IlHRODni GOSPODAR
GLASILO ZHDRUŽnE ZVEZE V LJUBLJHOI.
>■

:a:

(Mani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za elane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-: ;	mezne številke 20 vin.
:: Telefon šteu. ZIB. ::
C. kr. poštne tiran. št. 64.846 Kr. oorsko „ „	,. 15.649
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. —
Sklep urejevanja !>. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
F
Vsebina:	Kratko navodilo, kako je v zadrugah voditi zapisnike. Revizijsko poročilo na občnem zboru. Važnost gnojenja
travnikov po suhih letinah. Stanje živine v slovenskih pokrajinah. Perutninarska razstava v Ljubljani. Zadružni pregled. Občni zbori.
Kratko navodilo, kako je pri zadrugah voditi zapisnike.
Pri mnogih naših zadrugah sp vodijo zapisniki bodisi o občnih zborih, bodisi o sejah načelstva in nadzorstva zelo pomanjkljivo in površno. Vzroka je včasih iskati v neznanju, včasih pa tudi v tem, da se mnogim zdi najboljše, če se vse napravi lepo „po domače“ brez tistih „nepotrebnih“ pisarij.
Ln vendar je neobhodno potrebno, da se vodijo o seji, o vsakem zborovanju, posvetovanju in sklepanju v zadružnih zadevah natančni zapisniki. Ako ni točnih in zanesljivih zapisnikov, se tekom časa marsikatera reč pozabi in potem trdi ta, da se je ukrenilo tako, drugi trdi zopet drugače, dokazati pa le ne more nihče, kaj se je prav za prav sklenilo, ker ni nič zapisanega.
V naslednjem podajeino glavne točke navodila, ki ga je za italijanske zadruge na deviškem napisal glavni tajnik njihove zadružne -'•veze, Pius Meyer. To pa zato, da bodo naše Zadruge uvidele, koliko važnost polagajo drugod pvi zadrugah na to, da so zapisniki v redu.
Naš zadružni zakon predpisuje izrečno, se morejo sklepi občnih zborov vpisati v
poseben zapisnik (knjigo), v katerega ima vpogled vsak zadružnik in upravna oblast. Ce naj bo ta zapisnik pravilen, mora obsegati vse važnejše stvari, ki so se vršile na občnem zboru, in sicer se mora vse zapisati tako, kakor se je resnično vršilo in da je dovolj jasno povedano. Zlasti velja seveda to za storjene sklepe in za volitve, pri katerih naj se navede tudi število in razmerje oddanih glasov.
Kar je tu povedano o zapisnikih o občnem zboru, to velja v polnem obsegu o sejah, obravnavah in sklepih načelstva in nadzorstva, o sejah računskih pregledovalcev in o sejali kakih posebnih odsekov. Voditi zapisnike je ena najvažnejših nalog zadružnih tajnikov, ki so poklicani, da poslujejo kot zapisnikarji že po svojem mestu, ki ga zavzemajo v zadrugi, pa. tudi vsled tega, ker navadno boljše poznajo pravila, zakonite predpise in želje zveze, kateri zadruga pripada in s katero morajo vedno občevati. V tej svoji lastnosti morejo tajniki zadrugi storiti mnogo dobrega, pa ji tudi povzročiti veliko škodo. Kajti le ua podlagi dobro sestavljenih zapisnikov more nadzorstvo, ta tako silno važna ustanova v zadrugi, kontrolirati poslovanje načelstva in ga prav ceniti. Le na
— :$4 —
podlagi dobrih zapisnikov morejo revizorji vsestransko pregledati finančni in morali eni razvoj zadruge in potem zadružnikom v revizijskem poročilu stanje zadruge v vsakem oziru tako podpisati, kakor to želi in predpisuje revizijski zakon v interesu posameznih zadružnikov, zadrug in zadružnega gibanja v obče.
Načelstvo zadruge je po zadružnem zakonu (§ 19) napram zadrugi obvezano, da se drži omejitev, ki so ustanovljene v pravilih in sklepih občnih zborov glede obsega njegovih pravic, zadrugo zastopati. Dalje ima načelstvo dolžnost skrbeti, da, se vodijo potrebne knjige in mora najkasneje v prvih šestih mesecih vsakega poslovnega leta objaviti računski zaključek pretekle poslovne dobe z bilanco vred (§ 22), potem ko jo je pravilno sestavilo in pregledalo. Bilanco mora načelstvo predložiti v odobritev nadzorstvu, kar mora biti iz na-čelstvenih zapisnikov vsak čas razvidno. Katera bilanca je bila pregledana in vzprejeta, komu se je poverilo knjigovodstvo, kakšna nagrada ali plača je bila odkazana knjigovodji, prodajalcu in drugim uslužbencem zadruge, kakšno blago kupiti in kje nakupiti je bilo ukrenjeno, kateri člani so bili sprejeti in kateri izključeni, opominjani ali sodnijsko toženi, komu in v kakem znesku so bila posojila dovoljena ali odpovedana, kakšne vsote in proti kakšni varnosti si je zadruga izposodila, kako so se izvršile odredbe revizorjeve in naloge zveze; vse to in še cela vrsta raznih drugih stvari) mora biti razvidno iz zapisnikov.
Zapisniki morajo biti sestavljeni tako, da je mogoče posamezne stvari poiskati brez težave in ne da bi bilo treba porabiti bogve koliko časa, predno bi se mogla kaka stvar zaslediti. Za vse te stvari, za vse svoje delo je načelstvo odgovorno zadružnikom. Ravno tako so po zakonu, pravilih in morebitnih poslovnih redih natančno opisane pravice, ki gredo nadzorstvu in občnemu zboru. Kako pa naj se prepričamo, ali so se te koristne in potrebne določbe izpolnjevale ali ne, na podlagi katerih podatkov
in aktov moremo odkriti in grajati napake, ki so jih storili zadružni organi, kako moremo pravočasno zaustaviti morda že začenjajoči so propad in rešiti, kar se še da rešiti če zapisnikov sploh ni ali če so pomanjkljivi, napačni ali celo naresnični? Kako bo razsodil sodnik, ako so k njemu zatečejo zadružniki v zadružnih zadevah in prepirih, če ni zapisnikov ali če se predlože zapisniki, ki so taki, kakor da bi se hotelo norce briti iz zdrave človeško pameti. Kakšne nesreče so se že pripetile, ker so se zapisniki p r o ti po s ta v n o pisali na posamezne liste, katere je načelstvo potem tako uporabljalo, kakor mu je bilo prav. Ko pride revizor, taki zapisniki lepo izginejo in revizor so ne more prepričati o zanikrnem položaju zadruge tako kakor predpisuje revizijski zakon. Brez števila je slučajev, ki svedočijo jasno kakor beli dan, kako velikega pomena je, da se v zadrugah zapisniki vodijo pravilno, da je mesto zapisnikarja prav resno mesto in da je neob-hodno potrebno poučiti se, kako je treba (lisa,ti uporabne zapisnike.
Zal, da je obče priznano dejstvo, da se pri premnogih zadrugah na deželi, pa tudi v mestih, vodijo zapisniki prepovršno. Dostikrat je temu krivo nepoznavanje zakonov, pravil in zadružnega gospodarstva, dostikrat je kriva tudi zla volja, brezbrižnost in lenoba, v največ slučajih pa to, da primanjkuje tajnikov z zadostno strokovno in splošno izobrazboe.
Zlasti na kmetih primanjkuje pogostokrat ljudij, ki bi po svoji šolski izobrazbi bili sposobni zavzemati mesto zadružnega tajnika. Zato je treba dostikrat delati z ljudmi, ki sicer prav umevajo zadružno delovanje, katerim pa žal za izvrševanje tajniških poslov primanjkuje potrebna šolska izobrazba, in takim je prav neprilično mučiti se s pisanjem, osobito ako nimajo čedne pisave in jim gre delo le počasi izpod rok. Zato pa se zmirom ponavljajo tožbe revizorjev, da zapisniki niso v redu. Odtod izvira potem v mnogih slučajih nered, ki vlada pri marsikateri zadrugi.
Seveda ne moremo zahtevati, da bi zadružni tajnik, ki je navadno že starejši človek, zopet pričel obiskovati šolo, da se priuči lepši pisavi in pravilnemu spisju. To pomanjkljivost morejo nekoliko odpraviti le poučni tečaji, kakršne prirejajo skoro vse zvezo. Seveda tudi kurzi ne pomagajo preko vseh težav. Izkušnje so namreč pokazale, da tudi udeležniki poučnih tečajev ne spisujejo vedno dobrih in porabnih zapisnikov. Zakaj? Ker tečaji trajajo premalo časa, da bi se mogla spisovanju zapisnikov obrniti večja pozornost in ker nimajo vsi udeležniki enako dobre šolske izobrazbe, tako da ne morejo pouku slediti z istim uspehom kakor drugi, ki so bolj podkovani.
Zato — pravi dalje pisatelj — se mi je zdelo potrebno izdati to kratko navodilo, kako je sestavljati zapisnike, katero naj bi služilo za vzgled zadružnim tajnikom, odbornikom in članom nadzorstva.
1.	Splošna navodila za sestavljanje zapisnikov.
Kakor zahtevamo od vsakega spisa, tako zahtevamo tudi od zadružnih zapisnikov, da morajo biti resnični in jasni.
Resnič n i. V seji obravnavane stvari, kakor sklepi, posebna mnenja, predlogi, številke itd. se morajo zabeležiti tako kakor se je vse to izvršilo. Protislovja dokazujejo, da je bil zapisnikar raztresen ali da mu manjka jasne sodbe o dotični stvari. Pretiravanje vzbuja sum, da se morda v resnici ni vse tako vršilo in se tudi ne strinja z namenom, ki ga ima zapisnik. Olepševalni dodatki, pretirani in prisiljeni okraski v izraževanju, ki se redko-kedaj strinjajo z dejstvi, ki se imajo zabeležiti dalje opisovanje v podobah, vse to naj se kratko malo opušča.
Jasni. Zapisniki morajo biti sestavljeni priprosto in neprisiljeno. Iz besedila naj bodo dejstva razvidna natančno in brez truda. Dolgi stavki, kakršni so žal v navadi v t. zv. uradnem slogu, temni in nedoločeni pojmi, uporabljanje Nepotrebnih ali celo neumestnih tujih besed
nenavadni izrazi in preobširno popisovanje so napake, ki motijo jasnost zapisnika. Da mora jezik, v katerem se zapisniki sestavljajo, biti lep, lahek in tekoč, to se ume samo ob sebi.
Ponavljamo: zapisnik bodi resničen in jasen!
2.	Posebna pravila za sestavljanje zapisnikov.
Primerno sestavljen zapisnik mora obsegati sledeče točke:
1.	Uvod ali naslov, v katerem je navedeno, na kakšno sejo se zapisnik nanaša (redni ali izredni občni zbor, seja načelstva, nadzorstva ali kakega odseka) dalje je navesti kraj, v katerem se je seja vršila in čas, ob katerem se je. pričela.
2.	Popoln dnevni red kakor je bil objavljen ali zadružnikom razposlan.
3.	Ime predsednika in število navzočih članov (pri zapisnikih o občnem zboru se poleg tega navede celotno število vseh zadružnikov).
d. Navede naj se, kdo je sejo otvoril in da se je konstatiralo, da je v smislu pravil bila pravilno sklicana.
5.	Kdo je bil imenovan za zapisnikarja, kilo je bil določen, da podpiše zapisnik (pri občnih zborih, navadno 2 zadružnika) in kdo za skrutatorja (navadno 2 zadružnika).
6.	Navede naj se, če so bili navzoči člani zadovoljni z določitvijo oseb, katerim so se poverili zgoraj pod 5) navedeni posli.
7.	Sklepanje o vsaki točki dnevnega reda, in sicer ločeno o vsaki posebej.
8.	Predlogi in kak je bil izid glasovanja o njih.
9.	Pri volitvah: imena izvoljencev po njih imenu, priimku, poklicu in bivališču kakor tudi njihova izjava, da volitev sprejmo.
10.	Sklepe seje.
11.	Sklep zapisnika in podpisi.
Ta navodila se nanašajo v prvi vrsti na zapisnike o občnih zborih. Uporabljajo pa se lahko — seveda z nekaterimi izpremembami — tudi za zapisnike o sejah načelstva, nadzorstva in morebitnih posebnih odsekov.
1’ri zapisnikih načelstva, nadzorstva in posebnih odsekov, odpadejo podatki o celokupnem številu zadružnikov, dalje imena onih, ki zapisnik podpišejo, imena skrutatorjev in izjave izvoljencev, da prevzeme določena jim mesta (zapisnikarja, sopodpisovalca in skruta-torja), kakor tudi izjave navzočih članov, da odobrujejo dotična imenovanja. L’ač pa se pri teh zapisnikih stavi nova zahteva, da se morajo namreč imenoma navesti vsi pri seji navzoči člani, ki imajo tudi zapisnik vsi podpisati. Dobro je tudi, da se navedejo imena onih članov, ki so od seje izostali, in se obenem navede, če so svojo odsotnost opravičili ali ne; ti podatki so namreč za revizorja in za nadzorstvo važni.
Zapisnikarja za manjše seje, t. j. za seje, katerih se udeležuje le malo oseb (načelstvo, nadzorstvo, posebni odseki), je umestno imenovati za določeno poslovno dobo. Kajti če zapisnik vodi vedno isti član, bodo zapisniki bolj enostavni in natančni. Da se morejo zapisniki natančno voditi, je treba dobro poznati pravila in zakonite določbe.
3.	Knjiga za zapisnike.
Fred vsem je treba, da se zapisniki vpisujejo v posebno knjigo. Ta knjiga imej dober, močen, črtan papir, ne bodi prevelika in mora biti vezana. Ce ima kakih 150 do 200 listov, to povsem zadostuje. Knjiga mora imeti strani zaznamovane s tekočimi številkami, ki so natisnjene z numerirnim strojem. Nepaginirane ali pomanjkljivo paginirane knjige so brez vrednosti in protipostavne. Isto velja tudi za zapisnike, ki so pisani na posamezne pole papirja, čeprav se morda hranijo v posebni mapi in se po gotovem času dado znabiti vezati.
Yse zapisnike vpisovati v eno samo knjigo, ni dovoljeno. Za zapisnike o občnih zborih, o sejah načelstva, nadzorstva in morebitnih posebnih odsekov se morajo voditi zapisniki ločeno in sc vpisovati v posebne knjige. V zapisnik o občnih zborih ima n. pr. vpogled vsak zadružnik in odposlanec upravne oblasti; če bi se ti zapisniki vodili v isti knjigi kakor za seje
načelstva., bi se lahko izdala kaka tajnost iz načelstvenih sej, ki morajo biti strogo tajne.
Slednjič je omeniti tudi, da naj sc pri vpisovanju ne uporablja tinta, ki se rada razmaže (zlasti ne kopirna tinta), dalje bodi na razpolago porabno pero in tudi pivnika naj no manjka. Da se pisanje posuši, poslužujejo se nekateri zelo primitivnih in smešnih sredstev; na zapisnik potresejo smodkin pepel, prah, stenski belež ali ga suše z gorečo smodko ali ga drže nad svetilko itd. Take razvado se pač lahko opustijo, ker se s tem vsa stvar nekako osmeši in izgubi tisto resnost, ki ji gre. To naj si osobito zapomnijo tajniki.
4.	Zunanja oblika zapisnikov.
Kakor vsak izobražen človek gleda, na to, da se v svojem občevanju s predstojniki, znanci in neznanci poslužejo dostojne in vljudne oblike in da že s svojo vnanjostjo in s svojim nastopom napravi dober utis, ravno tisto si; terja v še večji meri od vsakega, spisa, pisma in tudi zapisnika.
Kar zadeva zunanjo obliko, jo torij pri vsakem zapisniku zahtevati:
1.	čedno, čitljivo pisavo.
2.	dobro porazdelho spisanega na papirju, da. se posamezni sklepi kasneje lahko poiščejo.
3.	natančen red in snaga.
Da je zapisnik lepo spisan, to bi bilo seveda prav želeti, toda kaj tacega se ne more od vsakega zahtevati. More se pa zahtevati, da je spis čedno napravljen in da se lahko brez težave čita.
(Hede porazdelili' je pripomniti, da naj se vsak nov zapisnik prične pisati na novi strani knjige, sicer hi zapisniki ne bili pregledni. Tudi je prav, da se ob robu par centimetrov proti notranjščini knjige pusti praznih. Beseda zapisnik kot naslov vsakega novega zapisnika se napiši' zgoraj kake 4 centimetre od roba oddaljeno na sredi strani. Ko se napiše to, kar spada skupaj, naj se naslednji stavek z drugačno vsebino ne prične pisati takoj ob začetku nove vrstice, ampak nekoliko bolj proti
«redi, tako da jo vsak nov odstavek takoj na prvi pogled razviden.
Konec vsakega zapisnika, se glasi: Prebrano, sklenjeno in podpisano, na kar sledi datum, pod datumom pa podpisi.
Zaradi reda je priporočljivo, da zapisnikar že naprej označi, kje se imajo podpisati posamezniki. Tako se n. pr. na zapisniku o občnem zboru zapiše:
Zapisnikar:	Predsednik:
Sopodpisnika:
Pri bolj priprostih zapisnikih, t. j. pri takih, kjer morajo zapisnik podpisati vsi navzoči, je dobro siliti na to, da se podpišejo drug pod drugim in ne drug poleg drugega. Tudi to se priporoča zaradi lažjega pregleda.
Pripomniti je tudi, da st' morajo podpisi oskrbeti takoj, ko je zapisnik spisan. Ni dovoljeno, da bi se podpisi iskali okoli članov šele pozneje.
5.	Navodilo zapisnikarju.
Zapisnikar je v zadrugi zaupna oseba. Kot tak je dolžan, da nasproti neprizadetim najstrožje varuje uradno tajnost. Molčeč, resničen in natančen, to bi moralo biti geslo zapisnikarjevo.
Zapisnikar je odgovoren, da se obravnave in sklopi resnično, lahkoumljivo in pregledno vpišejo v knjigo za zapisnike in sicer pri seji sami. Po seji to izvršiti ni dovoljeno, ker hi bili taki zapisniki brez vrednosti.
O sejah načelstva in nadzorstva ali posebnih odsekov sestavljeni zapisnik naj st1 oh sklepu seje na glas prebere, na kar naj ga podpišejo vsi navzoči, ki so st' seje udeležili.
Ob pričetku prihodnje seje naj st' zapisnik zopet na glas prebere, tla se udeležniki spomnijo prejšnjih obravnav, in da tudi oni, ki morda pri prejšnji seji niso bili navzoči, zvedo, o čem se .je posvetovalo in sklepalo. Zato naj se prva točka dnevnega reda vedno glasi: čitanje za-
pisnika o zadnji seji. Da bi st' pri prihodnji seji zapisnik še enkrat odobril, seveda ni potreba, ker se jo bilo to že pri prejšnji seji zgodilo.
Ob koncu dodajemo še dve točki iz kazenskih določil zadružnega in revizijskega zakona.
v
Zadružni zakon določa v § 89: „Člani načelstva in nadzorstva, dalje likvidatorji in drugi pooblaščenci zadruge, ki v zapisnikih o občnih zborih, v računskih zaključkih, bilancah in poslovnih poročilih, v imeniku zadružnikov (§ 14) kakor tudi v izvestjih, odrejenih v § 35, napravijo ali potrdijo vedoma napačne podatke, so krivi pregreška, če niso po splošnem ka,-zenskem zakoniku podvrženi strožjemu postopanju, in jih je kaznovati z zaporom do treh mesecev.“
Revizijski zakon pa pravi v § 11: „Neizpolnjevanje v §§ 6 in 8 obseženih predpisov naj v § 2, odstavek 2, določene oblasti kaznujejo z denarnimi globami od 20 do 200 kron.“
Revizijsko poročilo na občnem zboru.
Revizijski zakon zahteva v § 8, da se mora sklepanje o revizijskem poročilu postaviti na dnevni red prihodnjega občnega zbora in da se mora ob tej priliki dobesedno prebrati. Prestopek proti temu zakonitemu predpisu se kaznuje z globo od 20 do 200 kron. Zakaj zakon to zahteva? Zato ker imajo zadružniki z ozirom na svoje jamstvo za zadrugine obveznosti pravico vedeti, kako se v zadrugi gospodari, dobro ali slabo. Da se morejo o tem poučiti, zahteva torej zakon, da se jim na občnem zboru doslovno prečita poročilo o reviziji, katero je izvršil zadrugi ne pripadajoč in od nje neodvisen revizor.
Za zadružnike je torej stvar zelo važna, zlasti če nadzorstvo ne izvršuje nad načelstvom kontrole tako kakor bi moralo. Na drugi strani pa načelstvu dostikrat ni ljubo, da bi se v revizijskem poročila omenjene napake obrav-
— 38 —
navale na občnem zboru, in bi tako člani zvedeli, da ni vse v redu. Zato se skuša načelstvo večkrat izogniti čitanju revizijskega poročila s tem, da ga „pozabi“ (seveda nalašč) djati na dnevni red. Drugje zopet so nekoliko bolj zviti, pa dado sicer revizijsko poročilo čitati, toda le deloma. Katera mesta se zamolčijo, ni težko uganiti. Tako olepšano in „izpopolnjeno“ revizijsko poročilo vzame občni zbor na znanje in člani gredo domov v prepričanju, da je pri zadrugi vse v najboljšem redu.
Tako je pri zanikarnih zadrugah, katerih načelstvo vpošteva znano prislovico, da resnica oči kolje.
Pri zadrugah, kjer vlada red, postavijo revizijsko poročilo pravilno na dnevni red in se na občnem zboru tvuli pravilno prebere. Načelstvo nima pri taki zadrugi ničesar skrivati, zato poskrbi, da zvedo zadružniki natančno, kak je bil uspeh revizije, kak član nadzorstva pa poda o tem svoje mnenje.
Prav priporočljivo je, da se izbere izmed navzočih članov kdo, ki ne pripada ne načelstvu ne nadzorstvu, da prebere revizijsko poročilo. S tem se ogne načelstvo morebitni skrivni sumnji, da se je v revizijskem poročilu izpustilo kako mesto, ki bi činiteljem zadruge utegnilo biti neljubo.
Opozoriti moramo tudi še na zakoniti predpis, da se mora nadzorstvo izjaviti o uspehu revizije. Pri tem naj se občnemu zboru tudi poroča, kako stališče sta zavzela načelstvo in nadzorstvo napram revizijskemu poročilu in kako so se skušali morebitni nedostatki odpraviti.
Važnost gnojenja travnikov po suhih letinah.
Poljedelstvo se je vsled napredka raznih znanosti tako izpopolnilo, da more delovanje narave podpirati, zemljo rodovitnejšo napraviti kdor je sama po sebi, in rastline tako vzgajati, da rode žlahtnejši sad kakor so ga nekdaj rodile. Pri tem je vedno paziti na to, da vsled
želje za čim večjim pridelkom, ne trpi njegova kakovost, ali bolj razumljivo povedano, gledati moramo na to, da pridelamo mnogo in dobro. Kadarkoli se je pridelalo velike množine kake stvari na račun njene kakovosti, vedno smo doživili razočaranje. Poleg škode sama na sebi se je namreč pojavilo tudi nezaupanje v to ali ono novotarijo. To nezaupanje je vzrok, da se dvomi o izbornosti mnogih novih naprav. Tako se obdelovanju s pomočjo strojev predbaciva netočnost, krmljenju z močnimi krmili se podtika produciranje nezdravega mesa in vsled umetnih gnojil, pravijo, da se pridela manjvredne pridelke.
Kar se zadnje stvari tiče, je res nekaj resnice na njej. Tam namreč, kjer se enostransko gnoji, tudi pridelek ne more biti popolnoma zadovoljiv in je sploh še dobro, da se pokaže kak uspeh. Je pa še zelo veliko ljudij, ki tako delajo in se ravnajo po načela „boljše nekaj kakor nič“. Pravemu smotrenemu gnojenju z vsemi onimi snovmi, ki jih razstline potrebujejo, se pa kaj takega ne more nikdar predbacivati. Nasprotno, s polnim gnojenjem v obliki umetnih gnojil je mogoče izjednačiti nedostatke, ki bi sicer imeli vsled abnormalnih vremeuskih razmer dolgotrajno in občutno škodo za posledno.
Pri vprašanju o gnojenju je torej tudi treba upoštevati kvalitativni ali kakovostni izpad pridelkov. To velja sedaj posebno glede gnojenja travnikov.
Skoda, povzročena vsled suše v zadnjem poletju in škodljive posledice suhe jeseni se ne bodo dale kar tako odpraviti. Precej go* tovo je, da tudi prva košnja letos ne bo nie posebnega prinesla, ker so bili travniki od vročine preteklega poletja preveč požgani. Stan kmetovalci vedo to iz svoje skušnje, vsak drug1 pa mora priti k istemu zaključku vsled naslednjih razlogov: Vsled razsušenja zemlje trp1' bakterijske rastlinice v zemlji, ki pomagaj0 rastlini vsesati redilne snovi. Razim tega mnog0 rastlin pogine, ker so jim korenine popolnem0 požgane. Rastline ne poginejo tornj samo vsk'd


mraza, nego tudi zbog prevelikega pomanjkanja moči in vsiecl vročine. Ostale rastline, ki dočakajo zimo so zanikrne in se morajo prihodnjo leto zopet okrepiti. Uničene rastline je treba nadomestiti s tem, da se vsejejo trave in detelje. Da pa to novo setev ne zamori mnogo hitreje rastoči plevel, je treba skrbeti za zadostno hrano.
Tudi zaloga redilnih snovij je vsled suše trpela. Obstoječi kapital redilnih snovij ni bilo mogoče tako izločiti kakor v mokrih in toplih poletjih in vsled tega je tudi obstoječa zaloga redilnih snovi manjša kakor v gorkih letih.
Toda tudi posejana umetna gnojila niso mogla uspešno delovati, ako niso bila že vsled zimske vlage razstopljcna. To dokazuje cela vrsta poskusov gnojenja z umetnimi gnojili na travnikih, ki so jih izvršila razna preizkuševa-lišča za gnojenje, kmetijske šole in posamezni naprednejši kmetovalci. Ti poskusi kažejo jasno, da je na travnikih, ki so bili pognojeni v jeseni, uspeh mnogo večji kakor na travnikih, ki so bili šele pomladi gnojeni. Zimska vlaga je torej važen faktor za učinkovanje umetnega gnojila; radi tega je treba posipati, kakor hitro nastane vlažno vreme. Na ta način lahko porabijo zopet prebujene rastline in one, ki so vznikle iz novo vsejanega semena, zgodnji pomladanski čas za to, da sprejemajo lahko raz-toplivo hrano, ki jim je na razpolago.
Pravilno gnojenje pa ne vpliva samo v tem smislu, da se zviša množina pridelka. Tudi na kakovost sena je upliva umno dovajanje redilnih snovi.
Iz skušnje vemo, da daje seno iz suhih let slabo krmo. Vzrok temu morda ni pomanjkanje beljakovin. Njihova množina je ravno tolika kakor drugikrat. Nasprotno pa nima tako seno dovolj mineralnih (rudninskih) snovi, po-4 sebno mu manjka apna in fosforja, tako da moramo takega sena več pokrmiti, ako hočemo doseči isti uspeh. Vzrok, zakaj ima tako seno malo mineralnih snovi, hočemo na kratko pojasniti. Rudninske snovi dobiva rastlina iz zemlje. V suhih letih se kemične izpremembe vrše mnogo
bolj počasi radi pomanjkanja vode, razkrojijo se le majhne množim! hranilnih snovi, ki se nahajajo v zemlji, in rastlina potem ostane revna. Nekaj drugačnega pa vidimo v gorkih, vlažnih letih, ko imajo rastline zadosti hrane; takrat rastline bujno rastejo in dobro uspevajo.
Obe ti dejstvi sta tudi znanstveno dokazani.
Ako je pomanjkanje mineralnih snovi pri rastlinah že samo na sebi nekaj nenormalnega, tedaj ima to tudi za živinorejca slabe posledice. Med mineralnimi snovmi sta zanj posebne važnosti fosforova kislina in apno. Iz teh dveh snovi so namreč deloma sestavljene kosti, koža, mozeg in živčevje. Pomanjkanje apna in fos-forove kisline v krmi je vzroh raznih kostnih bolezni, ki nastanejo vsled tega, ker kosti v mladosti ne dobe zadostne trdote ali pa isto v starosti zopet zgube. Ker nimajo kosti dovolj rudninskih sestavin v sebi, so lažje, vsebuj (j o komaj polovied ali 2/;s navadne vsebine apna in fosforove kisline; nasproti so pa bolj vodene in vsled tega manj trpežne.
Tako se pri bolezni, ki se imenuje kostna mehkoba ali rahitis, kosti le deloma strdijo. To se opaža posebno pri prašičih. Kosti so vsled tega skrivi, posebno v sklepih, tudi hrbtenica se upogne, na sklepih se pokažejo izrastki, živina izgubi prezgodaj zobe itd. Pojav, ki ga marsikateri živinorejec dobro pozna in ki obstoji v tem, da živina nerodno in kruljavo hodi,
v
je tudi pripisati temu vzroku. Ce nimajo te bolezni smatnega izida, ostanejo kot posledica vendar večinoma stalne nabrekline sklepov.
Nadaljna posledica krmljenja s krmo, ki no vsebuje zadosti apna in fosforove kisline, je hrbtkost kosti. To sc pojavlja posebno pri brejih in molznih kravah in sicer vsled tega, ker se apno kosti, ki so bile že trde, porabi za tvorbo mleka in živinčeta, ki se nahaja v materinem telesu. Znamenja, ki nam kažejo, da se godi ta izprememba s kostmi, so: živina nekako ohromi, težko vstaja, obenem s tem se pa pri njej opaža tudi želja, da bi lizala in grizla zid, jasli in druge predmete. Taka
živina hujša, jo bode kosti in pri najmanjšem povodu se tudi lomijo.
(’asniki so poročila, da so se take bolezni posebno širile v suhih letih 1909 in 1904 med /,ivino. Te vrste bolezni so se pričele po zimi in na spomlad, so slučaji postali vedno številnejše. Verjetno je, da se kaj sličnega pojavi tudi letošnjo zimo, ki sledi grozni suši lanskega poletja.
Da se izognemo takih nesreč ali jih vsaj kolikor mogoče omejimo, je treba kaj ukreniti. Kot navaden pripomoček zoper to se priporoča fosfbrokislo apno, klajno apno itd. Te stvari naj se krmi primešajo in živini pokladajo. Klajno apno je v stanu pomanjkanje apna v krmi vsaj deloma nadomestiti. Nasprotno pa ni še rešeno vprašanje, ali more živalski organizem rudninsko fosforovo kislino prebaviti ali ne. Zdi se, da more prebati le organsko fosforovo kislino, ki se nahaja v zvezi z rastlinami, mlekom, jajci in takozvanimi lecitini.
Ako moramo žez zimo živino krmiti s klajo, ki ji manjka apnenega fosfata, tedaj je dobro, da taki krmi pridevamo otrobe, ostanke slada in tropine; naj si že bodo od olja ali od piva. Vsa ta krmila vsebujejo mnogo fos-forove kisline.
Kaven tega je pa treba gledati na to, da bode seno letošnje košnje imelo zadosti apnenih snovi v sebi, da se živina slabih kosti zopet popravi. To se pa doseže z gnojenjem z umetnimi gnojili. Na dve stvari je treba torej paziti po takem letu kakor je bilo lansko: I. na temlenje in 2. na gnojenje.
Številke dokazujejo, da gnojenje zelo pomnoži vsebino fosforovo kisline. Kri opetovauem gnojenju z lahho raztopljivo fosforovo kislino je mogoče rastline tako dvigniti, da tvorijo posebno razkošno krmo. Taka krma je izvrstno sredstvo v dosego trdnega okostja in mleka, ki vsebuje zadosti fosforovo kisline. Razume se, da morajo biti tudi teleta, ki sesajo tako mleko, čvrsta in močna. Živinorejci, ki svoje travnike gnuje vedno s kalijem in fosforovo kislino, morejo povedati, kako se zunanja po-
doba in teža njihove živine, v hratkem času popravi.
Seveda je mogoče, da posebno suho vreme tudi tu prinese razočaranja. Gnojila ostanejo se namreč v zemlji ne razkroje in učinek izostane. V takih slučajih pa stroški, ki smo jih imeli z gnojenjem, niso zavrženi. To dokazujejo uspehi poizkusov, ki jih je napravilo preiskuševališče za gnojenje nemške sekcije, češkega deželnega kulturnega sveta. Ti poizkusi niso prvo leto radi poznega posojanja posebno dobro izpladli. Toda gnojilo je ostalo v zemlji, pri drugi košnji se je uspeh že pokazal in šele naslednje leto je bila košnja posebno obilna.
Ako hočemo imetih uspeh že pri prvi košnji, treba je umetno gnojilo že pozimi posuti. V suhi jeseni se lahko branajo tudi travniki, ki so drugače mehki, da se odstrani trnje in mah. Posebno pa je treba priporočati, naj se umetna gnojila posujejo samo na pobranane travnike. Na ta način je namreč mogoče pospešiti razkrajanje umetnega gnojila ne glede na to, da se z brananjem zemlja odpre in se koreninam rastlin dovaja oživljajoči zrak.
Pod umetnim gnojilom se tudi tu ne razume samo fosfat. Vedno namreč spadata na travnike istodobno dve redilni snovi, fosforovo kislina in kalij. Ta dvojna gnojitev v obliki tomaževe žlindre in kajnita da naj večji donost in tako seno ima v sebi največ rudninskih snovi.
Najboljša gnojitev za gnojenje travnikov s fosforovo kislino je, kakor skušnja uči, torna,ževa žlindra. To pa radi tega, ker je lahko razstopljiva in se radi tega ni bati, da bi se izprala. Tudi vsebuje do 5 apna, to zadostuje tudi za travnike, ki so sami na sebi revni na apna. Pri drugih fosfatih je predpogoj za njihov uspeh, da so tla bogata apna ali da se z njim na kak drug način pognoji.
Kot kalijevo gnojilo je na vseh travnikih, ki se ne namakajo, najboljši kajnit že radi tega, ker zatre mali.
41
Uporaba umetnih gnojil jo seveda združena s stroški. Toda treba je vedeti, da se ti stroški poravnajo precej hitro v primeri z drugimi izdatki v gospodarstvu. Da se obresto-vanje hitro doseže, k temu pomaga zimska mokrota.
Te vrstice naj tudi opomnijo kmetovalce na njihovo kreditno zmožnost pri kmečkih posojilnicah. Porabiti denar za to, da zviša pridelek, in lahkomiselno zadolževanje, nego previdnost, ki se sme imenovati pametna naložba kapitala z dobrim obres to vanjem. Kdor samo tarna nad lansko slabo letino in ne skrbi za bodočnost, ta se podaja v veliko nevarnost, da tudi letos kaj sličnega doživi. Kdor pa modro gleda v bodočnost in stori, kar je v njegovi moči, ta bode dodobra popravil škodo, ki je bila neizogibna, in bo ušel posledicam lanske suše.
Stanje živine v slovenskih pokrajinah 1. 1910.
V decembru lanskega leta smo priobčili obširno štatistiko o uspehih štetja živine in so se dotični podatki nanašali na posamezne dežele v naši državi.
Tabela, ki je objavljena na strani 42 in 43, pa nam kaže razvoj živinoreje po onih okrajnih glavarstvih, kjer prebiva slovensko kmečko ljudstvo; nanaša se na stanje goveje živine, prašičev in ovac v 1. 1910 in 1900 primer-jaje obenem, za koliko se je število po posa-meznili okrajnih glavarstvih znižalo, oziroma zvišalo.
Perutninarska razstava v Ljubljani.
Po uspeli razstavi v Kandiji si' je odbor perutninarske zadruge odločil prirediti veliko razstavo v Ljubljani 30. in 31. marca ter 1. aprila. To pa vsled tega, ker imajo na soboto priliko obiskati naši vnanji kmetje, na nedeljo pa meščani, v pondeljek pa ima največ duhovnikov priliko, da si razstavo ogledajo.
Razstava obeta biti precej obsežna, ker jo priglašenih že 90 skupin in sicer: kokoši, race, gosi in kunci.
Kak pomen imajo razstave?
Razstave so poučne za strokovnjake, to je za one faktorje, ki delujejo v prospeh te ali one panoge živinoreje, poučne pa še bolj za našo živinorejce.
Naloga strokovnjakov je, da potom razstave proučujejo naše kranjsko perutninarstvo, v kakem stanju se nahaja, kaj je dobrega in koliko smo napredovali na tem polju. Strokovnjak vidi takoj dobre produkte domače grude, ki naj se ohranijo in zboljšujejo, presoja pa tudi čistokrvne pasme, v koliko ugajajo našim razmeram in našemu podnebju.
Omenim naj, da si je nadela zadruga nalogo, podpirati in pospeševati le koristne pasme, nikakor pa ne raznih športnih in drugih eksotov, ki so tu in tam vpeljani, a nimajo prav nobenega pomena za. našega kmetovalca. Zato bo dobro došla naša domača kokoš, pristni in tipični produkt naše Kranjske. Nahaja .se še tu in tam v deželi. Večinoma je pa križana že tolikokrat in na tako brezsmotrene načine, da niti strokovnjak ne more določiti izvira in vrednosti z ozirom na dobičkonosnost.
Se poučnejša pa. je razstava za živinorejca.
Njemu je znano pleme v domači vasi ali bližnji okolici. Četudi tu in tam vidi kako drugo pleme, se ne zainteresuje zanj sam, da bi se poučil o njem, ker ga nihče ne opozori. Razstava ima pa ravno ta namen, da pokaže ljudstvu, kaj imajo drugje, da primerja svojo perutnino z ono iz drugih krajev, da se mu nudi priložnost. poučiti se o plodovitosti raznih plemen pri predavanju, ki se bo v tp svrho vršilo povodom razstave. Spoznal bo jajčarice in mesna plemena, odločil se potem za. perutnino, ki ugaja njemu in njegovim razmeram.
Razstava pa bo bodrila naše gospodinje k povzdigi perutninarstva, da je izboljša, dvigni' in poplemeni. Recimo naravnost, da tiči v vsakem živinorejcu precejšen del častiželjnosti, ki je

goveje živine
__ 42 —
3 H
I |2
I .= i
+-
>
® ii
ti
2 «
's-š-
o I

O
r-H
o
o
o
k
<&
>o
>co
cž
I
Ph
22
12 -e
•sir °§
+2
I1
tli!
o
t-H
at
11
«2 S O O ’-i
.55 I
Sg
+2
tl
!|
'E-š-
» o

O
T—(
at
o
o
at
_r ^
-5 o
<x>
11
»o
CN
Oi
oo
CN
CN
cb
co
co
o
O)
CN
lO
cb
co
co
oo
co
at
co
oo
o
co
CO
o
b
CM
h-
a>
oo
cp ct
ib ^
CN ^
at
o
co
co
att^-iot^inioo^comcNO Tfio^ooatatcoati^-cN^ at^roo^t-—* — a, co^--oio CN —CN ^ CN	lO ^	’
O
00
at
cb
CO co at O 00 CN
co — — 00 co 00
lO CO	CN
CN at CN 00 lO CN CO CO CN	^ ib
cpt^-coipcpcN^-cocpoatio öcN^rcNbibcN^btbbö T-ft— CO^ft^-COOtO co CO lO lO
-f
_l—)_	_)—(_	-j- . I - -j-
r^icN'-ot^ooviooaif^ — n
CSrfOOOOiOt^OOlOCMO^tp^r
co'taiioiHiri'tiooiiO't
+ -1—+ i' H - + + "i—i—h t
cNOtiocomooiO’— atcN^ r-incot^co^mt^oooo h- CN CN 00	— CO T-.	r-- CN r-- rt
ibcNCNb^fcNOtr-^bib
at oo o oo rt co m co »n
co 00 CN CN CO 00 co CN 00 r^ CN
rt
CO
' Ö 00 'rt O m 00 co rt at ’—i GO
oöt^cboöcöcb^bbatco
rtOCipOOr^ipt^-t^HipOt^lO
atör^bibibatoo^^tcNÖo
o
t—
CN
CN
CN CN
co co co IO
co
o
i— r—' r—1 CN CO r—I
O
CN
at
cb
m
oo
co
oo co
t-- rt
m co cb
atOOCOrtatrtCOiOrtr—«
CN	r-H	rt	at	co	co
oo oo	o t—	oo at	io	o	at	r-
OOOCNt^OOatt^CNCN r— CNCNCNCN^^r— CN
O
oo
at
o
CO CO — rt* r- co co co co rt rt at
CN CN CN
CO OJ
co at co co
d —*
CO CN
m
m
at
ö
CN
O
at
-rt*
cb
CN
CN
CO
d
CN
at
at
r-H CN CN
T**
r-
co
io
at
5
CN
at
CN
co
00
co
rt
CO
rt
CO
d
co
+
o
o
co
r-
CO
co
00
o
co
d
CN
co
00
cb
CN
t^-
at
d
CN
CN
at
co
oo
cb
m
CN
CO CN rt
r- CN rt* CO r-H rt*
co r^- CN
00 rt* at CN rt co O CN 00
00
O rt at co in oo
d
o
at
in
CN
at
oo
m
at
o at CN CN cb 6o
m r- co
co co m at co rt* h- m o rt* rt rt
+ i—1 ■
n n m — co t— O co 05
ö ai
o o o CN co co CN —;	05
05 CO IO
lO
• • • 0 — ^0
■++ I
r— t—
rt co at rt 00
+ + I
CN 'Cf -cf 00 CN
co co n; io od —•
m co
05 CN CN 00 io CN
CÖ	CN
o
C/5 •r—»
C
CÖ
I
3
p
j5
•!^ o
111 Ph ^
J
-Ž
JO
1
1’ t #
Ui h-? J
o
I f
a o
o
m
CJ 2 o >
.. o
3
o
g
>0
•*
P-
p
:n
d
M
o at oo
CN r-H 00
co co —*
I I I
m co co
Ot r-H cm h- CO CN
cb ^*
oo o m
t"-	—	t—
o co at
od CN
h- CO — CO CN O 00	—	CN
r-' rt r«;
m at h-
*^t in bi
rt CN r—
CN 00 m CO CO CO at m co
b CN t>
+
m at co o co d h- co at
r-^ CN rt
m — co
CO r-H CO O tj-
t^- oo m b at co m
CN tj- 0°
rt r-H b-
m
CM
o
CN
t- t—
at at
b d
rt* r-H
CN
^t
at
r-’
rt*
m
rt
cb
rt
CN
00
d
rt
m
h-
CN
rf
rt
O
C/t
Ih
<D
'č?
II
U Ph
d
M
>
d 2
sS ^	^
o ZJ
•	• —	• rH
^ -a5 2 “ o .a* O W J
43
CO t-~ CN IO
o oo
p
o oo
oi oo
oo to
t'- a>
oo co
05 CM
00 co
m cm
-'t CM
Ć35 lO 05
IO 't U0
m oo cm >o
CO 00 05 t^;
21 I 1
+ H- + +
CM 05 to 05
to m ■o' 05
P
o o
'U- 00
05 m
d 05
o o ’S
13 o
le dober moment, da se zamore vplivati nanje z lepimi razstavljenimi živalmi. Ravno to čuvstvovanje hoče razstava razbliniti v velik oj>'enj, ki naj vzbuja v naših ljudeh medsebojno tekmovanje na eni strani, iskanje in teženje večjega dobička na drugi strani.
Za perutninarstvo v širšem smislu se do-danes še nihče ni brigal na Kranjskem. To je prva razstava, ki se priredi v središču dežele, v Ljubljani.
Ravno tako se bode pričela razvijati reja kuncev. Te živali so silno plodovite in dona-šajo lepih dohodkov. Ker je ob sedanji draginji meso pri revnejših slojih redka jed, si /. rejo kuncev lahko in brez posebnega truda pripravimo dobro in tečno meso za svojo družino. Tudi več skupin kuncev je priglašenih za razstavo, med njimi posebno lepo belgijsko pleme.
Marsikdo bi si želel dobiti kako pitone, vpeljati si kunce, a komu je znano, kje jih dobi? Razstava nas bo o tem poučila.
Marsikdo bi si omislil race, kunce, ali premenil pleme, dobil tujega plemenjaka, a kje naj išče? Drugje izhajajo listi za perutninarstvo, kjer lahko čitajo razne ponudbe itd. Slovenci pa takega lista, še nimamo. Y tujini kupovati, drago vožnjo plačevati, to stane denar. Cenejše in boljše večkrat dobimo doma. Na razstavi st1 bomo spoznali in poučili o tem.
Zupan.
Zadružni pregled.
Stanje kmetijskega zadružništva v Srbiji leta 1910. V poslovnem letu 1910 bilo je v Srbiji 907 kmetijskih zadrug s skupno ;!M.94.‘! elani. Oti teli jih je bilo včlanjenih pri deželni zvezi t>4.‘». Večina njih (615) seje bavila z dovoljevanjem kredita, dalje je bilo 52 konsmnnih društev, 45 pomožnih zadrug, 12 mlekarskih in 5 vinarskih zadrug.
Denarni promet vseh zadrug je v poslovnem letu znašal 11,124.190 dinarjev in sicer 5,569.161 dinarjev dohodkov in 5,555.028 dinarjev izdatkov. Koncem leta so znašale hranilne vloge pri vseh zadrugah 1,406.561 dinarjev. Vloženo je bilo 274.987
dinarjev, dvignjeno pa 267.199 dinarjev. Skupno premoženje je znašalo 2,440.799 dinarjev.
Deželna zveza je razpolagala z vplačanim kapitalom, kije znašal 174.751 dinarjev in je dobila do konca poslovnega leta na temelju zakonitih določi) 1,510.6 löDb dinarjev državnih posojil. Deželna zveza jc podelila v poslovnem letu posameznim zadrugam v svrho nabave poljedelskega orodja, plemenske živine itd. 420.261 dinarjev; vrnjenih je bilo 320.981 dinarjev, tako da so neplačani dolgovi znašali še 646.952 dinarjev. Zadrugam dano posojilo se je porabilo: za nakup vozne in plemensko živine (199.597 dinarjev), za nakup poljedelskega orodja (62.241 dinarjev), za nakup semen (26.100 dinarjev), za zgradbe (24.155 dinarjev) itd.
Deželna zveza je koncem poslovnega leta imela premoženja 3,465.723 dinarjev.
Poljedelski minister je deželni zvezi zopet naklonil podporo v znesku 50.000 dinarjev, kiji je bila prejšnje leto odvzeta in na njegovo posredovanje se je carina na uvoz plugov za polovico zni žala. Radi dovolitve poštne prostosti za pakete, za kar je deželna zveza prosila, sc vrše še pogajanja.
V	poslanskih krogih sprožena misel, naj država podari zvezi poslopje, v katerem se je dosedaj vršilo zasedanje skupščine in ki hi služilo zvezi za uradne prostore, je bila pred kratkim ugodno rešena.
14. deželna skupščina kmetijskih zadrug je med drugim sklenila zahtevati, da se ustanovi na belgrajskem vseučilišču poljedelski oddelek in da sc nekatere reke v najkrajšem času regulirajo.
Deželna zveza je v poslovnem letu priredila po en tečaj za mlekarstvo in kletarstvo, ki sta bila obiskana od zastopnikov omenjenih vrst zadrug. Dalje je deželna zveza nadaljevala izdajanje dobro urejenega in poučnega glasila „Zadrugar“; izdajala jc tudi običajni zadružni koledar. Glede načina urejevanja in vsebine zgoraj omenjenega organa in glede poljedelskih koledarjev se je deželna zveza domenila s kmetijsko družbo, ki tudi tozadevne tiskovine izdaja, da prevzame teoretični del, pouk in navodila glasilo kmetijske družbe „Težak“, medtem ko koledar skupno izdajata.
Srbsko zadružništvo v Rosni in Hercegovini. Prva srbska kmetijska zadruga v Rosni in Hercegovini je bila osnovana 1. 1907 v Strpcih.
V	tej zadrugi je bilo tedaj 11 članov, a sedaj jih šteje že nad 100. Od leta 1907 do danes je bilo ustanovljenih preko 100 srbskih kmetijskih zadrug, ki so si letos osnovale svojo lastno zvezo.
KiiM’tij.skeifa društva v Rečici ob Savinji,
reK. zatlr. z om. zav.
ki se vrši v nedeljo dne 'ii>. febrnarja 1912 ob I!. uri popoldne v gostilni g. I. Štiglic, p. d. Čujež v Heeici. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
:i. Odobritev računskega zaključka zn leto 1911.
■t. Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva, ti. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Laporju,
reg. zadr. z neom. zavezo
ki se'bo vršil dne 25. februarja 1912 ob ib uri popoldne v uradnici Posojilnice v Laporju.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva, ib Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1911.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji, ti. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ni' glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hrniiilnicc in posojilnice v Kamniku,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se ho vršil v nedeljo dne IS. februarja 1912 ob '/«IL uri dopoldne v uradnih prostorih na Šutni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva :S. Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva, tl. Volitev nadzorstva.
7.	Sklepanje o čistem dobičku v smislu t; 11. z. pravil
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
kjutlskc lirauilnicc in posojilnice v .Mirnipcči.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
ti. Slučajnosti.	Načelstvo.
Hranilnice in posojilnice v Hajdini pri Ptuju,
registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. februarja 1912 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
D n ev ni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje in odobrenje računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji, tj. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši st: pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Sirarskc zadruge na Selu pri Bledu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 25. februarja 1912 ob pol 10. uri dopoldne v hiši št. 13. na Selu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Premenba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na rodni občni zbor
Kmetijskega društva v Metliki,
reg. zadr. z om. zavezo,
ki se bo vršil dne 3. marca 1912 ob 9. uri dopoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Metliki.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
(J. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor oh navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasnije na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šent-Jerneji na Dolenjskem,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki bo v nedeljo dne 25. februarja 1912 oh 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1911.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši sc pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzoih zadružnikov.
Hrauilnicc in posojilnice v NI. Lambcrtu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25. februarja 1912 ob .'t. uri popoldne v župnišča št. I.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Gorjah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki bo dne 10. marca 1912 ob pol 4. uri popoldne v dvorani Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo in odobritev računskega zaključka zal. 1911.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev 4 članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Iv obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Gorjah,
reg. zadr. z om. zavezo,
ki bo dne 3. marca 1912 ob 3. uri popoldne v dvorani. Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo in odobritev letnega zaključka za 1. 1911.
3.	Poročilo o nakupu pašnika in potrdilo o kupčiji.
4.	Volitev 3 odbornikov.
5.	Sprememba pravil.
(i. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi odbor vsacega ki se zanima za živinorejo.
Vabilo na Vil. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dolskem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc vrši dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v dvorani društvenega doma.
D n e v n i red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva, tl. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici oh Savinji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 25. februarja 1912 ob 4. uri popoldne v gostilni g. I. Štiglic p. d. (Jnjež v Rečici ob Savinji.
D n e v n i r e d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor. ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Vabilo na izredni občni zbor
Hranilnice i» posojilnice v Zgornjem Tuhinju.
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil v nedeljo dne 3. marca 1912 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Zg. Tuhinju št. 24.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva.
(i. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Strugali,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se ho vršil dne 19. svečana 1912 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
0.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo na I. redni občni zbor
živinorejske zadruge v Mekinjah,
reg. zadr. z om. poroštvom, ki se vrši dne 25. februarja 1912 ob 4. uri popoldne v Društvenem Domu v Mekinjah.
D n e v n i r e. d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Posojilnico v Kranjski gori,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne "22. februarja 1912 ob uri popoldne v hotelu „Razor“.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva.
(1. Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 3. marca 1912 ob 4. uri popoldne v hotelu Rasti.
Dnevni red:
1.	Pitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7. Sluciynosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu S 32. društvenih pravil na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Ihanu,
reg. zadr. z om. por.
ki bo dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v izobraževalnem drnštvu.
Dnevni r ed:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Vabilo na -redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kropi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo hi bo v nedeljo dno 24. februarja 1912 oh '/24. uri popoldne v župnišču v Kropi.
Dnevni red
1.	Citapje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škotjoloko,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bo v nedeljo dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
G. Prememba pravil.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na lil. redni občni zbor
Hranilnice iu posojilnice v Motniku,
reg zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Pitanje iu odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev enega člana načelstva.
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Breznici,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 18. svečana 1912 ob 3. uri popoldne v dvorani izobraževalnega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
'2., Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
4.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge na Brezovici pri Izubijani,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom ki se bo vršil dne 25. februarja 1912 ob 3. uri popoldne v Katoliškem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
3.	Volitev načelstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na II. redni občni zbor
Kinvčlic Imuiiiiiico in posojilnici' v Ptuju,
reff. zadr. z neoni. zav.
ki bo v nedeljo dne 2~>. februarja 1912 ob 'jii. nri popoldne v uradnih prostorih v minoritskem samostanu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zakjučka za leto 19il.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva, ti. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako hi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu S 32 društvenih pravil po preteku treh tednov na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
I. knui j. tovarne mineralnih votla in brezalkoholnih pijač
reg. zadr. z om. por.
v Ljubljani,
kateri se vrši v četrtek dne 22. svečana 1912 ob '/tS. uri pop. pri g. Val. Mraku na Rimski cesti v prostorih restavracijskega salona.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo o poslovanju.
3.	Revizijsko poročilo.
4.	Odobritev računskega zaključka, fi. Razdelitev čistega dobička.
d. Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Ureditev cen zadružnih izdelkov.
9.	Slučajnosti.
Iv obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Prve kranjske mizarske zadruge v St. Vidu nad Ljubljano,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bo vršil dne 24. svečana 1912 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni.
D n e v ni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
5.	Volitev nadzorstva.
(i. Poročilo o izvršeni reviziji.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se osem dni kasneje na istem mestu, ob istem času in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kranju,
reg. zadr. z neom. zav.
ki bo v pondeljek 19. svečana 1912 ob 4. nri popoludne v ljudskem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
<>. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti tega zbora, se. bo vršil drug občni zbor 11. marca 1912 ob isti uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi,
reg. zudr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 3. marca 1912 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
0.	Volitev načelstva, ti. Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki,
reg. zadr. z neom. zsv.
ki sc bo vršil dne 25. februarja 1912 ob 11. uri dopoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
0.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob Taboru,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 18. februarja 1912 po rani službi božji v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
3.	Slučajnosti.
izdajatelj: Zadružna zveza v l.juhljuni. — Odgovorni urednik: Anion Kralj, uradni lajnik „Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v IJubljani.