Ptuj, torek, 26. julija 2005 letnik LVIII • št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Mi Že nabiramo kondicijo! Kaj pa vi? 3Jp mara Šport Atletika • Kolariče-va 13. na evropskem prevenstvu Stran 10 DZ Orankom ^Ma ustanov bo lažjeiSPOIte^fžejje, ki ^iphj ima Ptul v Dela pr4obnjo^ velflnesoV^amu i s hitrejšim- tempom, ^tudi v nekdanji kionjUšn "idi, ■ zdaj i'naj b " še 36 dni www.perutnina.com Šport Nogomet • Prepričljiv začetek Drave v prvem kolu Stran 7 Po naših občinah Po mestni občini Zanimivosti Reportaža Šport Ormož • Vrtina bo Ptuj • Civilni iniciati- Ptuj • Žitni krog na Ptuj • Težko bolan Silva Razlag« Izšla kmalu pokazala, kaj vi se več ne mudi - o Muzekovi parceli res- Valentin potrebuje je nova knjiga o keg- skriva: vse ali nič? regionalizmu jeseni nično obstaja pomoč lianiu Stran 5 Stran 4 Tednikov pogovor Franc Pukšič • Kdo je imel prav, bo pokazal čas Stran 3 Stran 13 Stran 12 Po mestni občini Ptuj • Deveti mednarodni balonarski praznik Stran 16 Stran 9 9770040197077 Uvodnik Demokracija po domače v drugi polovici septembra bomo Slovenci odločali na referendumu najverjetneje kar o dveh zadevah. Zagotovo o Zakonu o RTV, ki ga je DZ RS sprejel 15. julija in tudi o Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Glede na zadnje dogodke o delu policije bi bilo dobro izvesti še referendum o spremembi ustave. Vprašanje bi se lahko glasilo: »Ali ste za to, da se iz Ustave RS črtajo 1., 2. in 14. člen?« Ti členi namreč govorijo o utopičnih pojmih v Sloveniji, kot je demokracija, pravna država in o enakosti vseh pred zakonom. O omenjenih pojmih je škoda izgubljati besede, ko politika naroči policiji, naj zbira informacije o dejavnosti novinarke. Ampak to še ni vse! Ta ista policija pripravi poročilo za politike, v katerem jih obvesti, kaj novinarka dela, s kom se druži in kje ima pisarno. Vse to policija zapiše v delu poročila, v katerem parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poroča o svojih prikritih preiskovalnih ukrepih v letu 2004. Vsekakor je policija zlorabila svoja pooblastila, saj ni šlo za osebo, ki bi jo obravnavali kot storilko kaznivega dejanja. Ampak po besedah ministra za notranje zadeve Dragutina Mateta bodo zadevo raziskali in seveda te »packe«, če so res prekoračili svoja pooblastila, kaznovali. Minister je že odredil izredni nadzor in to »pravi«. Zadeve ne bodo preiskovali policisti, temveč uslužbenci notranjega ministrstva. Tako je po ministrovih besedah ovržen sum, da policija preiskuje sama sebe. Dejstvo je, da ministrstvo preiskuje samo sebe. Če ne bodo uspeli skriti vseh napak v poročilu, bo ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki svojega dela ne bo zaključila do konca mandata in Slovenci se bomo lahko za resnico obrisali pod nosom. Skratka, pazite kaj govorite, živimo v demokraciji, ki si jo nekateri razlagajo po domače. Zmago Šalamun Na borzi Potem ko se vrednost indeksov SBI20 in PIK dolgo časa ob izjemno skromnem obsegu trgovanja praktično ni spremenila, je pozitiven razplet seje nadzornega sveta Mercatorja, povzročil pravi polet tečajev delnic na Ljubljanski borzi. Indeks SBI-20 je v enem dnevu pridobil 1,43 % svoje vrednosti, kar je največji enodnevni skok indeksa v zadnjih 15 mesecih. Trgovanje se je v naslednjih dveh dneh močno umirilo, tako da je petkov dnevni promet znašal manj kot 200 mio SIT. Mercator je edina družba, ki ji je letos uspelo pridobiti podporo državnih skladov za dokapitalizacijo. Cena delnice se postopno vzpenja že celi julij, dolgo pričakovana razjasnitev negotovosti, pa je v sredo povzročila več kot 5-odstotni porast in vlagatelji so bili za delnico pripravljeni odšteti tudi 38.000 SIT. Delnica Mercatorja tako visoke vrednosti ni doživela že vse od srede maja, ko so se vlagatelji melanholično odzvali na četrtletne poslovne rezultate družbe. Skupščina Mercatorja bo konec avgusta, predlagana dividenda pa je 318 SIT na delnico. V zadnjem tednu so se za dva ali več odstotkov podražile še delnice Žita, Aerodroma Ljubljana in Gorenja. Povečano povpraševanje po delnicah Krke je čutiti že zadnja dva tedna, odkar je vrednost delnice dosegla dno pri 75.900 tolarjih, tako da je nekoliko skromnejši porast v primerjavi z ostalimi delnicami borzne kotacije tudi razumljiv. Tečaj Krke namreč tako visoko ni bil že vse od prve polovice maja. Pozitivno vzdušje je premamilo celo vlagatelje v delnice Petrola, kljub temu da je predsednik uprave prodal svoje delnice in da prihod-nostsedanje uprave še vedno visi v zraku. G. Lotrič je sicer zatrdil, da bodo polletni rezultati poslovanja dobri. Merkur je prodal vse delnice Save, kar predstavlja dobra 2 % vseh delnic družbe. Po izjavah uprave bo družba sredstva porabila za izplačilo dividend in financiranje osnovnih dejavnosti družbe. V senci delnic uradne borzne kotacije so bile delnice investicijskih družb, katerih rast je bila v preteklem tednu dosti bolj umirjena, kar pa je razumljivo, če pogledamo nekoliko daljše obdobje. Karel Lipnik, borzni posrednik, iiirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza d.d. Komentiramo • Izza političnih kulis Vlada za naivne Po lanskih državnih volitvah in z izvolitvijo nove vlade smo Slovenci, ki smo naiven narod, pričakovali in napovedovali velike spremembe - in res so se zgodile. Predvolilne obljube, na katere so nasedli volivci, iz dneva v dan postajajo bolj zgodbice o Rdeči kapici in hudobnem volku. V javnost vedno pogosteje prihajajo govorice o načrtovanih zamenjavah, odstopih, policijskih nadzorih, šikaniranjih in še bi lahko naštevali. Človek dobi občutek, da kodeks javnih uslužbencev »očetu kodeksa«, ki ima bogate izkušnje na tem področju, saj je šest mesecev pred volitvami odstopil iz Ropo-ve vlade, ni zaživel. Seveda se pisanja ni lotil na pamet, saj ga je preizkusil v praksi. Po evropskih volitvah je svojo ženo takoj zaposlil pri evropskem poslancu, šarmantnem tastu z metuljčkom. Da ne bo pomote; to je v Evropi normalno in tudi noben od omenjenih ni član LDS-a. Vidi se pa tudi, da mu je ministrski položaj že precej stopil v glavo. Tudi minister, zavedni Slovenec, ki se je v Slovenijo vrnil nekaj let po osamosvojitvi Slovenije kot svetovno znani finančni strokovnjak, ima težave na svojem ministrstvu. Državni sekretar mu je povedal, da odhaja, kot vzrok pa navedel, da se bo bolj posvetil svoji družini. Minister kot predsednik stranke, ki zagovarja krščanske vrednote, ga zagotovo razume in je vesel, da sekretar ni povedal javnosti pravega vzroka za njegov odhod. Tudi predsednik vlade je svojim podrejenim dokaj hitro pokazal, kateri petelin je na vladnem dvorišču gospodar. Tako državne sekretarje preko sekretarke kot šolarje podi iz sejne dvorane, čpeprav so prejeli uradno vabilo na sejo vlade itd. Pred dnevi je odstopil tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot vzrok pa navedel nesoglasja z zunanjim ministrom, dolgoletnim »zagovornikom« Janševe politike, seveda znotraj LDS-a. Poznavalci pravijo, da ni vzrok za odstop nesoglasje z zunanjim ministrom, ampak drugje. Govorice bi bile lahko resnične, saj je predsednik stranke SDS že pred leti na kongresu stranke v Celju, ko se je poslavljal Ivo Hvalica, povedal, koga si želi v izvršilnem odboru in med Sedem (ne)pomembnih dni Generalske oči Te dni sem prebral spominske zapise za mnoge »problematičnega« generala Konrada Kolška, kije bil v času slovenskega osamosvajanja poveljnik takratnega petega armadnega območja, ki je s sedežem v Zagrebu zajemalo Hrvaško in Slovenijo in je združevalo več kot tretjino moči takratne Jugoslovanske ljudske armade. Kolšek je ostal večini v Sloveniji (predvsem po zaslugi uradnih slovenskih političnih interpretacij) v spominu kot človek, ki je bil »na drugi strani«, se pravi proti Sloveniji. V bistvu se ni nihče (nikoli) posebej potrudil, da bi podrobneje raziskal in ocenil njegovo vlogo, kaj šele njegove osebne dileme in stiske, s katerimi je bil soočen kot komandant armade, ki je bila določena, da s silo ukrepa proti slovenski odločitvi o samostojnosti. Kolšek ponuja veliko gradiva za bolj objektivno podobo o sebi, vendar to očitno (vsaj doslej) ni nikogar posebej zanimalo. General Kolšek seveda ne more iz nekaterih miselnih shem, ki so takrat obvladovale vodilno garnituro v jugoslovanski armadi in so vodile v popolnoma napačna sklepanja o vzrokih jugoslovanske krize. Vsekakor pa je zanimivo Kolškovo opisovanje razmer v posameznih vojaških poveljstvih, še posebej medsebojnih odnosov naštetimi imeni sekretarja v odstopu ni bilo. Pravilnost teh ugibanj bomo izvedeli jeseni, ko se bo sekretar v odstopu vrnil v poslanske klopi in takrat bo znano, ali kot poslanec največje vladne stranke ali kot neodvisni poslanec. Če je omenjeni sekretar res odstopil zaradi zunanjega ministra, to pomeni, da minulo delo v stranki ne šteje, saj je bil taisti sekretar goreč zagovornik politike sedaj največje parlamentarne stranke. Zunanji minister se je največji parlamentarni stranki pridružil šele takrat, ko njegova bivša ni bila več največja. Pred leti je zdajšnji predsednik vlade omenjenega državnega sekretarja uporabil kot kovač klešče, za obračun s sedaj že bivšim predsednikom države, ko mu je naložil vodenje preiskovalne komisije. Še več, ker je predsednik vlade dober strateg, se mu je po lanskih volitvah izpolnila dolgoletna želja ne samo po oblasti, ampak mu je uspelo dobiti tudi poslanca iz Prekmurja. Za uresničitev tega cilja sta morala poslanca s ptujskega zapustiti poslanske klopi. Eden je sedaj že delno porušil strategijo predsednika, saj se vrača v poslanske klopi, da pa drugi ne bi naredil podobne bedarije, ga predsednik jeseni pošilja med veleposlanike. Tu še vedno ostaja odprto vprašanje, ali so volivci SDS na ptujskem volili poslance ali državne sekretarje. Skratka - napovedanih naj bi bilo še več odstopov. Po govoricah naj bi v kratkem tudi obubožano slovensko kmetijstvo ostalo brez prve dame in še marsikoga. Ali - povedano drugače - na Gregorčičevi v Ljubljani vedno bolj zaudarja po diktaturi in ob letošnjem vetrovnem in nevihtnem vremenu je nevarno, da se ta smrad razširi po vsej deželi Kranjski. Zmago Šalamun med višjim oficirskim kadrom, ki so bili čedalje bolj tudi nacionalno pogojeni. Kolšek zelo dobro opozarja na največje »jastrebe«, pa tudi na tiste, ki so vsaj do neke mere poskušali obvarovati vojsko pred popolno zlorabo zgolj za določene (velikosrbske)politične cilje. Iz Kolškovega pričevanja vendarle sledi, da se na začetku devetdesetih let vsa armada ni kar čez noč spremenila v silo, ki je dušila demokratična in osamosvojitvena vrenja v nekdanjih jugoslovanskih republikah, ampak je tudi znotraj nje potekala vsaj določena diferenciacija, še posebej na takšnih območjih, kot je bilo zagrebško in ljubljansko. S tega vidika je značilno, da je v prvi etapi vključevanja vojske v akcije proti lastnemu ljudstvu armadni vrh še posebej pazil na nekatere »formalne« vidike. Tako je načelnik jugoslovanskega generalštaba, znani »jastreb« general Adžić po telefonu diktiral generala Kolšku ultimat, ki naj bi ga ta poslal slovenskemu vodstvu, da bi se tako sam izognil morebitni poznejši odgovornosti za takšno početje, Kolšek ga je sicer izrecno opozoril, da bi bilo edino normalno, da ultimat pošlje on kot načelnik generalštaba, vendar je Adžić vztrajal, da to stori Kolšek. Prav tako ni hotel nihče, od sicer bojevitih beograjskih generalov, prevzeti odgovornosti za načrtovani splošni letalski napad na Slovenijo. Letala so bila tako rekoč že priprav- ljena za uničevalni polet, ko je komandant zagrebškega letalskega korpusa zahteval formalni ukaz za napad od poveljnika armad-nega območja generala Konrada Kolška. Ko je ta to zavrnil, so tudi letala ostala na tleh _ Seveda bo kdo rekel, da so letalski napad na Slovenijo zagotovo preprečile tudi politične intervencije (pri tem je bil še posebej aktiven tedanji član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, ki je bil v kontaktih z jugoslovanskim obrambnim ministrom generalom Kadijevićem), vendar Kolšek v svojih spominih trdi, da je njegova odločitev, da ne bo dovolil bombardiranja Slovenije, padla že nekaj ur prej. Vsekakor je Kolškovo pisanje koristno, pravzaprav nujno dopolnilo številnih drugih spominskih zapisov o slovenskem osamosvajanju, še posebej Janševih, ki pravzaprav najbolj obširno in celovito govorijo o dogajanju v tistem času. Kolšek namreč vsemu skupaj dodaja dodatno razsežnost - izvirno podobo takratnega dogajanja znotraj armade, pogled na Slovenijo z generalskimi očmi. Medtem ko se je Slovenija 26. junija 1991 pripravljala na razglasitev državnosti, ko je slovenski parlament že sprejel osamosvojitvene akte, je general Konrad Kolšek, komandant petega armadnega območja, s posebnim letalom iz Zagreba letel v Beograd. Hitel je na sestanek najvišjih voditeljev jugoslovanskega obrambnega ministrstva in generalštaba ter poveljnikov vseh armadnih območij na jugoslovanskih tleh, poveljnikov letalstva in mornarice. Poslušal je še zadnja navodila za vojaški napad in prevzem oblasti na vseh slovenskih mejnih prehodih, ki so s sklepi o slovenski samostojnosti prišli v pristojnost slovenskih varnostnih in carinskih organov. To naj bi pomenilo ponovno vzpostavljanje jugoslovanske oblasti na vseh 35 mejnih prehodih v Sloveniji, v luki Koper in na letališču Brnik. »Gremo na mejo«, je okoli 21. ure dejal po povratku iz Beograda v Zagreb general Kolšek svojim podrejenim in jih na kratko seznanil z nalogo _ Tik pred začetkom akcije je generala Kolška poklical zvezni obrambni minister general Kadi-jević: »Nič ne sme biti prepuščeno naključju. Ko krenete, je potreben odločen nastop _ Dovolj je bilo govorjenja, zdaj ne smemo več popuščati. Ti je jasno, se zavedaš, da tokrat vsi polagamo izpit pred Jugoslavijo. To morajo vedeti tudi podrejeni komandanti in drugi General Kolšek v svojih spominih ugotavlja, da so »tako rekoč od začetka enote JLA na ozemlju republike Slovenije na vseh smereh premikov trčile na ovire Kolšek je zapisal, da sta razvoj dogodkov in njihov potek pokazala, da se je slovensko vodstvo trdno odločilo, da uporabi proti akciji enot JLA vse razpoložljive sile in sredstva. Kolšek se spominja, da je tretjega dne vojne za Slovenijo Zagreb obiskal načelnik generalštaba general Blagoje Adžić in ugotovil, da je položaj »katastrofalen«. Dejal je, da je treba Kučanu zabičati, naj do 30. junija do 6. ure zjutraj umakne vse sile teritorialne obrambe za deset kilometrov, sicer bo Slovenija zagorela ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Politika • Pogovor z bivšim državnim sekretarjem Francem Pukšičem »Stališča so bila različna, kdo je imel prav, bo pokazal čas. V minulih dneh ste odstopili kot državni sekretar, kar pomeni, da ste doživeli razočaranje v politiki. Kaj je vzrok vaše razočaranosti? « »Res je, da sem kot državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri{el do spoznanja, da je vladna in državna birokracija izredno počasna, zato se nekatere stvari opravljajo in odvijajo predolgo. Sem pač človek akcije in ko si postavim cilje, jih seveda želim tudi čimprej izpeljati v nekem doglednem času. V kolikor mi to ne uspe, sem za ceno, ki jo plačam, pripravljen narediti tisto, kar marsikdo drugi ne naredi. Tako preprosto razmi{ljam zato, ker vedno želim doseči zastavljen cilj in ne lastne promocije. Res je, da so bila tudi tokrat nekatera stali{ča ministra Rupla drugačna, skratka tak{na, kot jih je zagovarjal in vodil zadnjih deset let ali vsaj pomagal kreirati. Dejstvo je, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu pričakovali nekatere spremembe, ki sem jih tudi jaz zagovarjal. Skratka, zadeve se niso odvijale tako, kot sem si sam predstavljal. Stali{ča so bila različna in čas bo pokazal, kdo je imel bolj prav. Vesel sem tudi izjav Slovencev v zamejstvu, ki so obžalovali moj odstop in so povedali, da nisem bil samo politik, ampak tudi odkrit prijatelj slovenske skupnosti v zamejstvu. Da z dr. Dimitrijem Ruplom ne misliva enako, se je pokazalo že pri takratnih Demokratih, ko sva od{la vsak svojo pot.« Ob razočaranju se človek tudi zamisli nad preteklimi dogodki. Kako se spominjate svoje prehojene politi~ne poti? »V politiki sem od leta 1993, ko sem postal prvi slovenski župan in sem bil med tremi kandidati, na neposrednih volitvah, izvoljen za župana KS Destrnik. Leta 1994 sem bil izvoljen za župana občine Destrnik-Trnovska vas, 1996. leta sem bil prvič izvoljen za poslanca in potem {e leta 2000 in tudi lani. Po spremembi lokalne samouprave leta 1998 sem postal župan občine De-strnik in tudi leta 2002. Vsi volilni rezultati, tako na občinskih kot tudi na državnoz-borskih volitvah, so bili vedno vi{ji, kar pomeni, da mi ljudje iz mandata v mandat bolj zaupajo. Kot kandidat za župana sem vedno nastopil tudi z listo in skupaj z njo smo vedno dobili veliko zaupanje. Na osnovi tega smo tudi v zadnjih letih v občini veliko naredili.« Ali bi se za prehojeno po-liti~no pot {e enkrat odločili, če bi naprej vedeli, da boste doživeli razočaranje? »Glede na zaupanje, ki sem ga dobil na dosedanjih volitvah kot preprost in nepoznan Slovenskogoričan, ki nisem bil prej profiliran politik ali otrok nekoga, ki se je gibal v poli- Franc Pukšič: »Umik iz politike je primeren ob koncu mandata, da več ne kandidiraš. Odstop sredi mandata je popolnoma neodgovorno dejanje in seveda tega ne bom naredil!« tičnih krogih, bi vsekakor to pot ponovil. Lahko rečem, da smo v zadnjem desetletju veliko stvari premaknili. Če samo omenim največja angažiranja: v prvem poslanskem mandatu je bil to Zakon o demografsko ogroženih območjih in seveda sem ostro nasprotoval sprejemu takratnega Zakona o regionalnem razvoju, ki se je v zadnjem času pokazal za izredno slabega. Nasprotoval sem novemu Zakonu o financiranju občin ali tako imenovanem Trofenikovem zakonu, ki se je pokazal kot izredno slab in preko ustavnega sodi{ča nam je uspelo zagotoviti stoodstotno financiranje v primerni porabi. Da ne omenjam razkrivanja korupcije v zvezi z o{kodovanjem družbenega premoženja. Prav na{i kraji so bili najbolj prizadeti zaradi tega, ker je ogromno ljudi ostalo brez služb, nekaj posameznikov pa je na 'barabski' način obogatelo v kratkem času. Nekateri so že propadli, ker niso imeli dobrih temeljev. Zaključek tega je bil, da sem bil kot predsednik preiskovalne parlamentarne komisije obsojen, Foto: ZS Franc Pukšič:»Položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu je katastrofalen.« ker sem opozarjal na nepravilnosti. V drugem mandatu je bil poudarek na Zakonu o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki je bil potem sprejet na referendumu. Veliko sem se ukvarjal tudi s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter to vtkal v na{e razvojne programe Slovenije in tudi na-{ega ožjega območja Ptujskega polja, Slovenskih goric in Haloz ter tako tudi marsikaj pripeljal v na{e kraje. V tem tretjem mandatu sem član vladajoče koalicije in največje vladne stranke, kjer sem seveda tako kot marsikdo pričakoval in želel nekatere spremembe nekoliko hitreje, kot se sedaj dogajajo. Res je, da imamo danes v SDS vse preveč raznih novodobnih slovenskih demokratov, ki so bili prej daleč od te stranke in daleč od na{ih načel, kot so pravičnost, po-{tenost in preglednost. Tudi nekaterim ministrom, ki nikoli niso sodelovali na volitvah, je kaj hitro stopil v glavo položaj. Zbudili se bodo {ele takrat, ko bodo pristali na realnih tleh - žal bo takrat že prepozno. Zaradi tega sem zaskrbljen. Upam, da se motim in upam, da bo čas pokazal, da je bilo moje razmi{ljanje preveč zaskrbljujoče.« Kaj o va{em odstopu menijo va{i volivci, saj ste od njih dobili veliko podporo na zadnjih volitvah? »Moje osnovno delovanje je, kljub temu da sem bil imenovan za državnega sekretarja, delo z mojimi volivci. Zato sem tudi obdržal poslansko pisarno, ki je odprta vsak ponedeljek na občini Destrnik, kjer me s tak{nimi in drugačnimi težavami seznanjajo dire- ktorji raznih podjetij, župani in mnogi drugi. Torej se srečujem s tistimi, ki so mi dali mandat in tudi v bodoče bo tako. Moji delodajalci so volivci 9. volilnega okraja iz vseh sedmih občin ter dveh primestnih četrtih MO Ptuj. Zato sem tudi njim najbolj odgovoren za svoje delo. Komentarjev na moj odstop ni bilo veliko. Tistim, ki me vpra{ajo, povem, da smo na uradu veliko naredili, kar je potrdil tudi predsednik vlade Janez Jan{a, ko je komentiral moj odstop. Potrdil je tudi, da so se nekatera statusna vpra{anja na{ega urada re{evala prepočasi, ko je pre{el iz Ministrstva za zunanje zadeve neposredno pod vlado. Ugotovil sem, da nekaterih stvari ne bom mogel izpeljati v korist Slovenije in Slovencev v zamejstvu in po svetu, zato sem raje, kot da bi bil ujetnik nekega vladnega programa, za katerim sem stal, pač odstopil.« Vzrok za va{ odstop naj bi bilo nestrinjanje z zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. Kako ocenjujete njegovo delo? »Razumeti morate, da s pozicije državnega sekretarja za Slovence po svetu in v zamejstvu v odstopu in {e vedno člana vlade ne morem ocenjevati dela sodelavca dr. Dimitrija Rupla. Velikokrat prej ste lahko sli{ali, ko sem vodil Komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, moje ocene dela zunanjega ministra na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu.« Vpra{al vas bom drugače. Kako ocenjujete položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu? »Položaj slovenske manj{ine na Madžarskem je katastrofalno slab. Pred desetimi leti je bil sprejet sporazum, ki sta ga podpisala oba zunanja ministra - takrat tudi Dimitrij Rupel - in govori o recipročnosti, vendar je Slovenija v zadnjih desetih letih naredila premalo, da bi to dosegla na madžarski strani za ohranjanje slovenske skupnosti v Porabju. Slovenija je lani namenila okrog 900 milijonov tolarjev za ohranjanje madžarske skupnosti na slovenski strani. Madžarska za slovensko pa deset odstotkov tega. Odgovornost za neizvajanje je vsekakor v slovenski politiki zadnjih deset let. Prepričan sem, da je neizpolnjevanje avstrijske državne pogodbe in 7. člena, kjer je tako rekoč ustavna podlaga za državotvornost Republike Avstrije. Na tem področju niso izvedli dveh odločb ustavnega sodi{ča. Tu bi morali avstrijski politiki jasno povedati, da zahtevamo konkretne re{itve. V Italiji že peto leto velja Za{čitni zakon in se pravzaprav ni zgodilo nič. Imajo samo zakon, katerega uresničevanje ne funkcionira, ker je paritetni odbor vseskozi nesklepčen in ne izvede svoje naloge. Tudi italijanski politiki je treba jasno povedati in postaviti reci-proritetne zahteve. Kot veste, je slovenska manj{ina na Hr-va{kem doživela izbris iz preambule ustave in tudi s Hrvati, tako kot z marsikatero nere{e-no zadevo s Hrva{ko, je potrebno tudi to jasno doreči, da pričakujemo re{itev teh zadev na evropsko primerljiv način. Govorila sva o delu vlade, pripadate SDS, zanimajo me {e odnosi v sami stranki. Če se vrneva nazaj na celjski kongres SDS, je tam predsednik SDS Janez Jan{a javno povedal, koga si želi v izvr{ilnem odboru stranke. Med temi imeni va{ega ni bilo. In tudi va{ odstop nekateri povezujejo z nesoglasji v stranki. Kako to komentirate? »Na{a stranka je na lanskih volitvah doživela preporod. Glede na veliko zaupanje volivcev je tudi na{a odgovornost {e večja. Ob tak{nih trenutkih se okrog vladajoče stranke nabere tudi precej plevela, ki lahko slabo vpliva na nadaljnje delo. To se ne pokaže takoj, indirektno se to lahko tudi dogaja. Teh zadev ne želim komentirati, ker sem navsezadnje član stranke in član iz-vr{ilnega odbora, izvoljen na zadnjem kongresu v Portorožu ter se o določenih zadevah pogovarjamo znotraj kroga stranke.« Predsednika DZ ste že obvestili, da ste nepreklicno odstopili z mesta državnega sekretarja, kar pomeni, da se po parlamentarnih počitnicah vračate nazaj v DZ. Kaj bo prioriteta va{ega nadaljnjega dela? »Res je, predsednika Cuk-jatija sem o tem že obvestil. Do imenovanja novega državnega sekretarja bom opravljal na uradu tekoče posle, vendar najdlje do 1. septembra. Vsekakor bom nadaljeval aktivnosti za razvoj Slovenskih goric in Ptujsko-Dravskega polja. Dela bo več kot dovolj.« Ostajate v politiki; torej ne držijo govorice, da ste odstopili zato, ker se umikate iz politike? »Ne, te govorice ne držijo. Volivke in volivci so mi na volitvah izrazili veliko zaupanje, kar moram z delom upravičiti. Umik iz politike je primeren ob koncu mandata, da več ne kandidira{. Odstop sredi mandata je popolnoma neodgovorno dejanje in seveda tega ne bom naredil.« Zmago Šalamun Foto: SM Ptuj • Odstop Franca Pukšiča Ker ni videl rezultatov, je odstopil Odstop Franca Pukšiča, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu v kabinetu predsednika vlade, je bil zagotovo eden vidnejših političnih dogodkov prejšnjega tedna na Ptujskem in v Sloveniji. Za nekaj časa je celo na stranski tir potisnil razpravo o regijah, ki jo je v teh dneh želela nadaljevati tudi ptujska civilna iniciativa. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci se je z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanom Žagarjem dogovoril, da se s Ptujčani dobi v sredo, 27. julija, zdaj pa naenkrat ni nikogar, ki bi vabilo podpisal. Na pr- Branko Marinič, poslanec državnega zbora vem je bilo dvajset podpisnikov. Je gorečnost minila tudi zato, ker bodo o zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja razpravljali na redni seji v septembru?! O odstopu Franca Pukšiča smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Celanom, načelnikom Upravne enote Ptuj mag. Metodom Grahom, poslancem državnega zbora Brankom Mariničem in državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Miroslavom Lucijem. »Ocenjujem, da je odstop Franca Pukšiča kot državnega sekretarja dejanje v korist Spodnjega Podravja, ker imamo s tem ponovno dva poslanca, ki lahko veliko prispevata v parlamentarni razpravi v korist te regije. Drugo pa je seveda, kako se bo njegov odstop odrazil znotraj koalicije. Upam, da to ne bo skrhalo dobrih odnosov znotraj stranke, kar bi sicer lahko imelo negativne posledice tudi pri opravljanju poslanske funkcije. Želim si, da bi bilo sodelovanje s Francem Puk-šičem še naprej tako korektno, kot je bilo doslej,« je na kratko _____________r Goznik Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj Pukšičev odstop komentiral ptujski župan dr. Štefan Celan. »Odstop Franca Pukšiča me ni presenetil. Ob najinih srečanjih je med drugim izrazil nezadovoljstvo zaradi prepočasnega reševanja statusnih in sistemskih rešitev na področju, ki ga je pokrival. Kot izkušeni politik tako na lokalni kot na državni ravni je ocenil, da je njegov prispevek lahko večji, če se vrne v državni Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj zbor. Pričakujem, da bo najino sodelovanje v poslanskih klopeh poglobljeno in sistemsko, saj je edino na takšen način mogoče doseči cilje, ki smo jih zastavili pred volitvami vsi trije izvoljeni poslanci s širšega območja Ptuja. Ugibanja o tem, da bi kolega Pu-kšič izstopil iz vrst SDS, so zame špekulacija, ki nima temeljev,« je bil komentar poslanca Branka Mariniča. »S Francem Pukšičem po odstopu še nisva govorila,« je uvodoma o njegovem odstopu povedal Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki je neuradno prav tako »na udaru«. Vse bolj so glasne govorice, da odhaja v Beograd in da predsednik vlade naj ne bi bil preveč zadovoljen z njegovim delom. Govorice o tem, da je že podpisal njegov »odhod« v Beograd, pa naj ne bi držale, vsaj v tem trenutku še ne. »Že nekaj časa pa je bilo opaziti, da ni bil preveč zadovoljen na tem položaju, da področja, ki ga je prevzel, ne bo mogel tako hitro urediti, kot si je to sam predstavljal. Vem pa, da bo zagotovo bolj zadovoljen v parlamentu in da bo v vlogi poslanca opravil več koristnega za državo in ptujsko območje ter za domačo destrni-ško občino,« je o Pukšičevem odstopu še povedal Miroslav Luci. »Osebno se mi odstop s funkcije nekega politika zdi čisto nekaj normalnega, če presodi, da ne more doseči tistega cilja, ki si ga je postavil. V vladi je zagotovo sto prioritet, žal pa zgleda, da je on »izpadel« iz prioritet. Franc Pukšič je eden tistih ljudi, ki hočejo tudi rezultate tega, kar delajo, sama funkcija ga toliko ne zanima. Tudi zato se umika v poslanske klopi, kjer bo točno vedel, kaj se lahko pričakuje od funkcije poslanca,« pa je o odstopu Franca Pukšiča povedal načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah. MG Foto: Črtomir Goznik Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Ptuj • Ptujski civilni iniciativi se več ne mudi Ptuj • Bolnišnica ima novi sodobni ultrazvočni aparat Za konstruktiven amandma Krajša pot do zdravja Potem ko so zadeve glede zakona o skladnem regionalnem razvoju na Ptuju pripeljali do vrelišča, v začetku so želeli tudi postavljati barikade, se zadeve počasi umirjajo. Še 15. julija se je po delovnem sestanku civilne iniciative oziroma še med samim potekom zelo mudilo. Posebej še, ker se je državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Miroslavu Luciju zareklo, da sta poslanski skupini SDS in NSi vložili amandma, so nekateri hiteli preverjati, če je to res. Izjavo je popravil, da je amandma, ki odgovarja regiji Spodnje Podravje, pripravljen, ni pa še vložen. Vsi so si bili enotni, da je sestanek ožje skupine z ministrom za lokalno sa- moupravo in regionalno politiko dr. Ivanom Žagarjem potrebno sklicati nemudoma, v najkrajšem času. Zdaj so si premislili, tako je sklepati po dopisu, ki ga je 22. julija poslala ZRS Bistra Ptuj ministru dr. Ivanu Žagarju. Kaže, da so si oddahnili po sestanku predsednika vlade Janeza Janše s prvaki političnih strank, kjer so se dogovorili, da z razpravo in sprejemom zakona zaradi novih dejstev ne bodo hiteli, na septembrski seji ga bodo obravnavali v okviru rednega postopka. Od nedavnega je interni oddelek ptujske bolnišnice bogatejši za novi ultrazvočni aparat za potrebe kardiologije, gastroentereologije in preiskav ožilja. Minister Žagar je izziv sprejel, s Ptujčani se je želel sestati čim prej, zdaj pa se jim več ne mudi in sestanek z njim prestavljajo na podopustniški čas, ker "želijo amandmaje k predlogu zakona pripraviti na čim bolj konstruktiven način". Samo ugibamo lahko, kaj bo, če minister v času, ko bi pa Ptujčani le želeli razpravo, ne bo imel časa. Bolj konstruktivnih amandmajev, kot jih že imajo, ne morejo imeti. MG Gre za najsodobnejšo aparaturo, ki je zmožna pokrivati vsa tri področja, je med drugim povedal asist. mag. Mitja Letonja, dr. med., spec., predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice. »Z novim aparatom se bo lahko diagnostika razširila, bolje rečeno, lahko jo bomo poglobili. V naši regiji bomo lahko dodatno pregledali nekatere paciente, ki smo jih drugače morali pošiljati v terciarne centre v Maribor ali v Klinični center v Ljubljano. Odpirajo se popolnoma nova področja v preiskavah kardiologije, ki bodo lahko nadomestila ne- katere preiskave, ki smo jih doslej morali pošiljati na nuklearno medicino v Maribor. Poskušali bomo razviti stresno ehokardi-ografijo v kardiologiji in v gas-troskopiji nadaljnje preiskave za diferenciacijo tumorjev. S sodobnimi kontrasti bo mogoče odkriti nekatere tumorje, ki so bili doslej skriti ultrazvočnim preiskavam. Na internem oddelku ptujske bolnišnice smo pričeli tudi preiskave ožilja, kar bomo sedaj nadaljevali še v večjem obsegu, med drugim preiskave ožilja vratu, ki so potrebne v nekaterih nadaljnjih diagnostikah znotraj nevroloških bolezni,« je še o možnostih, ki jih v diagnostiko prinaša nova sodobna ultrazvočna aparatura, povedal predstojnik ptujskega internega oddelka Mitja Letonja. Bolnikov, ki so potrebovali neko nadaljnjo diagnostiko v smislu diferenciacije morebitnih abdominalnih tumorjev ali v smislu nadaljnje diagnostike s scintigra-fijo srca, je bilo po oceni med 50 in 100 na leto. To je pomemben delež, če ga bodo lahko opravili sami, še poudarjajo na internem oddelku. MG Folo: Črtomir Goznik Asist. mag. Mitja Letonja, dr. med. spec., predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice, pri delu z novim ultrazvočnim aparatom za potrebe kardiologije, gastroentereologije in preiskav ožilja Foto: Arhiv Ptuj • Spreminjajo odlok o turistični taksi Poslej celo leto enako Turisti, ki prenočujejo na Ptuju, turistično takso še vedno plačujejo po odloku o turistični taksi v mestni občini Ptuj iz leta 1998. S takratnim odlokom so jo določili v višini 11 točk v sezoni in z 9 točkami zunaj sezone. Sezona je po ptujskem odloku trajala od 1. maja do 30. septembra, v preostalem času, od 1. novembra do 30. aprila, pa je bila na Ptuju nesezona, kot da turističnega obiska oziroma nočitev ne bi bilo. Točka za izračun turistične takse znaša 22 dolarjev. Z novim odlokom bodo to anomalijo popravili, turistična sezona bo poslej celo leto. Višino točk pa ne spreminjajo, sezono iz leta 1998 podaljšujejo na celo leto, s tem pa tudi število točk, 11 točk bo turistična taksa v celem letu. Zbrana turistična taksa je namenski prihodek MO Ptuj, ki se uporablja za spodbujanje razvoja turizma v skladu z zakonom in proračunom MO Ptuj. Lani so v celem letu zbrali okrog osem milijonov tolarjev Foto: Črtomir Goznik V letu 2004 je bilo na Ptuju okrog 60 tisoč nočitev, tranzitnih gostov pa je bilo veliko več. turistične takse. Besedilo osnutka odloka o turistični taksi so določili na julijski seji sveta MO Ptuj, ko so po skrajšanem postopku tudi razpravljali o spremembah in dopolnitvah odloka o lokalni vodniški službi v MO Ptuj in o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj. Odlok o lokalni vodniški službi bodo preimenovali v odlok o turistični vodniški službi turističnega območja MO Ptuj, v katerem pa spreminjajo tudi nekatere druge člene, vanj so tudi zapisali, da vodenje na turističnem območju MO Ptuj lahko opravlja tudi vodnik, ki je vpisan v register turističnih vodnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije; nadzor nad izvajanjem odloka pa ureja zakon o spodbujanju razvoja turizma. Po dosedanjem odloku je bilo to v pristojnosti komunalnega inšpektorja, ki pa Največ turistične takse so lani pobrali v občini Piran, skoraj za 195 milijonov tolarjev, na Bledu so se približali 79 milijonom tolarjev, v Kranjski Gori so je pobrali za 58,4 milijona, v Moravskih Toplicah 53,4 milijona, v Izoli 45,4 milijona, v Bohinju 45,3 milijona, b Brežicah so se približali številki 44 milijonov tolarjev. Z okrog osmimi milijoni tolarjev zbrane turistične takse je MO Ptuj na dvajsetem mestu med 160 mesti in kraji v Sloveniji, kjer pobirajo turistično takso. tega dela ni nikoli opravljal, ker mu ni bilo "naloženo". Zdaj se bodo s tem ukvarjali tržni inšpektorji. Skladno za zakonom o spodbujanju razvoja turizma se spreminja tudi odlok o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj. Povečali bodo število članov sveta zavoda; ustanoviteljica bo po novem imela šest članov, doslej tri, povečuje pa se tudi število članov zainteresirane javnosti, prav tako s tri na šest. Tudi strokovni svet zavoda, ki v prejšnjem mandatu ni zaživel, bo imel po novem namesto osem dvanajst članov. S povečanjem števila članov sveta bodo lahko zagotovili uspešnejše delovanje zavoda pri povezovanju in sodelovanju turističnih, poslovnih in drugih subjektov okolja, v katerem deluje LTO Ptuj. MG Ormož • Vrtina bo kmalu pokazala, kaj skriva Dnevi velikega pričakovanja Na Hardeku ob ormoški obvoznici so v prvi polovici julija začeli z vrtanjem vrtine, ki bo odgovorila na vprašanje, kaj se nahaja pod zemljo. Po predhodnih raziskavah je v globinah pričakovati toplo vodo, lahko pa se zgodi, da bodo ostali tudi praznih rok. Oči Ormožanov so te dni uprte na Hardek, kjer se na ploščadi v nebo pne konstrukcija, ki bo v prihodnjih tednih dala odgovor na vprašanje, kaj se skriva v globinah. Vrtati nameravajo do globine 1500 metrov, izvajalci Nafta Geoterm iz Lendave pa ne dajejo nobenih izjav za javnost. Vendar je bilo na dan obiska iz zadovoljnih obrazov delavcev in vzdušja na vrtini moč sklepati, da poteka vse po načrtih. Konec minulega tedna so se prebili do okrog 270 metrov, po nekaterih podatkih pa naj bi dnevno, glede na zahtevnost terena, zvrtali od 10 V zemljo vrtajo šele od 11. julija, zato vesti, ki bi vzbujale upanje ali do 100 metrov Dela potekajo ga razblinjale, še ni. podnevi in ponoči, ko si poma- gajo s tremi močnimi reflektorji, ki dajejo vrtini ponoči zelo zanimivo podobo. Na osnovi predhodnih študij se pričakuje pridobitev termomineralne vode vsaj 10 litrov na sekundo s temperaturo 55 stopinj Celzija na ustju vrtine. Ideja raziskati tla pod Ormožem je že stara in nameravali so jo realizirati že lani, vendar občina ni uspela na razpisu za pridobitev sredstev. V drugo je šlo bolje in tako bodo denar za 180 milijonov vredno vrtino zagotovili - okrog 30 % iz Ribniškega sklada (pol kot nepovratna sredstva, pol kot posojilo), nadaljnjih 30 % bo prispevala občina iz občinskega proračuna, preostalih 40 % pa bodo prispevali zunanji partnerji. Glede na to, da je bil Ormož med obema vojnama že slavno zdraviliško mesto, ki je privabljalo goste tudi iz srednje Evrope, bi morebitna uspešna vrtina lahko pomenila nadaljevanje nekdanje tradicije in gospodarski zagon okolju. vki Ormož • Javna razvojna agencija kot info to~ka Nove priložnosti za brezposelne V okviru javne razvojne agencije občine Ormož je nedavno pričela delovati info točka, ki nudi vse potrebne informacije za vključevanje v brezplačno usposabljanje in svetovanje. Med tiste, ki naj bi čim prej poiskali svojo možnost v info točki na Kerenčičevem trgu 12, spadajo brezposelni prebivalci občine Ormož. Nasvet in različna usposabljanja nudijo vsem skupinam brezposelnih od tistih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, pa do dolgotrajno brezposelnih. Namen projekta je s pomočjo partnerskega sodelovanja zago- toviti krepitev znanja, izboljšati zaposlitvene možnosti, dvigniti konkurenčnost posameznika na trgu dela, povečati zaposljivost mladih in spodbuditi aktivnejše vključevanje v procese (samo)zaposlovanja lokalnega prebivalstva, so povedali na agenciji. Občina Ormož je kot članica Konzorcija za razvojne naloge Podravja vključena v pro- jekt Središče za trajnostni razvoj Podravja-STRP-nost, v okviru katerega se bo izvajalo osem brezplačnih delavnic. Nosilka projekta je Mariborska razvojna agencija s partnerji. V delavnicah se bodo ukvarjali z računalništvom, podjetništvom, komunikacijskim treningom, načrtovanjem kariere in veščinami iskanja zaposlitve. Potekale pa bodo julija, avgusta, septembra in oktobra in bodo obsegale različno število ur, od 4 do 20, najdaljša bo 80-urna šola podjetništva za mikropodjetnike. Na agenciji so v postopku zbiranja prijav, samo usposabljanje pa se bo začelo takoj, ko bo dovolj prijavljenih. Usposabljanje bo potekalo v Ormožu oziroma v Mariboru, udeleženci pa bodo dobili povrnjene potne stroške. Projekt je sofinanciran iz Neposrednih regionalnih spodbud in sredstev občin, članic konzorcija. Poleg tega pa na info točki nudijo tudi brezplačna svetovanja s področja priprave kariernega načrta za mlade, podjetništva in fleksibilnih oblik zaposlovanja. vki Od tod in tam Maribor • Podpisana pogodba za nove turbine Foto: AB Direktor DEM Danilo Se/ in direktor podjetja Litostroj E. I. Jože Ja-klin sta prejšnji teden podpisala pogodbo za dobavo turbin in pomožne strojne opreme za HE Zlatoličje. Prenova bo potekala med letoma 2007 in 2009. S tem je izbran prvi dobavitelj opreme za prenovo HE Zlatoličje, katere skupna vrednost je ocenjena na 15 milijard tolarjev. Po podpisu pogodbe je direktor družbe DEM Danilo Se/ povedal: »HE Zlatoličje, najmočnejša elektrarna na Dravi, ki proizvede več kot 5 % vse slovenske električne energije, neprekinjeno obratuje že skoraj štiri desetletja. V tem času se je njena generatorska in turbinska oprema izrabila, zato jo je za nadaljevanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije nujno zamenjati. Proizvodnja tovrstne opreme je dolgotrajen proces, zato ocenjujem, da se zamenjava turbin in generatorjev HE Zlatoličje ne bo začela pred letom 2007.« Tudi dr. Jože Zagožen, generalni direktor HSE, je izrazil zadovoljstvo nad začetkom prenove HE Zlatoličje: »Gre za projekt prve prioritete v naboru naložb v nove proizvodne zmogljivosti skupine HSE, z realizacijo katerega bo konična moč te elektrarne povečana za 24 MW, letna proizvodnja pa za cca. 30 GWh. Prenova HE Zlatoličje je tako ena izmed prvih investicij HSE v še nadaljnje zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno energijo. « Alja{a Bravc Majšperk • OO NS.i proslavila dan državnosti Dan državnosti je za člane majšperškega OO NS. i že tradicionalno priložnost, ki jo izkoristijo za skupno druženje. Tako kot vsa leta doslej so se tudi letos zbrali na Sv. Bol/enku, druženje pa so začeli s sveto mašo v podružnični cerkvici. Nato je prisotne nagovoril Franc Bezjak, sledilo pa je prijetno kramljanje, ki se je nadaljevalo s športnimi igrami in rekreacijo. Ob kramljanju je čas minil kot bi trenil in žeje bil čas za igre in rekreacijo. Tekmovalo je 16 parov, in to bolj zares kot za šalo. Na koncu sta glavna sodnika seštela točke vseh iger pri posameznih parih in kot končna zmagovalca sta bila razglašena mlada Jerneja in Janez. Za res prijetno preživet dan gre v prvi vrsti zahvala domačemu župniku, pevcem, odlični postrežbi ter predsedniku stranke Francu Bezjaku, seveda pa tudi vsem udeležencem srečanja. Vladimir Kmetec, podpredsednik OO Majšperk N.Si Repišče • še ena ročna košnja Tako kot nekoč ... Zakonca Jakob in Marija Habjanič sta ena tistih vse redkejših kmetovalcev, ki v hlevu še vedno gojita nekaj glav živine. Zraven velikih, položnejših travnikov, kijih je možno pokositi strojno, pa jima še vedno ostaja lep kos strmih pobočij, kjer brez ročne košnje ne gre. Pri tem opravilu jima vedno z veseljem priskočijo na pomoč sorodniki, sosedi in prijatelji. Tudi letos je bilo tako in kar nekaj parov močnih rok je že v zgodnjem jutru, ko še sonce ni prav pogledalo izza obzorja, začelo s košnjo trave po haloških strminah. Gospodinja Marija je pridne delavce potem seveda nagradila s pravo kmečko južino, pri kateri ni manjkala niti slastna gibanica, za konec pa je teknil še počitek v senci vinograda in okušanje prvih grozdnih jagod... Foto: VK Foto: SM Ptuj • Minister za kulturo s ptujskimi kulturniki Na knjižni polici Tehnični muzej na Ptuju?! V petek je Ptuj obiskal minister za kulturo RS dr. Vasko Simoniti in se v veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj na delovnem sestanku pogovarjal z županom dr. Štefanom Čelanom ter številnimi predstavniki kulturnega življenja, srečanju pa sta prisostvovala tudi državni sekretar Miroslav Luci, poslanec Branko Marinič ter direktor ptujske občinske uprave mag. Stanko Glažar in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič. Župan je na sestanku uvodoma izpostavil devet perečih tem, ki tarejo ptujsko kulturno dogajanje. Devet velikih težav Med najpomembnejšimi je gotovo kompleks bivše vojašnice, za katerega je vlada že septembra lani sprejela sklep o prenosu upravljanja objektov na ministrstvo za kulturo. Prvi rok za prevzem je bil zadnji junij letošnjega leta, sedaj pa je podaljšan za en mesec, zato po besedah župana Ptujčane zanima, kdaj lahko pričakujejo, da bo prišlo do razdelitve posameznih objektov, saj se nekatere institucije nahajajo v veliki prostorski stiski. Ob tem je župan še vprašal, ali so že znani stroški obratovanja kompleksa. Nadalje ga je zanimalo, kako daleč je ustanovitev samostojne enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine na Ptuju, saj je to obljubila že prejšnja ministrica. Osrednje vprašanje pa se je nanašalo na ureditev ptujskega grajskega kompleksa, katerega lastnica je država. Na prvem mestu je gotovo vprašanje konjušnice, kjer so bila v lanskem letu izvedena gradbeno obrtniška dela, trenutno pa se na objektu ne dela nič. Zato je bilo ministru postavljeno vprašanje, kakšne načrte ima država s tem objektom (vsebinsko) in kdaj namerava pristopiti k nadaljevanju del oz. iskanju najemnika. Druga nerešena težava je grajska žitnica, ki je potrebna dokončne obnove, ministr- ske službe pa zanjo menijo, da bi bila primerna za depoje muzejskega gradiva. Med nerešenimi zadevami je tudi prihodnost gradu Tur-nišče s parkom, kamor naj bi se preselila Poklicna in tehniška kmetijska šola, vendar ves kompleks pomalem propada, zato se postavlja vprašanje, kako je in bo v bodoče s tekočim vzdrževanjem gradu ter sanacijo podrte ograje, ki je bila le deloma obnovljena. Ptuj pa se kot bogato arheološko območje spopada tudi s težavami financiranja izkopavanj. Določbe zakona o varovanju kulturne dediščine namreč nalagajo lastniku nepremičnine zagotoviti in financirati zaščitna arheološka izkopavanja, kar je za investitorje velik strošek. Država namreč pri nobeni investiciji, tudi pri tistih, ki jih sofinancira (npr. šole), teh stroškov ne priznava, kar je za lokalne skupnosti breme, zato je zbrane na srečanju zanimalo, ali se pripravlja kakšna sprememba zakona. Tudi pri prizadevanjih Ptuja za vpis na Unescovo listino svetovne kulturne dediščine se pričakuje pomoč države, ministru pa je bilo postavljeno še vprašanje, kolikšen delež kulturnega tolarja lahko pričakuje Ptuj v prihodnje in ali bo iz tega naslova tudi kaj denarja za obnovo Mestnega gledališča, ki se načrtuje v naslednjem letu. Kot poseben problem se je izpostavil še sprejem ustanoviteljskega akta za Pokrajinski muzej Ptuj. V zvezi s problematiko sprejemanja Odloka Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in ptujski župan dr. Stefan Čeian. o ustanovitvi je Ptuj seznanjal ministrstvo že od pri-četka usklajevanja z Občino Ormož. Žal do danes konkretnih usmeritev s strani pristojnega ministrstva ni dobil, iz medijev pa se je izvedelo, da v Občini Ormož ustanavljajo samostojni muzej in arhiv. Zadnje vprašanje je bilo ministru postavljeno v zvezi z denacionalizacijskimi postopki (družina Herberstein). Simoniti je prišel poslušat, ne odgovarjat! Minister dr. Vasko Simoniti je po županovem uvodu najprej dejal, da je prišel bolj poslušat kot odgovarjat, kar se je v nadaljevanju pogovora izkazalo kot točno, saj je dajal vtis nepripravljenosti oziroma tudi nepoznavanja posameznih problemov. Glede vojašnice je dejal, da je dogovorjeno, da bo vojašnico koristila kultura, šolstvo in tudi obramba. V prostorih Ptuj • Mozaiki, nova privlačnost Ptuja Od mozaika do mozaika Ptuj skriva polno praznih fasad, primernih za mozaike. Akademski slikar Tomaž Plavec jih je pred leti začel lepšati z mozaiki. V samem mestu jih je že šest, v Termah so trije, zdaj nastaja četrti: čudovita fontana, abstrahira-na veduta Ptuja s simboliko treh vrtin in simboliko štirih ptujskih mostov. Še letos bo mozaik prekril steno pedia-trije in laboratorija ptujske bolnišnice, kjer je nastal in še nastaja prvi otroški park v eni od slovenskih bolniš- Foto: Črtomir Goznik Akademski slikar Tomaž Plavec z najnovejšim ptujskim mozaikom, ki krasi steno stavbe na dvorišču Slovenskega trga 1. nic. Najnovejši mozaik je pod Plavčevim strokovnim vodstvom v okviru poletnih delavnic Centra interesnih dejavnosti Ptuj nastal na poškodovani fasadi stavbe na dvorišču Slovenskega trga 1. Načeta in razpadajoča fasada je narekovala podobnost v motivu. Avtor ga poenostavljeno predstavlja kot vegetacijskega, nekako raste iz rož od spodaj, nosi tudi rastlinski vzorec in prvič, ker deloma mozaik prihaja do likovnega sožitja s fasado. Lanske delavnice so rodile mozaik v Centru Drava, v letu 2006 bodo poletne delavnice znova mednarodne, kot so bile leta 2003. Sprehod med ptujskimi mozaiki je lahko zanimiva turistično umetniška pot. bodo državne kulturne ustanove, minister pa je govoril tudi o tehničnem muzeju, kar pa ni bilo mogoče vzeti preveč resno. Mestna občina mora po ministrovih besedah pripraviti seznam svojih potreb glede koriščenja prostorov vojašnice. Časa za vse to ni ravno veliko, ustanove, ki naj bi se selile v bivšo vojašnico, pa vedo o selitvi zgolj iz ustnih razgovorov, uradno napisanega še ni bilo nič. Glede samostojne enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine je bil minister mnenja, da bo na Ptuju potrebno oddelek kadrovsko okrepiti, o samostojni enoti ni razmišljal. Glede konjušnice je pojasnil, da so se dela ustavila, ker izvajalec ni dobil plačanega vsega zneska. Zaradi dodatnih statičnih utrditev je bila investicija za okrog 40 milijonov dražja, kot je bilo predvideno, zaenkrat pa ministrstvo in izvajalec nista dorekla dokončnega zneska. Denacionalizacijskih postopkov po mnenju Simoniti-ja ne more reševati kulturno ministrstvo, zato stojijo tudi postopki v Turnišču. Glede arheoloških izkopavanj pripravlja ministrstvo bolj življenjski zakon, ki bo ugodnejši za investitorje, pri kulturnem tolarju pa je vedno tako, da ga je premalo, kot je dejal Simoniti, čeprav naj bi po drugi strani tudi ostajal neporabljen zaradi nepravočasno oddane dokumentacije. Kot je bilo še razumeti ministra, Ptuj ne bo imel nobene prioritete pri podpori države za uvrstitev na Unescovo listino, pač pa bo posebna komisija v okviru ministrstva pripravila seznam vseh spomenikov, ki zadostujejo kriterijem vpisa na listino svetovne kulturne dediščine. Odlok o ustanovitvi PMP naj bi bil s strani ministrstva potrjen šele po pisnem odstopu od ustanoviteljske vloge Ormoža (slednji naj bi že dobil državni "blagoslov"za ustanovitev lastnega mestnega muzeja), država pa bo z občino Ptuj morala skleniti ustrezno pogodbo o koriščenju grajskega kompleksa in gradu v zvezi z vzdrževanjem. Franc Lačen Zeljko Kozinc: Visoki tujec Ljubljana. Mladinska knjiga, 2004 z romanom Visoki tujec se je Željko Kozinc povsem upravičeno uvrstil v letošnji ožji izbor za Delovo nagrado kresnik. Nekateri so že vnaprej vedeli, kot običajno, kdo bo lavreat, že zaradi častitljive obletnice, sama tematika nagrajenega romana bi pa resda sodila po genezi v čas pred vojno, ob bok Bevkovemu Čedermacu, čeprav je zdajšnja sovražnost do slovenstva na Primorskem samo v drugi preobleki. Mnogi so na tihem pričakovali (tudi spodaj podpisani), da se bo s kresnikom okitil Flisar s Čajem s kraljico. Željko Kozinc ni tako neznano pisateljsko pero. Znani novinar, potohodec in scenarist se lahko pohvali z raznovrstnostjo literarnega ustvarjanja, od scenarijev, radijskih iger, pesniških zbirk do šestih romanov. Prav tako ni novinec v uvrščanju za najboljši roman preteklega leta. Za kresnika se je potegoval že leta 1993 z romanom Lovci na Rembrandta. Tokrat je posegel po sodobni in aktualni temi tujca, argentinskega Slovenca, ki ga premami v Slovenijo skrivnostni klic o bolezni matere, pri tem pa se zgodba ukvarja z vprašanji emigracije, denacionalizacije in udbovskih dosjejev. Dveletnega fantiča so poslali razlaščenemu Rudolfu Riglerju v Argentino in na klic iz domovine prihaja sedaj Pavel Rigler, visokorasli mož zagorelega obraza in zgodaj sivečih las z nemirnim pogledom, nekdanji redovnik, zdaj profesor na salezijanski gimnaziji in biolog, ki preučuje življenje kitov, pripravlja o njih film in se ukvarja z ekoturizmom. Prispetje v Majnik, kraj s tri tisoč prebivalci, ne bo samo obisk na smrt bolne matere, temveč se na obzorju že kar po prihodu izrisujejo težave in spopadi s sorodniki, oblastjo in starimi silami. Mednje sodi v prvi vrsti Ivo Kozjan, nekdanji oficir Udbe, vsemogočnež, ki kroji usode bližnjih oseb in kraja kot Kralj na Betaj-novi. Izginjanje dosjejev in ponarejanje, kraje, lažna identiteta, hujskanje k nasilju, osupneta razumnika onstran oceana, kateremu je bila gozdna pokrajina Riglerjev prt, temnozelena ponjava smrek in srebrno-iglastih jelk ter zlatih macesnov, poetično naravno bogastvo sledilca naravnega življenja in ne materialno bogastvo odvzete dediščine. Grotesken svet Majnika ni pomanjšana Slovenija, za svetovljana Pavleta pa tudi ne svet, ki bi se ga navzel ali bi ga nase vezal z domačijskimi vezmi. Pisatelj nas popelje na številna prizorišča, pripoved zapleta in prikriva, po začetnem dokaj poenostavljenem pripovednem loku z nekaterimi nejasnostmi in nedoslednostmi stopnjuje zaplete z elementi kriminalke. Vsakršno spogledovanje in primerjanje z realnostjo ne more povsem vzdržati, saj se vendarle nahajamo v romanesknem svetu, ki pa temelji na avtorjevem poznavanju, izkušnjah in odkrivanju tem o zločinu, odpuščanju, krivdi in kesa-nju. Pozitivne junakinje romana so ženske s svojimi pričakovanji in ljubeznimi. Pavel pa naj bi že po očetu Borutu v genih dobil erotično slo in silovitost, ki se izkaže že ob prvem, sicer nekoliko idiličnem srečanju v gozdni hiši s flavtistko Marleno. Enostranska zaljubljenost Nives samo pomaga iz ozadja spodbuditi pravičen izhod, ko se Pavel znajde v preiskovalnem zaporu. Obojestransko strastno ljubezen si izkazujeta s Suzano, ki jo namerava odpeljati v Argentino, nerazumen zločin pa pretrga njuno srečno izpolnitev. Pavel ni pobegnil iz redovniškega poklica zaradi celibata, pač pa zaradi globlje povezanosti z naravo in zaupanja v človekovo dobro bit. Veruje v božjo pravičnost, v sovražnem okolju Majnika pa se vendarle sprašuje, zakaj ga Bog skuša, zakaj je njegova dobrota tako zapletena? Razmišlja, kako si dušnega miru ni mogoče izbirati kakor tudi ne ljubezni. Je mogoč svet brez trenja, svet med resničnostjo in snom, mestoma tako globok, da ima zlo magično moč nad stvarnostjo? Izkaže se, da je resnična prvinska erotičnost očeta Boruta, saj ima Pavel Mirt kar tri polbrate. V spopadu za dediščino ostane zvest svojim etičnim načelom in nameni svoj delež domu za starejše občane, ki je poimenovan po njegovi zavrženi materi Ani Mirt. Pavlu je zadosti nesojene domovine in se vrne v Argentino, za katero pravi, da so tam ljudje bolj odprti in je življenje bolj veselo. Po vzoru domačijskih povesti zaključuje roman epilog, kjer razkaže ob obisku Pavle svoj dom, zakonsko zvezo s kreolko, za hišico pa se bohoti iz semen Riglerjevega prta Mirtov laz mladih hrastov, kostanjev in brez. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Nogomet Želimo si podobno sezono kot je bila prejšnja Stran 8 Nogomet Neugoden poraz Aluminija v Šentilju Stran 8 Knjiga o kegljanju Med šahom in kegljanjem Stran 9 Tenis Odlični rezultati mladih Ptujčanov Stran 9 Atletika Kolaričeva trinajsta v Evropi Stran 10 Padalstvo Petra Podgoršek zopet uspešna Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil -1. krog Odličen začetek Drave Drava: Dabanovič, Gorin-šek, Šmon, Šterbal, Miljato-vič, Berko, Štromajer, Težački (od 42. minute Čeh), Prejac (od 75. minute Drevenšek), Trenevski, Sladojevič (od 46. minute Emeršič) Strelec: 1:0 Miljatovič (33) Uvodno domače srečanje 15. slovenskega nogometnega prvenstva so nogometaši Drave začeli s težko priigrano zmago. Povratniki v 1. ligi igralci Rudarja iz Velenja so bili vsaj enakovreden tekmec, a niso izkoristili niza lepih priložnosti za zadetek, njihove poizkuse je obranil najboljši igralec na srečanju vratar Drave Mladen Dabanovič. Ptujska ekipa je bila v uvodnih minutah aktivnejša, vendar so se nogometaši Rudarja kaj hitro znebili treme in prevzeli pobudo na igrišču. Glavni akter pri gostujoči ekipi je bil Alem Mujakovič, ki je najprej sprožil oster strel z roba kazenskega prostora, ki ga je Dabanovič odbil v polje. Takoj v naslednjem napadu je njegov strel iz bližine z glavo zletel mimo vrat. Idealno priložnost za zadetek je v 11. minuti zapravil gostujoči napadalec Denis Grbič, ko se je sam znašel pred domačim vratarjem Dabanovičem, a je ta njegov strel s sedmih metrov ubranil. Nato se je Drava pobrala, vendar so igralci na sredini preveč komplicirali, da bi se lahko igra razvila. V glavnem je potekala po levi strani, kjer je bil zelo aktiven in agresiven Aleš Šmon. Po nespretnosti Mujakoviča simobiL O Vodafone' 1 .SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 1. KROGA: Drava - Rudar Velenje 1:0 (1:0), CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 0:0, HIT Gorica - Bela krajina 4:0 (3:0), Koper - Primorje 1:1 (1:0), Domžale - Nafta 20 (20) 1. HIT GORICA 2. DOMŽALE 3. DRAVA 4. KOPER 5. PRIMORJE 6. CMC PUBLIKUM 7. MARIBOR PIVOV. LAŠKO 8. RUDAR VELENJE 9. NAFTA m on A i/DA UMA 4:0 2:0 1:0 1:1 1:1 0:0 0:0 0:1 0:2 r\.A Fntn- Hrtrimir (^nynik Drava je prvenstvo začela obetajoče z zmago. (žoga ga je zadela v roko) so imeli domači igralci lepo priložnost, da dosežejo zadetek iz prostega strela s približno 20 metrov. Izvedel ga je Viktor Trenevski, vendar je njegov dober strel le za las zletel mimo leve vratnice. Tekla je 32. minuta, ko so nogometaši Rudarja izvedli bliskovito akcijo po desni strani in s podajami "iz prve' so popolnoma izigrali domačo obrambo. V stoodstotni priložnosti se je znašel Edvard Borštnar, a je na srečo domačinov njegov močan strel za nekaj centimetrov zgrešil cilj. Takoj za tem je Robert Težački poslal predložek iz prostega strela v kazenskem prostoru, kjer se je najboljše znašel Matej Miljatovič in z glavo zadel mrežo nemočnega vratarja Nemanja Joziča. Vodstvo je domače vzpodbudilo k aktivnejši igri, ki sta io ustvariala Andrei Pre- jac in Težački. Slednji se je poškodoval v 42. minuti, to pa se je kar poznalo na igri v drugem polčasu, čeprav ga je solidno zamenjal Aleš Čeh. Drava je tik pred koncem polčasa zapravila možnost za povečanje prednosti. Novi napadalec Jaka Štroma-jer je odlično podal v sredino z desne strani, tam je na žogo naletel Trenevski, vendar je s štirih metrov žogo z glavo poslal čez gol. Po odmoru smo kar dvajset minut spremljali bledo in raztrgano igro z obilico napak na obeh straneh. Tudi tempo igre je v tem delu vidno upadel. Tekla je 67. minuta, ko se je Trenevski odločil za strel, a se je žoga od Rudarjevih obrambnih igralcev odbila do samega Štromajerja, ki je preveč okleval s strelom in žogo je pobral Jozič. Gostujoči nogometaši so postajali iz minuto v minuto aktivnejši in nevarnejši, saj so si zelo želeli izenačiti. Po napaki domačega kapetana Emila Šterbala se je v idealni priložnosti znašel Grbič, a je njegov natančen strel z odlično parado ubranil Dabanovič. V 84. minuti je mladi Šmon lepo prodrl po levi strani in poslal močno žogo po tleh v kazenski prostor, kjer sta bila tako Trenevski kot Štromajer prepočasna, da bi jo potisnila v mrežo. Aktivni gostujoči igralec Damjan Jeseničnik je v drugem delu nekajkrat poizkušal, a najboljšo priložnost je imel nekaj minut pred koncem tekme, ko je prodrl po desni strani ter je iz bližine nastreljal odlično postavljenega domačega vratarja. Isti igralec je v zadnji minuti dal idealni predložek v sredino kazenskega prostora, vendar je Daniel Stankoviča streljal z glavo čez vrata. Čisto na koncu sta izvedla dobro kombinacijo Marko Drevenšek in Štromajer, ki je bil sam na robu kazenskega prostora, vendar je njegov odmerjen strel za las zletel mimo leve vratnice. Igra na srečanju ni bila na želenem nivoju, a pomembna je zmaga, ki bo nedvomno dobra vzpodbuda za ptujske nogometaše. Izjavi Srečko Lušič (trener Drave): "Moram povedati, da nas že lep čas ni nihče tako nadigral kot tokrat Rudar v prvem polčasu. Igrali smo slabše, kot sem pričakoval in za ugoden rezultat je najbolj zaslužen Mladen Da-banovič. Nisem zadovoljen z igro, zadovoljen sem lahko le z zmago." Drago Kostanjšek (trener Rudarja): "Mislim, da smo dobro odigrali to srečanje. Drava je zasluženo zmagala, saj je dosegla zadetek, mi pa žal ne." Nogomet • Žrebanje parov Želimo si podobno sezono, kot je bila prejšnja V sredo je MNZ Ptuj, ki vodi tekmovanje v vseh ligah in v Štajerski ligi, izvedla žrebanje tekmovalnih parov za naslednjo sezono. Nogomet na našem področju je izredno razvita športna panoga in ob igrišča v vseh ligah privablja veliko število gledalcev. Žreb je minil brez zapletov. V 1. ligi MNZ Ptuj bo nastopilo dvanajst klubov. Tekmovanje se bo pričelo 27. avgusta s pari 1. kroga: Podvinci - Središče, Bukovci - Hajdina, Gorišnica - Boč, Cirkulane - Mark 69 Rogoznica, Skorba - Cirkulane in Videm - Apače. Tekmovanje v 2. ligi mNZ Ptuj se bo pričelo 3. septembra z naslednjimi pari 1. kroga: Spodnja Polskava - Hajdoše, Lovrenc - Zgornja Polskava, Podleh-nik - Grajena, Tržec - Lesko-vec, Markovci - Pragersko. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s sekretarjem MNZ Ptuj in vodjem tekmovanja gospodom Jankom Turkom, ki bdi skupaj s svojimi pomočniki, da vse poteka po načrtih. Kako ste ocenili minulo prvenstvo v ligah, ki jih vodi MNZ Ptuj? Prvenstvo v ligah MNZ Ptuj v letu 2004/05 smo zaključili 17. junija z zaključno prireditvijo, na kateri smo podelili nagrade najboljšim ekipam in posameznikom. Tekmovanje v minuli sezoni se je odvijalo po tekmovalnem koledarju. Odigrana je bila večina vseh delegiranih tekem. Glede na razmeroma veliko število ekip v tekmovanju (skupaj 118) je bilo posledično v posameznem vikendu samo v ligah MNZ Ptuj odigranih blizu 50 tekem v različnih kategorijah. Vsled temu je bilo potrebno zagotoviti ustrezno število sodnikov in delegatov in nenazadnje tudi trenerjev, ki vadijo te ekipe. Za usposabljanje tega kadra skrbita Nogomet Vodja tekmovanja Janko Turk Foto: Danilo Klajnšek dve strokovni organizaciji pri MNZ Ptuj, in sicer MDNS Ptuj in DNT Ptuj. Sodelovanje z obema je bilo v minuli sezoni dobro. Pohvale vreden je upad disciplinskih prekrškov ekip in igralcev glede na prejšnje sezone. Težjih disciplinskih prekrškov in prekinitev tekem pa v ligah MNZ Ptuj v zadnjem času ne poznamo. Kvaliteta nogometa, ki se igra v ligah MNZ Ptuj, se odraža predvsem v vedno bolj strokovnem delu po klubih v vseh selekcijah in tudi v ustrezni infrastrukturi, ki zagotavlja kvalitetne pogoje za delo. O tekmovalnih dosežkih ekip v tekmovanju velja omeniti uspešen nastop mladincev Aluminija, ki so se skozi mladinsko pokalno tekmovanje MNZ Ptuj in kasneje v končnici pokala NZS uspeli prebiti do finala tega tekmo- vanja. Ekipi starejših dečkov NK Bistrica se je skozi kvalifikacije uspelo uvrstiti v Slovensko ligo U-14. Razveseljivo je, da so se vse ekipe, ki so končale minulo sezono na prvem mestu v članskih kategorijah in so s tem pridobile možnost napredovanja v višji nivo tekmovanja, to možnost tudi izkoristile (NK Dornava novi član Štajerske lige, NK Apače novi član 1. razreda), kar zgovorno pove, da imajo klubi željo po napredovanju in dokazovanju v višjih nivojih tekmovanja. Odraz dobrega dela v mlajših kategorijah po klubih je tudi tekmovanje reprezentanc MNZ-jev v kategoriji U-13. Reprezentanca U-13 MNZ Ptuj je v svoji skupini osvojila 2. mesto, na zaključni reviji v Bakovcih pa osvojila odlično 3. mesto. Kar se tiče sodelovanja klubov in vodstva tekmovanja pri MNZ Ptuj, moram reči, da je pretok informacij preko elektronskih medijev potekal nemoteno in da smo poskrbeli, da je bila naša liga čimbolj medijsko pokrita tudi v občilih javnega obveščanja. Če na koncu povzamem dogajanje minule sezone, si tako vodja tekmovanja kot jaz in vsi pri MNZ Ptuj želimo, da bi bila takšna tudi naslednja.« Kaj pričakujete v naslednji tekmovalni sezoni? »Iz prijav ekip za leto 2005/06 in opravljenega žreba je razvidno, da nas v tekmovanju v novi sezoni pričakuje 118 ekip, kar je povsem identična številka kot minulo sezono. Če k tej številki dodamo še 15 ekip iz našega MNZ-ja, ki tekmujejo v ligah NZS in Štajerski ligi, je število ekip 133, kar je ob dejstvu, da smo zastopani v prav vseh ligah od 1. sNl navzdol, zelo vzpodbudno in zgovorno priča o dobrem delu po klubih. Z žrebom tekmovalnih parov za tekmovanje v ligah MNZ Ptuj smo naredili prvi korak v novo sezono. Tekmovanja v ligah MNZ Ptuj se začnejo v drugi polovici avgusta. Pričakovanja vodstva tekmovanja v novi tekmovalni sezoni so usmerjena predvsem k zagotavljanju še kvalitetnejših pogojev za tekmovanje, uvedli smo nekaj sprememb glede na minule sezone predvsem pri mlajših selekcijah in prav tu nas v prihodnje čaka še kar precej dela, saj smo zaradi večjega števila prijavljenih ekip primorani tekmovanja v mlajših selekcijah deliti v dve enakovredni teritorialno razdeljeni skupini. To pomeni za posamezno ekipo nekoliko manj tekem v sezoni, kar pa za razvoj nogometašev seveda ni korak naprej. Skupaj s strokovno mladinsko komisijo bomo poskušali v prihodnje najti model tekmovanja, ki bi to pomanjkljivost odpravil. Upamo, da bo trend disciplinskih prekrškov ekip po klubih še naprej upadal in da bo na igriščih prevladoval fair play. Zavedam se, da vodstvo tekmovanja, ki mora zagotoviti kvalitetno vodenje tekmovanj, klube, ki bodo poskrbeli za ustrezne pogoje za delo, in strokovni kader za vadbo nogometašev čaka veliko dela. Prepričan pa sem, da v sezoni, ki je pred nami, v ligah MNZ Ptuj ne bo manjkalo dobrih nogometnih predstav. To naj bo hkrati tudi vabilo vsem ljubiteljem nogometa, da si čimveč tekem v novi sezoni tudi ogledajo. Ne gre pozabiti, da se nogomet igra tudi in predvsem zaradi gledalcev.« Danilo Klajnšek Aluminij - AEL LIMASOL 1:2 KIDRIČEVO - Stadion Aluminija, 100 gledalcev, glavni sodnik Drago Klinc, pomočnika Marjan Rajh in Janez Bezjak - vsi Ptuj. STRELCI: 1:0 Vtič (12), 1:1 Sebok (35), 1:2 Charalambo-us (42) ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Vrenko, Golob, Ozim, T. Rozman, Dugolin, Vtič, Dončec, Repina. Igrali so še: Strelec, Trstenjak, Gajšek, Ducman, Topolovec. Trener: Edin Osmanovič. AEL LIMASOL: Stilianou, Golob, Germanos, Andoni-ou, Bulajič, Neofitou, Lukas, Charalambous, Boaventura, Sebok, Filianotis. Igrali so še: Kharalambous, Karič, Ikava-zis, Konaris, Zahana, Kyaia-kos, Vatis, Čorovič. Trener: Bojan Prašnikar. V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši domačega drugoligaša gostili ekipo ciprskega prvoligaša, ki ga trenira naš nekdanji selektor Bojan Prašnikar in za katere- ga nastopajo tudi nekateri slovenski nogometaši. V dobri in dinamični tekmi je odločitev o zmagovalcu padla v prvem polčasu. Kidričani so hitro povedli, nato pa so gostje rezultat najprej izenačili iz prostega strela, ob koncu prvega polčasa pa prešli v vodstvo. V drugem polčasu sta imeli obe ekipi priložnosti, vendar do spremembe rezultata ni več prišlo. Milan Zupanc Nogomet • Prijateljska tekma Neugoden poraz Aluminija v Šentilju Nogometaši kidričevske-ga drugoligaša Aluminija so v okviru priprav na novo sezono odigrali prijateljsko nogometno srečanje z ekipo Šentilj Jarenina, ki nastopa v Štajerski ligi in kljub boljši igri skozi vso srečanje tekmo izgubili z 1:2, kar je verjetno manj, kot so v Aluminiju pričakovali. Po uspešnih igrah na tradicionalnem turnirju v Stojncih, kjer so osvojili Košarka prvo mesto je prišla tiha pri-zemljitev. Sicer poraz v tem obdobju priprav ne pomeni veliko, je pa dejstvo, da bi Kidričani morali brez težav opraviti z nižjeligašem. Edini zadetek za nogometaše Aluminija je dosegel Nejc Repi-na. Kidričani so v tem srečanju nastopili brez Šimenka, Emeršiča in Kelenca, ki bi naj pristopili k ptujski Dravi in že nekaj časa ne trenirajo s članskim moštvom Aluminija. Uspešni pa so bili mladinci Aluminija, ki so odigrali pripravljalno srečanje z ekipo Gerečje vasi Unukšpeda, ki je nastopila v nekoliko oslabljeni postavi. Mladinci Aluminija so z 2:0 premagali svojega domačina z dvema zadetkoma Gregorja Fureka. Danilo Klajnšek Obstanek zagotovljen Košarkarji KK Ptuj so v minuli sezoni v 2. SKL - vzhod izborili obstanek, kar je nedvomno velik uspeh. Sedaj j čas odmora, ki pa ne bo trajal dolgo, saj bodo košarkarji s pripravami na novo sezono pričeli 1. avgusta. Bo pa ta majhna četica košarkarjev, predvsem mladih, ki so igrali na dveh frontah (v članski in mladinski konkurenci) oslabljena, saj se za usluge odličnih mladih ptujskih košarkarjev zanimajo veliki klubi iz vse Slovenije. Rojko in Siračevski sta na tem, da zaključita svojo športno pot, Biliča vabijo k ljubljanskemu Slovanu, Marčič je na poti k ljubljanski Olimpiji, Kanlič in Sajko pa sta dobila povabilo KK Šentjur. Tako bo trener ekipe Zlatko Marčič imel kar nekaj težav glede sestave ekipe, ki naj bi se v močni dru-goligaški konkurenci borila za preživetje oziroma obstanek. Nekaj igralcev naj bi KK Ptuj dobil, predvsem mladih iz KK Mario Primorac iz Maribora. Ali bo to vse skupaj dovolj v močni konkurenci, kjer bosta v naslednji sezoni nastopila močna kluba KK Janče in KK Hirija ob vseh preostalih, se bomo lahko prepričali v novi sezoni. Sam ligaški sistem bo dal odgovore na ta vprašanja, ptujski košarkarji pa bodo do začetka prvenstva odigrali najmanj šest pripravljalnih srečanj. Danilo Klajnšek Celje, Ptuj • Knjiga o kegljanju Silve Razlag Med šahom in kegljanjem "Sama sem bila dolgo časa kegljavka in to do neke mere vrhunska, leta 1980 sem za bivšo Jugoslavijo nastopila na svetovnem prvenstvu v Romuniji in z ekipo osvojila šesto mesto. Kadarkoli sem zbirala podatke za različne biltene ob svetovnih prvenstvih in drugih podobnih tekmovanjih, vedno je bilo premalo podatkov, ni bilo arhive, kjer bi te podatke lahko našla, zato sem se odločila, da bi na enem mestu zbrala vse mednarodne uspehe slovenskega kegljanja v dresih državnih kegljaških reprezentanc Jugoslavije in Slovenije, od leta 1949 do leta 2002, in jih tako zavarovala pred pozabo," je na vprašanje o tem, zakaj se je lotila pisanja knjige o mednarodnih uspehih slovenskega kegljanja 1949-2002, povedala avtorica Silva Razlag. Z letom 1949 je povezano prvo evropsko članstvo keglja-ško prvenstvo, leta 2002 pa se je zaključil več kot petdeset let uveljavljen sistem tekmovanja, za ženske sto, za moške dvesto lučajev mešano. Od takrat dalje je število v vseh treh starostnih kategorijah izenačeno na sto dvajset lučajev mešano za ženske in moške. Uvajajo pa se tudi nove tekmovalne discipline. Silva se je rodila v Godemar-cih pri Ljutomeru. Osnovno šolo je obiskovala pri Tomažu, srednjo ekonomsko šolo pa na Ptuju, kjer je dobila tudi prvo zaposlitev v Komunalnem podjetju Ptuj, nekaj časa je delala tudi v Nigradu v Mariboru, zatem pa se je zaposlila na Občinski konferenci SZDL na Ptuju, kasneje v Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Do upokojitve leta 1998 je bila nekaj let tudi zasebnica. Najprej je bila njena ljubezen šah, ki se mu je zapisala že v osnovni šoli, več kot 20 let je uspešno tekmovala za Šahovski klub Ptuj, ki letos slavi 70-letnico uspešnega dela, za kegljanje se je navdušila leta 1972, vključila se je v Kegljaški klub Konstruktor Maribor, kjer je ostala do leta 1983, ko je prestopila v Kegljaški klub Celje, katerega članica je še danes. V svoji bogati tekmovalni karieri je dosegla vrsto lepih uspehov na republiških, državnih in mednarodnih kegljaških tekmovanjih. Vseskozi pa je bila Silva Razlag aktivna tudi na organizacijskem področju v Kegljaškem klubu Drava Ptuj, Kegljaškem klubu Celje in v zadnjem obdobju tudi v Kegljaški zvezi Slovenije. »Pravopredstavo o rezultatih slovenskih kegljavk in kegljačev, ki so ponesli ime Slovenije daleč preko državnih meja, sem osebno dobil šele s to bogato publikacijo. Ponosen sem, da smo se za izdajo odločili prav v času mojega mandata. Hvala urednici, ki je na najlepši možni način ohranila dragocene podatke, ki so v ponos slovenskemu kegljaškemu športu,« je med drugim ob izdaji knjige povedal predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kurelič, ki je tudi uvodničar v knjigi. Foto: Črtomir Goznik Silva Razlag, avtorica nove knjige o kegljanju z naslovom Mednarodni uspehi slovenskega kegljanja 1949-2002. Knjiga je izšla ob 55. obletnici Kegljaške zveze Slovenije. Trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih Kegljanju je na nek način zavezana še danes. Je trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih kegljačev Slovenije, s tem delom je pričela pred štirimi leti. Svoje bogato kegljaško znanje in izkušnje prenaša na slepe in slabovidne kegljače, ki so pod njenim vodstvom na zadnjih treh evropskih prvenstvih osvojili tri zlate, eno srebrno in dve bronasti medalji. Ljubezen do kegljanja je prenesla tudi na svojo hčerko Andrejo, vrhunsko tekmovalko s statusom mednarodne športnice. Silva po srčni operaciji pred dvema letoma bolj poredko podira keglje. Knjiga je nastajala sedem let. Ideja o tem, da bi jo napisala, se ji je porodila leta 1997, ko je bilo v Celju, kjer danes živi, svetovno člansko prvenstvo v kegljanju, ko je kot pomočnica vodje informacijskega centra videla, da so novinarji potrebovali veliko podatkov, ki pa jih ni bilo lahko najti. Ima 232 strani, od tega so tri strani uvoda, ostalo so fotografije, veliko je diagramov, tabel s komentarji pa je čez 150. Knjiga podrobno predstavlja bogato mednarodno zgodovino enega najuspešnejših športov v Sloveniji. V obdobju, ki ga obravnava, so bili uspehi slovenskega keg-ljaštva dokaj visoki, predvsem pa v času Jugoslavije, ko je v 7-članski državni reprezentanci tekmovalo pet, šest Slovencev. Niti eno svetovno prvenstvo od leta 1953 do leta 1990 ni minilo brez pristotnosti Slovenk in Slovencev. Največji poudarek pa je v knjigi na dosežkih slovenskih kegljavk in kegljačev v obdobju samostojne Slovenije, po letu 1992, ko je na mednarodnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter posameznih svetovnih pokalih, na katerih nosijo slovenski tekmovalci dres z državnim grbom, slovenska reprezentanca osvojila 87 medalj, od tega je 38 zlatih, 25 srebrnih in 24 bronastih. S tem se slovensko kegljanje uvršča v sam vrh slovenskih športov po žlahtnosti in po osvojenih medaljah. Pisati je začela že v rani mladosti "Ko sem se lotevala tega projekta, pisanja knjige o mednarodnih uspehih slovenskega kegljanja, si niti slučajno nisem predstavljala, kako bo knjiga izgledala, ko bo delo končano. Priznati moram, da je sov- Po podatkih naj bi začetek kegljanja segal že v obdobje starega Egipta 5200 let pred našim štetjem. Objekti in rekviziti so bili v začetku zelo preprosti, enostavni in priročni. Prve kegljaške steze so bile na primer iz ilovice, posute z drobnim peskom in žlindro, krogle so bile kamnite, vse se je odvijalo na prostem. Danes poteka kegljanje v zaprtih dvoranah z dvema, štirimi, šestimi, desetimi in več stezanimi. Dvostezne so že velika redkost, na njih se opravlja zgolj vadba. Še prvo člansko svetovno prvenstvo leta 1953 se je odvijalo na kegljišču, kjer so keglje postavljali ročno, kasneje pa na kegljiščih z avtomatskim postavljanjem. Kegljišče je sestavljeno iz zaletišča, deske položnice, steze, kegelj-nega križa, zaščitne obloge, kroglovke, kroglovoda, avtomatske elektronike in komandnega pulta. Na kegeljnem križu stoji devet kegljev, težkih od 1720 do 1810 gramov, višine 40 cm. Za podiranje kegljev potrebujemo krogle obsega 14, 15 in 16 cm ter teže 1890 do 2870 gramov. padanje 55-letnice Kegljaške zveze Slovenije z nastankom te knjige, podprla je njeno izdajo finančno in moralno, bilo najlepše darilo tako Zvezi kot meni osebno, saj je bila predstavitev na res visokem nivoju, na slovesnosti ob jubileju, kjer smo na zelo lep način dali popotnico tej knjigi. To se je zgodilo 20. junija letos," je za Štajerski tednik povedala Silva Razlag, ko je predstavljala svoj knjižni prvenec. Resnici na ljubo je že kot otrok kazala nadarjenost in zanimanje za pisanje. Sodelovala je na nekaj amaterskih pisateljskih tekmovanjih in natečajih. Najbolj ponosna pa je na drugo nagrado (prva ni bila podeljena) na prvem natečaju pesnikov in pisteljev Slovenije leta 1968 za prozno delo z naslovom Samo enkrat je videl njegov obraz. Čeprav zadnja leta živi v Celju, Ptuj ostaja njen, rada se vrača, z Andrejo redno obiskujeta njenega prijatelja Aleša Pintari-ča, ki je eden od treh oziroma štirih soavtorjev knjige, oblikoval je več kot 30 diagramov in več kot 180 forografij, čeprav mu zdravstveno stanje dopušča samo gibljivost desnega zapestja. V zadnjem času Silva Razlag prihaja na Ptuj še pogosteje, ker se Šahovsko društvo Ptuj pripravlja na 70-letnico uspešnega delovanja, sicer pa tudi trenira kegljače Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Osrednja slovesnost ob jubileju Šahovskega društva Ptuj bo 12. avgusta, ko bodo javnosti predstavili tudi zbornik o 70-letnem delovanju šaha na Ptuju, ki ga je napisal znani mednarodni šahovski sodnik Janko Bohak. Hkrati z jubilejem pa se bo pričelo tudi 14. člansko državno prvenstvo za članice in člane, ki bo v prostorih Šolskega centra na Ptuju potekalo do 20. avgusta. MG Tenis Odlični rezultati mladih Ptujčanov Na igriščih tenis kluba Mima v Mariboru je bil v soboto, 16. julija, turnir v kategoriji 8 do 11 let za dečke in deklice. Udeležili so se ga tudi mladi Ptujčani, člani TK Ptuj, in dosegli odlične rezultate. Nastopali so v različnih kategorijah. Največji uspeh so dosegli v midi tenisu, kjer sta se v konkurenci 25 tenisačev v finale uvrstila kar dva Ptujčana. Luka Merc je z rezultatom 2:7, 7:1, 7:4 premagal Davorina Levaniča, prav tako člana TK Ptuj. V konkurenci mini tenis je drugo mesto zasedel Oliver Baklan, tretje pa Domen Lisjak. V velikem tenisu do 10 let pa je Luka Merc zasedel tretje mesto. Pri deklicah se je Nina Potočnik izkazala z drugim mestom v midi tenisu. V velikem tenisu pa sta Marina Baklan in Nina Kickboks Najboljši so prejeli pokale in priznanja. Foto: TK Ruj Potočnik zasedli 3.-4. mesto. se srčno, bolj ali manj uspešno, Najboljši so prejeli pokale in borili v vseh dvobojih. priznanja. Pohvaliti pa velja tudi ostale mlade ptujske upe, ki so TK Ptuj Drugi turnir medobčinskega prvenstva V Kick boxing centru Ptuj je konec meseca junija pred starši in prijatelji tega športa potekal drugi od treh turnirjev medobčinskega prvenstva 2005 v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Na turnirju je sodelovalo 33 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slodnjak, Edvard Štegar, Milan Breg, Dušan Pavlica in Franc Vrbančič. Po tekmovanju so vsi sodelujoči prejeli diplome. Rezultati: Dečki do 125 cm: 1. Benjamin Šoštarič 2. Vid Ostroško 3. Andrej Bratušek Jan Murata Dečki do 135 cm: 1. Tilen Abraham Deklice do 140 cm: 1. Tjaša Bratušek 2. Jasna Bratušek Dečki do 145 cm: 1. Matic Kovačič 2. Luka Vindiš 3. Leon Lajh Matej Moravec Dečki do 155 cm: Najmlajši s priznanji s trenerjem Dušanom Pavlico Foto: Franc Slodnjak 1. Filip Janžekovič Mladinci do 55 kg: 1. Denis Šamprl 2. Matic Bedenik 3. Bernard Veršič Člani nad 75 kg: 1. Miloš Kocbek 2. Janko Zakelšek Mladinke do 50 kg: 1. Adriana Korez Tretji, zadnji turnir bo potekal v novembru, po katerem bodo znani letošnji medobčinski prvaki v vseh kategorijah, ki bodo prejeli medalje in pokale. Pričakuje se, da bo tudi letos na medobčinskem tekmovanju sodelovalo okrog 70 tekmovalcev, ki se bodo potegovali za končne uvrstitve in medalje. Franc Slodnjak Strelstvo • 15. DP z MK orožjem na 50 m Simon Simonič - dvakratni državni prvak! V soboto in nedeljo je v Ljubljani potekalo 15. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem. Med podravskimi strelci so bile vse oči uprte v mladinsko ter člansko kategorijo, kjer sta nastopala Simon Simonič, SD Juršin-ci ter Boštjan Simonič, SD Kidričevo, ki sta oba veljala za glavna favorita za zmago v svoji konkurenci. Simonu je to tudi uspelo, saj je med mladinci dosegel 521 krogov ter postal še drugič v letošnji sezoni državni prvak! Svojo odlično sezono z zračnim orožjem je dopolnil še z naslovom državnega prvaka z MK pištolo proste izbire. Nekaj težav je Simon imel z nastavitvijo pištole, vendar sta problem mojstrsko rešila s trenerjem Darkom Pavlinom. Simon je svojega reprezentančnega kolega, Klemna Tomaševiča, prehitel za 11 krogov, ta pa Roka Ivanca še za 14 krogov. Med člani je bilo dogajanje še bolj napeto, saj se je Boštjan Simonič poskušal zoperstaviti svo- jemu največjemu konkurentu Petru Tkalcu, SD Dušan Poženel Rečica, ki mu je v letošnji sezoni že pobral tri naslove državnega prvaka. Dosegel je 531 krogov ter osvojil naslov državnega vice prvaka, pred bratom Simonom, ki je dosegel 524 krogov. Kot zanimivost naj zapišem še to, da je Tkalcu po prvih štirih serijah kazalo, da bo postavil celo novi državni rekord, vendar je v zadnjih dveh serijah svojo prednost nesrečno zapravil in dosegel 552 krogov, rekord pa ostaja pri 557 krogih. Za ekipo SD Kidričevo sta nastopila še Cvetko Ljubič, ki je osvojil dobro 6. mesto ter Jurček Lamot, ki je osvojil 15.mesto. V ekipnem delu sta bili prav tako v ospredju obe ekipi s svojima najboljšima strelcema. Tudi tokrat je ekipa iz Kidričevega potegnila ta krajšo, saj so Boštjan in Simon Simonič ter Cvetko Ljubič dosegli 1568 krogov, kar jih je pripeljalo tik pod vrh za ekipo iz Rečice, ki je dosegla 1583 krogov. V kategoriji članic MK puška 60 leže je Vesna Mele, TSO Ormož, dosegla 572 krogov in osvojila 4. mesto. Med člani pa Rajmond Debevec, SD Olimpija, ki je dosegel 597 krogov. V tekmovanju trostav MK puška proste izbire 3^20 za članice je bila Vesna Mele bolj uspešna saj je dosegla leže 194, stoje 173 in kleče 180 krogov, kar je v skupnem seštevku pomenilo 547 krogov in tretje mesto. Med člani je v kraljevski disciplini 3^40 slavil Rajmond Debevec, ki je dosegel 1184 krogov. Za primerjavo naj zapišem še, da je na pravkar minulem EP v Beogradu dosegel 1165 krogov ter osvojil bronasto medaljo. Z rezultatom iz DP bi gladko zmagal! Med mladinci je Tadej Horvat, SD TSO Ormož, dosegel 1061 krogov ter osvojil dobro 5.mesto. Simeon Gonc Atletika • Mladinsko EP in člansko DP Kolaričeva trinajsta v Evropi V soboto zvečer je Nina Kolarič doživela ognjeni krst na največjih mednarodnih atletskih tekmovanjih. V areni atletskega stadiona v Kaunasu je nastopila v kvalifikacijah skoka v daljino, na žalost pa se ji je ob pomanjkanju kančka sreče za en centimeter izmuznila uvrstitev v nedeljski finale, kjer je natopilo dvanajst najboljših. Kljub temu je trinajsto mesto na evropskem mladinskem prvenstvu njen največji uspeh v karieri in eden največjih uspehov ptujske mladinske atletike nasploh. Zaradi spremenljive smeri vetra, ki je z različno ja-kostjo pihal tekmovalkam tako v hrbet kot v prsi, je za finale zadostovalo 595 centimetrov, znamka, ki jo je Nina letos večkrat preskočila na različnih tekmovanjih. Večinoma so imele tekmovalke uvrščene pred njo veter v hrbet, Nini pa je pri njenem najdaljšem poskusu izmed treh, ki jih je imela na voljo v kvalifikacijah, narahlo pihal v prsi. V zadnjem poskusu je skočila 594 centimetrov, s tem pa je za centimeter in mesto zgrešila finale, po tihem napovedan cilj pred tekmovanjem. S trinajstim mestom je dosegla enega vidnejših rezultatov v slovenski reprezentanci, ki se je v Litvi predstavila s trinajstimi mladinci. Preden se bodoča študentka poslovi od mladinske konkurence, jo čakajo številni mitingi, kjer bo imela priložnost, da utrdi ugled, ki ga je pridobila z uspeš- Jadranje Natalija Sbull nim nastopom na evropskem prvenstvu, pri tem pa bo poskušala še izboljšati svoj osebni rekord, ki znaša 606 centimetrov. Motivirana z uspehi med mladinci bo z nezmanjšano vnemo nadaljevala s treningi in tekmovanji med člani, kjer je prav tako v vrhu slovenskega skoka v daljino. Ostali najboljši atleti Atletskega kluba Keor Ptuj pa so se minuli konec tedna ude- ležili državnega prvenstva v Mariboru. Tekmovanje so zaznamovali nekateri najboljši slovenski atleti z Osovnikarjem in Vodovnikom na čelu, sicer pa je viden upad zanimanja za državne naslove v poolimpijski sezoni. Prvi dan tekmovanja so imeli Ptujčani v ognju dve železi za najvišja mesta - Natalijo Sbull v teku na 1500 metrov in Andreja Voglarja na 5000 metrov. sbullova je zasedla tretje meso po tem, ko jo je ena od tekmovalk spotaknila na začetku drugega kroga, zaradi česa je zgubila stik z vodilno skupino. V nadaljevanju ni več našla Solidni uvrstitvi V soboto se je v Izoli končalo evropsko kadetsko prvenstvo v jadranju, kjer sta v desetčlanski slovenski reprezentanci nastopila tudi dva Ptujčana, člana BD Ranca, Aleš Mesarič in Luka Hvalec. Težko je bilo pričakovati, da bi v konkurenci 198 tekmovalcev iz 25 evropskih držav dva »kontinentalca« posegla v borbo za sam vrh. Želja je bila, da bi se uvrstila v Utrinek z EP v Izoli. tako imenovano zlato skupino (72). V drugi skupini je dobro tekmoval Aleš Mesarič, ki je zasedel končno 106. mesto, Luka Hvalec pa je bil 141. Želja je bila velika, vendar se je težko prebiti v prvo skupino, ko sedem ur čakaš na morju za en plov, nato pa moraš imeti še srečo. Mogoče se je od fantov pričakovalo več, vendar je bila to dobra šola za bodoča tekmovanja, predvsem pa nabiranje izkušenj za mladinsko konkurenco, saj bosta v naslednji sezoni nastopila v njej. Za mlada ptujska jadralca sledi dan dva počitka, potem pa trening oziroma priprave za evropsko mladinsko konkurenco. Prvenstvo bo od 5.-13. avgusta potekalo v splitu, kjer se pričakuje preko dvesto jadralcev in seveda še ostrejša in močnejša konkurenca. Danllo Klajnšek priključka z vodilnima, poleg tega pa za kaj več ni imela dovolj svežine v nogah, ker je še vedno čutila posledice četrtkovega teka na Borl, kjer je zanesljivo zmagala v ženski konkurenci. Voglar je na 5000 metrov nastopil v okviru priprav na jesenski maraton v Ljubljani, na koncu je v taktičnem teku - na državnih prvenstvih je praviloma v ospredju boj za mesta in ne lov na rezultat - zasedel peto mesto s časom 16:00,88. Mladinec Rok Panikvar je na 400 metrov nabiral izkušnje v članski konkurenci, s solidnim časom 51,74 sekunde je zasedel 12. mesto. Drugi dan državnega prvenstva je prinesel Atletskemu klubu Keor Ptuj nekoliko manj uspeha, še najbolje se je odrezala sbullova s petim mestom v paradni disciplini slovenske atletike, teku na 800 metrov. Na startu je manjkala le Če-plakova, ki jo pesti zahrbtna poškodba tetive na stopalu, Langerholčeva je narekovala močan tempo, sbullovi je kazalo dobro, saj je bila na tretjem mestu, na koncu pa je popustila in zaostala tudi za svojim najboljšim rezultatom sezone (2:15,04). Pri članih je Leon Večerjovič zasedel 14. mesto v isti disciplini, izkazal pa se je mlajši mladinec sandi Kukovec v teku na 200 metrov, merilnik časa je pokazal 23,05 sekunde, njegov osebni rekord. UE Padalstvo Karting Nedelja v znamenju kartinga Nedelja, 31. julija, bo na kar-todromu v Hajdošah ponovno v znamenju voznikov kartinga in številnih ljubiteljev tega športa. To bo letos že druga dirka za državno prvenstvo, ki jo bo organiziralo ptujsko avto moto društvo. V mesecu maju je bila prva in je bila v soboto; dirka, ki bo sicer ob ptujskem občinskem prazniku, pa bo potekala v nedeljo po standardnem urniku, kot so ljudje v teh krajih navajeni. V nedeljo ob 14. uri bo najprej svečana otvoritev, nato pa bodo vozniki mini formule vozili po dve dirki v vsaki kategoriji. Na kartodromu v Hajdošah je vse pripravljeno, saj so bili v tem letu pri AMD Ptuj zelo aktivni in so ljubiteljem v letošnji sezoni ponudili dve karting dirki, dirke z motorji, za tiste, ki želijo poizkusiti svoje spretno- sti v vožnji karta, so ti na voljo v popoldanskem času. Kot smo že zapisali, bo kar-todrom ponovno postal mravljišče voznikov, mehanikov in njihovih spremljevalcev ter številnih ljubiteljev tega športa. Vse skupaj se bo pričelo že v soboto, ko bodo vozniki preizkušali svoje karte na stezi ter opravili treninge oziroma se kar najbolje pripravili za nedeljski dve dirki. Do sedaj je prijavljenih preko 60 voznikov, prijave pa še prihajajo. Obetajo se razburljive vožnje, saj se je prvenstvo prevesilo v drugo polovico tekmovanja, zato bo borba za točke še večja. Ko pa je tako, se obetajo atraktivne vožnje, kar seveda privablja gledalce na tribune kartodroma v Hajdošah, ki se tam zbirajo v vedno večjem številu Danilo Klajnšek Petra Podgoršek zopet uspešna V nemškem Augsburgu je ta vikend potekala 4. tekma za evropski pokal v padalstvu, v skokih na cilj. V konkurenci preko 250 padalcev in pa-dalk so bili uspešni tudi člani ptujskega aerokluba. V ekipni konkurenci pri moških so zasedli zelo dobro deseto mesto. Najboljši rezultat je ponovno dosegla Petra Podgoršek, ki je v ženski konkurenci osvojila tretje mesto, pri fantih pa je Aleksander Čuš osvojil sedmo mesto. Naslednja tekma evropskega pokala bo čez 14 dni v italijanskem Bellunu. Danilo Klajnšek iPodulalh, iroiUiiajtz ML na iudounm ibldu! Petra Podgoršek RADIOPTUJ Ko-úfiíetu www.radio-ptuj.si •i*lJ Cena kolesa je zanemarljiva v primerjavi s ceno zdravja. marâïbn Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005 največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com Foto: UE Foto: DK Foto: DK AvtoD^M Volvo C70 - združevanje dveh avtomobilov v enega Švedski proizvajalec pregovorno varnih avtomobilov volvo bo jeseni predstavil drugo generacijo modela C70. Slednji bo poslej združeval dva avtomobila v enem, saj se bo ob pritisku na gumb tridelna trda streha kupeja zložila in C70 se bo prelevil v kabriolet. Za elegantno obliko je poskrbela italijanska oblikovalska hiša Pininfarina, ki ima z oblikovanjem kabrioletov veliko izkušenj in idej. Prednji del vozila je podoben tistemu, ki ga poznamo iz zadnje generacije manjšega S40, v bočnih linijah pa lahko še zmeraj najdemo nekaj potez predhodnika. Zadek avtomobila je oblikovan v stilu limuzine S80. Tudi tokrat se volvo ni izneveril tradiciji izdelovanja varnih vozil, kajti celotna karoserija se ponaša z izjemno vzvojno čvrstostjo (dvakrat večjo kot pri predhodniku), ki so jo še dodatno ojačali s posebnimi tehnikami in s tem zagotovili varnejšo vožnjo. Nov model C70 je po zunanjih merah precej podoben predhodniku, kljub temu pa je inženirjem uspelo (z nekoliko daljšo medosno razdaljo in inovativnimi rešitvami) pridobiti več prostora v notranjosti, v kateri bodo brez težav (pri odprti ali zaprti strehi) uživali štirje potniki. Kot zanimivost in novost naj omenim stransko varnostno zaveso, ki je nameščena v zgornji del vrat. Zaradi zložljive strehe se v primeru trka le-ta napolni navzgor ter nudi zaščito glav vseh potnikov. Omenjena zavesa lahko pomaga zaščititi glave potnikov tudi v primeru prevračanja avtomobila. Zraven tega se zaradi samodejnega ventila prazni dalj časa in tako nudi visoko stopnjo zaščite potnikov. Novi C70 bo na začetku prodaje na voljo z 2,5-litr-skim bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom in največjo močjo 220 KM ter s šibkejšima 2,4-litrskima motorjema (140 in 170 KM). Prvi primerki zanimivega in všečnega CC-ja (coupe/cabriolet), ki ga bodo izdelovali na švedskem v mestu Uddevalla, naj bi prišli v roke slovenskih kupcev naslednje poletje. Moje cvetje Mestni malček citroën C1 C1 je predstavnik novega vala malčkov, ki se dobro znajdejo v marsikateri situaciji. Po svojem videzu je značilen citroën, z nekaj potezami, ki jih poznamo z večjih citroënov, z všečno obliko pa bo privabil v glavnem več občudo-valk kot občudovalcev. Oznaka C1 je logično izbrana, saj gre za najmanjši avtomobil, ki si ga pri citroënu lahko omislite. Sicer ni čisto »pravi« Francoz, kajti nastal je kot rezultat sodelovanja Citroëna, Peugeota in Toyote. Po vrhu vsega pa ga sestavljajo v novi tovarni na Češkem. Načrtovalci so naredili vsakdanji in uporaben avtomobil. Prednji odbijač sega visoko do pokrova motorja. Žarometa sta visoko nameščena, predvsem zaradi varnosti pri trku in manjših škod ob »rahlih« zaletavanjih. Podobno je s prtljažnimi vrati, ki to v bistvu niso. Odpira se namreč le zadnje steklo. Prtljažni prostor (140 litrov) ustreza zunanjim meram in notranji prostornosti. Vanj lahko vržemo nekaj drobnarij, le fizično ne smejo biti prevelike. S podiranjem zadnjih sedežev je moč uporabni prostor izdatno povečati. Za kakšno daljše potovanje ali dopust ga ravno ne priporočamo ali pa vsaj pozabite na potovalke in številnejša oblačila. C1 lahko opišemo tudi kot avtomobil z odsekanim zadkom, sorazmerno veliko potniško kabino in (glede na velikost) dokaj masivnim prednjim delom. Vse skupaj pa je združeno v skupno dolžino 3,43 metra. Če vam petvratna izvedba ne ustreza, si lahko omislite tudi trivratno. Zanimive oblikovne rešitve dajejo tudi zadku neko svežino, predvsem pa občutek širine. Materiali in izdelava so zadovoljivi, čeprav bi si marsikdo želel nekaj več ob-lazinjenja, še zlasti na vratih. Voznikov delovni prostor je urejen, vzglavnika prednjih sedežev pa sta dobesedno zlita s sedežem. Volanski obroč in s tem celotna armaturna plošča so nastavljivi po višini. Voznik lahko hitro najde ustrezen položaj sedenja za volanom, le z višino bo nekaj problemov, saj se voznikov sedež ne da nastaviti po višini, kar pa ne velja za volan. Zanimiva je tudi postavitev gumbov in prezračevanje avtomobila. Polprozorna plastika je ponoči enakomerno oranžno osvetljena in pregledna. Pod njo se nahaja cel kup odlagalnih prostorov in poličk in to vse do prestavne ročice. Zvočna izolacija je solidna, a bi lahko bila boljša, še zlasti pri modelu, v katerega je vgrajen trivaljni motor. Citroën C1 ni namenjen divji vožnji. Je malček, ki se znajde predvsem v mestu. Vsekakor pa je zanimiv avtomobil s svojevrstnim šarmom. In kot pravijo pri francoski znamki: »Nihče vas ne zapelje tako kot citroën«. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Darovanje kostnega mozga Z razvojem diagnostike in odkrivanjem novih bolezni so se pojavili tudi dodatni načini zdravljenja. Eden od najodmevnejših načinov zdravljenja je v zadnjih desetletjih transplantacija kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic. Na ta način zdravimo obolele z akutno ali kronično levkemijo ter drugimi rakavimi krvnimi boleznimi in bolnike s prirojeno imunsko pomanjkljivostjo, s prirojenimi motnjami presnove in vrsto drugih rakavih bolezni. Zaradi teh bolezni v svetu umre letno več tisoč otrok in odraslih. Transplantacija krvotvornih matičnih celic je nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca. Vbrizgamo jih v veno bolnika podobno kot pri transfuziji. S tem načinom zdravljenja smo v Sloveniji začeli že leta 1989. Najprimernejši darovalci kostnega mozga so bolnikovi najožji sorodniki, ki so tkivno skladni. V okviru ožje ali izjemoma širše družine lahko najdemo dajalce le za približno 25-30 % bolnikov. Če takega sorodnika ni, pa se išče nesorodne dajalce, s pomočjo Registrov nesorodnih dajalcev krvotvornih matičnih celic po celem svetu. Možnost, da najdemo skladnega dajalca za bolnika med nesorodniki, je zaradi izjemne raznolikosti oziroma številnih različic podedovanih antigenov HLA (transplantacijskih anti-genov) ter njihovih kombinacij zelo majhna. Ustrezno ujemanje ugotovimo lahko šele po pregledu nekaj tisoč oseb. Prvo tako presaditev kostnega mozga nesorodne-ga dajalca smo v Sloveniji imeli leta 2002. Vse pomembnejši alternativni vir transplantacije krvotvornih matičnih celic je uporaba popkov-nične krvi. Tudi v Sloveniji se lahko vpišemo v Register darovalcev kostnega mozga, ki je član svetovnega registra. Darovalec kostnega mozga se prostovoljno odloči za darovanje krvotvornih matičnih celic in to pisno potrdi, darovanje je anonimno in ni nagrajeno. Prijavimo se tako, da pokličemo ali obiščemo Zavod RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani ali Oddelek za transfuziologijo bolnišnice. Če se boste odločili za prijavo, vas bomo povabili na pogovor in nato še odvzeli vzorce krvi za preiskave. Darovalec seveda lahko kadarkoli iz postopka izstopi. Darovalec je lahko vsak, ki je star med 18 in 55 let in je zdrav. Ne sme imeti kroničnih telesnih in ali psihičnih bolezni, ženske ne smejo biti noseče. Izpolnjevati mora vse pogoje, ki jih izpolnjujejo krvodajalci v RS. Zlasti ne smejo spadati med rizične skupine za prenos nalezljivih bolezni, kot je to opredeljeno tudi Foto: Črtomir Goznik Marija Seruga Doliška, dr. med., spec. transf. med. v zakonu o krvodajalstvu. Tako darovalec privoli tudi v testiranje virusnih markerjev teh bolezni. Zagotovljena je varnost osebnih podatkov, saj v Registru ni imen oseb, ampak koda. Darovalci so tekom vsega postopka ustrezno zavarovani. Danes obstajata dva načina odvzema kostnega mozga. Pri prvem, klasičnem kirurškem odvzemu, v splošni ali lokalni anesteziji, s posebno sterilno iglo iz medenične kosti na več mestih vsrkamo 2 do 3 % rdečega kostnega mozga. Nekateri laiki zmotno mislijo, da se kostni mozeg odvzema iz hrbtenice. Postopek traja 1 do 2 uri. Kostni mozeg je po izgledu podoben krvi, le daje bolj gost. Darovalec je iz bolnišnice odpuščen 2. ali 3. dan. Njegov kostni mozeg pa se v celoti obnovi v 4 do 6 tednih. Sam odvzem ne boli, ker je darovalec omamljen (v anesteziji). Vendar pa še nekaj dni ali tednov čuti zmerno bolečino na mestu odvzema. Nekaj dni je lahko prisotna tudi modrica. Pri drugem načinu pa s postopkom afereze dajalčevo kri speljemo skozi iglo in sistem cevk v poseben stroj, ki loči matične celice od preostanka krvi in jih zbere v posebno vrečko. Ostale sestavine krvi pa se vrnejo v žilo. Postopek traja le nekaj ur kontinuirano, pod kontrolo zdravnika. Postopek poznajo krvodajalci pri odvzemu posameznih komponent krvi, npr. trombocitov (tromboferezi). Bolečine so lahko prisotne tudi pri tem načinu odvzema, vendar hitro prenehajo. 4 do 5 dni prej pa dajalec v ambulanti prejema zdravila, ki povečajo število krvotvornih matičnih celic v krvi. Ob tem se lahko pojavijo stranski učinki, kot so glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, slabost ter izginejo v 1 do 2 dneh. Ob uspešni presaditvi začne presajeni kostni mozeg delovati že po 2 do 3 tednih, da lahko bolnik zapusti bolnišnico, potem pa se ga spremlja še mnogo let. Razen izredno majhne možnosti zapletov ob anesteziji in okužbe na mestu odvzema praktično ni tveganja. Toda kaj je to v primerjavi z dejstvom, da ste nekemu bolniku ponudili možnost ozdravitve in življenja! Marija Šeruga Doliška predstojnica Oddelka za transfuziologijo Bolnišnice Ptuj Žal je ponekod spet udarila toča Vremenoslovci nam obljubljajo, da se bo vreme končno ustalilo, po vremenskih napovedih sodeč pa nam sedaj grozi tudi velika vročina. Ustaljeno vreme seveda pomeni, da se bodo naše rastline končno počutile nekoliko bolje, vendar ponoven skok temperatur seveda zanje ni ravno ugoden. Zato je resnično potrebno vse občutljivejše rastline, posebej pa še vse tiste, ki jih imamo v loncih in koritih, pripraviti na nov stres. To seveda storimo tako, da jih čim prej spet zalijemo z pripravki, ki stres preprečujejo. Večkrat sem jih že omenila in prepričana sem, da jih še imate doma. Sobne rastline Z njimi sedaj ni veliko dela, potrebujejo le redno zalivanje in dognojevanje enkrat na teden. Vsi, ki imate klimatizirane prostore, bodite pozorni na to, da rastline niso ravno tam, kjer iz klimatskih naprav najbolj piha. Orhideje in ostale pozimi cvetoče rastline sedaj počivajo. Najbolje se počutijo zunaj, nekje v rahli senci. Po vsakem dežju morate preveriti, da v njihovih okrasnih loncih ali podstavkih ne zastaja voda. Če stojijo več kot uro v vodi, so lahko mnoge med njimi že nepopravljivo uničene. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Balkonske rastline sedaj redno dognojujemo, razen pe-largonij in gorenjskih nageljčkov vse že dvakrat na teden. Opažam, da so mnoge surfinije na vaših balkonih in oknih že precej lačne, predvsem pa jim primanjkuje železa. Čim se pričnejo na vrhu korit goliti, listje pa postaja svetlejše, je to znak, da jim manjka hrane, predvsem pa tudi železa. Da ne boste imeli golih korit, je sedaj seveda čas, ko močno pojačamo gnojenje in enkrat tedensko dodamo tudi železovo gnojilo. Kot sem že omenila, vam toplo svetujem, da vse balkonske lepotice še danes ali pa jutri zalijete s pripravki na osnovi alg ali aminokislin: izberete lahko enega izmed naslednjih: algoplasmin, drin, bioplantella vita, agrofito ali protifert. Njihova uporaba pred nastankom stresa je celo bolj učinkovita kot uporaba takrat, ko so rastline že prizadete. Po napovedih naj bi čez vikend temperature krepko presegle 30 °C, kar bo po obdobju hladnega in vlažnega vremena zanje velik stres. Žal je nekaj krajev okoli Ptuja spet prizadela toča. Ta je poleg velike škode na vrtovih in poljih poškodovala tudi balkonske rastline. V tem primeru rastline z omenjenimi pripravki najprej poškropimo. Ob tem škropilni brozgi do- Foto: Miša Pušenjak Takšna modra barva cvetov je v naravi redka, zato so cvetovi boraga res nekaj posebnega. damo močilo oz. nekaj kapljic detergenta za posodo. Kasneje pa jim bomo najbolj pomagali tako, da jih kar vsakih pet do sedem dni zalivamo z zgoraj omenjenimi pripravki. Tem dodamo seveda tudi redna gnojila, ki jih uporabljamo. Takoj po toči pa jih najprej očistimo, odstranimo vse poškodovane in polomljene poganjke in veje. Zelo dobro bi bilo tudi, da poganjke skrajšamo, tako da se bodo ponovno obrasli in ne bomo imeli ob koritih golih stebel. Zelišča V letošnjem letu smo lahko spomladi kupili seme boraga, ki sem ga tudi priporočala. Sedaj so na vrtu že lepo modro cvetoče rastline, s katerimi pa si mnogi nimate kaj začeti. Zato naj vam naštejem nekaj načinov uporabe tega starega zelišča, ki pa smo ga nekoliko pozabili. Zaradi lepih zvezdastih, sinje plavih cvetov je ta rastlina prav gotovo ena najlepših zelišč. Okus rahlo kosmatih listov spominja na okus kumaric. Borago je odličen sosed paradižniku, bučkam in jagodam. Modre cvetove kandiramo in uporabljamo za dekoracijo jedi. Kandiranje je povsem enostavno. Rahlo stepemo beljak in vanj pomočimo odprte modre cvetove. Nato jih pomočimo v kristalni sladkor in posušimo na zraku. Shranimo jih v zračne in suhe posode. Poletne osvežilne pijače lahko popestrimo tako, da damo v kocke ledu modre zvezdaste cvetove boraga. Kumarične solate začinimo z drobno nasekljanimi listi boraga. Ravno tako jih lahko dodamo sirnim namazom, jajčnim jedem in ribjim omakam. Posebej ga priporočajo doječim materam, saj pospešuje delovanje mlečnih žlez. Miša Pušenjak Ptuj • Pomoč za Valentina V stiski se obračajo na dobre ljudi Vesna in Janko Šmid sta svojo pretresljivo zgodbo prenesla na splet. Stiska ju je vodila v to, predvsem pa želita pomagati Valentinu, svojemu edinemu otroku. Ljudje so jo takoj vzeli za svojo in jo z medsebojnim pošiljanjem prenesli na številne naslove. V dobrem mesecu, odkar jo poznajo, so se Šmidovim oglasili številni dobri ljudje, ki želijo prispevati za Valentina, ki se je rodil leta 1997 s hudimi poškodbami možganov. Zaradi prepočasne odločitve zdravnikov za carski rez je prišlo do zadušitve, obporodna zadušitev je žal pustila zelo hude nepopravljive posledice. Zdravniki so Šmidovima uradno obrazložili, »da je pri rojstvu Valentina šlo vse narobe.« Vstavljeno ima gastrostomo, ki zahteva poseben način prehranjevanja, posebno prehrano, ne govori in tudi motorika pri njem ne deluje. Ostalo mu je nekaj odstotkov vida, sliši zadovoljivo, zaradi pogostih pljučnic so mu začela odpovedovati tudi pljuča. Veliko časa preživi v bolnišnici, vse bolj je odvisen od kisika. Zdravstvene težave imata tudi starša, mama Vesna je težka srčna bolnica, operirana je bila na srcu, pred leti tudi na dojki, težave ima tudi s krvnim tlakom, zdravi se zaradi sladkorne bolezni. Oče Janko je invalid II. kategorije, zaradi napredujoče gangrene na levi peti je bil že večkrat operiran, težave ima tudi z želodcem. Družina ima mesečno za preživljanje na voljo le okrog 140 tisoč tolarjev. Vesna Šmid je zaposlena kot negovalka z najnižjim faktorjem na po-kretnem oddelku Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Delo je v fizičnem in psihičnem pogle- Vv Vesna in Janko: »Stiska nas je pomoč, sama je ne potrebujeva Foto: Črtomir Goznik pripeljala do tega, da prosimo za , le Valentinu želiva pomagati.« Pomoč za Valentina lahko ljudje odprtih src nakažejo na hranilno knjižico KBM PE Ptuj, Lackova ulica, št. 04223-0236677550, Valentin Šmid, Rimska ploščad 4, 2250 Ptuj, davčna številka 12323519. Foto: Črtomir Goznik Valentin je težko duševno in telesno prizadet, potrebuje 24-urno nego in varstvo. Mama in oče bi zanj naredila vse. du zelo naporno. Janko Šmid je nezaposlen, invalidsko podjetje, kjer je bil nazadnje zaposlen, je prenehalo poslovati. Prejema nadomestilo za čas čakanja na delo z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Valentin je sicer nameščen v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, vendar ga Šmidova skušata imeti čim več časa v domačem okolju, kjer se zelo dobro počuti, pa tudi sicer so medsebojno čustveno zelo povezani. Mama Vesna je ob pomoči očeta Janka sposobna opravljati še tako zahtevno nego otroka. Valentin bi nujno potreboval saturator (merilec kisika v krvi) in prenosni aparat za kisikoterapijo. Za nakup obeh aparatov potrebujejo 500 tisoč tolarjev, ki pa jih zaradi nizkih prejemkov ne morejo zbrati. Občasno jim z denarno socialno pomočjo pomagajo v Centru za socialno delo Ptuj, da pokrijejo vsaj minimalne življenjske stroške. Vesna Šmid pravi, da je tamkajšnja socialna delavka Tatjana Matjašič njihova mati Tereza. Že nakup 9 let starega avtomobila je bil velik problem, kupili so ga maja letos, potrebujejo ga za prevoz Valentina, prej so bili brez avtomobila. Šmidovi bi tudi nujno potrebovali stanovanje v pritličju, sedaj stanujejo v tretjem nadstropju. Valentin ima 19 kg, po stopnicah ga v stanovanje lahko nosi le mama, saj oče ne sme dvigovati bremen. Že vrsto let si prizadevajo, da bi stanovanje zamenjali za pritlično z atrijem, da bi lahko bil Valentin več na zraku, a jim to še ni uspelo, ker bojda bolezen ne vodi do prijaznejšega stanovanja. Uradni jezik je še pogosto zelo tog. Vesna Šmid pravi, da so naredili že veliko korakov v tej smeri, vedno pa je problem denar. Ljudje bi že zamenjali stanovanje, vendar le za določen kupček denarja, za pol milijona in več tolarjev. Tega denarja pa nimajo, pa tudi če bi ga imeli, bi najprej poskrbeli za Valentina, da bi mu izboljšali kvaliteto življenja. Zdaj pač trkajo na vrata dobrih in srčnih ljudi, ki želijo pomagati ljudem v stiski. V tem trenutku se Šmidovi že zahvaljujejo Ireni Luci, Nevenki Gerl, Medobčinskemu društvu invalidov Ptuj in Zdenki Ornik, Stanku Debelaku iz Oriflama, Območni službi Zavoda za zaposlovanje Ormož in društvu Vrtnica (SDS). Za Valentina gre, hvala dobrim ljudem, sta hvaležna Šmidova. MG Vučja vas • Enajsto srečanje Prlekov in Prekmurcev V Muri so se kopali Prekmurci Na obeh bregovih reke Mure je potekalo že enajsto srečanje Prlekov in Prekmurcev, ki ga vsako leto organizirata Prostovoljno gasilsko društvo Vučja vas (občina Križevci pri Ljutomeru) na prleški in Kajak kanu klub s Kroga (občina Murska Sobota) na prekmurski strani. Pa brez zamere Okroglo Še ena dobrina iz "gnilega kapitalizma" Pretekli teden je v lokalno javnost kap-nila vest, da bomo v našem mestu dobili prvo tako imenovano krožišče, po domače rondo. Natančneje, vest je govorila o tem, da bo rondo, ki ga nameravajo umestiti na Dornavsko cesto, končan predvidoma septembra. Kako lepo, kako krasno. Potem ko je Ptuj pred mnogimi leti dobil prvo semaforizirano križišče (kakšen dogodek je to bil! - pa čeprav so jih drugje takrat imeli že na tone), bo naše mesto sedaj dobilo tudi prvo krožišče. Krožišča so pravzaprav posrečene cestne strukture. Dokazano namreč za udeležence v prometu predstavljajo manjšo nevarnost kot pa klasična križišča. Kar poenostavljeno pomeni, da se na krožiščih zgodi manj prometnih nesreč. Kar je vsekakor lepo. Resda zavzamejo več prostora, a to je pač stranski produkt teh cestnih krogov, ki med drugim tudi pohitrijo sam promet. V svetu so krožišča že dodobra poznana in uporabljana kar nekaj časa. Če se recimo iz kakega razloga peljete po stari cesti proti nekoč tako oblegani Lipnici na avstrijskem Štajerskem ali pa naprej proti Gradcu, boste kaj kmalu ugotovili, da ima vsaka vas, ki leži ob glavni cesti, najmanj dve taki cestni strukturi. Praktično vsako križišče z glavno cesto je krožišče. No, in tako so krožišča z zamudo prišla torej tudi k nam. Pravzaprav zelo podobno kot nekoč milke, mocartkugle in barvice, legendarne džolike. Zgoraj so jih imeli že veliko prej kot mi, a sčasoma so si te dobrine utrle pot tudi do nas. Seveda najprej v velemesta, nato pa so se počasi in sramežljivo začele pojavljati tudi na trgovinskih policah našega mesta. A vendarle med milkami, mocartkuglami in ostalo kramo iz gnilega kapitalizma na eni ter krožišči na drugi strani obstaja pomembna razlika. Kajti ljudje so vso ostalo robo, ki je prišla od zgoraj, znali malodane takoj uporabljati (no, morda se je komu zlomil noht ali dva, ko je hotel odpreti pločevinasto embalažo džolik), medtem ko je zgodba s krožišči precej drugačna. Ko so namreč pred let izgradili tistega legendarnega na ljubljanski obvoznici, ki te odpelje proti Črnučam, Novim Jaršam in tako dalje, so bili vsi navdušeni. Slišali so, da so krožišča odlične zadeve, da rešujejo življenja in tako dalje. Kar nekaj se jih je tudi peljalo po tovrstnih pripravah pri naših severnih sosedih. In se je vozniško ljudstvo veselilo. A kot ponavadi, se je hudič skrival v skrajno nezanemarljivih podrobnostih in detajlih. Oziroma, v enem pomembnem detajlu, namreč, da bi ta krožišča popolnoma uveljavila svoj (v prvi vrsti varnostni, nato pa tudi pretočni) potencial, se mora vozniško občestvo najprej naučiti uporabljati te priprave - to je, naučiti se mora voziti po njih. Kajti ena stvar so majcena krožišča, lahko bi jim rekli rondojčki, preko katerih se pripeljemo v Lipnico po tista dva kilograma riža v plastičnem vedru, povsem drugačen hec je pa z večjimi dvo-, tro- ali večpasovnimi krožišči. Kajti pri teh se ne zapelješ le meni nič tebi nič gor in dol, ampak moraš ves čas opazovati promet pred in za sabo, pa levo in desno tudi (ja, saj vse to te učijo v avtošoli tudi za vsako vožnjo nasploh, vendar to večina ljudi upošteva le, dokler nima v žepu potrjene roza knjižice). Nadalje je seveda potrebno se, če recimo hočemo zaviti v desno, uvrstiti tudi na pravilni pas. Pa tudi če nismo na pravilnem pasu ter to ugotovimo, ne brezglavo menjavati pasu, ampak raje odpeljati še en krog po krožišču. V teoriji se seveda tole sliši zelo preprosto, a kot že nič kolikokrat se aplikacija teorije na prakso pokaže kot šibki člen. Kajti ljudje, nevajeni krožišč, v njih pogosto izvajajo take manevre, da glava peče. Kar se seveda nemalokrat konča z nesrečami. In tako krožišča, ki naj bi bila ob primerno podkovani in disciplinirani vozniški srenji najvarnejša stičišča različnih poti, postanejo kritične točke. Krožišču, ki se nam v našem mestecu obeta septembra, lahko torej naproti zremo z mešanimi občutki ter vsaj z eno gubo na čelu. Ob tukajšnjih vozniških navadah, neznanju ter ignoranci je razlogov za skrb vsekakor dovolj. A morda vseeno ne bo tako hudo. Kajti konec koncev, tukajšnje ljudstvo nima iz bližnje preteklosti izkušenj samo z nakupi špecerije v Lipnici, ampak tudi s transportom pohištva ter oblek iz Gradca. In tam imajo ta velik rondo. Gregor Alič Poleg zabave organizatorji poskrbijo za številne igre, največ zanimanja pa je bilo ponovno za vlečenje vrvi čez reko Muro. Po desetih srečanjih je bil rezultat v vlečenju vrvi izenačen, tokrat pa so slavili Prleki, ki so Prekmurce potegnili v vodo. Ekipa z des- nega brega Mure je tehtala 3259 kilogramov, Prekmurci pa so skupaj imeli nekaj kilogramov manj od treh ton. Veliko pozornosti, več kot 4000 obiskovalcev, so pritegnili tudi plezalci preko Mure. Po "zajli" je 100-metrsko razdaljo poskušalo preplezati šest junakov, uspeli pa so: Bogdan Kapun iz Veržeja (na fotografiji), Niko Topolovec iz Gornje Radgone in Branko Puconja iz Križevcev. Zmagovalec je postal Kapun, ki je preko reke preplezal v treh minutah in 52 sekundah. MŠ Ptuj • Ena od postojank velikega jahača Ptuj • Žitni krog resnično obstaja! ! Od Francije do Egipta s konjem yj^en tudi iz kabine motornega zmaja V prejšnjem tednu nas je ob političnih zgodbah, največ je bilo seveda besed o odstopih, zaposloval tudi žitni krog na Muzekovi parceli v bližini Tržca, ki jo obdeluje PC Kmetijstvo Perutnine Ptuj. Te dni smo Ptujčani gostili prav nenavadnega gosta, jahača, ki se je iz Francije s konjem odpravil vse do Egipta. Patrick Mauras je 40-letni Francoz, ki je prejahal že 25 000 kilometrov, njegova sedanja pot pa je, kot pravi, namenjena borbi za mir. Svojo pot je Patrick začel pred dvema mesecema, a kot pravi, še ni utrujen. "Srečen sem, da lahko potujem. Konji me navdušujejo in pomirjajo. Promet v mestu spravi človeka ob pamet," je dejal Patrick, ki je nad gostoljubnostjo in prijaznostjo Slovencev nadvse navdušen. Na poti skozi Slovenijo je pogumnemu jahaču veliko pomagala slovenska tracking zveza. V Šikolah ga je prevzel Andrej Voga, kjer je Patrick imel tudi nenačrtovan postanek. Od četrtka popoldan do sobote zjutraj je jahač bival v Šikolah, v soboto pa se je ob spremljavi treh mlajših jahačev čez Dravsko polje odpravil na Ptuj. Ob 11. uri je prispel v 1. tracking postajo v Sloveniji, v konjeniški klub Zoki. Kot je povedal Patrick, je nad sposobnostjo mladih jahačev, ki so ga iz Šikol spremljali na Ptuj, presenečen. "V Franciji so otroci popolnoma drugačni, gledajo samo na denar. Slovenija pa je enkratna država. Vse mi je všeč, posebej lepe se mi zdijo Slovenke," je še poudaril Francoz. Iz Ptuja, kjer je Zoran Križaj iz Tracking konjeniškega kluba Zoki poskrbel za Patricka in njegovega konja, je jahača prevzela konjenica Pigner. Svojo pot je Patrick nadaljeval čez Cvet-kovce do meje z Madžarsko. Patrick v družbi svojega konja, ki ga zvesto spremlja že celo pot. Predvidoma naj bi v Egipt prispel pozimi, takrat pa se bo odločil, ali bo pot nadaljeval do Palestine ali do Pakistana. Povedal je tudi, da bi se rad naučil arabščine, obvlada pa že italijanščino, španščino, angleščino, nemščino in potrugalščino. Po poklicu je turistični vodnik, a se s tem ne preživlja. V kratkem namerava napisati tudi knjigo o vseh svojih potovanjih. Pravi, da bo v njej pisal o vseh svojih izkušnjah, dobrih in slabih. Kar se tiče denarja za potovanje, je dejal: "Denarja ne potrebujem. Edino, kar rabim, je hrana zame in za konja. Ko mi zmanjka prihran- kov, grem na kakšno kmetijo, prosim za delo in v zameno za delo dobim hrano. Včasih grem tudi pred kakšno šolo, kjer se otroci slikajo s konjem in mi za to dajo kak evro." O tem, kako pot prenaša konj, Patrick pravi: "To je moj četrti konj, ime mu je Kado, star pa je šest let. Presrečen je, da lahko potuje z menoj. Ko vidi, da se pripravljam za odhod, kar skače od veselja. Celotno pot prenaša odlično," pravi Patrick in dodaja, da je v Franciji približno deset ljudi, ki se redno odpravljajo na dolga potovanja s konji. Dženana Bećirović Foto: Tina Cuš Pogled na žitni krog na Muzekovi parceltv bližini Tržca iz kabine motornega zmaja, ki ga je pilotiral Srečko Čuš, posnela pa Tina Čuš. Zaradi dežja in številnih neurij je žito letos ponekod močno poleglo, tudi v neobičajnih oblikah. Na Mu-zekovi parceli pa so odkrili žitni krog s premerom 30 metrov. V krogu žitne bilke niso bile polomljene, temveč ukrivljene pod pravim kotom, o tem so se lahko prepričali tudi nekateri zaposleni v PC Kmetijstvo Perutnine Ptuj in ekipa TV Slovenije. Lepo pa je žitni krog viden tudi iz kabine motornega zmaja, ki ga je pilotiral Srečko Čuš, fotografirala pa njegova hči Tina. Pred tem sta bila v Sloveniji odkrita le dva takšna žitna kroga. Takšni primeri so pogostejši v Angliji. Srečko Čuš in hči Tina ne dvomita o žitnem krogu. Z motornega zmaja sta ga v fotografski objektiv ujela v soboto, 23. julija, popoldan. »Zelo zanimiva zadeva, saj gre za čisto pravi krog, le na zahodni strani je malo poškodovan. Klasje je celo. Krog pa mora biti star že okrog 14 dni, saj je poleženo žito že začela preraščati trava,« je povedal Srečko Čuš, ki je z motornim zmajem preletel že celo Slovenijo. Skupaj ima že čez 750 ur letenja. Nad sobotnim letom pa je bila zelo navdušena tudi hči Tina, da je lahko nekaj takega sploh fotografirala. Zapisali smo le dejstva, v domišljiji so lahko zadeve čsito drugačne, stroka pa še tudi ni odgovorila. Kakorkoli že, krog se je zgodil, le »avtorja« še ni. MG Foto: Črtomir Goznik Pilot motornega zmaja Srečko Čuš s hčerko Tino. Ptuj • Žitni krogi na polju Prihajajo vesoljci? Prav zanimivo sporočilo, ki ga je na naše uredništvo skupaj s fotografijo poslal Sašo Šegula Prosenc, pravi takole: "Minuli petek je bil s policijskega helikopterja posnet tale žitni krog, in sicer na poljih v Dražen-cih blizu Ptuja. V premeru meri kar okrog 30 metrov, žitne bilke pa niso polomljene, kar bi lahko bila posledica teptanja, ampak so le zakrivljene pod pravim kotom. To je najpomembnejši dokaz, da gre za avtentičen žitni krog, kakršna sta bila v Sloveniji zaenkrat odkrita šele dva. Ta pojav je sicer najpogostejši v Angliji, kjer vsako leto op izij ) več st ) likov v žitu. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPONKA, TIRARD, ARANKA, RANI, TN, KOS, ANEMARI, KLINCA, ON, KOFEIN, JJ, ATEK, AB, UNA, SAKE, AARON, TLACHTLI, RA, RIL, NESTVOR, ANIMIRANOST, TATEK, MENTA. Nekateri angleški liki imajo v premeru tudi 350 m ali več, so fascinantnih oblik in izdelani izredno natančno." Kaj se je zgodilo na poljih, ali so si okolico Ptuja za svoj obisk res izbrala kakšna čudna bitja ali pa gre zgolj za zabavo spretnega traktorista, ni znano. No, če so krogec naredili res tuji obiskovalci (ali pa tudi ne!), bi ga - v vsakem primeru - morali dobro in predvsem hitro izkoristiti v turistične namene, saj takšne znamenitosti Ptuj doslej še ni premogel. Sicer pa, marsikaj fantastičnega se je ob Ptuju in po njem že ponujalo, zakaj potem ne bi imeli tudi vesoljskih žitnih krogov?! Za tiste, ki jih o tem zanima kaj več (velja tudi za turistične vodnike), pa lahko več o vzorcih v žitu, njihovem pomenu in nastanku, preberejo na spletni strani: http://share-international. net/slo/znamenja/liki.htm Ur sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo v novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o prvih jabolkah, o varstvu jablan in vinogradov v poletnih mesecih, poletnih delih v sadovnjakih in vinogradih, ocenjevanjih vin na Primorskem in Štajerskem, naročite pa lahko tudi Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo. Revija Sad -16 let z vami. Naročila: 040 710 209. Foto: NN Moskanjci • Veličastno gasilsko praznovanje »Gasilci so pomagali ohraniti slovenstvo« Konec minulega tedna je v občini Gorišnica minil v znamenju praznovanja gasilcev, za kar je bilo več kot dovolj razlogov. Častitljivo stoletnico delovanja je namreč proslavilo PGD Moškanjci, hkrati pa so gasilci vseh društev proslavili tudi deveti dan gasilcev. že v petek so se v gasilskem domu v Moskanjcih srečali gasilci veterani iz Gasilske zveze Gorisnica, ki so obujali spomine na delovanje društev v njihovem času, vedno z enakim poslanstvom: pomagati ljudem v stiski. V gasilskem domu so odprli priložnostno razstavo o razvoju gasilstva, ki so jo pripravile ženske gasilke GZ Gorišnica, in izvedli operativno taktično vajo. V soboto zvečer je potekala slavnostna akademija, na kateri so predstavili kroniko PGD Moška-njci, posvetili spominsko ploščo ustanovnim članom omenjenega društva, podelili odlikovanja prizadevnim članom in izvedli bogati kulturni program. V nedeljo pa je bila v Moš-kanjcih osrednja prireditev ob 9. dnevu gasilcev gasilske zveze Gorišnica in 100-letnici PGD Mo-škanjci, ki so jo pričeli z veliko gasilsko parado. V pehotnem ešalonu je sodelovalo 260 uniformiranih gasilcev, v ešalonu vozil pa 22. Na čelu je bila več kot sto let stara ročna brizgalna s konjsko vprego, ki je last PGD Muretinci. Nedeljske osrednje prireditve Slavnostni mimohod gasilskih esalonov skozi Moskanjce. se je udeležil vrh slovenskega gasilstva: predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Bory, predsednik podravske regije mag. Janez Merc, poveljnik podravske regije Janez Liponik, Ivan Sisinger, ki je pri gasilski zvezi Slovenije zadolžen za veterane, predsednik gasilske zveze Gorišnica Stanislav Vojsk, poveljnik gasilske zveze Gorišnica Jože Bratuša in vodja izpostave uprave in reševanje Ptuj Jože Korban ter številni uniformirani gasilci domačih in okoliških društev. Častni gost je bil slovenski minister za obrambo Karl Erjavec, ki je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo gasilskih humanitarnih društev ter tudi njihovo zgodovinsko vlogo pri ohranjanju slovenstva. Minister je ob tem še orisal aktualni položaj ministrstva in dogovorov, ki potekajo v vladi glede položaja gasilcev, kjer še vedno ostaja odprto vprašanje financiranja gasilstva. Ob čestitkah je minister Erjavec izrekel domači občini in gasilcem pohvalo za nove pridobitve in opremljenost. Slavnostni govornik je bil župan Jožef Kokot, nedeljske slovesnosti pa sta se udeležila tudi poslanca [tevilne zbrane goste je nagovoril tudi minister za obrambo Karl Erjavec. državnega zbora domačin Alojz Sok in Branko Marinič. Stoletno zgodovino in razvoj Prostovoljnega gasilskega društva je orisal sedanji predsednik Zdenko Tement, o delovanju GZ Gorišnica pa je spregovoril predsednik Stanislav Vojsk. Kulturni program so oblikovali ženski gasilski pevski zbor GZ Gorišnica in Folklorna skupina Ruda Sever Gorišnica. Ob tej priložnosti so podelili tudi bronaste plakete GZ Gori-šnica in kipec Florjana kot najvišje priznanje GZ Gorišnica ter gasilska odlikovanja GZ Slovenija. Nedeljski jubilej so zaključili z velikim curkometom in družabnim srečanjem, gorišniški gasilci pa so obljubili, da bodo svoje poslanstvo tako kot v preteklosti opravljali tudi vnaprej. MS Velika Kladuša • Včasih v Avstrijo - danes v Bosno Raj za nakupovanje že kar nekaj časa je Velika Kladuša za Slovence raj za nakupovanje. Nakupovalna mrzlica, ki je najprej zajela slovenske kraje, ki so blizu Hrvaške meje z Bosno in Hercegovino, pa letos postaja aktualna tudi pri nas. Kladuša, ki je od Ptuja oddaljena približno 180 kilometrov, je eno bosanskih mest, ki je s strani Slovencev zagotovo najbolj obiskano. Mesto se nahaja na sami meji Bosne in Hrvaške, največ nakupovalcev pa prihaja iz Novega mesta, Ljubljane in okoliških krajev, medtem ko so tudi Mari- borčani, Ptujčani in okolica številni obiskovalci. Veliko ljudi se na nakup odpravi kar z avtomobili, kar nekaj pa jih je takih, ki se raje odločijo za izlet z avtobusi. Vedno več je namreč prevozniških podjetij, ki redno vozijo na bosanske tržnice, pa tudi cena, po kateri vas dostavijo do same Čevapčiče pečejo kar na sami tržnici. tržnice, je relativno nizka, okrog 3500 tolarjev. Po nakupih se žal ne morete odpraviti katerikoli dan v tednu, tržnica v Kladuši je namreč odprta samo ob torkih, sobotah in nedeljah. Prednost in najpomembnejši razlog, zakaj se večina ljudi odloča za obisk Bosne in bosanskih tržnic, je vsekakor cena. Za bistveno nižje cene kot pri nas boste lahko kupili vse od tekstila, nakita, kozmetike do tehničnih pripomočkov. S kakovostjo pa je podobno kot tukaj. Določene stvari so visoke kakovosti, če pa imate smolo, se vam (sicer redko) lahko zgodi, da kupite mačka v žaklju. Kar se tiče prodajalcev, boste nad prijaznostjo in prisrčnostjo navdušeni. Veliko presenečenje za marsikoga so tudi kitajske trgovine in stojnice, ki jih je v Bosni ogromno, njihovi izdelki pa veljajo za tiste, ki so najbolj poceni. Ob vseh dobrotah, ki si jih boste lahko ogledali ali kupili, pa zagotovo ne boste Na tržnici boste nasli vse, kar potrebujete. Foto: Dženana Bećirović Kavico vam bodo posregli v pravi bosanski džezvi. mogli mimo vonja čevapčičev, ki jih v Kladuši pečejo na sami tržnici. Kar nekaj okrepčevalnic namreč ponuja bosanske specialitete po izredno nizkih cenah. Za veliko porcijo desetih čevapčičev v lepinji boste odšteli 3-4 konvertibilne marke, kar znaša približno 400 tolarjev. Kar se tiče plačilne valute, je marke bolje kupiti pri nas. Tolarjev kot plačilnega sredstva namreč sploh ne sprejemajo, težko pa boste našli koga, ki vam jih bo sploh hotel zamenjati. V primeru, da niste navajeni na plačevanje z markami, boste vse potrebno lahko plačali tudi z evri, ki jih bodo prodajalci več kot veseli. Če niste ljubitelj manjših tržnic in bi raje obiskali kakšno ogromno, pa se lahko odpravite na največjo tržnico v Bosni in Hercegovini. Za obisk le-te si boste morali vzeti kar nekaj časa. Vožnja do nje namreč traja približno štiri do pet ur. Se več časa pa boste potrebovali, če jo boste hoteli celo pregledati. Arizona, kot ji pravijo, je na novo zgrajena tržnica pri Brčkem, kjer boste zagotovo našli vse, kar potrebujete. V primeru, da torej potrebujete oblačila, nimate veliko denarja, želite pa si dobrega izleta, smo vam ponudili kar dve ideji. Eno za tiste, ki nimajo dosti časa, in eno za tiste, ki si želijo privoščiti pravi eno- ali več dnevni izlet. Dženana Bećirović PTUJSM f tma nûc ff If i i Ob občinskem prazniku, v petek 5. in soboto 6. avgusta, na mestnih ulicaii in trgih. PETEK od 21. ure dalje • Petar Grašo • Posodi mi jurja • Slapovi in Polka punce • Karizma • ob 24. uri VELIKI OGNJEMET SOBOTA od 21. ure dalje • Mambo Kings »Vagabundi »KUD Gas• Orleki • 5 Element• Ko pije• Bič Boys organizator: LTD Ptuj generalni pokrovitelj: MG Ptuj generalni medijski pokrovitelj: Radio Tednil< Foto: Laura Foto: Laura OBČINSKI SVET O R M O Ž Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01), je Občinski svet Ormož na 10. izredni seji, dne 18. 07. 2005 sprejel naslednje MNENJE 1. Z vidika občine Ormož sta predlagani dve kohezijski regiji ustrezni, čeprav obstajajo tudi argumenti za oblikovanje treh kohezijskih regij, vendar je nevarnost da Republika Slovenija v pogajanjih ne bi uspela z oblikovanjem treh kohezijskih regij. Zaradi navedenega Občina Ormož podpira predlog za oblikovanje dveh kohezijskih regij. 2. Dvanajst razvojnih regij na ravni statističnih regij je rešitev, za katero se je Občina Ormož ves čas zavzemala. Vsako nadaljnjo drobljenje sedanjih statističnih regij je nesmiselno in nepotrebno, saj zakon predvideva, da lahko posamezna območja znotraj regije izrazijo razvojne posebnosti v območnih razvojnih programih. Občinski svet Ormož absolutno nasprotuje delitvi Statistične regije Podravje na dve razvojni regiji: Spodnje in Zgornje Podravje. Občina Ormož se nikdar ni opredelila za delitev Podravja in zato pobudniki za delitev regije nikdar niso imeli podpore v Občini Ormož. Navajanje Občine Ormož v različnih gradivih in predlogih predstavlja manipulacijo, ki je nikoli ni podprl noben organ občine Ormož. 3. Pozitivno ocenjujemo tudi predlog zakona, da zveze občin na ravni razvojne regije oziroma občine ustanovijo za izvajanje nalog regionalne razvojne agencije zavod ali neprofitno družbo z omejeno odgovornostjo, kajti dosedanja rešitev glede regionalnih razvojnih agencij ni bila najustreznejša. 4. Za občino Ormož je pomembno, da daje zakon možnost, da posamezna območja znotraj regije lahko izrazijo razvojne posebnosti v območnih razvojnih programih, ki se uresničujejo znotraj regionalnih razvojnih programov ter da se območna razvojna partnerstva lahko oblikujejo tudi čez mejo razvojnih regij. S tem bo dana podlaga za pripravo Območnega razvojnega programa Slovenskih goric. 5. Z vidika občine Ormož je pomembno tudi to, da zakon daje možnost priprave strateškega dela regionalnega razvojnega programa za več razvojnih regij skupaj. To bi prišlo v poštev še zlasti za statistično regijo Podravje in Pomurje. Ocenjujemo, da bi bilo glede na zatečeno stanje v severovzhodni Sloveniji nujno pripraviti skupni strateški del regionalnega razvojnega programa za Statistični regiji Podravje in Pomurje. 6. Postavlja se edino dilema, kdo bo izvajal v okviru regijskih poslovnih con programe s področja komunalne infrastrukture, saj predzadnja alinea 30. člena zakona uvršča med naloge regionalnih razvojnih agencij tudi izgradnjo in upravljanje regijskih poslovnih con in pripadajoče razvojne infrastrukture. Predlagamo, da se ureditev poslovnih con s komunalno infrastrukturo prepusti lokalnim skupnostim, ki so za to usposobljene in zainteresirane. 7. Občinski svet Ormož podpira predloženi predlog Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, vsakršne bistvene spremembe zakona bi bile slaba rešitev. Številka: 90000-53/05 4 17 Ormož, dne 18. 07. 2005 Župan občine Ormož Prireditvenih Torek, 26. julij 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, v pravljični sobici, Počitniške urice (besedne igre, likovna delavnica 10.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, slovesna sveta maša ob 300-letnici cerkve, maševal bo škof dr. Franc Kramberger 10.00 - 12.00 Ptuj, Novi trg - ulične delavnice Centra interesnih dejavnosti Ptuj Sreda, 27. julij 10.00 - 12.00 Ptuj, Novi trg - ulične delavnice CID Ptuj 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo Četrtek, 28. julij 10.00 - 12.00 Ptuj, Novi trg, ulične delavnice CID Ptuj 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, v pravljični sobici, Počitniške urice (nagradne uganke, literarni kviz 18.00 Grajena, Srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Društva upokojencev Grajena 18.00 Terme Ptuj, balonarski praznik, od 28. do 31. julija, glavni predpo-letni sestanek in polet z novinarji in VIP gosti. 21.00 Ptuj, terasa Term - svečana otvoritev balonarskega praznika z degustacijo vin 19.00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, badminton za vse generacije v organizaciji Badminton kluba Ptuj - CID Ptuj, izlet z vlakom v Celje za otroke, ogled starega gradu in Otroškega muzeja. - Razstavišče gostilne Lužnik, do 4. avgusta - razstava članov likovne skupine KD Studenci. KOLOSEJ Maribor Torek, 26. julij, ob 20.00 in 22.00 9 orgazmov. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Hiša voščenih figur. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Sahara. Ob 19.10 in 21.10 Chucky se vrača. Ob 15.30 in 17.40 Hitra zebra. Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 19.50 Batman: Na začetku. Ob 15.50 in 17.50 Roboti. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.00 Pravkar poročena. Ob 18.00 in 20.30 Jezne in zaljubljene. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Kung fu frka. Sreda, 27. julij, ob 20.00 in 22.00 9 orgazmov. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Hiša voščenih figur. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Sahara. Ob 19.10 Chucky se vrača. Ob 15.30 in 17.40 Hitra zebra. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Vojna svetov. Ob 16.35 in 21.40 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 19.50 Batman: Na začetku. Ob 15.50 in 17.50 Roboti. Ob 17.10, 19.30 in 21.50 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.00 Pravkar poročena. Ob 19.00 Tašča, da te kap. Ob 21.00 Učinek metulja. Ob 18.00 in 20.30 Jezne in zaljubljene. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Kung fu frka. Vsak četrtek ob 20.00 uri moóm .mtí miómmsfu' Mali oglasi STORITVE 7 J® 7 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. 7. MODRIJANI - Srce je hotelo drugega 6. NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj 5. Ans. EKART-Polka čez Ontario 4. Ans. SPEV - V klasju skrit je čas žanjic 3. ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad 2. DVOJČICI Z JANEZOM - Dekleta In ljubezen 1.Ans. CEGLAR - Zlata miss 1. BOŠTJAN konečník - Gostilna je moj dom 2. ROK KOSMAČ - Živim le zate 3. POP'N DEKL-Solo Portorož 4.MAMB0 KINGS-Ena nI nobena 5. DENIS - Portorož 2005 6. RUDI ŠANTL - Gremo vsi na morje 7.12 NASPROTJE-Za šalo In zares Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za: _ Ime in priimek: _ _ Giasujemza:_ Naslov:_ a dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene želfe: 041/818-666 Nagrado prejme: ZInka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, 3214 Zreče KMETIJSTVO KUPIM vile za okrogle bale. Tel. 764 16 21._ PRODAM seme krmne ogrščice za ozelenitev strnišč. Tel. 02 790 72 21 ali 041 809 823. OBIRALEC koruze in teličko ali bikca starega od 10 d0 50 dni kupim. Tel. 041 200 804. Leto dni na tvojem grobu svečke gorijo, nam v očeh pa solze se iskrijo. V srcih naših bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj od{la je na{a sreča. SPOMIN Včeraj, 25. julija, je minilo eno leto žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustila Anica Bracic 23. 07. 1952 - 25. 07. 2004 KICAR 104 Za tabo ostaja tiha bolečina in praznina. Hvala vsem, ki ji z lepo mislijo prižigate sve~e. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zazarijo. V SPOMIN 26. julija 2001 je bil dan, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ko je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina nate, naš dragi mož, oče, dedek in tast Jožef Nedeljko IZ JURSINCEV 58 Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njegovem grobu. Vsi tvoji Ko vajine zazeliva si blizine, greva tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni. V SPOMIN dedku in babici Ignacu 19. 07. 1924 - 10. 07. 1997 Antoniji Lazar 28. 04. 1922 - 22. 07. 2004 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vajini: Gordana in Bogdana DELO IŠČEMO ŽENSKO za oskrbno starejše ženske na Ptuju - ponoči ali podnevi . Tel. 772 80 91 ali 051 348 278. V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehničnim blagom na Ptuju zaposlimo trgovce. Pisne prošnje pošljite na naslov: Segra, d. o. o., Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica. RADIOPTUJ Ket, a/iletcc www.radio-ptuj.si IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAR0ÙLN1CA ZA ^íaim/íí TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA] IME IN PRimEE: Anita Jurič Ori^enščak 89,8880 Ptiq Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • 9. mednarodni balonarski praznik Praznik, ki izgublja pomoc Mestne občine Že nekaj let je balonarski praznik sestavni del praznovanja mestne občine Ptuj. Iz enodnevne je prerasel v štiridnevno prireditev, ki uspešno promovira šport in dejavnosti, ob tem pa tudi kraj z vsemi njegovimi danostmi v slovenskem in tudi evropskem prostoru. Foto: Črtomir Goznik Konec tedna bodo nebo nad Ptujem zasedli številni baloni. Čeprav je prireditev z leti le pridobivala na pomenu, na njej se že tradicionalno srečujejo balonarji iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, pa zanjo vsaj v občinski blagajni nimajo več posluha. Letos so ji odmerili skromnih 100 tisoč tolarjev, zato ptujski balonarji že razmišljajo o tem, ali bodo v bodoče sploh sodelovali s svojim delom v občinskem praznovanju. Stroški prireditve znašajo okrog dva milijona tolarjev. Že zaradi logističnih zmogljivosti morajo število ekip omejevati, sodeluje lahko največ do 30 ekip, zdaj pa jim že kronično primanjkuje denarja, ker mesto ne najde prave podpore za to odmevno prireditev. Predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič pravi, da jih je ob pripravi 9. balonarskega praznika še dodatno udarila direktiva EU o obveznih zavarovanjih, ki za- hteva trikrat višja kritja. Slovenske zavarovalnice so to znova razumele po svoje, kot da morajo biti tudi premije trikrat višje. To se ne dogaja samo pri balonarjih, temveč tudi pri ostali aviaciji. »Dobivamo občutek, kot da se celotno letalstvo na nek način tišči zelo na rob«, je med drugim poudaril predsednik Balonarskega kluba Ptuj, ko je predstavljal 9. mednarodni balonarski praznik, ki se bo začel 28. julija in končal v nedeljo, 31. julija. Podaljšali so ga za en dan, ker verjamejo, da je prihodnost v dogajanju. Nekoliko pa so zaradi pomanjkanja denarja oklestili druge aktivnosti. Sodelovali bodo balonarji iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, ki bodo leteli nad Dravskim in Ptujskim poljem, Halozami in Slovenskimi goricami. Na Ptuju pa v teh dneh pričakujejo tudi eno od balonarskih sodnic iz Japonske, ki potuje po Evropi. V času praznika bodo organizirali več poletov, nekateri bodo šteli tudi za nagrado in pokal. V okviru že pete balonarske noči, ki bo 30. julija, bodo ponovno napihovali balone. Dogodek je že zdavnaj prerasel amatersko delovanje, zaradi tega so za vodjo pripravljalnega odbora 9. mednarodnega balonarskega praznika imenovali direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca. Brez Term, ki gledajo na balonar-sko dogajanje dolgoročno, bi težko izpeljali prireditev. »Športni del praznika še vedno želimo ohraniti, čeprav so športi, ki niso olimpijski, vse manj vredni, lahko bi rekli celo nezaželeni,« še posebej poudarja Branko Ambrožič. V okviru balonarskega kluba deluje tudi edina letalska šola zunaj Ljubljane, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostala samo z enim balonom. Samo obvezno zavarovanje enega balona stane letno 700 tisoč tolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še druge stroške. Za turistične polete je zanimanje, vendar še premajhno. Razlika med Ptujem in Ljubljano je v tem, da v prestolnici vseh, ki bi se želeli peljati z balonom, ne morejo dvignite med oblake, na Ptuju pa jih primanjkuje. Branko Ambrožič je od nedavnega tudi lastnik priznanja Letalske zveze Slovenije. »Gre za priznanje, ki na nek način priznava delo in trud, čeravno vemo, da je to stvar, ki bo visela na zidu.« Drugje je delo ptujskih balonarjev opazno, za Ptuj tega ne bi mogli trditi, že zaradi promocije kraja si zaslužijo vidnejšo finančno podporo. MG Zavrč • Škoda po neurju Uničene ceste in poljščine »Neurje s točo, ki se je v petek zvečer razbesnelo nad občino Zavrč, je v določenih območjih uničilo še tisto, kar je ostalo od pozebe in spomladanskih ujm,« je po prvih ogledih terena povedal predsednik zavr-ške komisije za oceno škode Slavko Kokot. Nekateri kmetje so že dan po nevihti začeli škropiti, da bi rešili, kar se rešiti da. Foto: Črtomir Goznik Branko Ambrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj. Oglede najbolj prizadetih območij bodo sicer člani komisije nadaljevali v teh dneh, po prvih ocenah pa je največja škoda zaradi neurja vidna na površinah tik ob hrvaški meji ter na poljih med Zavr-čem in Gorišnico, še zlasti v naseljih Muretinci, deloma v Stojncih in v vasi Brezovec. »V Zavrču so na teh predelih hudo prizadeti vinogradi Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Mrzel in moker mali srpan trtnemu sadu je močno Danes bo sprva deloma jasno, sredi dneva in popoldne pa bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Obeti V sredo bo večinoma sončno, popoldne se lahko pojavi kakšna ploha ali nevihta. V četrtek bo pretežno jasno in vroče. in poljščine, zlasti koruza in buče, kjer je ponekod uničenega do 70 odstotkov pridelka. Prav tako so skoraj dobesedno uničene nekatere makadamske ceste, zalilo je tudi precej kleti, vendar na srečo na objektih ni poročil o večjih škodah,« je še povedal Kokot. V završkem občinskem proračunu sicer za povrnitev škode po neurju nimajo posebnih sredstev, saj so jih po besedah Kokota v celoti namenili urejanju cestne infrastrukture. Kot je povedal poslanec Branko Marinič, pa tudi v državi letos, vsaj zaenkrat, ne nameravajo sprejeti posebnega interventnega zakona, ki bi omogočal dodelitev sredstev za škodo po naravnih katastrofah. SM ^mtÂïïKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Alenka Korpar, Skolibrova 4, Ormož - Izo; Terezija Vidovič, Cirkovce 8, Cirkovce - Žiga; Danica Šeruga, Stogovci 44, Ptujska Gora - Alio; Marjana Kralj, Spuhlja 131, Ptuj - Kajo; Mateja Šafranko, Prečna pot 7/b, Ptuj - Žiga; Lidija Bedenik, Čermožiše 70/c, Žetale - Žiga; Ksenja Mohorko, Skorba 47/a, Hajdina - Boruta; Sabina Hotko, Skorba 32, Hajdina - Rio-Ano, Janja Mihorič, Mali Brebrovnik 12, Ivanjkovci - Julijana; Stanislava Vauda Benčevič, Krambergerjeva pot 1, Ptuj - Darvina; Helena Šo-štarič, Sakušak 64 B, Juršinci - Julijo;Tatjana Mas-nec, Ivanov Hrib 6, Rogaška Slatina - Leona; Vesna Plohl, Pršetinci 39, Sveti Tomaž - Špelo; Jožica Kralj, Muretinci 46, Gorišnica - Ano; Jelka Naglaš, Gru-škovec 120, Cirkulane - Patrika; Biserka Planinc, Ptujska Gora 26/a - Žiga, Sanja Tušak, Užiška ul. 3/A, Ljutomer - Tijo-Lano. Poroke Ptuj: Boštjan Metličar, Ptuj, Potrčeva cesta 26, in Mateja Šeruga, Ptuj, Slovenski trg 3. Umrli so: Frančiška Majcen, Velika Nedelja 9, umrla 12. julija 2005; Anton Vogrinec, Veliki Brebrovnik 36, umrl 15. julija 2005; Franc Ketiš, Žerovinci 54, umrl 09. julija 2005, Slavko Vodušek, Kupčinji Vrh 18, umrl 06. julija 2005; Adela Plajnšek, Ob železnici 18, umrla 15. julija 2005; Marjeta Vincek, Stojnci 91, umrla 15. julija 2005; Franc Godec, Ptuj, Peršonova ulica 26, umrl 18. julija 2005; Katarina Drobnič, Zgornja Pristava 11/a, umrla 17. julija 2005; Alojzija Rod-vajn, Janežovski Vrh 50/a, umrla 19. julija 2005. Črna kronika Vlak v avto 20. julija zvečer se je na lokalni cesti izven naselja Mihovci pri Veliki nedelji, na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo zaradi neupoštevanja prometnega znaka zgodila prometna nesreča, ker je 71-letni voznik osebnega avtomobila Peugeot 106 zapeljal na progo v trenutku, ko je po njej pripeljal vlak. Prišlo je do trčenja v desno bočno stran osebnega avtomobila. V nesreči sta bila voznik in njegov 15-letni sopotnik hudo telesno poškodovana in sta bila z reševalnim vozilom prepeljana v Splošno bolnišnico Ptuj. Škoda na vozilih in objektih znaša po nestrokovni oceni 3.150.000,00 SIT. Streljal na motokrosista Policisti so bili 20. julija ob 17.10 obveščeni o streljanju na motokros progi v Radizelu. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je 20-letni domačin tega dne okoli 16.30 ure s svojim motorjem za mo-tokros vozil po motokros progi last AMD Orehova vas, čeprav za to ni imel dovoljenja omenjenega društva. V tem času se je pred svojo stanovanjsko hišo, kije v neposredni bližini proge, nahajal 74-let-ni moški, ki ima zaradi neupoštevanja pravil društva z uporabniki omenjene proge redne spore. Ko se je motorist z motorjem pripeljal v smeri občana, je le-ta z lovsko puško, za katero ima dovoljenje, ustrelil v smeri motorista. Motorist je tožil, daje dobil strelno poškodbo desne noge in je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer pa je bilo ugotovljeno, da nima vidnih znakov poškodb. Policisti so lovsko puško zasegli, občana, kije streljal, pa bodo kazensko ovadili. Alkoholizirani kolesar zgrešil cesto Na regionalni cesti v naselju Spuhlja se je 21. julija ob 17.55 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 51-letni kolesar. Med vožnjo je s kolesom zapeljal izven vozišča na makadamsko bankino, kjer je padel in obležal telesno poškodovan. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti so ga preizkusili tudi z alkotestom - rezultat je pokazal 1,16 miligrama alkohola v izdihanem zraku. Umrl pod traktorjem Med vožnjo traktorja v domačem skednju seje 21. julija poškodoval 87-letni moški iz okolice Gorišni-ce. Pri sestopu traktorja ni spravil iz pogona in dal ročice v prosti tek, temveč je z nogo sprostil pritisk na sklopki, pri tem pa je traktor zapeljal naprej. V tem trenutku je bil že pred zadnjim levim kolesom. Kolo je zaradi vožnje trčilo vanj in ga stisnilo ob mlin ter zaboj. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju umrl. Foto: SM