12. štev
V Ljubljani, dne 16. junija 1900.
X* leto.
Izhaja    in 3. soboto vsakega meieoa ter stane za vse leto 1 K 60 t., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 j* w enkrat tiska;   24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se POailjati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanja naše kmetije!
IV.
Veleposestvo, srednja kmetija in bajtar, okolo teh pojmov se danes vrtijo vprašanja kmetije. Iz prejšnje dobe so grajščaki si rešili velikansko zemljo. 800.000 oralov n- pr. ima v Avstriji grof Esterhazv, katoliška cerkev ima stotisoče oralov zemlje, ki jo je še rešila iz prejšnje tlakarske dobe. V nekaterih deželah še ima ta cerkev in grajščak do polovice, pa vsaj dobro tretjino vse kmetijske zemlje v svoji lasti. Ti lastniki so zgubili tlakarja. Delati jim je bilo z najetimi delavci po letu 1789. na Francoskem, v druzih krajih Evrope, razven Rusije, ki je še imela dolgo v našem času tlakarja, od leta 1848. naprej z najetimi delavci, katerim so morali dati toliko, da so se preživeli in so imeli
1 njimi opraviti, kakor s prostimi ljudmi, ki so lahko ušli, če jim plača ni zadostovala. Postavljeni so bili ti veleposestniki ha podlagi prostosti lastine in človeka v isto razmerje, kakor meščani glede svojih delavcev, če je bilo delavcev dosti, so lahko mezde delavcev doli potiskavali, če ne, so morali večje mezde plačevati, ali pa si, kakor fabrikant industrije, pomagati
2 mašinami. Ta zadrega je napravila iz veleposestnika kapitalističnega gospodarja, kijeračunilz vodilom; z najmanj stroški Veliko uspehe. Delavci kmetije so uhajali V fabrike, industrije, kojih veleposestnik ni Imel, kakor bi hotel na razpolago. Fabrike so izdelovale suknjo in drugo, kar se je prej na kmetiji po zimi zdelavalo. Poljedelski delavci niso imeli dela za simo. V fabriki pa zmiraj. Bilo je zdaj Preživeti z živili te fabrične delavce. Ti ttiso imeli polja in ne krompirja. Za te je morala skrbeti kmetija. Veleposestnik si jo stvar uredil tako, da zamore izhajati z manj človeškimi močmi, upeljal je mašine ^udi v kmetsko delo. Mašina Btori delo več 8to človeških moči. Veleposestnik je našel Pri tem, da lahko v velikih množinah prideluje poljedelske pridelke, in da, ker mesta in zmiraj večja mesta dosti teh
rabijo in zraven fabrike s tisočimi delavci, lahko svoje pridelke na trgu spe-^ava. V njegovo gospodarstvo je prišlo vodilo trgovine. Pa Amerika je stopila s svojim trgovskim kmetom, kakor smo že v prejšnjih spisih povedali, na naš evro-Pojski trg. V Rusiji so kmeta tlakarja drli, mu plačila državnih davkov zraven grajske ^ake nalagali. Revež je prodal tudi žito; *ko je imel sam kaj za živež, za to se ni vPraŠevalo in tako je tudi ta ruski kmet Vrgel svoje žito na drugi evropejski trg. W američansko žito je bilo še cenejše.
°inja istega na ladijah ni dosti draga in v Ameriki se je na devični zemlji brez
gnoja dosti žita pridelalo, posebno pa s pomočjo mašin, pluga, ki ga je sopuh gonil in mlatilnice, ki jo je tudi sopuh vrtil. — To je našega evropejskega veleposestnika postavilo na tla, da si je rekel: ali živi ali pogini. Začel je z mašinami, začel je učiti se kmetije, proučeval je zemljo, gno}U«t,proučeval trgovino sveta, stopil v zvezo ztfiehanikom, ki mu za poljedelstvo spretne mašine ustvarja, stopil v zvezo s kemikom, ki mu snovi zemlje razločuje in gnojila, katera so potrebna, da se zemja zdrži v moči. Naenkrat so nastale kmetijske višje in nižje šole za polje, travnike, za gozd. Zdaj kmetija ni bila več navadno opravilo, katero je zamogel vsak bebec opravljati. Pa ne samo to. Veleposestnik je računil, da ga vožnja krompirja, žita na trg preveč stane. On hoče večje profite imeti. On napravi na svojem velikem posestvu fabriko, ki mu poljske pridelke predela v tako obliko, kakor druga fabrika, on napravi velike umetne malne, žganja-rije, pivovarne, oljnarne, sladkarne. On ima enkrat kotel, ki mu plug, mlatilnico goni, on lahko ta kotel porabi za obdelovanje svojih pridelkov v taki obliki, da jih je s ceneno vožnjo spraviti na trg. Tako združi veliko kmetijo s fabriko in tako ima za delavca celo leto delo in vse je storil, kar se da v tem novem gospodarstvu storiti. Tudi fabriko za gnojila ima, železnico za razpeljevanje gnoja. Danes je njemu čas denar. Kar njegovi fabriki odpade, je dobro za živino ali kot gnoj. Živine lahko dosti več redi in debele za trg napravi. Če je kak močan potok na njegovem posestvu, izrabi ga v pripravo elektrike, ni mu treba kotla kuriti in električno moč lahko prestavlja po vsem ozemlju, ložje, kakor pa po rabi so-puha moč istega. Da že dalje hodi ta veleposestnik - fabrikant. On iz odpadkov kmetijskih pridelkov zdeluje sirovo maslo, iz treberjev umetna vina. V tem ponarejanju spcčajo ti veleposestniki za veliko denarja taka umetna napravljena živila.
Pravi čudež je tako uravnano veleposestvo. Mi farovški Slovenci ga seveda ne poznamo, ker naši veleposestniki kuhajo kakor mi kmeti z vodo. 20 mernikov pridelka od jednega mernika posetve, to je tem veleposestnikom špas. Čudno je pa tudi videti kmeta, ki z mikroskopom, po-vekšalnikom pregleduje zemljo, ki kot kemik pregleduje, kake snovi ima kaka zemlja in kaj je treba vanjo sejati, čudno živinozdravnika-kmeta, ki opazuje svojo živino in hoče po raznem križanju dobiti boljšo, ali celo take živali, ki mu največ mesa, ali sala za prodajo na trgu daje. Bolezni rastlin danes veleposestnik z učenostjo naravoslovca preiskuje in preganja, na velikih kmetijah Angleške, Nemčije,
Francoske in tu in tam tudi v Avstriji, po največ v Madjarski.
Seveda je na velikem, okroženem, arondiranem veleposestvu ložje tako delati. Za žito te ali one vrste se odloči ploh 100 in več oralov, za krompir ravno toliko, za hmelj ravno toliko. Tu ni nič potov vmes. Položijo se majhne proge in na nje šine in gnoj se razpelje po tej železnici. In plug globoko lahko orje, ko ga mašina goni. Vsa trava, zelišča se s tem globokim oranjem zatrejo in boljša zemlja spravi ven in mokrota se lože zatre. In kmalo na polju se po mašini pokošeno žito suši in zmlati in v vreče nabaše. In mašine sejejo, veliko zrna privarčijo in mašine okopujejo krompir, peso. In živina se iz-gaja v velikih zdravih hlevih, mašine ji pripravljajo klajo. Mlekarne se tu rodijo in sirarne, katerim služijo zopet mašine.
O vsem tem velikem gospodarstvu se vodijo knjige. Koncem leta ve gospodar, kako stoji in po tem se ravna. Velikanski so uspehi te velike kmetije. Katoliška cerkev, ki je več stoletij imela vso Evropa in nje gospodarstvo v svojih rokah ter zastonj tlakarja, vsi njeni grajščaki in opati samostanov ter različni njeni vavpeti se naj gredo solit, če se pogleda le površno veliki organizem zdajšnje velike kmetije mej navedenimi omikanimi narodi, ki je zrasel iz tega toliko po tej cerkvi zaniče-vanega liberalnega, kapitalističnega kmetskoga gospodarstva.
1800 let so ti tlakarski kmetski gospodarji imeli vse vodstvo kmetije v svojih rokah in šli so na kant tako ubogo, kakor le mogoče.
Nič niso ti plemenitniki in cerkev v omikanih deželah obdržati mogli svojega prejšnjega vpliva, zdajšnja družba njihove sinove redi, kakor nekdanji Rimljan svoj lumpenproletariat in cerkev mora vsa mogoča kriva pota hoditi, da se še količkaj kot gospodarska moč vzdrži. Nov gospodar je danes veleposestnik.
Ta razvoj velike kmetije ima svoje* napake. On v nekaterih deželah požira srednje kmetije. Kakor fabrika rokodelca* stre to veleposestvo manjšega kmeta in ga ali podvrže kot svojega delavca, ali ga požene v industrijelne fabrike. To se je kazalo na Angleškem. Ali kmet je trdna grča, on si pomaga sam iz zadrege. Kako* o tem prihodnjič.
Politični pregled.
Notranji položaj je sedaj zopet tako nejasen, da nihče ne ve, kaj se zgodi. Ko se je sešel državni zbor, so Čehi takoj zopet začeli obstrukcijo. Posledica tega je bila, da se je stara večina, imenovana
»desnica« razbila in so se nemški klerikalci in Poljaki pridružili nemški levici za boj zoper čehe. Slovenski in hrvatski poslanci ter češki veleposestniki se tej novi večini niso pridružili, nego napravili nov klub, ki je ostal s Čehi v prijateljski zvezi, ne da bi se udeležil obstrukcije. Dne 8. t. m. so Nemci in Poljaki poskusili z zvijačo, z očitnim kršenjem postave zadušiti obstrukcijo Čehov, a ti so se temu nasilstvu zoperstavili zopet s silo. Razbijali so od 6. ure zvečer do 1 ure ponoči tako, da je bilo vsako obravnavanje nemogoče. Nemci so hoteli iz gostiln priklicati ljudi, da bi naskočili Čehe, na kar je odličen češki veleposestnik povedal ministrskemu predsedniku, da so vsi Čehi oboroženi z revolverji in da se bodo branili, če se jih napade. To je bilo odločilnega pomena. Ministrski predsednik je ob 1. uri ponoči zaključil zasedanje in s tem za cilje časa naredil konec državnemu zboru. Kaj se zdaj zgodi, tega ne ve nihče. Morda se razpusti državni zbor, a verjetno to ni, morda se začno nova pogajanja s Čehi. Občna sodba je, da bi bilo najbolje pre-meniti opravilnik, tako da bi postala sploh vsaka obstrukcija nemogoča.
Italija. Te dni so se vršile v Italiji volitve za državni zbor. Vlada je bila drž. zbor razpustila, ker vsled obstrukcije ni mogel delati. Mislila je, da propadejo pri volitvah tisti poslanci, ki so obstruiraii, a zgodilo se je ravno nasprotno. Prav stranka obstrukcijonistov je zadobila pri volitvah največ mandatov, vsled česar je vlada v veliki stiski.
Vojna v južni Afriki se nadaljuje in se primerjajo še tu in tam večji boji, toda Burom pač ni upati, da se zboljša njih položaj, zlasti odkar so Angleži zavzeli še glavno mesto Pretorijo.
Ustaja na Kitajskem. Že več let se je čulo, da na Kitajskem vladajoča cesarica nekaj pripravlja proti tujim državam, ki trgajo velike kosovo njenega ozemlja in si jih prilastujejo. Zdaj je nakrat buk-nil velik punt, ki je naperjen zoper tujce in ki ga vlada podpira. Ustaši so v raznih krajih mnogo tujcev ubili. Punt se tako Siri, da so evropske države poslale mnogo vojaštva v Peking. Zdaj se države še trudijo skupno, da se punt zaduši, a bati so je, da pride mej temi državami do boja, ako se bo namreč katera izmej njih zopet hotela polastiti nekaj kitajskega ozemlja.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi, dne 11. junija. Vroče je, vroče! — A, ne nam gospod urednik, čeravno nam vse dopise izmečeto v koš. In potem menda našemu kapelanu celi koš prodate, ali mu ga celo podarite, ■da potem ta slavno obsojen-zarubljon vitez ve, kako ste Vi nam naklonjeni s svojim cenjenim listom, kjer ta vedno jaška po »Slovencu«, da ste že naših dopisov preko glave siti. čudno! — Kaj čudno — probe-daste otročarije se nam že zdi to neumno čenčanje. če nimate druzega poročati, kot same take infamne laži, potem je pač obžalovanja vredna Vaša oseba, kot dušni pastir. Kaj ne g. kapelan, vroče je, vroče? — Zato pa menda niso možgani normalni. No, vsaj Vam ne namerimo, ker imate Čez glavo posla, hišice, posojilnica, kmetijska »zadrega«, itd. Bog se naj usmili Vas in razsvetli naj Vam
Vaš um. Ja vraga, — pa kaj bi še kmalo pozabil, g. urednik! — Rubili so tega poštenjaka 28. m. m. Lepa reč, reservnega častnika se mora rubiti! Ali je bilo Vas sram g. »stavbinski mojster«, »snovatelj posojilnice«, in »kmetijske zdrege«, »posredovalec imenovanja knezoškofa častnim članom«, »osameli volice od zagorske kmetijske podružnice v Ljubljani«, »obsojeni in zarubljeni kapelan« itd. itd. Gotovo nič! Ako bi Vas bilo kaj sram, bi gotovo raje prej plačali in bi se ne pustili te sramote na Vaš staro zaguljeni frak pritisniti. Tu se vidi, kako daleč daje že padla Vaša oseba, da nimate nobenega sramu več o sebi. No, to se pač edino pri klerikalnih voditeljih večkrat vidi, koliko držijo na svojo osebno čast. In tem črnim farovškim pijavkam naj bi človek še kaj verjel. Delavci, tu imate lep izgled od našega Skerjanca, ki hoče biti vaš voditelj. Če se že sedaj pusti rubiti i kaj šele bode. Ali morate imeti zaupanje v njega? Nikakor ne! — Kakor pri eni reči, tako bode gotovo tudi pri drugi. Za boga vendar, da se Vam še sedaj ne odpro oči! — In da ne izpo-znate izkoriščevalca V asih žulj ev. Delavci, vi dobro veste, da ste v jako neprijetnem položaju pri »Stavbinskem j društvu«, in kedo je tega kriv, da so vas tako daleč tirali? Edina Škerjančeva fantazija!! Da res, obžalovati vas je, ker sedaj, ko ste komaj prvi kamen položili, in že imate razpor radi kamenoloma in delavcev, in sedaj menda sami ne veste, kaj in kako nadalje radi stvari. Mi le obžalujemo, da ne uvidite svojega brezna. Odkrito rečeno, predno bode par let, se boste kesali in si mislili, čemu nismo hoteli slušati opominov »Rodoljubovih«. A — prepozno bo takrat, ker bodo vam že voda v grlo tekla. Star pregovor pravi: »Po toči zvoniti, je prepozno,« — Samo na nekaj vas hočem šo opozoriti. »A 1 i morda S k o r j a n o c v sebi vidi moža, kije sposoben, da bi vodil gospodarstvo pri »Stavbinskem društvu?« —-Ne, to lahko vsak razsoden človek reče. »M a r i m a k a j pojma, kako se mora manipulirati pri stavbah?« — Ne, se zopet lahko reče. Res je, da so ga v Ljubljani nekoliko poučili o stvari in on si že misli in vidi v sebi moža, ki bode vodil z jekleno roko težavni posel. Pregovor pa pravi g. Sker-janec: »Črevljar naj ostane pri kopitu.« Dovolj rečeno! — Seveda, kapelan je sedaj jako ponosen, ker mu je slavni deželni zbor dovolil 300 kron podpore. Obžalujemo mi davkoplačevalci, da se za strankarske namene podpora deli in celo iz deželne blagajne. Zakaj se prej o stvari ne informira deželni odbor in potem, ko bi se informiral, če je res stvar zdrava ali ne, potem naj bi slavni deželni zbor dal podporo. A, v Zagorju bi bilo bolj potrebno podpore za cesto in za vodovod itd. — Tu, tu se brigajte gosp. Skerjanec! — Da, da, vroče je, vroče! — Ej gosp. kapelan, vsaj bo kmalo bolje. Vsaj ne bode dolgo, ko se bodo besede nekaterih uresničile, a od kod so ti izvedeli to, me pač malo skrbi, ker vem, da so bili pri vaši gardi. »Če ne bo šlo, bom pa jaz mogel iti.« Kaj ne, če ne bo društvo šlo, boste pa Vi mogli iti? Potem je pač lahko vroče. P;j, ej v škripcih, v škripcih ste gospodje krog »Stavbinskega društva«. To je da-
nes pribito in nihče ne more tega več utajiti, — O priliki hočem zope* g. urednik za Vaš požrešni koš pisati. In radoveden sem, ali ima Skerjanec kaj honorarja pri »Slovencu«? — Kaj pač Vi mislite, g. urednik? —No, Vi se mi smejete, a — jaz pa vendar le resno mislim. Kaj pa mislite, ker pa on za vsak dopis, kojega Vi v-koš vržete, sporoči celi črni gardi okrog »Slovenca«. Jaz vem, da če bi jaz Vam kaj tacega točno poročal, da bi se me tudi usmislili s kakim honorarjem. No, vsaj iaz mu ga tudi iz srca privoščim in še celo velikega, da bo vsaj lahko »t* revček« vse svoje pufe plačal, za katere še vem in jih nočem še sedaj javnosti povedati.
Domače in razne novice.
Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih. županov. Binkoštni ponedeljek dopoldne vršil se je v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih in istrsko-hrvatskih županov«. Kot zastopnik vlade prisostvoval je shodu c. kr. višji policijski komisar Wratschko. Navzoče pozdravil je v imenu pripravljalnega odbora župan ljubljanski, g. Ivan Hribar, ki se je v kratkih potezah ozrl na zgodovino Zveze. Na shodu slovenskih županov dne 17. avgusta 1898 nasvetoval je župan kanalski, gosp. Zega, naj bi se ustanovila kot trajna organizacija Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov, a županu ljubljanskemu, oziroma pripravljalnemu odboru se je naročilo, da sestavi pravila ter stori potrebne korake« da se zveza oživotvori. Ker je vlada delala ovire, seje zadeva nekoliko zakasnela, a odbora za to ne zadene nobena krivda. Svoj pristop prijavilo je dosedaj 9C županov, podžupanov in občinskih svetnikov iz vseh delov slovenske domovine; to sicer razmerno ni veliko število, vendar ni dvoma, da se bode zveza sedaj, ko so premagane prvo ovire, krepko razvijala in napredovala. »Neprijetno me je zadelo«« — rekel jo govornik — »da je neki dnevnik koj, ko so bila pravila potrjena, z vso silo padel po meni. Pripravljen sem sicer na napade v svojem javnem delovanju, a v tem slučaju bil sem iznenađen, ker misli v županski zvezi nisem sprožil jaz, sicer pa Zveza nikakor nima tistega namena, kateri jej podtikajo njeni nasprotniki, in skrajna zloba jo torej, spodkopavati tla prekoristni narodni organizaciji« katera ima le nalogo, služiti kulturnim i° gmotnim koristim celokupnega slovenskega naroda. Ti napadi naj vas vspodbujajo, da tem vstrajneje delujemo za to našo organizacijo, in nadejam se, da prihodnji obČ"1 zbor dokaže, da Zveza trdno obstoji«. P0 nasvetu g. župana Hribarja bil jo potem začasnim predsednikom shoda izvoljen Luka Svete c. Pročitali so so potem brzojavni in pismeni pozdravi, kateri so do&1 pripravljalnemu odboru. Pozdravili s° Zvezo: župan ribniški, dr. Tecjdor Rud<^' župan velenjski Ježovnik, načelnik kastaV* ski Jelušić, načelnik buzotski dr; Trinajst' župan in svetovalci mosta Loža, župan črnomaljski Puhek, starotrški napredni občinski odborniki, načelnik pazinski dr. šim0 Kurelič in občinski odbornik Anton I'°" rekar na Ilumu pri Ormožu. Volitev pre sednika, njegovega namestnika in društve nega odbora vršila se jo po listkih. lzv° ljeni so bili: predsednikom soglasno zup*1*
Ivan Hribar, njegovim namestnikom župan škofjeloški g. Niko Lenček, v društveni odbor pa gospodje, in sicer za Kranjsko (razven predsednika in podpredsednika) dr. Karol vitez Bleivveis-Trste-'niški, podžupan ljubljanski; za Štajersko župan velenjski Vinko Ježovnik in raj-Jienburški Ivan Kunej; za Primorsko župan kanalski Miha Zega in župan pazin-ski dr. Širne K ure lić; za Koroško župan ljibuški Karol Podričnik in župan kot-maroveški Josip Prošeka r. V razsodišče so bili izvoljeni gospodje: dr. Romih, dr. Segula, Slavoj Jenko, Bračun in Kobentar. Glede določitve kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor, soglašali so zboro-valci, da je prvi občni zbor sklicati v ■Ljubljano kot duševno središče slovenskega naroda. Ker je bil s tem dnevni red -končan, zahvalil se je predsednik zboro-valcem za udeležbo ter ustanovni občni zbor zaključil s pozivom, naj vsakdo v svojem krogu deluje za pristop k zvezi. Po občnem zboru zbrali so se udeležniki k skupnemu obedu v »Narodnem domu«, kjer se je izrekla marsikatera krepka beseda v prilog »Zvezi« in njenemu razvoju. Tudi mi izrekamo željo, naj bi nova organizacija krepko delovala ter po možnosti dosegla svoj namen.
častikraja pred sodiščem. V zadnjem zasedanju porotnega sodišča ljubljanskega je prišla na vrsto tudi tožba, ki so jo naperili vipavski župan Hrovatin in ljubljanski občinski odborniki proti odgovornemu uredniku »Slovenca«. O tej tožbi je sodišče že enkrat sodilo in takrat Slo-venčevega urednika obsodilo na 200 kron globe in povrnitev vseh sodnih troškov. Najvišje sodišče je zaradi neke le formalne malenkosti odredilo novo obravnavo. Pri tej je tožencev zastopnik dr. Šušterčič prosil za poravnavo. Zastopnik tožnikov dr. Tavčar jo je sprejel s pogojem, da plača Slovencev urednik ravno tisto globo, na katero je bil obsojen pri prvi obravnavi in katere bi mu sodišče tudi pri drugi obravnavi ne moglo zvišati, to je 200 K, da plača vse sodne stroške, ki znašajo skoro 2000 kron, in da vrh tega še obelodani posebno izjavo, da ni imel namena žaliti ne župana Ifrovatina, ne ljubljanskih občinskih odbornikov. Odgovorni urednik »Slovenca« se je tem pogojem udal, na kar jo dr. Tavčar umaknil tožbo.
Shod v Lescah, na katerem so govorili klerikalni poslanci Ažman, Krek in Pogačnik, soje slabo obnesel za klerikalce. Ljudstvo jih jo dobro podajalo. Bili so v Veliki stiski in zelo veseli, da so mogli bežati, ko je vladni zastopnik shod razpustil. Vladni zastopnik je shod razpustil, kor je nekdo zaklical. »Avstrijanstva ne m.aramo«. Bržčas so klerikalci dotičnika 8ami najeli, zato da so mogli po duhovnikih listih vpiti: to so liberalci storili, dokazano je, da liberalci tega niso storili, nego, da je klic .prišel iz gruče klerikalcev. To je vendar čudno, da se naši podkujoči duhovniki no morejo odvaditi tastikraje.
Občinske volitve na Bleda so se T|,Silo te  dni in je  narodna napredna franka zmagala v vseh treh razredih. lojci ho pač celi možje in ni mej njimi acih šljev, kakor marsikje drugje, kjer so ^P{m in vsi občinski odborniki sami faj-°^rovi kimovci.
...  Izpred ljubljanskega porotnega so-8Ca. v minolem zasedanju, ki se je za-
čelo 5. junija so bili obsojeni: 24-letna dekla Marija Tavčar iz Gabrka radi deto-mora na 3 leta; 24letna dekla Katarina Benedek iz Suhe — ki je bila obdolžena detomora — radi prikritja poroda na 3 mesece; 511etni čevljar in tat iz navade Adolf Zeruba iz Ljubljane na 5 let; 371etni posestnik Fran Dragar iz Sp. Javorice — ki je bil obdolžen požiga — radi nepaz-nega ravnanja z ognjem na 6 dni in povrnitev škode v znesku 700 K. Obravnava proti mlinarju Ivanu Judežu iz Hleve zaradi uboja se je preložila; 371etna Marija Fajdiga iz Malega otoka, ki je bila tožena radi goljufije, pa je bila oproščena.
Obsojen učitelj. Iz Loža se nam poroča: Pri kazenski obravnavi v Ložu dne 31. maja je bil klerikalni učitelj gosp. Gašpar Gasperin iz Starega trga obsojen na globo 30 K, ker je učenca II. razreda Lekana hudo telesno kaznoval in mu na obeh senceh precej las izruval. Tudi to na katoliški podlagi, kaj? Koliko hrupa, krika in vika bi bilo, če bi se narodno napreden učitelj tako pregrešil!
Kaplan z birtahom — prijatelj lira-nilničnih knjižic Pred kratkim je bil v Boh. Bistrici sodni uradni dan, na katerega je bil klican tudi znani konsumnik »kaplan z birtahom« Oblak. Mož je bil kaj slabe volje in videlo se mu je na obrazu, kako ga grize, da se mu hoče vzeti, kar je gotovo le z veliko težavo dobil v roke. In vzela se mu je res h ranil nična knjižica. Težkega srca in prav sramežljivo jo je položil pred sodnika in hudo pokašljeval, ko se je izkazalo, da računi ne gredo prav skupaj. Ta hranilnična knjižica je last bolne, od mrtvouda zadete in za slaboumno spoznane Mine Oder. Knjižica se je izročila kaplanu Oblaku v varstvo z naročilom, da plačuje iz nje za oskrbovanje Mine Oder. Res je, četudi šele na večkratno tirjanje izplačal od meseca maja lanskega leta vsega skupaj 50 gld. za Mino Oder. Pravijo, da še teh 50 gld. ni rad dal. Kaj bi ne, ko je imel toliko drugih stroškov! Izkazalo so je namreč, daje iz hranilnične knjižice slaboumne in bolne Mine Oder »izplačal« za misij on, za neke cerkvene namene in za neko »blago dušo« več sto goldinarjev. Kaj ni to zanimivo in značilno? Oblak bo seveda tajil in so zvijal na vse načine, a pomagalo mu ne bo nič, kakor mu ni nič pomagalo na uradnem dnevu v Boh. Bistrici. Ljudje govore seveda šo marsikaj o tej preznačilni zadevi, pa za danes naj zadošča to, kar smo povedali, če bo Oblak nesramen, mu damo še boljšega tobaka pod nos. Radovedni pa smo, ali bo nadvarstvena oblast varovala korist slaboumne Mine Oder vsaj toliko, da ne bo ta ženska imela škode.
Slovenska šola v (Jerici. Znano pritožbo goriškega magistrata je rešila upravna sodnija na Dunaju tako, daje ugodila magistratu proti novi ministrski zahtevi, da mora preskrbeti za slovensko šolo drugo poslopje, ker Katinellijova vojašnica ni sposobna za to. Lahi se vesele izida obravnave ter smatrajo s tem vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici za rešeno tako, da, če hočejo Slovenci imeti šolo, naj pošiljajo svoje otroke doli v bivšo vojašnico, v nezdravo poslopje, oddaljeno od mesta. Lahi pač vso dosežejo.
Pravica v cerkvi. V neki cerkvi v Pulju so so že 34 let sem vršilo vse ceremonije v hrvatskem jeziku. Zdaj je bil
imenovan neki Lah župnim upraviteljem, in ta je svoje službovanje začel s tem, da je hrvatski jezik popolnoma odstranil iž cerkve. To je pravičnost, ki vlada v katoliški cerkvi.
f Dekan Anton Mežnarec. Po daljšem bolehanju je umrl v Kranju dekan Anton Mežnarec vsled boleznina obi stih. Pokojnik je bil rojen 13. junija 1833 na Breznici, duhovnik je postal 22. jul. 1856. — V Kranju je preživel kot kapelan, kot župni upravitelj in kot župnik in dekan ves čas svojega duhovniškega življenja. Bil je mož nevpogljivega značaja, samostojen v svojem nastopu, neumorno delaven, ter si je vzlasti s krasno preosnovo župnijske in drugih cerkva v Kranju pridobil zaslug. Povodom cesarjeve petdesetletnice je bil odlikovan s Franc Jožefovim viteškim redom.
Vipavski klerikalci stopili so zopet s pritožbo zoper občinsko volitev v rokah »pred deželno predsedništvo z globoko spoštljivostjo in neomahljivim zaupanjem«. Bog ve, da li bo »neomahljivo zaupanje« res kaj pomagalo ?
Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za oskrbovanje državnih trtnic v Črnomlju in Drašičih 1600 kron podpore. '
Premogokop v Št. Janžu na Dolenjskem je kupila družba ljubljanskih, tržaških in dunajskih kapitalistov. Ta družba hoče zgraditi večje naprave in ozkotirno železnico do Trebnjega.
Dr. Bulat -J-. Dne 9. junija zvečer je na Dunaju po kratki bolezni za pljučnico umrl državni poslanec in predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Kajetan Bulat. Truplo so prepeljali v torek zjutraj z Dunaja v Dalmacijo. Jugoslovanski poslanci so dne 10. t. m. položili lep venec na krsto in naročili sv. mašo, h kateri so bili povabljeni tudi ministri. N. v m. p.!
Velika slovenska slavnost v Celju bode tudi letos. Celjski »Sokil« bode svojo lOletnico praznoval. Nemški listi že sedaj hujskajo. celjske fakinaže se ne boji nihče več.
Druga železniška zveza s Trstom.
Pregledovanje bohinjske črte do Gorice bode prvi teden prihodnjega meseca. V drugi polovici prihodnjega meseca bodo pregledali del čez Karavanke. Vsa proga bode pregledana koncem julija.
Novo ognjegasno društvo snujejo v Moravčah.
Protestantsko gibanje na Štajerskem. »Evangelische Kirchenzeitung« naznanja, da je v prvih štirih mesecih tekočega leča prestopilo k protestantizmu na Štajerskem 300 oseb, od teh jih je 150 v Gradcu.
Novo podzemsko jamo polno lepih kapnikov, so odkrili pod vasjo Roje, mej velikološko postajo in Čatežem.
Napad na učitelja. Neki Fr. Purič v Repentabru je hotel umoriti učitelja Fa-kina. Napal je učitelja, ko je šel na Tabor k maši iz skritega kraja s 15 cm dolgim stiletom ter ranil učitelja na dveh krajih, vendar ne smrtnonevarno. Hotel je učitelja tudi pobiti z velikim kamenjem, a učitelj mu je ušel v bližnjo vas Col. Hotel se je maščevati nad učiteljem, ker je kot občinski tajnik izročil njegovi ženi službeno knjižico, da je mogla proč od Puriča, ki je ž njo surovo ravnal.
Dva konja ukradli so nedavno cigani v Preserji. Tatov dosedaj še niso zasledili.
Jajce in ljubezen. Čemu je dobro kurje jajce, pove naslednja mična dogod-bica Elize Gildav, lepe hčerke nekega trgovca z jajci. Lansko leto o Veliki noči, ko je njen oče pošiljal jajca preko vse Amerike, je hčerka na jajce zapisala te-le besede: Lizzie Giulav, Fort Dodge Jovve. Pridi in poseti mojo ljubezen! Te besede je napisala s kemično tinto in oni, komur so veljale, je vedel, kako in kaj; kajti zaboj jajc, v katerem je bilo ono skrivnostno jajce, je potoval na Kubo in prišel v roke nekemu Schmidu, ki se je tudi takoj pismeno odzval na imenovani naslov. Resnica je, da se je vsled tega sporazum-ljenja po jajcu izvršila kmalu njiju poroka, in da je lepa Lizika šla k svojemu ženinu na Kubo.
Družina morilcev. Po tridnevni obravnavi je bil barvar Kohlmann v Pasztou obsojen radi roparskega umora k smrti na vešala. Pri umoru so mu pomagali žena in otroci. Žena je obsojena v dosmrtno ječo, sin na 15 let, hči pa na leta ječe.
Ubil radi para črevljev. Nedavno okoli 9. ure zvečer so ukradli trije dečki starinarju Schnecku na Dunaju par rujavih Črevljev. Starinarjev sin je zapazil tatice in stekel za njimi. Ti pa so ga zabodli z noži. Ranjenec je imel še toliko moči, da se je priplazil domov, kjer je umrl, ne da bi mogel povedati, kdo ga je zabodel.
Iz ljubosumnosti. Iz Neapolja poročajo: 201etna Filomena Ravenna je napadla 181etno Assunto Barone ter jo s kolcem pobila na tla. Na to je Ravenna napadla še njeno mater ter jo zabodla v ramo in hrbet. Mati se je zgrudila. Ranjena Assunta Barone pa je planila tedaj pokonci ter zabodla mater svoje nasprotnice do mrtvega, potem pa zbežala.
„Pouku*! vse, obdrži najboljše".
Vsakdo pozna ta pregovor, a kako redko se ravna po njem! Ker sicer bi ne bilo mogoče, da se tolikim družinam še nepoznane prednosti in vrline, katere daje kavi Kathreiner - Kneippova sladna kava, ako se jo primeša k navadni bobovi kavi. Izkušnja je dokazala v ne&tevilnih slučajih, da se more le na ta način pripravljati najboljša, najiz-vrstnejSa kava, ki ima izboren okus, in ki pripomore k zdravju. Nobena gospodinja naj se več ne obotavlja, ako Se ni poskusila te najcenejše in že v stotisočerih rodbinah udomačene kave; stori naj to na korist svoje gospodinjske blagajne in na korist svojih domačih.
Loterijske srečke.
Oradeo, 6. junija.        25,    2,  87,  30, 72.
Brno, 13. junija. Dunaj. 9. junija. Lino, 2. junija. Trat, 2. junija. Praga, 6. junija.
43, 62, 79, 8, 63.
61, 39, 59, 53, 70
53, 13, 43, 22, 66.
87, 88, 7, 78, 46.
25, 2, 87, 30, 72.
Tržne cene v Ljubljani
9. junija 1900.
	K	v		A'	v ,
PSenica, 100 kg	2H	40	Speh povojen, kgr. .	1	44i
Rež,        „ .	L6	—	Surovo maslo, „ . .	1	90
| Ječmen,   „ .	in	—	Jajce, jedno ....	—	a
Oves,       B .	L3	—	Mleko, liter ....	—	16;
Ajda,       „ . Proso, „	19	80	Goveje     meBO kgr.	1	28
	19	—	Telečje „	1	80
Koruza, „	17	—	Svinjsko     „ „	1	40
Krompir,	7	—	Koštrunovo ,, „	—	m
Leča,     lit. .	-	24		1	20
Grah,      „ .	—	24		—	40
Fižol       „ .	_	16	Seno, 100 kilo   . .	4	40
Maslo,    kgr..	B	—	Slama, „    „ .  . . Drva trda, klftr. . .	4	—
Mast,      „ .	1	40		7	—
Speh svež, „	1	86	„ mehka,   „   . .	—	—
Preklic!
Obžalujeva razžaljive besede, katero sva govorila o g. Josiplni Lavrenčlč, trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od nje prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdičevega mlina v Kranju.
Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičovi) moki, da je gipsova in železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bile te besede neresnične, in prosiva odpuščenja.
Anton in Antonija Strnad.
Kdor želi kupiti
vino za kosce
dobi istega 250 hektolitrov blizu Ljubljane.
Vpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda«.
Glavna slovenska
UiaiBiijita
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvancva hiša. v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4l/2°/0 od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih druStev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo
po 5°/«.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. it. 849.088. Telefon št. 135.
Preobleka :- -^^^^pravila;
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Bnsinaro
v Izubijani, Hilsarjeveulice št. 10.
pJSr Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TJŽfl
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska proga s poštnimi brzo* parobrodi via Inomost-Basel-Paris Nevv-York.
Cena vožnje v III. razredu iz Ba-sela v New-York stane 84 (štiriin-osemdeset) gld. s hrano in stanovanjem od Basela dalje prosto. Odhod iz Ba-sela vsak četrtek, iz Havra vsako so* boto zjutraj. Ta črta je najbolj pripravna-za Slovence iz Kranjske in Štajarske ter za Hrvate. Na parnikih je najboljša hrana in postrežba; potniki ni. razreda dobe dvakrat na dan vino prosto.
Rommel&Comp.Basel
V Ameriki smo v zvezi z „Glas Naroda", Fran Sakser, 109 Green-vvich Street New-York.
,Pri Dolencu'
Dolenjska cesta, Ljubljana.
Nova trgovina H. Fajdiga. „pri
Dolencu" na Dolenjski cesti v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo
i
ter
pristnega žganja
v steklenicah in sodčkih. Istotam kupujejo se
jajca in piščeta
po Ha|vi>,ji ceni.
Za prav obilen obisk priporočata s$
H. Fajdiga in R.Wallan(L
,Pri Dolencu'
Dolenjska cesta, Ljubljana.
es
B
■BBaa
B
O
"S
o a
»
e
M .-p ><ft^
' (O .-K, ^ J3
■g o *g •>
> ° ©  O TJ "g
"S  O * D. >
B
I
I
9
1
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek .N&rodne Tiskarne* v bjublj*1*1'