi, rimske Cerkve in da se odreko vseh kakršnihkoli drugačnih zmot." Pogledala je Gulsu v oči. "Kvo kaj ste prisegli," je dejala. "Vojvoda," je mTko vzkliknila Favsta. poveljnik Lige in bodoči kralj f Prisegli ste, vojvoda. Ako vaša prisega ne velja, povejte odkrito. Ako Guiseva beseda ni — zakaj tisti, ki so pripravljeni umreti za vas, imajo pravico, da vedo, za koga bodo umirali... Govorite, vojvoda, odgovorite z eno samo besedo: ali ste krivo-prisežnik ali niste f... Ako hočete zatajiti svečano prisego, ki vas je storila gospodarja prestolica in ki naj vas jutri stori gospodarja vsega kraljestva, zatajite jo očitno in dajte, da se razideva. . Pojdite vi svojo pot, a jaz pojdem svojo. .." Guise je vztrepetal. Z duhom je uzri Pariz, kako se dviga zoper njega. Zaglet-dul je samega sebe, pregnanega in beže-čega, kakor je bežal Henrik III. . . . Vzravnal se je, trudeič se, da bi skril svojo poparjenost za ošabno krinko. "Tako mi živega Boga," je zarohnel, nihče naj ne poreče, da je Henrik Lo-renski zatajil svojo dolžnost. Toda de-vojka, ki jo ljubim, ni krivoverka. . ." "Devojka, ki jo ljubite. — Ali govorita o ciganki Violetti!" "O kuteri drugI naj bi govorili" "Prav. Puslušajte: Spomnite se Jer-nejeve noči-. Gotovo še niste pozabili, kako ste na čelu svojih ljudi vdrli v dvorec barona Montaigueškega, zagrizenega hu-go.nota..." 'Pomnim," je rekel vojvoda. Trepet ga je izpraletel ob spominu na Jernojevo klanje. "Vso noč ste vihrali po Parizu kakor angel pogube. Kjerkoli sta se pojavili, je tekla kri; plameneli so požari, kopičila so se trupla ubitih..." "Dovolj," je zamrmral Guise, mahaje z roko, kakor bi odganjal strahove. "Kajf" je vzkliknila Favgta. "Ali je mogoče, da se Henrik Veliki plaši tistih trupel!'" Osvestite se, vojvoda. . Brazgotine« pa je pobesil bledo glav© "Ako vam moja prva prisega ni do- vredna toliko kakor beseda poslednjega na prsi in zamrmral: Silrtfl 7 Si'.-.- r 'H* (Xadí-Jjvvnuje s prvé strani.) -de so odteklemu pečine so ostale ter sé zopet pokazale. Prvi je bil Samo, ki utemelji slovansko državo od Prage do Slovenije'' preko tedaj še polnomá našega Gorotana. današnje Avstrije. Petsto let pozneje češki Otokar Premisl obnovi to drža vo. Zopet sta Praga in Ljubljana pod istim našim narodnim vladarskim žezlom. Pri Suhih Krutih zalije ta naš narodni napor nov sovražni, topot rimsko-habsburški val. A čez več kot- dolgih sedem stoletij osnujeta Čeha Masaryk in Be-neš Malo Antanto, v kateri ni našega izgubljenega Gorotana, pač pa zato celo naše ozeml'je skoraj do Soluna na Belem morju, kateremu se zadnji čas približujejo tudi bratje Bolgari ob Črnem morju. V tem je zgodovinski pomen in važnost Masaryk a na nas Južne Slovane : težnja, da bi postali na temelju vzajemnosti mi vsi "na svoji zemlji svoj gospod", kot- je to preroški izrazil naš Prešeren. Kot mislec je Masaryk znal povezati sedanjost z našo slovansko prošlostjo. Razen te teorije je imel drugo, za javno delovanje tako važno in reclkokedaj v isti osebi združeno lastnost: bil je sposoben organizator. Najzvišenejša misel ostaja zanimiva, toda jalova fantazija, •če nismo sposobni najti načine, kako jo udejstviti. Ko 'je pustil uredništvo "Časa", je v okrožnici uredniškemu osobju dejal: Najvzviše-nejša ideja dospevši v štadij ustvar- janja. s? spremeni v tisočere podrobnosti, predmet in dolžnost- našega vsakdanjega «dela.•• v Kot ustanovitelj ."realistične'1 stranke se ni zadovoljil s -cmeravimi teorijami. V Hilšerjevem procesu, kjer se je šlo za obdolžitev židovskega naroda, d j zar. di svojih versko-cerkve-uih obredov rabi svežo kri zaklanih krisijanskih otrok, se je pogumno postavil po robu tem predsodkom, vcepljenim našim ljudem s strani j infere,sov tujih moralnih zavojeval-¡ cev. In je zmagal. V svoji knjigi "Socijalno vpra-: Sanje"' se je vspešno postavil po robu drugi tuji robi, v kolikor je mi Slovani, narod zadrug, ne rabimo. Že predsednik države, je bil dosti možak, da je v poslanici o potrebi miselnega zdravstva — mentalne higijene — odkritosrčno,rekel "nismo >v\si enaki". Ene je obdarila narava z večjimi, druge z manjšimi sposobnostmi. Oni z manjšimi, v kolikor se vrinjajo na mesta, ki zahtev jo večje spodobnosti, povzročajo eno izmed današinjih nevarnih družabnih bolezni, spreminjajoč demokracijo v demagogijo. -r ü; It: Prišla srn Fridjungov i:i Zagrebški proces. Habsburška Avstrija je pripravljala svojo pot iia Solun s hinavskim obrekovanja m naših Srbov in Hrvatov, da bi si pripravila izgovor za napad in podjarmlj'enje Srbije in Črne gore. A vstal je Masa-rvk. Slovanska Praga, vtelešena v KROJAČNICA "PRI ZVEZDI DONATO A L V A R E Z 2 j 50, pel kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires ' ' ' ' 1 - " . .¿¿I -'i-».". £ "'v/'- 'ft'H Vam Hporofca, xt» j¡e prispelo n-ovo i ; ' n!;:i-> za spomladanske in letne obleke,po zeft> cgo/inlli cenah. Obiščite »'e; da boste sami pi-op^čuil.. — ,- 't *">,-■. ■ '-V ,'.-V, .. - .•■■' - STANISLAV MAURIČ y> njegovi -neustrašni zuač.ajnosui, je premagala .dunajski rimsko-germanski Hofburjj. ■ Hpominj:,m se živo. kot tla bi bilo danes. V Pragi smo dijaki- Jugoslovani priredili .jprptesten shod.. Govoril je Masaryk. V predsedništvo sem prišel.,za Slovenpe jaz. Še danes ga čutim poleg sebe; sedel sem tik njega, na njegpvi desnici. Govoril je mirno, trezno in tako jasno, da so se mi zdele njegove besede, kot udarci roke spretnega kiparja na ostro dlet,o. A glavne besede njegovega govora: naučimo se gledati na resna življenjska vprašanja vedno "pod zornim kotom večnosti," so me spremljale od tedaj kot .svetel vodnik za vse življenje. Vezal sem jih s Havličkovim geslom, spoštoval ter razumel Mssa-ryka in ga smatral vedno za našega, videč, da tudi dela, kakor govori. Masaryk je zmagal. Pribičevic in drugi so bili osvobojeni. * * Nič čudnega ni, da je takšna močna osebnost, kot je bila njegova, , vplivala tudi v podrobnem, tako. da | moremo s pravico govoriti o pravi j "Masarykovi generaciji". Radie je tedaj izdajal v Pragi ! svojo smotro "Hrvatska Misao". Večna škoda, da ni ostal rajše v j treznem ozračju Masaryk ovega rea-i iizma, ki je bil naš, primeren naše-| mu značaju in potrebam, namesto j da je v pariški šoli za politične znanosti prišel v preširoko obzorje ;■•! j rili, močnih in, velikih političnih za-I padno-evropskiji idej. za kakšne mi i Slovani še nismo- bili zi;e,l,i in ki I tudi niso bile naše. S. tem je izgubil ! tla pod nogami,,ter se sam izgubil j med oblaki. ;. j Vendar se zrcali vpliv Masarv!- >r i,ve Prage v njegovi knjigi "Moder-| na kolonizacija i Sloveni", izd mi ¡od "Hrvatske Matice". Knjiga, ki bi zaslužila, da bi jo' dobro proučevali oni njegovi "pristaši", ki mi-jslijo, da bodo nam Slovanom pof magali tujci. lúteril) tdini interes je, da ostanemo zaplotniki, da se kavsamo med sSboj fako, d j bi n i, s |oni mogli iziabiti, in' uničiti. mota..-tir. Turna, dr. Lončar, dr. FerfoJja, Tone Kristan itdj.in "Naši Zapiski" so bili plod tega vpliva. V češki politični zgodovini ^o po dr, Rigru, ki odgovarja s svojim češkim državnim pravom enaki borbeni struji med Hrvati, prišli Mlado-čhei z dr. Kramarjem, ki so pustili abstinenco in šli v dunajski parlament. kot je med Hrvati Supilo dosegel srbsko-hrvatsko koalicijo. Masaryk je dopolnil to delo poglobivši narodno vprašanje. A s temi ideja,-mi so iz Prage prišli med nas člani gori omenjene naše skupine. Spominjam se, da je nekoč obiskal dr. Lončar nas v Kranju, kjer smo dijaki imeli svoje narodno društvo. V svojem predavanju nas je opozoril ii i sledeči: V kol-fikor smo; doseg'i svoj jezikovni narodni program, ga moramo poglobiti in najti našega človeka in njegove potrebe. D,očim je ob i si eni času Ivan Cankar v svojih spisih leposlovno ugotavljal Je probleme, nas je Ma-•arikova miselnost opozarjala na potrebo iskanja konkretnih sredstev, {ako reševati ta vprašanja. * * * Ma':aryk je torej tuui naš; in za->:luži svoj spomenik med -nami. K.kšeft,' T. kšen, ki bo njeaa'vre-' den. . •. 'g - V smislu Askeri-ev'-h besed: da bo živel med nami večin , po svojih de-' lih., ¿¡ato je. pa treba, da .ta dela | naši na'jširši sloji spoznajo. Le tako bo mogoče ravnati se po rjegovih vzgledih. I ,. . , .. ■ > . ! Telesna smrt je samo, naravni konec posameznikovega življenja. Ali kar o.stane za njim so njegova de'a. : Zaključiti proslavo moža in značaja kot je bil Masaryk, s praznim "Večna slava njegovemu spominu!", bi bil ssmo spomenik in spričevalo naše malenkosti in površnosti. • Na edini pristojni način bi' se o-dolžili njegovemu spominu, če bi se izdala za široke sloje knjižica o njegovem delovanju, praVi katekizem značajnosti, sposobnosti in zavesti izpolnjevanja dolžnosti tega predstavnika Slovanstva. Poleg tega pa bi se morali izda.ti tudi prevodi njegovih glaVnih del, da bi posebno naša izobražena mladina, naša bodočnost. nositeljica stvarnega slovenstva kot del slovanstva. dobila i v roke vir, kjer bi črpala znanje, kako izpolnjevati narodni program, ;da bi ne ostajal prazna slama. Tudi m? Sloveiice ni osfál Masaryk brez vnlivar'Skupina "dr. Der- CERKVENI VESTNIK CARIČIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadalj. 54.) Lepa mlada deklica zaihti. — Veličanstvo! — zakliče Natal-ka in pritisne roke na svoje deviške prsi. — Ne morem drugače! Ta div-Ha deklica tu na tleh zasluži sočutja 1 — Rotim vas, Veličanstvo, dovolite mi, da ostanem tukaj! Morda bo trajalo samo pol ure, morda samo deset minut! — Sicer plaha mlada kneginja je govorila tako odločno, da so se vsi na tihem čudili. Njene blage besede so ji prihajale iz srca. Govo-rila je to, kar je mislila. — Slišala sem dovolj, kneginja! — reče Katarina. •— Nehvaležni ste! —■ Jaz bi ue smela pravzaprav nikdar pozabiti, da me obdajejo sa-"VÍ nehvaležneži. za vse moje do-btpte!—- — Veličanstvo! — vzklikne Natal k a. — Sami ste me postavili za 8ekundanta tej nesrečni deklici. S pa se čutim dolžno,, da poskrbim zanjo! — • — Ostanite torej, kn.cgin.ja Sol-tikovna, — toda če ne pridete skup-n.9 -2,iipnU v dyor^c» fločem» d«.fcj,, kdaj prestopili njegoy ,prag! y-,„ ív^Tf-yeldan,st.vo.¡.^¡, vzfclikup,, owi-P*> N^laBr^ ^tH,Pregn^jt^o('v yia ««»četi; vrsyi)ji; bližini! —,>-. . -^..oflvrije.,'Katarina - . Morda -boste prečni, če bom R9.ii vas;!,. — l^er gorje nj^nq, ki Katarina sovraži (ip , pe. pozabi nanj! — Pojdimo, kneginja Mire- raz mrtveca. Na obrazu je počival vinska! — I mir. blažen mir, izraz, ki ga nikdar Carica se, še bolj zavije v svoj ne najdeš na obrazu živega člove-plašč in odide. ka. Tudi zdravnik se napravi, da bo Xa t al k j po loži..svoj y, g lil v« na Elir odšel z njimi. Odhaj. je zašepeče ; zabetine grudi, , da bi zamogla sli- Natalki: ■Vi ste dober in plemenit otrok! — Bog naj vas blagoslovi! — Moram oditi v prid, če bom vedno pri njej. — Poslušajte me kneginja: — Tam leži škatla z obvezami in instrumenti. V njej boste našli vate, mehkega platna in malo zeleno stekleničico. Najprej izperite Eliza-betmo rano > tekočino, potem jo pa obvežite s platnom. S tem boste nudili nesrečndci prvo pomoč. Doktor Uuben odide. Saj l>a je bil zanj že tudi skrajni čas, kajti carica se je neprestano ozirala. Če ni, hote! carice razjeziti in pasti s tem v nemilost, je mpral hiteti. Natalka je.obstala z rokami na prsih in gledal;! za odhajajočo carico in zdravnikom. —¡ Kako more teko lepa. pametna in duhovita žena biti tako kruta in trdosrčna! Carica izgine s sprems'.vom. Na-talka pobiti k nezavestni, Elizabe-ti., ' - fm za^esi^ua. (LeŽaJa, .¡ft, «UfCgi.1, ip vj;:. bu tegti, fc.fflifal h ^fc^oYfrAftte» itav.atvi. • ■ , , ., .... .» Na^ll^a ,i]i dol^o pi^mišlj^valfla. ZdfftvwiK ji je ^ovi'dJ.. Jiaj sati utrip srca. V začetku ni mogla ničesar razločiti. V teh ubogih izmučenih prsih, kjer se je skrivalo toliko boli in trpljenja, je bilo popolnoma tiho. , ,,, Toda naenkrat začuti Natalka čisto rahel udarec , Elizabetinega srca. — Še je živa! — zakliče radostno Natalka| — Če pa še živi, imam še vedno upauje na rešitve! Natalka vzame, h zdravnikove škatle vse potrebno ui stori tako, kakor ji je zdravnk svetoval. Čez deset, minut je, povila Eliza-betaino rano. Natalka se, nagne nesrečni deklici do ušes in ji .pežn^ pravi: -- Elizabeta! Elizabeta! Meli slišiš ? — Oh, r.e.ci sani() besedico! — Odpri oči! — Ubogaj uboga deklica f — Toda Eüzabetine. s<> ostale zaprte, usta..so molčatja. Natalka je motrila njen prekrasni qbraz. pagbijsliJífeHbetine - • ,, i.' /a.u;.««, • ... . .itt: Pa bi biil^liii^dckJiitta zijres hu:, mHl-rrj. ja», pa. tega., ne ino^fiju,jV^-jfiti,,Ag»; -»i mogoče, da bij,Jft ol>WSij#aAU.,3nr.r.'. V tem trep^tku. z^iglišj .. tiho stol^Hpj^ Isto^is^Q. w(]pre0Eli- T^žka ranjena deklica je prišla k zavesti. Elizabeta čudno pogleda Natalko. Hoče se vzravnati, kar se ji pa seveda ne posreči. — Ona omahne takoj zopet na. sneg. Moj Bog, ne, pregiblji se! — zakliče mlada kneginja. —- Vsak gibljaj ti lahko povzroči smrt. Ranjena si, toda ozdravela boš! Hitro mi povej: kam naj te odpeljem? Kdo te bo negoval, dragi otrok? — Elizabeta ni odgovorila na te besede. Njena prva misel je bila namenjena njemu — Aleksandru Po-temkinu. ka? Kje je tvoj dom? — Elizabeta se žalostno nasmehne. — Moj dom? — vpraša ona — Nimam doma! — Vsemogočni Bog! — Nimaš doma, — nimaš domovine. Oh, uboga moja, saj ti še tisočkrat nesrečnejša, kakor sem si mislila, — Mar nimaš nikokar, ki bi se zavzel zate, ki bi se te usmilil?. Natalka ni več vpraševala. — Duša se ji napolni z bridko žalostjo. Do sedaj je samo slišala, da so nekateri ljudje na svetu popolnoma sami. A ni verjela. Mislila je, da so. to samo bajke. Natalka si zakrije obraz z rokami Kje je on .' *— vpraša Elizabe-1 in bridko zajoka. ta. — Kje je on — Aleksapder Po-t.emkin? Natalka je bi!a v zadregi. Mar ji naj pove, da je Potemkin odšelDa je odšel s carico, kakor vsi ostali in da je ona sama ostala pri njej? — Ne. ne, tega nikakor ne morem — pomisli Natalka. — Potemkin? -— odvrne naposled kneginja. — Generalmajor Potemkin je odjezdil v Carskoje selo po ljudi, .ki te bodo odpeljali in ti pomagali. — — Ali .je bil žalosten — fadi m.u-, je poškodbe? , K!-;,; - Čeprav je govorila neresnico, vej^j daj; s? je tpJa/ilq, siiij je vedela,, da je včasih tud[i laž. potrebna.. _r ,— To,d^^odgovori mi i}¡i moje vprašanje -- A nauajp^je. Natalka-, Kje stanuješ? Imaš-li v Petrogradn kakega prijfjteljij al j c^lo .sorodu i- Elizabeta zapre zopet oči. Bil^i je tako slaba, da ni vzdržala močne svetlobe, ki se je razlila in odbijala po belem snegu. Snežilo je čezdalje bolj,,Obe ..miar di deklici, prva težko ranjena na tleh, pri nejj pa njena zvesta varuhinja, sta bili kmalu pokriti s sneženo odejo. 56 POGLAVJE Tajinstveni dobrotnik Naenkrat zasliši Natalka, za seboj korake. Preplašeno se zdrzne. Bila je .pj,'«-prijfaug, da prihaja k njim^ caričin ¿fyttg 'iihp - ..: '.v „ • .vClj^gk, ki je p^iji^ja]. ni bil v..njr e«iift#l)en (?aričioeniu gJa*ni-, k^iJiK-kaja^ ie bil^ia-jlmo čJqv«-, ¡če s.,sivo brado in .oblečen v.staro, ¡oguljeno obleko. ,.. ,Nat,a!ka .je takoj uganila,,,d,a je Žid. SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Bnenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 JUGOSLAVIJA IMA 15,174 000 PREBIVALCEV V EToveniji živi 1,210.000 ljudi. Xa podl.igi podatkov o {ribanju prebivalstva ter o izseljevanju in priseljevanju je mogoče izračunati vsako leto število prebivalstva v na-í¡ državi. To tudi dela naš državni K.';tistični urad, katerega uradni naziv j? Obča državna statistika in se nahaja pri nas v ¡sklopu notranjega ministrstva. V "Statističnem letopisu" za 19:14 35 -o objavljeni podatki o Cenitvi š.evila prebiva'.stva naše drž j ve d<> konca leta 1935. Na raz-p '.ago pa so nam tudi že provizorič-r.i podatki za leto 1936. katere je po 'ala naši država Zvezi narodov v Ženevi za njen ■ mednarodne statistične publikacije. P<> tej cenitvi, katere točnost se bo dala težko kontrolirati, ker se le pri ljudskih štetjih vidi. v koliko so bili vsi ti računi točni, je imela naša država dne 31. d-cimbra 1936 15,174.000 prebi-valeev. kar pomeni v primeri s koncem decembri 1935 povečanje za 224 000. V zadnjih letih je bil o-eenjen prirastek prebivalstva v naši državi na: 1932 .......... 210.000 1933 .......... 214.000 1934 .......... 216.000 1935 .......... 220.000 1936 .......... 224.000 Skupno .-e je v zadnjih petih letih č.t-vilo prebivalstva naše drŽave pomnožilo za 1.084.000 ljudi, to je za daieč več kot 1 milijon. Naš naravni prira:tek je na enem izmed prvih in;st med evropskimi drž«vami, čeprav so med posameznimi pokraji- nami naše države znatne razlike. Ste \ i!o porodov je zelo visoko, žal pa j je visoko tudi število smrtnih primerov. Tako znaša indeks umrljivosti pri nas (leta 1934) 17.0 (smrtnih primerov na 1000 prebivalcev), dočim znaša n. pr. v Holandiji (1936.) samo še 8.7 in je tamošnja umrljivost najnižja v Evropi. Med našimi sosedi znaša umrljivost v Ita-'iji 13.5, Avstriji 13.2. Madžarski 14.2. Češkoslovaški 13.3, Romuniji 19.8 (vse za 1936) in v Grčiji 14.9 (z 1935). Iz tega je razvidno, da izkazuje le Romunija še večjo umr-' ljivost kot mi. Zaradi visokega šte-: vila smrtnih primerov je naš narav-! ni prirastek nekoliko manjši, kot bi bilo pričakovati samo na podlagi izkazov o številu rojstev. Po zadnjih j objavljenih podatkih za 1934 znaša naš naravni prirastek (1934) 14.4 na 100G prebivalcev. Za primer pa navajamo naravni prirastek še v nekaterih drugih državah za 1936 (v oklep jih podatki za 1935): Malta 18.3 (10.5), Poljska 12.0 (12.1). Romunija 11.7 (9.6). Bolgarija 11.5 (11.8), Holandija 11.4 (11.5), Litva 10.8 (9.4), Italija 8.7 (9.4). itd. Avstrija n. pr. izkazuje že dve leti zmanjšanje števila prebivalcev, včasih se zgodi to tudi Franciji itd. Seveda pa ne kaže evropskega naravnega prirastka primerjati prira-■ tku izveDevropskih držav, ker bi se še bolj pokazala premoč slednjih držav. : Kot smo že omenili, je naravni ¡ prirastek v naši državi eden največ-i jih v Evropi. To pomeni, da se prebivalstvo naše države hitreje mno-ži kot prebivalstvo številnih drugih ¡evropskih držav. To je velikega po-. mena za vso politiko, ker so nedo-gledne posledice prepočasnega naraščanja prebivalstva. Zato vidimo drugod, kako vsa gospodarska in socialna politika stremi za tem, da i poveča rodnost naroda. Nebroj na-1 činov je, s katerimi posega država : v to in po statistiki sodeč z uspehom. Do leta 1932 se je število rojstev v Nemčiji zmanjšalo na 971.000 kar pomeni na 10Q0 prebivalcev 14,8 primerov, kasneje pa je áspelo do 1936 zvišati število rojstev na 1,279.000, t. j. 19.0 na 1000 prebivalcev. število otrok je narastlo od ¡517.000 na 740.000 leta 1934. leta 1936 pa se je zmanjšalo na 611.000. T ¡ko se je naravni prirastek Nemčije od 1932 na 1936 skoro podvojil. Najnižji je bil naravni prirastek 1. 1933 s 3.5. največji pa lani s 7.2 (na 10(0 prebivalcev.) Prav zanimiva je na pod agi najnovejših cenitev primera m d našo državo in Češkoslovaško. Seveda ter mini ljudskega štetja niso bili vedno isti, tako da popolaoma natančna primerjava ni mogoča. Ker pa nam ne gre za podrobnosti, navajamo v naslednjem podatke o številu prebivalstva naše države in češkoslovaške po svetovni vojni: Jugoslavija štetje 31. 1. 1921 31. 3. 1931 Cenitev dee. 1935 11,985.000 13.934.000 14.950.000 ZA KRATEK tki MED ZAKONCI Žena: "Kam >e ti pa danes spet tako mudi?" Mož: "Pametna žena nikdar ne vpraša pametnega moža, kam gre." Žena: "Pameten mož ne gre nikamor brez žene." — Mož: "Halia, pameten mož sploh ni oženjen." PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD USA J SOCIALNA SKRB Gospod Cirar, tovarnar, je priredil za svoj god prijateljem sijajno pojedino z godbo in plesom. Ko je biLa družba že vsega sita, je gostitelj dvignil čašo šampanjca in rekel med drugim: "V našem razkošju in ve->elju naj naša misel poleti k tisočem brezposelnih, ki po sili razmer niti trde skorje kruha nimajo. Pred-Cenitev dec. 1935 15,160.000 lagam da krepko trikrat vzklikne- mo: "Slava brezposelnim!" češkolsovaška Štetje 15. 2 1921 13.613.OtfO 1. 12. 1930 14.730.000 Za leto 1936 so nam ua razpolago samo cenitve v različnih terminih. Češkoslovaška cenitrv je za sredo leta ter navaja za 30. junij 1936 število prebivalstva s 15.187.000, naša cenitev pa je za konec decembra 1936 s 15,174.000. Na podlagi izkušenj in prejšnjih rezultatov moremo ceniti, da bo na koncu leta 1937 državi že 15.400.000, Češkoslovaški pa 15.210.000. Računamo lahko, da smo že v teku leta 1936 prehiteli Češkoslovaško po številu prebivalstva ; pa je bila Češkoslovaška leta 1921 še za 1.6 milij. pred nami, leta 1931 pa še samo za 0.8 milij. prebi-znašalo število prebivalstva v našivalcev. ; ♦ : ¡: i t I Ob svoji deseti obl-tnici v?, m je porok, da boste vedno in v vsakem ozira najbolje posreženi. • GARMENDIA 4947 - Bs. A res II Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ^DRAVUEN-f PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo -- V-ti za pljučne, srčne, živ reumatičnp holemi ŽARKI X — r»TATERMIA — ANALIZE Strnjen»» se «d 9. do 12 in od 1B do 21. GOVORI SE ST OVENSKO ráliF cangallo 1542 On priteče ko brezumen k njima in zakliče: — Ali je živa? — Mrtva? — Moj Rog, kakšna nesreča! Tako mlada in tako lepa! — Ko je zagledal na snegu bledi Elizabetin obraz zakliče: — Torej zopet žrtev pravične carice Katerine IZopet žrtev žene, ki je preko mrtvih trupel prišla na prestol. — Molči, človek! — zakliče Na-talka. — Ne žalite naše carice! Povejte mi rajše, če poznate to nesre-čnico? Sklepam da obstoji med Vama nekakšna vez! Starec si pogladi brado. — Moja mlada gospodična! — odvrne Žid. — Premalo poznate še svet, da bi mogli vedeti, da so zgodi mnogokrat, da stanujejo najne-srečnejši in najnesrečnejši. najnižji in najvišji pod eno streho! — V tem pismu vidite lahko, da imam pravico do te ubožice tukaj na tleh. Glejte, to pismo sem našel zjutraj v svoji hiši na cesti v Carskoje selo. — — Povejte mi kako se imenujete, — reče Natalka, medtem ko je starec premetaval žepe, da bi nalel pismo. — Da bi vam povedal svoje ime? — odvrne Žid. — Ime je vendar popolnoma brezpomembna stvar! — Gospod ji ponudi pismo in Natalka se je vedno bolj čudila, ko je Čitala: — Moj skrivnostni dobrotnik! Že pol leta stanujem v vaši hiái, pa še nisem spoznala onega, ki za me tako po očetovsko skrbi, ki me naravnost po knežje plačuje za mojo službo. Nemestili ste me po gospej Neli-dovi, da negujemo malo Katarino. Vendar pa ni samo plačilo, radi katerega vam dolgujem zahvalo, nego hvaležna sem vam tudi za ono, kar sem našla v hiši. Najprej se vam zahvaljujem, da sem smela biti pri otroku. Ta slad dražestni otrok je izpolnil celo moje življenje, — hvala vam, da sem .4mela mi^i JKatarini nadomeščati mater. Razen tega se vam zahvaljujem, ker ste z menoj vedno nežno ravnali. Nikoli niste zahtevali od mene izpričevala, zadostovalo vam je moje ime. Sedaj pa. ko se moram od vas posloviti, vam moram reči resnico. Nisem vam povedala pravega i-mena. Jaz se ne iihenujem Elizabeta Zorn, Rusinja sem. a ne Nemka. Ni mi usojeno tudi v naprej ostati v vaši hiši. Usoda me je zopet pognala v vrtinec življenja, ali boljše: spravila me bo v prerani grob. Med menoj in neko mogočno žensko. ki se ji nihče ne more upirati, je nastal prepir. Ona me že davno sovraži, dane« pa bo orožje odločilo. Vem, da ne bom ostala živa. Toda morda je dobro tako. Neznani moj dobrotnik, zelo sem nesrečna! V moji pisalni mizi boste našli denar, ki sem si ga prihranila. Prosim vas, bodite tak dobri, pa ga razdelite med petrograjske reveže. 6e enkrat hvala vam za vse, kar ste mi storili! Pozdravite dobro j starko, ki je skupno z menoj skr- ¡ bela za malo Katarino, poljubite v mojem imenu še enkrat mojo malo ( miljenko. Jaz prosim Boga, naj ji pošlje angela, ki bo mojo malo Ka- ^ tarino varoval in branil. Z Bogom, z Bogom vsi! Elizabeta. "Torej, cenjen» gospodična, ali še mislite, da sem preveč preprost, da bi bil s to nesrečnico v kaki zvezi?" Kneginja Natalka ponudi staremu možu svojo roko. 'Recite mi, kje ste našli to pismo?" ga vpraša kneginja. "Našel sem ga v svoji hiši." odvrne starec. "In sicer v Elizabetini sobi. Ležalo je odprto na njeni pisalni mizi." "Mar je hiša res vaša last ? "Seveda', odvrne starec. "V Pe-trogradu imam še štiridest in dve velikih hiš." "Potem pa ste zelo bogati!" vzklikne kneginja Natalka. "Toda vaša obleka?" "Gospodična", odvrne starec, "jaz ne polagam nobene važnosti na svoj zunanji izgled. Toda povedal vam bom svoje ime, ker vem, da boste molčali. Imenujem se Aron Katz; jaz sem tisti, o katerem govori Elizabeta v svojem pismu." "Ubogi otrok! Jaz vem, kako se ona v resnici imenuje! Ime ji je Elizabeta Voroncov, a njen ded je bil moj dober prijatelj. "Sprejel sem jo v svojo hišo, da mi vzgaja nekega otroka. Toda četudi me ona nikoli ni videla, ven- dar ¿em jo opazoval, pa sem se prepričal, da cela Rusija nima bolj poštene, pridne in dobre deklice. "Ko je otrok zbolel, mu je požrtvovalno stregla in ga je rešila, četudi so zdravniki izgubili vsako nado. "Toda jaz stojim tukaj in kle-pečem, pozabljam pa na to nesrečno deklico", se prekine starec. "Prišli ste, da se zavzemate za Elizabeto"?" ga vpraša Natalka. 'Vse sem že pripravil. Ko sem pre vital njeno pismo, ko sem zvedel, da gre za dvoboj z neko mogočno gospo, sem bil takoj prepričan, da misli carico in da ]o bom gotovo našel v drevo redu Carskega sela." iCatz tleskne z rokami in trenutek pozneje se pojavi čudna povorka. Štiri sluge se približajo z nosilj-kami. Starec jih pokliče in jim u-kaže: "Dvignite jo oprezno na nosila." Natalka ga vpraša: "Ali imate dobrega zdravnika? Krogla se mora še danes odstraniti." Aron Katz se nasmehne. "Ako imam dobrega zdravnika? — vpraša. — Doktor Ruben, cari-čin telesni zdravnik se razume na svoj posel." 'Mar je mogoče?" vzklikne Natalka. "On sme vendar zdraviti samo carico in one, ki mu jih ona priporoči." "On je že pri meni!" odvrne Katz. 'Sporočil sem mu, naj takoj pride k meni. On se je brez dvoma podvizal, da takoj izvrši moj ukaz." "Čuden človek." vzklikne lepa de- klica. "Kako moč imate nad ljudmi. Celo telesni zdravnik carice je-vam podložen." 'Mar me ne bi ubogal moj lastni rojak? Jaz sem mu pomogel, da je stopil v dvorno službo, seveda še takrat, ko sem bil dvorni bankir." 'Toda sedaj je že skrajni čas, da Elizabeto odnesemo. — Če pa želite storiti tej dkelici uslugo, mi prise-žite, da ne boste nikomu povedali, kje se nahaja Elizabeta Voroncov, če je ostala živa, ali pa je umrla." "Zaklinjain se vam," zakliče Natalka Soltikovua. "Nihče ne bo zvedel od mene, kje se nahaja Elizabeta Voroncov." (Nadaljevanje) IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 U. T. 88 Mayo 8182 ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦•»t ZOBOZDRAVNIKA T Dra. Samoilovic de Faücov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181 U. T. bv - j72»>