CfiTJE.   i;. OKTOBRA   1972  —   gTEVIIJKA 41 — LETO  XXVI — Cena 1 MPT i
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
. KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC

Kdor je besede predsed7iika
Tita v intervjuju za »Vjesnik«
poslušal prav, ne le na pol in
s slabo vestjo, razume za kaj
gre. To je bil poziv na boj
proti vsemu, kar ni sociali-
stično, kar ni samoupravno,
Jcar je proti interesom delav-
skega razreda v naši praksi.
Kaj bi okolišali. Na pot
smo šli in vprašali delavce, v
imenu katerih in za katerih
interes je Tito govoril. Kaj
mislijo o Titovem zadnjem
nastopu pred javnostjo. Kakš-
ne so njihove predstave o bo-
gataših, kaj mislijo o načinih
kopičenja bogastva, kaj je po
njihovem še sprejemljiva na-
grada za delo in kako storiti
konec temu grdemu prisadu
v nali stvarnosti?
Tu je zdaj beseda delavcev:
ELICA FORŠTNER, ki te
25 let za skromno plačo dela
v žalskem Juteksu: Ko sem ga
pGslu.šula, mi je bilo, kot bi
govoril v mojem imenu. De-
lavci nismo tako zabiti, da bi
ne videli okoli sebe 7judi, ki
malo delajo, a dobro živijo.
V Llbojah, kjer stanujem v
hiši. ki ji stene v curkih za-
maka vlaga, je vikend. Pa ka-
kšen! Bila bi presrečna, če bi
imela takšno hišo za stanova-
nje. Bojim se, da tudi zdaj
delavci ne bomo upali z be-
sedo na dan. Bogat je zame
že tisti, ki ima hišo, avto, vi-
kend in še denar in ki ima
vse to brez kreditov. Med te-
mi so takt, ki so začeli iz rev.
ščine, kot mi v večini, ki se
niso bogati že rodili.
JOŽE TURNŠEK, strojni
ključavničar iz SIP v šemne-
trui Bogati so tisti, ki imajo
Več kot potrebujejo, ki si pri-
voščijo velik luksuz v časih,
feo je še toliko ljudi na meji
pomanjkanja. Mislim, da je
nilijon dinarjev največ, kar
M nekdo lahko v naši državi
opravičil kot   rezultat   dela.
ZOFKA HANDEL, merilka
i »Lastovki« na Polzeli: Pet-
sto jurjev za dobro in pošte-
"o delo je za nas delavce še
sprejemljiv dohodek, ki ga
strokovnjaku, odgovornemu
"iftče 7ie bo očital. Milijonov
"a mesec si na pošten način
^ihče ne more zaslužiti. Po-
^6ati je treba kontrolo. Ko-
munisti bomo morali začeti
kazati s prstom: povej držav-
ljan, od kod ti imetje. Tudi
to ni prav, da imajo ljudje
lepa družbena stanovanja,
zgradijo pa vile za vikende.
Naj gredo vanje stanovat.
FRANC MALUS, kmetijski
tehnik pri »Vino-šraarino«:
Tito je bil oster, kot še niko-
li doslej. UjKim, da bo šlo to-
krat zares. Razlikovati mora-
mo dobro situirane, delovne
ljudi od bogatašev na tuj ra-
čun, na račun družbe. Boga-
stvo prihaja s špekulacijo,
goljufijo, izkoriščanjem polo-
žaja in tudi navadnim krimi-
nalom. Pol milijona je po mo-
jem dovolj soliden dohodek
za še tako uspešnega strokov-
njaka. Klobuk dol pred delav-
ci, ki si ob majhnem dohod-
ku postavijo streho nad gla-
vo. Pravim, da delavci vse to
vidijo, le ne pridejo z besedo
na dan, kjer je treba.
ANTON GOLOB, usnjar iz
tovarne usnja v Šoštanju: Ka-
korkoli, vsi bogatini so bogor
ti na račun družbe. Dohodek,
ki presega 500 do 600 starih
tisočakov, je vprašljiv. Tudi
med nekaterimi obrtniki so
bogatini, ki me ne bodo pre-
pričali, da so bogati od dela
svojih rok. Ali izkoriščajo
družbo, goljrifajo, se prek
zvez s korupcijo držijo v se-
dlu. Kar zadeva reševanje
problema, sem žal pesimist.
Kaj je s to presneto bančno
»molčečnostjo^?
KARL PUŠNIK, rudar is
rudnika Laško: Ne gre mi v
glavo, kako smo se knapi kre-
gali za štiri milijarde kredi-
ta, da bi imeli kruh, ko bo
premog pošel. Pa takole sli-
šiš, da so pri nas milijarder-
ji, posamezniki ki imajo toli-
ko. 19 let sem rudar in žena
je tudi delala pri rudniku.
Kaj imam? Nedokončano
hiško, pokvarjeno hrbtenico
od sadnega dobrega, če jaz
napenjam petne žile za dve-
sto jurjev, je trikrat več, kot
dobim jaz, dovolj za še tako
»živino«. Komunisti bodo mo-
rali zaropotati in ne pustiti k
besedi tiste, ki jim Titov po-
ziv ni po volji. Treba se je
lotiti tudi roke, ki roko
umiva.
ANICA KOLSEK, tkalka iz
laške »Volne«: Nekateri pač
znajo, pošteno ali nepošteno,
najbrž že nepošteno. Tudi
med kraji so prevelike razli-
ke. Bogatini ponekod vlečejo
za seboj še druge, drugje pa
ni niti za skromno življenje.
Tito ima prav, pa tudi to, da
njegova beseda premalo zale-
že. Nekdo ukrade milijone,
potem pa naenkrat ni več pri
pravi pameti. Pri pameti ni-
smo delavci, ki se pustimo
goljufati, izkoriščati. Dokler s
prstom ne bomo kazali za ta-
kimi paraziti, bo vedno kdo,
ki jih bo skrivaj in z uspe-
hom branil. Verjeli bomo, ko
bodo odgovorni prvega moč-
no zavrteli. Kako je to? Tito
kritizira, mi kritiziramo, vmes
pa božji mir?
Je potreben še komentar na
vse te misli. Delavci ne upajo
reči? Saj so rekli. Pravkar.
JURE KRASOVEC
V RASTI
Odborniki zbora delovnih
sI(upnosti Sltupščinc občine Ce.
Ije so se preteltii torelt zbrali
na ločeni seji zbora, na kateri
so poleg ocene gospodarskih
jribanj v celjski občini v letoš-
njem prvem polletju obravna-
vali še aktualno problematiko
izvajanja sanacijskega programa
v Cinkarni in ocenili prizadeva-
nja kolektiva EMO za predvi-
deno integracijo z združenim
podjetjem fSKRA.
Oceno gospodarskih gibanj v
pr\em polletju je podal načel-
nik oddelka za gospodarstvo
IVAN PETAVER, ki je še zla-
sti poudaril prepočasno rast
industrijske proizvodnje, njeno
stagnacijo in v posameznih pri-
merih celo zaostajanje. Vzro-
kov za tako stanje je seveda
več, dokajšen vpliv imajo na
to tudi stabilizacijski ukrepi,
po svoje pa nedvomno prispe-
va tudi prevelika razdroblje.
nost gospodarstva, še zlasti pa
tako imenovanega kovinskega
kompleksa. Počasnejšo rast pa
je zabeležila tudi trgovina, ki
se je sicer kot panoga že moč-
no uveljavila v strukturi celj-
skega gospodarstva. Kot pred-
sednik sanacijskega odbora
EMO je poudaril pomembnost
predvidene integracije ter na-
kazal pridobitve, ki bodo v pri-
meru uspešne integracije na-
stale. B. S.
Adi Furman, že deset let kovač v Kovaški industriji v Zrečah. Rad oprav-
lja to delo, čeprav je v starem delu tovarne Foto: D. Medved
Slov. Konjice
PRAZNIK USPEHOV
Današnji občinski praznik
prebivalcev Slovenskih Ko-
njic je nov. Odvrgli so spo-
min na najtemnejši dogodek
naše zgodovine, na frankolov-
ske žrtve in izbrali za prazno-
vanje dan zmage in zmagovite
bitke   pohorskega bataljona.
Današnji praznik je za pre-
bivalce konjiške občine dan
uspelih gospodarskih rezulta-
tov. V zavest ljudi počasi pro-
nicajo zmagovite številke na-
črtnega gospodarstva. Počasi,
a zanesljivo so ubrali pota,
ki so jih pripeljala do 65 mi-
lijonov letošnje realizacije.
Vsi ti dosežki pa so plod tr-
dega dela, saj so večino mo-
rali ustvariti sami. Banka jih
je s krediti pogostokrat ob-
šla in le zaslugi programira-
nega dela posameznih podje-
tij gre zahvala, da so danes
na trdnih, čvrstih nogah.
Polletni rezultati kažejo, da
bo prav v letošnjem letu do-
sežen rekord   t ustvarjanja
presežka v vseh povojnih le-
tih. Svoj obraz so obrnili k
delavcu in ko so mu ustva-
rili dobre gmotne pogoje, je
pričel vračati. Letos so bili
še na repu osebnih dohodkov
v slovenskem merilu, danes
že beležijo boljše rezultate.
Le malo je še tistih, ki pre-
jemajo manj kot tisoč dinar-
jev osebnega dohodka. In
prav tem, so v delovnih orga-
nizacijah sklenili, da jim bo-
do pomagali. V Konusu so
raz\ili solidarnostni sklad,
dvignili osebne dohodke, sle-
dili so jim še v Kostroju in
tudi v Lipu skrbe v največji
možni meri za delavce. Vsa
ta velika podjetja pa v pre-
težni meri vlagajo veliko de-
nar.ia v investicije, pri tem pa
je delež bančnih kreditov ze-
lo majhen. Res je, da bi bilo
napak zanašati se na tujo po-
moč, pa vendar je včasih ma-
čehovski odnos bančnikov do
konjiške občine skoraj ne-
razumljiv.
Zato pa je danes njihov
praznik toliko lepši. Vse, kar
so ustvarili, je sad lastnega
dela. In kaj je prijetnejše,
kot ozreti se na pošteno pre-
hojeno pot? Velikokrat je bi-
la tlakovana s težavami in
preveč bi bili optimistični, če
bi rekli, da teh več ni. Do-
kaj dobremu osebnemu stan-
dardu bodo dodali s samo-
prispevkom v prihodnjem le-
tu še urejen družbeni stan-
dard. Ljudje so pripravljeni
pomagati, saj se zaveda,{o, da
kolikor bodo dajali, toliko bo-
do prejemali. Nič več, nič
manj!
Občani Slovenskih Konjic
imajo danes dela prost dan.
Zbrali so se na velikem zbo-
rovanju v Zrečah, da skupaj
proslave svoje uspehe. Ker
zaupajo t moč dela, temu do-
dajo še trdno voljo in že je
pred njimi lepša prihodnost.
Narejeni so prvi trdni kora-
ki, postavljeni so temelji, da
je ta vera utemeljena!
z urednikove mize
Najprej nekaj besed o novici, ki je za naš delovni kolektiv, ker
pač »ustvarjamo« dva medija, Novi Tednik in Radio Celje, zelo
pomembna — Radio Celje že oddaja tudi dopoldne. Naložili smo si
veliko nalogo, toda upamo, da jo bomo dobro opravili. V zadovoli
stvo vseh poslušalcev. Veseli pa seveda bomo, da se boste oglasili
s kakšnimi mnenji in predlogi, kakšna naj bo dopoldanska ura
kramljanja.
Presenetljivo lepo se je pričela nagradna igra Spoznajmo se.
Zelo lep odziv. Dobili smo osebo tedna — Jožeta Jerama iz Spodnjih
Gorč pri Braslovčah. O njem boste prebrali nekaj več v prihodnjem
NT. Današnjo sliko smo posneli v Velenju. Ko pošiljate kupon, ne
pozabite napisati naslova osebe, ki ste jo na sliki obkrožili.
Danes praznujejo občani Slovenskih Konjic. Razumljivo je, da
zato NT na več mestih poroča o dogodkih iz konjiške občine. Vsem
občanom, fci imajo » Slovenskih Konjicah za praznik prost dan, ie
naše čestitke, da se imajo danes v Zrečah resnično lepo.
VAS UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 197?
POLEMIKA
POMISLEK
OB NEKI
RAZPRAVI
Na volilni konferenci celj-
skih sindikatov je o uresni-
čevanju ustavnih dopolnil go-
voril tudi delegat iz »Topra-.
Razložil je dilemo okoli sno-
vanja temeljnih organizacij
združenega dela, o tem, da je
kolektiv v posebnem položa-
ju, ker ima poleg matičnega
podjetja v Celju še tri dislo-
cirane obrate v okoliških ob-
činah. Povedal je tudi, da se
v obdobju razprav in priprav
v »Topru« nagibajo k štirim,
po tehnološkem, proizvodnem
in obračunskem principu za-
okroženim TOZD.
Pomislek pa zbujajo njego-
ve nadaljnje misli. Sporočil
je, da se politične organizaci-
je v občinah, kjer ima »To-
per« svoje obrate, oglašajo z
zahtevo, da bi te enote bile
samostojne TOZD. Proti temu
je protestiral, dejal, da je ko-
lektiv proti tovrstnim' priti-
skom ter da si kolektiv lasti
pravico o tem odločati sam.
Od tega se je moč strinjati
z zaht«vo, da bo o bodoči sa-
moupravni organizaciji odlo-
čal kolektiv. Ni pa povsem res,
da bi aktivnost političnih de-
javnikov v ostalih občinah
tako zlahka označili s priti-
ski, vmešavanjem itd. Člani
teh zunanjiti obratov so člani
sindikata, ZK, mladine, SZDL
itd., povezani v tamkajšnje
občinske organizacije. Mar
poziv pomeni, da v akciji, ki
jo vodita predvsem sindikat
in ZK, politične organizacije
ne smejo blizu? In ob tem
še to. Kolektiv se bo šele od-
ločil, je pa že skoraj dovrše-
no dejstvo, da mimo omenje-
nih štirih TOZD ne bo pete,
šeste ali celo sedme. Ce to-
rej v razpravah kolektivov di-
slociranih obratov ne bo mož-
nosti razprave tudi o teritori-
alni možnosti, potem to po-
meni lahko pritisk iz matič-
nega podjetja, ki je spričo
mnogih dejavnikov mnogo
bolj UČINKOVIT in posledi-
čen. Takšno stališče delegata
ni bilo seveda upravičeno, če
bi obstojali dokazi po dezin-
tegracijskih težnjah, a če bi,
bi bilo treba govoriti o tem
in s te platforme.
V preteklih letih so se na
vseh ravneh začele razvijati
oblike tesnejšega sodelovanja
med občinami celjske regije.
Ta cilj zasledujejo sindikati,
ZK, SZDL, občine in mnogi
drugi. Razprava pa, ki jo po-
stavljamo pod vprašaj, ni ka-
men, ki bi ga mogli vzidati v
to zgradbo.
JURE KRAŠOVEC
KONJICE
PROGRAM
SINDIKATA
Občinski sindikalni svet
Slovenske Konjice pripravlja
za drugo polovico oktobra
enodnevni seminar za pred-
sednike in tajnike osnovnih
sindikalnih organizacij ter za.
svoje člane. Osrednji del raz-
prave bodo posvetili vsebin-
skim, kadrovskim, organiza-
cijskim in ostalim pripravam
za bližnje občne zbore osnov-
nih sindikalnih organizacij,
ki bodo od letošnjega novem-
bra do februarja prihodnje
leto. Istočasno bodo govorili
tudi o delovnem programu
konjiških sindikatov za na-
slednje mesece, ki ga bo pri-
pravila posebna petčlanska
komisija, imenovana na ne-
davni volilni konferenci za
volitve delegatov 8. kongresa
slovenskih sindikatov.
V. L.
Šolstvo v regiji na rešetu
VIKTORIJA
KAVČIČ, ODDE-
LEK PA V CELJU:
Na vaše vprašanje, kaj
storiti v naši regiji za večjo
intenzivnost izobraževanja pri
integraciji sil ter za boljšo
mrežo in strukturo šolstva na
našem področju, bi se ome-
jila predvsem na vprašanje
šolanja p>edagoškega kadra za
potrebe naše regije.
Vsa prizadevanja okrog
urejanja materialnih pogojev
naših šol in vzgojno-varstve-
nih ustanov morajo nujno
vključevati tudi ustrezno ka-
drovsko politiko. Stari peda-
goški izrek se gkisi: »šola
pade in vstane z učiteljem!«
To spoznanje velja še toliko
bolj danes, ko postaja vzgo-
ja otrok vse bolj stvar druž-
be kot celote. V zadnjih letih
smo s pomočjo naših druž-
beno političnih skupnosti in
občanov precej izboljšali ma-
terialne pogoje za delo naših
šol. Ob tem pa se nam že
pojavlja velik primanjkljaj
usposobljenih pedagoških de-
lav(;ev predvsem za predšol-
ske ustanove, za podaljšano
bivanje in v zadnjih dveh le-
tih za razredni pouk na od
ročnih šolah. Podobno se nam
je dogajalo ob reorganizaciji
osnovnošolske mreže, ko smo
na višji stopnji uvajali pred-
metni pouk za vse učence
brez dovoljnega števila uspo-
sobljenih predmetnih učite-
ljev. K sreči smo takrat pol-
nili vrzeli z absolventi učite-
ljišč, ki so, sicer usposobljeni
za razredni pouk, prevzema-
li ob težkih okoliščinah delo
na predmetni stopnji. Danes
pa je situacija že taka, da
učiteljev sploh ni in marsikje
si ravnatelji belijo glave, ka-
ko zasesti prazna delovna
mesta, oziroma koga naj po-
stavijo v razred, v oddelek
podaljšanega bivanja ali v
predšolski oddelek. Ob vsem
tem tudi ne smemo prezreti,
da zgradbo za šolo ali varst-
veno ustanovo lahko postavi-
mo v enem ali dveh letih,
vzgojitelja ali učitelju pa šo-
lamo pet ali šest let, sled-
njega v sedanjem sistemu ce-
lo še več let.
Odgovornosti za tako sta-
nje nikakor ne smemo napr-
titi občinam. Globalni pregled
nad potrebami kadrov v tre-
nutni situaciji in v daljši ča-
sovni perspektivi kakor tudi
nad dotokom novih pedagoš-
kih moči iz šol morajo imeti
republiški šolski organi, ker
leti odločajo o sistemu in
mreži šolanja kadrov za po-
trebe republike v celoti. Ce
bi ustrezni republiški organi
prisluhnili opozorilom in su-
gestijam s terena in ustrezno
ukrepaU že pred nekaj leti,
da bo po ukinitvi učiteljišč
dotok učiteljev aslo zmanjšan
in da sta za naglo širjenje
vzgojno-varstvenih ustanov
dve vzgojiteljski šoli prema-
lo, bi danes ne imeii tako
žgočih problemov, kot se nam
že kažejo.
Čeprav tudi celjsko področ-
je čuti posledice te kratkovid-
nosti, je bil storjen z usta-
novitvijo pedagoškega šolske-
ga centra v Celju pomemben
Korak k izboljšanju in nor-
maliziranju stanja vsaj čez
nekaj let. Pedagoški šolski
center združuje srednjo vzgo-
jiteljsko šolo, gimnazijo pe-
dagoške smeri in oddelek za
razredni pouk, ki ga vodi PA
Maribor. Prednosti dela take-
ga centra z vidika cenejšega
upravnega poslovanja, racio-
nalnega izkoriščanja material-
ne baze, ki služi hkrati kar
trem študijskim smerem, in
koncentracija strokovnih sil,
so očitne. Trenutno je v na-
šem pedagoškem šolskem
centru največji problem po-
manjkanje prostora, saj se je
delo od 12 oddelkov pred
dvema letoma razširilo ob
skoraj istih kapacitetah na 17
oddelkov na vseh treh študij-
skih smereh. V letošnjem
šolskem letu smo s kabinet-
no organizacijo pouka in s
tem, da začenja instrumental-
ni pouk že ob 6. uri zjutraj,
ostali redni pouk pa teče ne-
pretrgoma od 7. do 20. ure,
omogočili vsem prosilcem, da
so dobili prostor v šoli. V pri-
hodnjem šolskem letu bomo
morali vpis zelo skrčiti, ker
ob rasti srednje vzgojiteljske
šole ne bo dovolj prostora za
nove prve oddelke. To bo za-
četo uspešno delo pedagoške-
ga šolskega centra zelo ohro-
milo, če se ne bodo že prej
našle ustrezne rešitve.
Prva generacija vzgojiteljic
bo usposobljena v letu 1976,
ker traja šolanje pet let. Ve-
liko zanimanje za ta poklic,
ki ga je pokazal že lanski in
še bolj letošnji vpis, nam do-
kazuje, kako potrebna je bi-
la ustanovitev take šole v
Gelju. Omenim naj, da ima-
mo v prvem letniku te šole
učenke iz 13 občin naše re-
gije, in sicer: iz občine Celje
12, Laško 4, Mozirje 4, Slo-
venske Konjice 5, Šentjur 2,
Šmarje 12, Velenje 10, Žalec
9, Hrastnik 6, Krško 2, Sev-
nica 4, Trbovlje 1 in Sloven-
ska Bistrica 1. Kar 74 odstot-
kov vpisanih učenk je iz de-
lavskih družin, 10 odstotkov
iz kmečkih, ostale pa iz na-
meščenskih. Z ustanovitvijo
te šole se je mnogim dekle-
tom odprla lepa življenjska
perspektiva, prav tako pa tu-
di ustanovam za najmlajše,
da bodo dobivale ustrezno
usposobi j ene vzgo j itel j ice.
Dotok na gimnazijo peda-
goške smeri je ves čas nor-
malen, lahko bi rekli celo
večji, kot je razpis. Namesto
razpisanih 60 učencev smo
jih sprejeli letos 90, od teh
pa je kar 42 štipendistov
RIS. Struktura učencev se po
učnem uspehu stalno izbolj-
šuje, k čemur pripomore
ugodna štipendijska pomoč
republiške izobraževalne
skupnosti. Velik problem pa
je v tem, da se obsolventi tu-
di naše gimnazije neradi od-
ločajo za poklic razrednega
učitelja. Od generacij pred
ustanovitvijo oddelka za raz-
redni pouk v Celju se jih je
odločilo za to smer kakih
8 odstotkov (v treh letih
skupaj okoli 15), ob ustano-
vitvi oddelka v lanskem šol-
skem letu pa 25 odstotkov
(v absol. številu 20), približ-
no toliko jih bo tudi v tem
šolskem letu. Ostalih 75 od-
stotkov se odloča za predmet-
ni študij in je torej pedago-
ška gimnazija tudi pomemben
vir za učni kader na pred-
metni stopnji ob upošteva-
nju, da se iz ostalih gimnazij
zelo malo absolventov odloča
za pedagoški poklic. Vseka-
kor pa razmerje med odločit-
vami za razredno in pred-
metno stopnjo nikakor ni
ustrezno. Poglejmo, zakaj ne?
Do ukinitve leta 1958 je
celjsko učiteljišče letno uspo-
sobilo po 60 učiteljev za raz-
redni pouk. Naš pedagoški
teren je imel tako stalen do-
tok novih moči in zamenjava
kadrov, ko so odhajali mla>
ši na podeželske šole, starejši
pa so prihajali iz podeželja v
večja središča, je bil vsa le-
ta po vojni stalna praksa. Po
ukinitvi učiteljišč pa zamenja-
va v tem smislu ni več mo-
goča. Na razpisana mesta v
večjih krajih prihajajo učite-
lji z odročnih šol, aa te šo-
le pa novili kadrov ni, oziro-
ma so zelo redki. Razen te-
ga se ob šolah odpirajo od-
delki podaljšanega bivanja, ki
še dodatno absorbirajo raz-
redne učitelje, saj je največ
otrok, ki so vključerki v take
oddelke, prav iz nižjih raz-
redov. Menim, da je že teh
nekaj podatkov dovolj za
ilustracijo, zakaj obstajajo
naše najbolj oddaljene šole
brez učiteljev,
V Celju imamo oddelek za
razredni pouk, torej imajo
Icandidati možnost dokončati
študij skoraj doma. Vendar
se naša pričakovanja, da bo
odziv boljši, niso v celoti iz-
polnila. Tudi izbor kandida-
tov ne ustreza, ker odhajajo
najboljši dijaki drugam. V
čem je razlog za to? Kadro-
vanje za učitelja se prične
tedaj, ko si kandidat z gi-
mnazijsko maturo pridobi
možnost šolanja kjerkoli. Kei
je, priznajmo, le precej raz-
gledan, tehta ob svoji odločit-
vi vse življenjske perspektive,
kraja službovanja, možnosti
ki mu jih ta poklic nudi: od
nadaljnjega izpopolnjevanja
in napredovanja, osebnega
dohodka do možnosti izbire
življenjskega tovariša na bo-
dočem službenem mestu. Pr-
votna čustvena navezanost na
poklic, privlačnost vzgojnega
dela z mladino in druge vred-
note učiteljskega poklica ob
takih tehtanjih zbledijo in
maturant usmeri svoj življenj-
ski korak drugam. Razmišlja-
nja o sistemu šolanja razred-
nih učiteljev gredo že tudi v
to smer, da prekinitev po 4
letih ne bi bila tako ostra,
ali da bi se kandidat za uči-
teljski poklic odločil že mor-
da po 1 ali 2 letih šolanja
na gimnazij. Verjetno bi z
zgodnejšo usmeritvijo dobih
za razredno smer več in bolj
še kandidate, oblikovanje
skozi nadaljnja 4 leta bi bile
lahko vsebinsko bolje poveza
no, enosmerno in verjetn(
tudi bolj ekonomično. Nagla
šam, da so to šele razmišlja
nja, ki jih zahteva dejstvo,
da že danes manjka v Slo-
venji nad 280 razrednih uči
teljev, gimnazijski maturanti
pa se zanj ne odločajo. Ne
glede na to, kateri sistem
izobraževanja razrednih učite-
ljev bo obveljal, imamo v ok
viru PSC v Celju vse mož-
nosti, da se razvija taka ali
drugačna varianta. PŠC bo
lahko v nekaj letih dajal te-
renu usposobljene vzgojitelji
ce kot tudi učitelje za razred-
ni pouk in za podaljšano bi-
vanje, iz same gimnazije pa
bo usmerjal izrazito predmet-
no nadarjene tudi še v študij
posameznih predmetov ali na
oddelrik za specialne pedago
ge. Fazen rednega usposablja
nja bo PŠC laliko večja tudi
razne oblike dodatnega uspo-
sabljanja prosvetnih kadrov
kar je danes vedno večja po
treba. Kljub še nekaterim ne-
rešenim vprašanjem je vloga
pedagoškega šolskega centra
v osnovnih obrisih dokaj jas-
no in realno začrtana in na-
loga vseh družbenih dejavni-
kov je, da mu čimprej po-
magsjo iz najhujšega proble-
ma, to je iz prostorske sti-
ske.
IVAN PETAVER,
NAČELNIK
ODDELKA ZA
GOSPODARSTVO
SOb CELJE:
V Celju že dalj časa obsta-
ja interes za ustanovitev viš-
ješolskih oddelkov, predvsem
pedagoške in ekonomske sme-
ri. O tem se je razpravljalo
tudi na posvetih pi-edstavnl-
kov organizacij združenega
dela. Le-ti so v celoti podpr-
li prizadevanja občinske
skupščine glede ustanovitve
teh oddelkov. Interes organi-
zacije združenega dela je bil
izražen tudi na posvetu vodij
kadrovskih služb, ki ga je
sklicala občinska skupščina.
Na tem posvetu je bila izra-
žena pripravljenost štipendi-
ranja slušateljev oddelka
VEKŠ v Celju in hkrati nu-
denja možnosti permanentne-
ga praktičnega izpopolnjeva-
nja v njihovih organizacijah.
V aačettnih pirizadevar^jilh
je šlo torej prvenstveno za
to, da se ustanovi tak odde-
lek, glede finansiranja oddel-
ka pa se je smatralo, da se
bo le-to vršilo po principu, ki
velja v republiki za visoko-
šolske ustanove. Kot pa je
znano, republika ni priprav-
ljena finansirati oddelka in
se je zato občinska skupščina
odločila, da ga finansira
sama.
Menim, da so naše organi-
zacije združenega dela pri-
pravljene, skupno z občinsko
skupščino finansirati oddelek
VEKŠ v Celju, vendar sma-
tram, da je osnovni problem
v ustreznem statusu oddelka.,
ki bi zagotavljal tudi verifika-
cijo le-tega kot višješolske
ustanove.
MITJA PIPAN,
ANALITIK ZA
ŠOLSTVO SOb
CELJE:
Prizadevanja za ustanovitev
rednega oddelka VEKš v
Celju, ki izvirajo iz leta 1970,
prav gotovo ne potekajo za-
radi snobizma, ampak zaradi
spoznanj o resnični potrebi
celjske regije po teh kadrih.
Naj to trditev ilustriram sa-
mo s podatkom iz letošnjih
ugotovitev republiškega za-
voda za zaposlovanje. Analiza
kaže, da že danes na območ-
ju širše celjske regije pri-
manjkuje 601 ekonomist in 50
diplomiranih ekonomistov, do
leta 1973 pa bi po navedbah
delovnih organizacij potrebo-
vali 450 ekonomistov in 290
diplomiranih ekonomistov.
Letno 150 ekonomistov z ob-
stoječim sistemom šolanja
prav gotovo ne bomo mogli
zagotoviti, če npr. upošteva-
mo, da je v študijskem letu
1970-71 bilo v Ljubljani in
Mariboru iz Celja vpisanih
skuprjo 80 študentov (9 v če-
trtem letniku)  ekonomistov.
Odgovor na vprašanje, kako
izboljšati deficit, je bil ne-
dvoumen. Z olajšanjem štu-
dijskih pogojev, s približa-
njem študijskega mesta. Jas-
no nam je bilo, da ustanovi-
ti višješolski oddelek ni eno-
stavno, da to zahteva rešitev
vrste vprašanj, kadrovskih
kot materialnih. Zato so bile
priprave   temeljite.   Zagotov-
ljen je bil ustrezen prostor
od učilnic do kabinetov. Tudi
s študijsko knjižnico je bilo
dogovorjeno, da študentom
omogoči čimboljše pogoje.
Res je sicer, da prostorski
pogoji v prvem letu študija
niso bili najboljši zaradi zna-
ne stike v celjskih šolah, še
v letošnjem letu pa so žago-
tovljeni ustreznejši prostori,
ki smo jih dobili z izgradnjo
nove posebne šole. Dokonč-
no bo to vprašanje rešeno v
izgradnjo nove osnovne šole
na Otoku, ko bi višje šolstvo
(tudi pedagoška akademija)
dobilo svoje prostore v II.
osnovni šoli. Tudi kadrovsko
se razmere ugodno razvijajo,
saj so že v preteklem študij,
skem letu predavali domači
strokovnjaki. Predvidoma
lahko tudi v II. letniku ob
mentorst^vOi vodij kateder pre-
dava v 3. semestru 80 odstot-
kov, v 9. pa 50 odstotkov do-
mačih predavateljev. Ob upo-
števanju, da bomo imeli do
leta 1975 vsaj 9 magistrov
ekonomije in 1 doktorja, je
jasno, da kadrovsko vpraša-
nje ne predstavlja pomemb-
nega problema. Odprto osta-
ja še vprašanje statusa
delka. Oddelek, ki sicer (
je v okviru VEKŠ Mar
kljub razumevanju v Maribo-
ru še ni dobil statusa redne-
ga dislociranega oddelka. Za-
to mora občinska skupščina
Celje v celoti finansirati nje-
govo delovanje, kar pomeni
letno za oba letnika 600.000
din.
Nedvomno bo ob upošteva-
nju potreb, sprejetem kon-
ceptu policentričnosti razvoja
Slovenije ui glede na izvrst-
ne študijske rezultate, ki jih
oddelek dosega, tudi to vpra-
šanje zadovoljivo urejeno,, s
čimer bo omogočeno, da si
celjska regija pridobi stro-
kovnjake na tistem področju,
kjer je pomanjkanje najhujše.
Nadaljevanje prihodnjič
CELJE
POGOVOR O
DOPOLNILIH
SkCadno s sklepi II. seje ob-
činske konference ZKS Celje
je včeraj komite organii^ira!
razgovor o nekaterih strokoV'
nih dilemah pri uresničevanju
ustavnih dopolnil v trgovskih
delo\Tiih organiz:acijah. N»
vprašanja je članom ZK s po
dročja trgovine odgovarja
Zvone Dragan, predsednik ko-
misije za družbenoekonomsk«
odnose pri CK ZKS.
RADIO CELJE
DOPOLDNE
Vsem poslušalcem celj-
skega radia sporočamo, da
nas lahko odsdej poslušate
tudi vsak dan dopoldne —
od 8.10 do 9.00 ure. In kaj
vam pripravljamo? Poleg
skrbnega spremljanja vseli
pomembnih dogodkov na
našem območju in poseb-
nih zapisih o občinah, kra-
jih in ljudeh, še prikupno
zabavno giasbo in kramlja-
nje. Ura dopoldanskega
programa predstavl.ja novo
možnost, da bo naš radio-
seveda z vašim sodelova-
njem, drage poslušalke i"!
poslušalci, postal še boU
regijski, informativno b"'
gat in resnično vaš!
LREDMŠTVO
IN RADIA CEUI^
§t. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 3
Konjiški samoprispevek
Občinski praznik je kajpa-
^ dobra priložnost za dogo-
varjanje o novih načrtih. Ko-
0jičani so se že odločili, da
gredo v akcijo. Sprejeli so
program gradenj In obnove
golskih objektov, domov kul-
ture in komunalnih objektov
splošne porabe na območju
občine vse do letoa 1978. In
jd kod denar? Iz sredstev sa-
moprispevka, z deležem de-
lovnih kolektivov in občine.
Prihodnje leto aprila poteče
Ijrajevni samoprispevek, ki
so ga sprejeli pred štirimi
leti. Predvidevajo, da bo vlo-
ženo v posamezne šolske ob-
jekte (dograditev osnovne šo-
le D. Jereba, obnova II. os-
novne šole Konjice, obnova
podružnične šole špitalič in
T druge šolske objekte)
9.812,498 din. Od tega je šlo
nekaj malega tudi za kultur-
no in telesnovzgojno dejav-
nost. Vsa sredstva, ki so bila
zbrana iz samoprispevka, bo-
do do aprila 1973 znašala ok-
rog 3.399,757 din, uporablje-
na pa bodo tako, kot je bilo
predvideno z načrtom. Pris-
pevki delovnih organizacij
bodo dosegli vsoto 4,725.097
din, najeta občinska posojila
pa 1,687.646 din. Z vsemi te-
mi solidarno zbranimi sred-
stvi postaja konjiška občina
bogatejša, otroci pa nedvom-
no srečnejši, saj postajajo
njihovi šolski prostori vsak
dan prijetnejši.
Konjiška solidarnost pa se
prihodnje leto ne bo končala.
Vedo, da iz rednih proračun-
skih sredstev ne bi zmogli
Bresničiti vseh zamisli. Stal-
no naraščanje cen ne omogo-
ča dosledne realizacije spre-
jetega programa. Potrebe pa
«0 vsak dan večje. In Slo-
venske Konjice nočejo zaosta-
jati v razvo,|u. Šolstvo, kultu-
ra in komunala zahtevajo če-
dalje več vlaganj. Višji dru-
žbeni standard pa je zaliteva
tega trenutka. Ker imajo
mnoge nove naložbe širši
družbeni značaj in ne zade-
vajo le posameznih krajevnih
skupnosti, bodo šli v konjiški
občini v novo akcijo — da
se samoprispevek podaljša
po dosedanjih stopnjah in
merilih, prispevna stopnja iz
osebnega dohodka iz delovne-
ga razmerja in pokojnin pa
se naj bi zvišala od 0,75 "/o
na 1 "/o. Pomembna odločitev,
da novo zastavljeni program
ne bi prevzel nobenih obvez-
nosti iz prejšnjega načrta
gradenj in adaptacij. Pač pa
bo občina najela posojila in
z njimi dokončno uresničila
objavljeni program iz leta
1968.
Poleg sredstev iz samopri-
spevka bodo občanom za šir-
še družbene potrebe na vo-
ljo tudi sredstva gospodar-
skih organizacij. Te bodo še
naprej plačevale 1"/« od do-
datnega prispevka iz osebne-
ga dohodka iz delovnega raz-
merja v občinski sklad za
družbeni standard. Tako bi v
prihodnjih petih letih (od
1973. do 1978.) zbraU
20,000.000 din, v Vitanju
1,755.912, v Zrečah 3,577.438 in
v Ločah 2,838.569 din. V skup-
no vsoto dveh starih milijard
pa so všteta tudi najeta ob-
činska posojila.
Zbrana sredstva bodo vlo-
žena na osnovi predlogov sa-
moupravnih interesnih skup-
nosti v naslednja področja: v
osnovno šolo, v kulturo In
telesnovzgojno dejavnost in v
komunalo. In kaj predvide-
va program? Prevzeli bomo
samo nekatere večje naložbe:
dograditev III. faze osnovne
šole Dušana Jereba, dogra-
ditev II. osnovne šole, obno-
va posebne šole, razširitev
zreške šole in dograditev pri-
zidka loški osnovni šoli, ure-
ditev šole v Vitanju in več
drugili šol (Skomarje, Zbe-
lovo, Žiče itd.). Obnovljeni
bodo kulturni domovi v Slo-
venskih Konjicah, Ločah, Vi-
tanju, 2ičah, Stranicah in Te-
pan,ju. Komunalnih del pa bo
Izredno veliko — od asfalti-
ranja ulic do ureditve vodo-
vodnih in kanalizacijskih po-
treb, telefonskih napeljav,
mostov in drugega. Potreb je
mnogo. Preveč za omenjena
sredstva.
Občinsko slavje je pravšnja
priložnost, da občani Slo-
venskih Konjic že danes skle-
nejo dogovor o solidarnosti
v prihodnjih petih letih. Sle-
pili bi se, če bi rekli, da bo
odločitev lahka. Toda spozna-
nje, da bi lahko v občini z
združenimi močmi resnično
mnogo naredili, odtehta vsa-
ko kolebanje. Kajti — vpra-
šajmo se! Komu so namenje-
ne boljše in lepše šole?
Za koga bodo obnovljeni
kulturni domovi? In kdo si
želi asfaltiranih cest, mosto-
ve, telefonske napeljave, re-
kreacijske prostore, vodovo-
de In... Odgovor je najbrž
lahek. Vse to pa se da do-
seči — če se bo resnično še
krepila zavest o solidarnem,
družbenem dogovarjanju, o
tem, da moramo nekaj žrtvo-
vati, če hočemo več imeti. In
to so občani t konjiški ob-
čini že dokazali.
J. V.
Obrtniki govorijo
"Man Podlunšek
Ja, ti davki, čujemo marši-
j^j vzdih. Toda, ali so reš-
eno davki tisti, ki najbolj
^^ijo obrtnike, na primer
Oljske krojače?
Milan podlunšek, mo-
^   in   žensko   krojaštvo
[^bno se ne morem prito
**ati čez davke, saj  mora
imeti tudi družba. Naj-
% tlačijo obrtnike prispev-
^med njimi je najtežja po-
*^ka socialno  zavarovanje,
''^ikat je odločil, da mora-
li pomočniku plačati za re-
^ko uro najmanj 8 dinar-
moja režijska ura pa je
ceniku 11 dinarjev. Potem
veste, koliko ostane.
Jožica Podlesek
Res je, da shajamo, vendar
niti pomisliti ne moremo, da
bi delali samo osem ur. Več-
krat sem v delavnici od jutra
do večera, tudi ob nedeljah.«
J02ICA PODLESEK, žen-
sko krojaštvo: »Davki so kar
v redu, le ostale dajatve so
tako visoke, da je obrtniku
težko. To je socialno, prora-
čunski prispevek in še do-
datno stanovanjski prispevek.
Tega je preveč. Cenik ostaja
že več kot leto dni isti. Dela
je dovolj, vendar je režijska
ura zelo nizka, samo 12 dinar-
jev. Od tega dam pomočnici
8 dinarjev. Imam tri pomoč
niče. Izračunala sem, da mo-
Bernard Boršič
ram imeti poleg osebnih do-
hodkov vsak mesec še 4.000
dinarjev, da pokrijem vse
ostale obveznosti. To pa je
veliko.«
BERNARD BORŠIC, moško
krojaštvo: »Ne morem reči,
da bi bili davki prehudi, več-
ji problem za nas, obrtnike,
je socialno zavarovanje. Ce-
niki so prenizki, ker so že
dalj časa zamrznjeni. Režij-
ska ura je trinajst dinarjev.
Drugače ni prehudo. Vse bi
še šlo, če bomo lahko kmalu
popravili cenike, saj dela je
dovolj, še posebej sedaj, pred
Novim letom.«
M. S. — D. M.
KONJICE
SINDIKAT
ZA VEČJE OD
Dokaj razgibana razpra-
va na nedavni volilni kon-
ferenci pri občinskem sin-
dakalnem svetu v Sloven-
skih Konjicah, na kateri
so iisvolili tri delegate za
osmi kongres slovenskih
sindikatov, je pokazala, da
so se ixjeni udeleženci res-
no zavzeli za konkretne
naloge ter njihovo reševa-
nje.
Ko so govorili o samo-
upravljanju in ustavnih
amandmajih so na podla-
gi odgovorov v nedavni
anketi ugotoviU, da so si-
cjer v vseh večjih delovnih
organizacijali k temu že
pristopili, da pa kaj dalj
od oblikovanja ustreznih
strokovnih komisij in na-
čelnih razprav še niso pri-
šh. Udeleženci konference
so zato predlagali, da bi
morali pripraviti skupni
posvet predstavnikov sar
moupravnih organov in
političnih organizacij iz
podoetij ter tako na kon-
kretnili primerih iskati
pi'tmerne odgovore in re-
šitve.
Medtem ko so člani kon.
ference zelo ugodno oce-
nili gospodarska gibanja
na območju občine v pr-
vih šestih mesecih letoš-
njega leta, pa so menili,
da bo treba nekoliko več
sredstev nameniti za oseb.
ne dohodke. Konjiška ko-
mtma, ki je po razvitosti
v prvi polovici lestvice
med osmimi občinami ce-
ljskega območja, pa je ?
osebnih dohodkih precej
nižje. Glede samega na-
grajevanja pa so grajali
postopek linearnega pove.
čanja osebnih dohodkov.
Res je sicer, da pri tem
ostanejo enaka razmerja,
toda oni z višijimi osnova-
mi dobijo več od tistih z
manjšimi. To pa seveda
povečuje in ne zožuje so-
cialnega razlikovanja.
Na konferenci so pred-
lagali, da bi morali v sin.
dikalnih organizacijah že
zdaj začeti politično aikci-
jo, kako in kam usmeri-
ti sredstva, ki bodo iz le-
tošnjega poslm^anja ostar
la gospodarskim organiza-
cijam pri zaključnem ra-
čunu. Predvidoma se bo
v sklade zbralo okoli 60
do 70 milijonov dinarjev
ter bo potrebno resno raz-
mišljati, kako ta denar
res smotrno in koristno
uporabiti. Precejšen delež
bodo podjetja dala za raz.
širitev proizvodnje, mo-
dernizacijo tehnologije ter
nabavo stnjev in opreme,
vendar pa bo določen del-
moral iti za objekte druž-
benega standarda. Poleg
ostalih gre tu še posebej
za stanovanjsko izgradnjo,
saj je poteklo že kar pre-
cej let, odkar je bil zgra-
jen zadnji stanovanjski
blok v družbeni lastnini,
če pa hočemo v občino
dobiti nove kadi-e, pa je
stanovanje navadno vedno
med prvimi pogoji, ki jih
Icandidati pKJstavljajo.
Na letošnjem osmem
kongresu slovenskih sin-
dikatov bodo člane sindi-
kabiih organizacij iz kon-
jiške občine zastopali trije
delegati, in sicer: Vlado
Bajda iz podjetja KosU
roj, Franc Jakop iz trgov-
sicega podjetja Dravinjski
dom in Slavica Pokom iz
kombmata Konus v Slo-
venskih Konjicah.
Clam konference so še
predlagali, da bi Tone
Kropušek tudi v nasled-
nji mandatn' dobi ostad
predsednik slovenskih sin.
dikatov, za podpredsedni-
ka so predlagali Jožeta
Globaonika in Iva Tavčar
ja, za tajnika pa Slavka
Grčarja. V. L.
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
SPOŠTOVANI TOVARIŠ JOŽE ČEH, PRED-
SEDNIK SVETA ZA ZDRAVSTVO PRI OBČIN-
_.SKI SKUPŠČINI ŠENTJUR PBLCEUU
Zadnja razprava o stan-
ju zdravstvene službe na
seji občinske skupščine v
Šentjurju ne more biti epi-
log vsega, kar so na račun
te službe izrekli občani.
Dolge vrste čakajočih ob-
čanov in otroci v šolah, ki
že dalj časa — ali mkoli
— niso doživeli rednega
zdravniškega pregleda, je
vzrok za to samo v ^erei-
jurski organizaciji zdrat)-
stvene službe?
Če hočemo, da se    bo
naš otrok učil, mora biti
zdrav. V zdravstvu pozna-
mo tudi preventivo.
Zato vam v imenu šte-
vilnih občanov Šentjurja,
dovolite, zastavljam vpra-
šanje, kdaj bo mogoče
končno urediti probleme
zdravstva v Šentjurju, s či-
gavo pomočjo in kdaj bo-
do šenjurski otroci povab-
ljeni na redne zdravniške
preglede.
MILAN SENIČAE
ODGOVOR
JAVNEGA
DELAVCA
SPOŠTOVANI TOVARIŠ BERNI STRMČNIK,
NOVINAR NOVEGA TEDNIKA
Pravilna je vaša ugoto-
vitev, da je bila orgardza-
cija ZK v občini Mozirje
skozi vse obdobje v sredi-
šču družbenih dogajanj in
prizadevanj za, hitrejši go-
spodarski in družbeni
raavoj občine. Vendar pri
tem nismo zanemarili
vprašanja razvoja organi-
zacije, njene številčne ra-
sti, pomlajevanja in iz-
boljšanja številčne rasti,
pomlajevanja in issboljša-
nja struktiire član«tva.
Stanje, ki ga pri nas ne
imenujemo kriza, ne izha-
ja iz neairtivnosti in neu-
čir.kovitosti ZK. Je odraa
objektivnih možnosti in
pogojev za razvoj organi-
zacije ZK v naši občini.
Normalno je, da se ZK
jača in obnavlja z mladi-
mi ljudmi. Teh je bilo
v preteklih letih pri nas
zelo malo. Zaf>oslenost je
do preteklega leta pada-
la. Mladi so odhajali na
delo v sosednje razvitejše
občine ali še dalje. Po
končani šoU se niso vra-
čali v občino, ker ni bilo
delovnih mest. V zadnjem
času pa dosegamo boljše
uspehe na področju zapo-
slovanja. V občini ostane
več mladih in tudi delov-
ne organizacije bolj skrbi-
jo za svoje kadre. Ta pri-
zadevanja počasi izboljšu-
jejo neugodno at-ukturo
zapvoslenih.
Sedanje delo za razvoj
Zveze komunistov v obči-
ni je nadaljevanje pretek-
lih akcij, ki niso bile ta^
ko posamezne in kratko-
trajne. Res so bili rez,xil-
tati dela v preteklih letiii
bolj skromni. Bili so tu-
di slabši pogoji in manjše
možnosti za uspehe zara-
di objektivnih pogoj^ev, ki
sem jih že omenil. Del se-
danjih večjih uspehov v
razvoju organizacije je
tudi rezultat preteklih pri-
zadevanj. Naloga, ki smo
si jo v komisiji za organi-
zacijo in razvoj ZK zadali
po zadnji volilni konfe-
renci, usmerja našo akci-
jo v bolj organdzirano de-
lo vseh organizacij m po-
same2aiih članov. Doseči
moramo dva cilja. Prvi in
najvažnejši je namenjen
p>ovečanju član«tva organi-
zacije še p>osebej tam,
kjer je stanje zelo kritič-
no. Vzjporedno s tem pa
želimo izboljšati socialno
in    starostno    strukturo
članstva. Drugi cilj pa je
postaviti organizacije ZK
v tistih delavnih organiza-
cijah, kjer jih sedaj še
ni.
Program komisije, ki je
zelo konkreten, vsebuje
pol^ ostalega tudi načrt
pomlajevanja in izboljša-
nja socialne strukture
članstva. NapraviU smo
analizo strukture članstva
in poiskali poglavitne
vzroke za odpis članstva.
Največ novih članov vsto-
pa v ZK ijj vrst neposred-
nih proizivajalcev. Poseb-
no skrb F>osvečamo spre-
jemanju prosvetnih delav-
cev v ZK in mladim kad-
rom, ki prihajajo iz sred-
njih in ostalih šol. Tu ob-
čutimo pomanjkanje mar-
ksistične vzgoje mladine
na šolah. Ze dalj časa
opažamo, da v naših vr-
stah nimamo članov, ki
so bili sprejeti v ZK
v času šolanja na sred-
nji šoli ali fakulteti.
Vemo pa, kako veli-
kega pomena je pravilna
vzgoja mladega človeka v
času oblikovanja njegove-
ga nazoira. Uspehi pri
sprejemanju, doseženi v
tem letu, so glede na pre-
tekle zadovoljivi. Glede
na potrebe po mladih in
svežih silah v ZK (pred-
vsem še v proizvodnji),
pa še vedno msmo zado-
voljni 2 rezultati našega
dela. V devetih mesecih
tega leta je v naši občini
vstopilo v ZK 16 novih
članov, to je nekaj manj
kot 9-odstotnp povečanje
članstva. Največ smo
sprejeU delavcev mlajših
od trideset let. Starostna
struktura se v zadnjem
letu že nagiba v prid mla-
dih, saj je 20 odstotkov
članom starih do 27 let.
V prihodnje bomo mo-
rah za realizacijo zastav-
ljenih naiog prenesti skrb
za razvoj organizacije iz
ožjih krogov v krajevne
organizacije in v delovne
kolektive. Le kolektivno
prizadevanje celotnega
članstva ZKS bo dalo tak-
šno organizacijo Zveze ko-
munistov, ki jo v tem tre-
nutku družbenega razvo-
ja občine nujno potrebu-
jemo.
JOŽE RAKUN,
predsednik komisije za
organizacijo in razvoj ZK
pri obč. konf. ZKS
MOZIRJE
4. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 •— 12. oktober 197^
Po prazniku velenjske občine
NAS DA - ZA JUTRI!
»Naš da«, geslo, s katerim
so obeležili minulo praznova-
nje občinskega praznika, ni
nastal ob tokratnih priredit-
vah in delovnih zmagah. Nje-
gove korenine segajo nazaj,
četudi so ga prvič napisali ob
razpisu referenduma za uved-
bo krajevnega samoprispev-
ka.
Velenjski »naš da« je na-
stal v času boja proti okupa-
torju in se nadaljeval v tistih
v letih po vojni, ko so se zla-
sti rudarji odločili, da spre-
menijo svoje mesto in zgradi-
jo novega. In potem se je na-
daljeval vsa leta doslej in ta-
ko bo tudi poslej.
V vzdušju solidarnosti in
pripravljenosti za reševanje
skupnih nalog so se našli tu-
di nekdanji udarniki, četudi
so mnogi izmed njih mislili,
da so pozabljeni. Pa niso bili!
Isti motiv je preveval zbor
velenjske mladine, ki se je
odločila, da s svojim delom,
učenjem in izvenšolsko aktiv-
nostjo, prav tako prispeva
svoje delež k oblrkovanju no-
vega človeka in nove doline
ob Paki.
Ob prazničnih dneh — glav-
!»i je bil osmega oktobra v
spomin na prvi partizanski
napad na Šoštanj 1941. leta
— so imeli med drugim tudi
zborovanje v Šoštanju, na ka-
terem je govoril član pred-
sedstva SFRJ, Mitja Ribičič.
Vrh tega so imeli minulo ne-
deljo slavnostno zborovanje
T Lokovici nad Šoštanjem,
kjer je o pomenu praznika
spregovoril predsednik občin:
ske konference SZDL, Martin
Primožič in kjer so sprejeli
domicU nad tretjim bataljo-
nom VDV brigade. Podelili pa
so še tri Kajuhove nagrade.
Ta občinska družbena prizna-
nja so dobili: klub likovnikov
velenj.ske občine, avto-moto
društvo Šaleške doline in Sta-
ne Ravljen za več kot 25 letno
aktivno družbeno politično
delo.
Ob prazniku so slavili še
dve delovni anagi. Odprli so
nov izvozni vpadnik velenj-.
skega rudnika v Pesju ter
tretjo fazo šoptanjske termo-
elektrarne.
Vtem ko je koleiktiv rudni-
ka z novim jaškom odpravil
ozko grlo v izvozu premoga
iz jame in tako omogočil, da
se bo lahko proizvodnja ligni-
ta od sedanjih 3,7 milijona
tone povečala na 5 milijonov,
je Šaleška dolina postala z
delom tretje faze termoelek-
trarne v Šoštanju (njena moč
je 275 MW) najmooiejši ter-
moenergetski center pri nas
in na Balkanu. In še več. Z
zgraditvijo tretje faze in pred-
videno gradnjo četrte, je skrb
za prodajo velenjskega ligni-
ta odpadla. Večino premoga
prevzela termoelektrarna.
Od vseh teh in drugih uspe-
lih — otvoritev nove tovarne
za proizvodnjo strešnikov so
preložili na poznejši čas — ki
so se uveljavljali zlasti ob
prazniku velenjske občine, pa
so prišla tudi opozorila in
zahteve, da naj dobita rudar-
stvo in elektrogospodarstvo
enakopraven položaj v našem
gospodarskem življenju. Prav
tako so bile izredno kritične
besede direktorja rudnika,
inž. Ludvika Malija, da neka-
teri ocenjujejo rudarski ko-
lektiv kot nesposobnega, ker
v tem času ne izpolnjuje vseh
zahtev za reševanje družbene-
ga standarda v dolini. Besede
so zadele. Toda zdi se, da so
bile izrečene bolj pod vtisom
trenutnega stanja. Težko je
namreč razumeti, da bi ljudje
v šaleški dolini pozabili na
pionirsko delo velenjskih ru-
darjev v letih po vojni, saj
se lahko novo Velenje zahvali
predvsem njim, da Je dobilo
svetle in široke ulice, velike
in sodobne bloke in druge
naprave. Ce so nekateri na
minulo delo pozabili, ravnajo
napak! Kakšno bi bilo Vele-
nje, če bi rudarski kolektiv
ne zgradil okoli 2.000 stano-
vanj, če bi bilo brez igrišč,
parkov in drugega? če rudar-
ski kolektiv trenutno ne zmo-
re vlagati večjih sredstev v
družbeni standard, to ne po-
meni, da tega ne bo storil ju-
tri ali pojutrišnjem. Vsak po
svojih močeh. To pravilo ve-
lja tudi danes. Sicer pa tare
jo rudarski kolektiv še druge
lahko bi rekli večje skrbi. Za-
radi neurejenih osebnih do-
hodkov jim manjka okoh 200
rudarjev! čemu torej nove
naprave, če morebiti ne bodo
izkoriščene. To pa je osnovni
problem rudnika. In ko bo
rešil tega, bo prav gotovo se-
gel globje v žep in prispeval
v skupno blagajno za finan-
ciranje nekaterih skupnih po-
treb. M. BOŽIČ
Borci tretjega batal,fo«a VDV brigade so dobili svoj domicil y velenjski občini.
Zgodovini! posnetek na šoštanjsko termoelektrarno, kajti objektov, ki jih kaže slika na
desni strani, ni več.
Sindikat v Celju

Minuli teden je bila v Celju volivna konferenca, pove.
zana s pripravami na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Poročilo o najvažnejših političnih akcijah celjskih sindikatov
v minulem obdobju, podal ga je predsednik IVAN KRAMEr
je bilo dolg spisek uspešnih pobud, med katerimi je vrsta
takšnih, ki so imele odmev po vsej Sloveniji. Takšna je bilj
leta 1969 akcija o takoimenovanem »sindikalnem minityiy,
mu«, nadalje o stanovanjski politiki, z Bloudkovo nagrado
kronana akcija množične dnevne, tedenske in letne rekrea.
cije ali popularni »TRIM«. družbeni dogovor o štipendiranju
integracijski procesi, izobraževanje in obveščanje itd. Tudi
pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov je bila cetjskj
sindikalna organizacija uspešna- kot tudi v mnogih drugjii
tekočih in s programi določenih nalogah.
Ob takšnem zbiru uspešno
opravljenih nalog sindikalni
organizaciji v celjski občini
ni treba imeti slabega občut-
ka, ko njeno članstvo v tem
času prebira gradivo za bliž-
nji 8 kongi-es. Tako je mogel
z zadovoljstvom ugotoviti
predsednik Ivan Kramer, ki
je nato nanizal še najvažnej-
še naloge za prihodnje ob-
dobje, predvsem tiste, ki se
iz kongresnih materialov ve-
žejo na celjske probleme.
Zelo tvorne in pomembne
misli so na konferenci pri-
spevali tudi vsi razpravljalci.
TONE ERJAVEC je govoril o
samoupravni praksi in ugo-
tavljal, da se pod plaščem
samoupravljanja skrivajo
pc^osto povsem samo-
upravne odločitve. RISTO
GAJŠEK je svoj prispevek
usmeril k problemom delitve
osebnega dohodka in nakazal
nujnost dograjevanja samo-
upravnih sporazumov, jih do-
polniti s splošnimi kriteriji o
tem, kaj je normalen delovni
uspeh. IGOR PONIKVAR je
bil med drugim mnenja, da je
sicer draga državna uprava
tudi pogosto neučinkovita,
zlasti inšpekcije, pa tudi pra-
vosodje. Organom, ki se bo-
rijo proti nepravilnostim in
kriminalu mora družba nudi-
ti vso podporo in skrbeti za
spoštovanje njihovega po-
slanstva. MARTIN RAZBOR-
ŠE-K iz »Metke« je razprav-
ljal o edino možnem načinu
odpravljanja nočnega dela za
ženske, to je modernizacija
proizvodnje, medtem ko je
IRENA BONČINA posredova-
la tudi podatek, da je v Ce-
lju še najmanj 1.200 žensk, ki
delajo ponoči v 12 delovnih
organizacijah, od katerih so
le tri dobile in zaprosile za
uradno dovoljenje. Malone
vsi so razpravljali tudi o uve-
ljavljanju ustavnih- spre
memb, med temi tudi delegat
iz »Topra«, s katerim si do-
voljujemo polemiko v poseb-
nem sestavku.
K razpravi se je priglasil
tudi predsednik slovenskih
sindikatov   TONE    KROPU-
ŠEK. Njegov prispevek k ras
pravi je bil tako bogat in za
nimiv, da se bomo njegov^
misli v predkongresnem ob
dobju še večkrat poslužiij
namenili pa mu bomo tud
četrtkovo oddajo »aktualno
sti v sindikatih« na dan izidi
našega časnika in sicer v r»
dio Celje.
Tone Kropušek je ilustrj
tivno nakazal potrebo po or.
ganizirani   bitki   delavskegj
razreda v pričujočem obdob
ju revolucije in v še vednj
značilni protislovnosti  dmj
be. Samo dejstvo, da imanu
družbeni lastninski odnos nai
pretežnim delom proiz'
nih sredstev še ne po:
da že imamo socializem
nas od tega loči dejstv_,
odločanje o rezultatih del, di
to bistveno družbeno moč ši
vedno opravljajo predstavni!;!
v imenu pravih, zakonitih m
silcev.
Velik del svojega govora j<
predsednik Tone Kropušel
posvetil vprašanju izobra^
vanja, šolstvu, strokovnemi
in družbenemu usposabljanji
mladine ter odraslih. Večji
skrb za gradnjo družbeni!
stanovanj, skrb za ustrezni
pokojnine, nočno delo žena i
še številni so bili problemi,!
jih je v svojem prispevku ko
mentiral, razlagal in napove
doval.
Na konferenci so ostro ob
sodili  dejanje  23  poslance
gospodarskega zbora nedavrt
v skupščini, posir.li so prote
stno pismo ob dogodkih m
perjenih proti   Slovencem
Avstriji, izvolili 20 delegat«
za 8. kongres slovenskih sin |
dikatov in predlagali kandi *
date za bodoči republiški sv«
sindikatov,      J. KRAŠOViK
GUSTELJ TEICHMEISTER
Naši znanci
PIŠE:
B. STRMČNIK
OPERACIJA NA
KUHINJSKI MIZI
čeprav se je Hitlerjev
»svetovni iniperio« ae kr-
hal na vseh koncih, po-
sebno velike brige pa so
mu povzročali jugoslovan-
ski poi-tizaaii, v letu 1944
še nikakor na kazalo, da
bi šla vojna hitro h kon
ou. Borbe so na naših
tleh plamtele na vseh
koncih in krajih in vedno
hujši so bili udarci, ki jih
je doživljal nemški voja-
ški stroj. »Veliki Reich«
je doživljal krizo.
Je pač bilo tako v tistih
letih, da je z nočjo nara-
stla   aktivnost   tistih,   ki
so se preko dneva morali
skrivati pred Nemci. Pa
se je spet primerilo, da
je piroti večeru potrkalo
na Gusteljnovo okno, kot
že mnogokrat dotlej in še
marsikdaj kasneje. Prišli
so mu povedat, da višje
gori »v grabnu« leži hudo
ranjen partizan in po
njem bo, če mu ne bodo
pravočasno preskrbeli u-
streme zdravniške pomo-
či. Gustelj je malo poča-
kal, da se je dodobra ste-
mnilo, da so se Nemci
umaknili v vama zavetja
zidov, nato je skupaj z
ženo ter KARLINO HOH-
KRAUT krenil v smer,
kjer naj bi ležal nesrečni
partizan. Niso dolgo iskali.
Že Ob prvem pogledu na
ranjenca je Gustelj zma-
jeval z glavo. Bil je ra-
njen med noge in stegna
so bila dobesedno razce-
frana. Ranjenec je bil v
globoki nezavesti in kazno
je bilo, da je iz^bil že
dofiti krvi. Previdno so ga
dvignili ter odnesli proti
Stari pošti.
»Kaj ste ukrenili?« sem
se pozandmal in v mislih
sem videl zaskrbljeni Gu-
steljnov obraz, zaskrbljen
je bil glede usode ranjen-
ca, zaskrbljen, da bi v hi-
šo ne prišel nepovabljen
gost...
»Kaj i>a naj bi storil?
Takšnega, kakršen je bil,
ni kazalo spravljati nika-
mor. Najprej smo morali
ustaviti krv^avenje in vsaj
malo urediti zevajoče ra-
ne, sao je meso štrlelo na
vse strani. 2ena je pri-
pravila mizo v kuhinji in
položili smo ga nanjo. Z
navadnim nožem in škar-
jami sem porezal tisto,
kar je še komaj viselo,
nato pa zevajoče rane do-
besedno zatlačil z vato.
Ženski sta mi pomagali,
da smo potem vse skupaj
še pobili. Vedel sem, da
mora nemudoma dobiti
zdravniško pomoč, druga-
če mu ne bo pomoči. To-
da to ugotoviti ni bila
nobena kunšt, kunšt je
bila ranjenega partizana
spraviti k zdravniku. Uba-
dal sem se in razsmišljal!
Kam ga bom spravil, sem
že vedel, le kako in če
bo uspelo, da nag ne bi
kdo videl, le tega nisem
mogel vedeti. Sicer pa,
časa za oklevanje nd bi-
lo .. .«
In res, Gustelj ni okle-
val  in je ranjenca sredi
noči, ne da bi kdo videl
ali kar koli posimiil, spra-
vij naravnost v bolnišnico
v Trbovlje! V Trbovlje iz
Rimskih Toplic, vse prej
kot šala!
>:Zakaj ravno tja, Gu-
stelj. To je bilo ja izred-
no nevarno!« sem veg pre-
senečen dodal.
»Razlogi so tehtni. Že
med mojim »kirm-š-kLm«
posegom sem ugotovil, da
bo morala moj poseg po-
šteno popraviti se vešča
kirurgova roka, drugače,
bodo komplikacije še huj-
še. Dragi razlog pa je bil
v tem, da so v tej bolniš-
nici delali zdravniki, ki
so vsa leta rakorekoč no-
sili glavo v torbi. Ranjen-
ca sta sprejela dr. Jen-
štrle in dr. Krastnik. Jaz
sem s tem svoje opravil
in se vrnil, verjemite da
precej olajšan nazaj do-
mov . . .
»Ste kdaj ugotovili, kdo
je bil in kakšna je bila
njegova usoda?« sem se-
veda povprašal.
»Lej ga hudiča, kaj ni-
sem povedal, kdo je to
bil? Ranjeni partizan je
bil STANKO KORBER.
Vse kaže, da sva z tir.
Jenštriom kar dober ki-
rurški tandem, kajti zma-
zal se je. Kasneje je bil
vratar v Steklarni v
Hrastniku, danes pa je'
prav gotovo že v penzdji.
Nemalo sem bil presene-
č-en, ko sem po vojni do-
bil iz stekla izdelano brzo-
strelko, ki mi jo je v
znak hvaležnosti poklonil
Stanko, še danes jo hra^
nim kot drag spomin!«
Vojne pa ni in ni hotelo
biti konec, čeprav so vsi
tc težko čakali, čeprav je
»Reich« že trepetal v zad-
njih krčih ...
(Še nadaljuje)
St. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 5
Bralci pišejo
SLABA REKLAMA
ZA »IZLETNIK«
Izvršni odbor Osnovne
organizacije sindikata VVz
in DD žel:, da v ceioti ob-
javite dopis: »IZLET NA
DOLENJSKO«, katerega
smo poslali dne 28. VI.
1972 upravi Izletnika Ce-
lje z željo, da nam kot
opravičilo dajo vsaj pis-
meni odgovor. Na dvakrat-
no osebno intervencijo
pri odgovornih uslužben-
cih podjetja (štoklas, se-
kretar), še do danes nismo
dobili odgovora. Zato je
izvršni odbor sprejel sklep,
da se pismo v celoti ob-
javi in služi kot opravičilo
54 nezadovoljnim izletni-
kom.
Priporočamo se, da ob-
ja\ate pismo »IZLET NA
DOLENJSKO« in kratko
obrazložitev.
Izvršni  odbor
osnovne organizacije
sindikata VVZ in DD
Celje
IZLET
NA DOLENJSKO
V začetku junija smo
rezervirali 54 sedežni avto-
bus pri Izletniku v Sta-
netovi ulici. Želeli smo
iti na izlet 18. VI. 1972.
Takrat so nam rekli v va-
ši turistični poslovalnici,
da je 18. jimija 54 sedežni
avtobus oddam in da ga la-
hko dobimo 25. junija. Za-
to smo izlet preložili za
teden dni. Izletniku smo
dostavili naročilnico za
54-sedežni avtobus in ta-
krat so izjavili, da bo av-
tobus 54-sedežni in zato
zbrali tudi 54 prijav za iz-
let. Zaradi sigurnosti smo
v soboto dopoldne 24. 6.
1972 vprašali na Izletniku
v Stanetovi ulici, če je
vse v redu glede 54 sede-
žnega avtobusa. Oseba, ki
je dala informacijo, je iz-
javila, da smo lahko brez
skrbi in da bo 54-sedežni
avtobus dne 25. 6. 1972 ob
5. uri zjutraj pred gleda-
liščem.
Na dan našega planira-
nega izleta, se je zgodilo
naslednje: Namesto 54 se-
dežni avtobus smo dobili
40 sedežnega. Tako je 14
potnikov ostalo brez se-
dežev. Nastalo je veliko
nezadovoljstvo. Nekaj pot-
nikov se je vrnilo nazaj
domov in je odstopilo od
izleta, šest se jih je odlo-
čilo, da bodo stali v avto-
busu. Morali smo .spreme-
niti planirano pot vožnje
in se odločiti, da se bo-
rno po najkrajši poti vr-
nili nazaj v Celje.
Vodja izleta ni mogel
potnikom pojasnjevati iz-
leta, ker ni imel avtobus
mikrofona. Tako smo po-
tovali brez cilja, brez raz-
položenja. Takšno vzdušje
nas je pripravilo do tega,
da je postalo slabo tudi
ljudem, ki še nikoli niso
bruhali v avtobusu. Na
poti smo se ustavljali ne-
planirano, pKDsedali po go-
stilnah in to je bila naša
poučna ekskurzija.
Na težave smo naleteli
tudi v Novem mestu, kjer
smo imeli rezervirana ko-
sila. Morali smo plačati
kosilo tudi za ljudi, ki
niso odšli na izlet.
želimo, da 54 nezado-
voljnim izletnikom daste
obrazložitev, kako je lahko
prišlo do tako neodgovor-
ne situacije, čeprav nam
s tem ne morete povrni-
ti prostega dne, ki bi ga
lahko prijetneje preživeli.
Izvršni odbor
osnovne organizacije
sindikata VVZ in DD
Celje
POZDRAVI
IZ PIRANA
Iz Pirana, kjer smo na
skupinskem izletu invali-
dov, poleg nas pa je tudi
partizanska mama Terezi-
ja Trebovc, Goričica pri
Šentjurju, vas vse ilepo
pozdravljam.
Zvesta bralka
Odgovor: Lepo, da ste
se spomnili na nas. Mamo
bomo ob prvi priliki obi-
skali, drugo leto pa nas
povabite zraven ...
VEMO DOVOLJ O
ZNANIH LJUDEH
Pred dnevi sem postal
pred reliefnim spomeni.
kom pri podjetju Zlatarna
v Celju. Ponazarja dejav-
nost tega podjetja, v res-
nici je pa to še nekaj več.
To je dejansko spomenik
delu. ustvarjalcu, proiz-
vajalcu in takih spomeni-
kov je menda prav malo
po Sloveniji. Vsekakor
hvalevredna pobuda —
posnemanja vredna.
Ob tem sem se spomnil
še na nekaj drugega. Uli-
ce so poimenovane po za-
služnih ljudeh iz bližnje
in daljne preteklosti. Zdi
pa se mi, da smo kljub
temu v tem precej površni.
Pri tem bi samo ponovili
predlog, ki ga je nekdo
že objavil v tedniku IT,
da naj bi na začetku uli-
ce, kjer se označi nova
ulica, namestili table, kjer
bi predstavili človeka, po
katerem se ulica imeno-
vana. Smatram namreč,
da so nekateri zaslu:!ni
ljudje zapostavljeni. Pri-
mer: večina Slovencev ve,
kdo je bil [Prešeren, Gre-
gorčič, Trubar —- manj
pa zato vemo o zaslužnih
ljudeh iz minule vojne.
Prepričan sem, da bi z
anJceto, ki bi iigota^vljala,
koliko in kal vedo o člo-
veku, prebivalci p>osamez-
nih ulic, spravili ogromno
ljudi v zadrego. Zato pre-
dlagam, da .'ip postopoma
zamenja vse napisne table
tako, da bi nam te zasluž-
ne ljudii d(\H'ojno predsta-
vili. Klju|i poimenovanju
so namreč ne7,nani, ker
pač res ni mogoče vedeti
o vsakem ^^«;e. Tako bi
mesto poudarilo svojo lo-
kalno zgodovino pa seve-
da tud| širšo.
Nadalje bi predlagal, da
bi na hišah, kjer so živeli
posamezniki, ki so bili
igralci, politično zaslužni
bodisi pisatelji, gledališki
ljudje, prav tako odkrili
spominske plošče. V Celju
je npr. živel nekaj let tu-
di general Rudolf Maister.
Skromna ulica na Bregu
je sicer dobila njegovo
im.e, sedaj ob stoletnici pa
bi verjetno bilo umestno,
da se namesti tam, kjer
je prebaval, tudi spomin-
ska plošča. EnaKo je tudi
z Vladimirjem Levstikom,
njegova spominska soba
je sicer v študijski knjiž-
nici, z njegovo zapuščino,
prav pa bi bilo, da se ga
spomnimo ^^udi s spomin-
sko ploščo, če že za spo-
meniit n., denarja. Pa tudi
na druge bi morali pomi-
sliti, saj je med poborni-
mki slovenske gimnazije
bil tuai Dečko. Ima si-
cer poimenovano ulico,
toda kaj vedo prebivalOi
Ceija o njem?
Tak način menda ne bi
bil predrag, toda mesto bi
s tem ogromno pridobilo.
Celjska zgodovina je bo-
gata in burna, dala je do-
volj zaslužnih ljudi, da
se jih spomnimo na vsti(j
Sikromen način.
Ko sem piemišljeval o
spomeniku pred Zlatarno
— ki je dejansko spome-
nik delu — sem se spom-
nil tudi na prizadeven Li-
kovni salon, ki že vrsto
let predstavlja liko-v-ne
vrednosti in umetnostne
stvaritve. Nisem najbolj
prepričan, da Celjani do-
volj cenijcj to prizadevanje.
Spomnil sem se pa tudi
Forme vive v Portorožu,
Kostanjevici, razstav v
Trebnjah in RavTiah na
Koroškem.
Morda bi se pa le dalo
poseči z likovnim ustvar
janjem likov iz naše lite-
rature. Dovolj omamo li-
kov, ki nam jih je dal
Jurčič (De.se ti br^t, Mur-
tinek Spak, Dolfe) Finž-
gar (Pod Svobodnim son-
cem, IzJtok, Irena, pevec
Radovan) Prešeren (Krst
pri Savici) France Levstik
(Martin Krpan). Pa tudi
konec Celjskih grofov še
ni likovno obdelan. Najsi
so besede: Danes (celjski
grofje m nikdar več bile
resnično izrečeiiie ali ne,
prerokba se je izpolnila.
Nemci so osebe in živali
iz Grimmovih pravljic po.
stavili v like, so v parkih.
Na Skandinaviji je polno
likov iz Andersenovih
pravljic. Romeo in julija,
ki ju je Italijanom pokla
nil . Shakespeare, sta pos-
tala turistična mdustrija
Verone. Domiselni Italija-
ni pač znajo vnovčiti tudi
tuje likovne stvaritve in
pn tem krepko zaslužijo.
Morda pa bi v Celju za.
čeli kot prvi posegati v
našo literarno dediščino
in tako zapolnili občutno
vrzel v naši likovni ustvar-
jalnosti. Sem za vsak
;>izem«, toda na domače
vrednosti le preveč pozab-
ljamo.
HER^N MUSEC,
Celje
DVOJNI PRAZNIK
IN ŠE KORAK
NAPREJ
Pionirji IV. osnovne šo-
le v Celju so 29. septem-
bra hkrati s pionirsko de-
lovno konferenco in s
praznovanjem 30-letnice
pionirske organizacije
praznovali letos še deset-
letnico obstoja svoje šo-
le.
Poleg zgodovinskega po-
ročila o ustanovitvi pio-
nirske organizacije pred
tridesetimi leti in o na-
stanku šole pred desetimi
leti so pionirji 4. in 5.
razredov poskrbeli za sve-
čano vzdušje z glasbenim
nastopom.
Po tem prvem delu pio-
nirske konference so pio-
nirji poročali o raznoli-
kem in bogatem delu v
preteklem šolskem letu.
Toda kaj se skriva Ha tr-
ditvijo: raznolUio in bo-
gs,to delo? Čeprav je na-
števanje pusto in dolgoča-
sno tako med pisanjem
kot med branjem, posta-
ne neka trditev opraviče-
na šele takrat, kadar ji
dajo vsebino stvarni po-
datki.
Na šoli je bilo v pre-
teklem šolskem letu 829
pionirjev in 203 nrdadinr
ci. V Veseli šoli je sode-
lovalo 80 pionirjev, a v
raizpisu Smejte se z na-
mi je tekmovalo v izva-
janju šaljivih iger, risanju
in s šaljivimi zgodbami
60 pionirjev.
Največ pionirjev — 731
je sodelovalo v raznih
tekmovanjih prometr:.ega
krožka, odkoder so se tri
skupine t.j. 12 učencev
prebile v občinsko tekmo-
vanje in zasedlo tri prva
mesta, a en učenec je tek-
moval na republiškem pr-
venstvu.
Naslednja tekmovanja z
najštevilnejšo udeležbo so
bila v šolskem športnem
društvu m v tekmovanju
2a bralno značko. Tako je
v šolskem športnem dru-
štvu sodelovalo v atleti-
ki, košarki, rokometu in
v orodni telovadbi 223 pio-
nirjev in mladincev. Leto-
šnji mladinski državni re-
kord v skoku v višino je
dosegel . mladinec Čop
Boris, a republiška prva
mesta v skoku v daljavo
in v štafeti 4x60 m so do-
segli mladinci Renar, Ko-
lar in Kokol. V hitrost-
nem drsanju je tekmovalo
100 pionirjev, a v umetno-
stnem je pet pionirk do-
seglo drugo mesto v ob-
činskem prvenstvu. V
smučarski šole je sodelo-
valo 124 učencev, a v pla-
valni šoli 135 učencev.
Dramski krožek je so-
deloval v štirih šolskih
proslavah, za Dan žena je
gostoval v Novem Celju
in za ZB na Dolgem po-
lju, nastopil v novoletnih
prireditvah v cinkarni,
Etolu in na terenu, nasto-
pil s samostojno predsta-
vo v Pionirskem domu, a
v Naši besedi, kjer je na-
stopilo 60 pionirjev z iz-
virnim delom Darinke
Joštove Malo za šalo, ma-
lo za res, je ta krožek
dobil pohvalo za izvirnost
in aktualno tematiko.
V šahovskem krožku
je sodelovalo 53 učencev,
v likovnem krožku 10 pio-
nirjev, v fotokrožku so
trije pionirji sodelovali na
republiški razstavi Pionir-
ski foto 1972, na občinski
reviji pevskih zborov je
pelo 60 pionirjev m mla-
dincev, v tekmovanju ma-
tematikov je sodelovalo 55
učencev, od teh je 7 pio-
nirjev doseglo Vegova pri-
znanja.
V tekmovanju za bral-
no značko pa je osvojilo
značke 241 pionirjev.
Poleg nad tisoč prosto-
voljnih ur za urejanje
okolice so piondrji zbrali
4460 kg divjega kostanja,
3440 kg odpadnega papirja
in 350 litrov borovnic.
Po poročilu o opravlje-
nem delu so pionirji izvo-
lili svoj novi odbor in
sprejeli načrte za nadalj-
nje delo krožkov.
Značilnost letošnje pio-
nirske delovne konferen-
ce je znaten premik na-
prej, ki se kaže v izrazi-
tem pristopu k samou-
pravljanju. Vzgojno delo
učiteljev in posebej men-
torja te pionirske organi-
zacije Marice Kalčič je
postalo ob konferenci ure-
sničeno pi-av z oživlja-
njem te osrednje pridobit-
ve naše sodobne družbe.
DARINKA VIZJAK-
FORTUNAT
ŠE O GOLOTI
S člankom Amalije.Kra-
njec z dne 14. 7 t.l. se
mnogo ljudi strinja. Jaz
osebno se spominjam, da
so okupatorji naše ranjen-
ce iz Bohorja na pol gole
vlekli in to v najhujša zi-
mi in dostikrat se je do-
gajalo, da so okupatorji
naše talce slekli zaradi te-
ga, da so jih sramotili, de-
lom.a pa zato, da je njihov
bič bolj zaiegel, gotovo pa
ne zato, da bi bilo to čast-
no.
Danes pa, če hoče nek-
do hoditi nag, ni treba no.
bene hrabrosti in šolske
izobrazbe. Vsak kulturen
človek Je lep, če je lepo
oblečen, nag pa naj bo
tam, ko tak spada.
PERČIC JOŽE
TEKMOVANJE
PIONIRSKIH
ODREDOV
Občinska zveza DPM Ža-
lec je v počastitev 30-let-
nice pionirske organizacije
priredila v septembru tek-
movanje pionirskih odre-
dov iz šol žalske občine.
Med tekmovalci je bil tu-
di naš odred. Ta odred
se imenuje Ivan Kopriva
iz Petrovč. Tekmoval: smo
v spoznavanju zgodovine
pionirske organizacije in
ugotavljali, kaj predstav-
ljajo slike iz scenarija o
pionirski dejavnosti med
NOB in pri izgradnji do-
movine, ki so nam jih pro-
jicirali na episkop. Druga
tema je zavzemala mla-
dinsko literaturo s temati-
ko NOB. Pri tretji temi
smo odgovarjali na vpra-
šanja o narodnih herojih
iz Spodnje Savinjske doli-
ne, četrta vprašanja so bi-
la vzeta iz delovnih pro-
gramov pionirskih odre-
dov in iz pravil o pionir-
ski organizaciji.
Pred tekmovanjem je
zapel mladinski pevski
zbor iz Griž, da bi nam
pregnal tremo. Na tekmo-
vanje smo se skrbno in
z veseljem pripravili. Vsi
pionirski odredi smo se
dobro odrezali. Morda bi
morala strokovna komisi-
ja posvetiti več pozorno-
sti tekočemu in pravilne-
mu izražanju predvsem
pri vprašanjih iz literatu-
re. Motilo me je tudi to,
da so nekateri pionirji na
to slovesno prireditev pri-
šli brez pionirskih emble-
mov. Ob zaključku prire-
ditve nas je pohvalil pred-
sednik občinske zveze tov.
Satler m nas nagradil z
lepimi knjižnimi nagrada-
mi.
Andreja Lešnik, učenka
6. razreda
osnovne šole
Petrovče
Pravzaprav še sa/na ne vem, kako se je začelo. Na
vlaku sem se vedno vozila v skromni družbi prijate-
ljic in vedno je bil prostor še za enega — vse do te-
daj. ko je prvič prisedel o n. Nisem se posebej za-
nimala zanj, a ko je prišel tudi opoldne in še nekaj-
krat zatem, sem polagoma spoznavala njegove zeleno
modre oči, njegove nakodrane lase m njegov nasmeh.
Najbrž, so prijateljice to opazile, pa so me zapuščale
druga za drugo. In nekega dne sva ostala sama.
Tisto opoldne zame ni bilo navadno opoldne, ki se
ponavlja dan za dnem. Zunaj je sijalo lepo majsko
sonce in tudi v mojem srcu se je prebudila prva po-
mlad ljubezni. Začutila sem, da mi srce bije v neznani
sladkosti, v pričakovanjif nekaj velikega, nekaj lepega,
kar še nikoli nisem doživela.
Zazrla sem se v njegove oči, ki so tokrat izžarevale
nekaj enkratjiega in kar zmorejo le njegove.
Katero srce hi ob ljubečem pogledu ostalo hladno?
Zardela sem, kot da bi bil greh gledati lepe oči-
Nenadoma, še sama nisem itUela kdaj, me je prijel
za obe roki. Vprašujoče oči so se srečale, ustnice pa
so same hotele druge k drugim. Ni se bilo mogoče
ustavljati! Dolgega poljuba mi nt ukradel, darovala
sem mu ga. Nekje cisto na dnu srca sem rahlo vztre-.
petala. Toda to ni bil trepet pre^L strahom, ampak
pred neizmerno . srečo. Tokrat Je bila sreča samo za
naju. Nisva je motUa s pogovorom. Molčati — to je
bilo lepše in prijetnejše. V tem molku so bile skrite
misli vseh dni, ki sva jih preživela skupaj na vlaku.
Na postaji, kjer je moral izstopiti, mi je želel:
»Adijo!«
Vlak je odpeljal, jaz pa sem skozi okno gledala
njega, dokler ni postal čisto majhen in naposlea
izginil.
Nisem vedela, da mi je »adijo« rekel za slovo —
»adijo« za vedno.
Drugi dan ni prisedel, tudi fretji in četrti in peti ne
in tako je še sedaj.
»In srce?«
Nihče me o tem ne vpraša, a srce ne more molčati.
Preveč je bilo sreče in upanja v njem, da bi utihnilo!
Vsakdanji gost mojega srca sta žalost in bolečina, ki
se ponovno odpirata zjutraj in opoldne, ko srečam
njega v družbi nove prijateljice.
Ni mu mar zame. Le kaj bi mu pomenilo dvoje
otožnUi oči?
Vem! Pozabil je, da je tudi v teh žalostnih očeh
bil preči nedavnim pogled, pol želja in veselja.
Zdaj, ko je moje mlado srce ranjeno in si zopet pri-
dobivam prijateljice, mi ni zal, da sem mu darovala
edini in prvi poljub. Res! Nisva si tisti dan obljubila
zvestobe, niti nisva drug drugega vprašala: »Ali me
ljubiš?« Toda — ali je za ljubezen treba spraševali,
ko se vendar razume vse brez besed! Takrat govori
srce, ki razume molk.
Moje žalostne misli večkrat prekine verz: »Mogoče
pač tako ustvarjen je naš mali svet, da vselej malo
časa traja sreča dveh .. .« Morda je to res in ob tem
v srcu znova in znova sklenem, da moram ostati tr-
dna. Hočem mu dokazati^ da bo moje srce zopet oži-
velo! Tokrat mogoče v pričakovanju velike in trajnej-
še ljubezni. JOŽICA S. iz N.
6. stran
NOVI TEDNIK
št. 41 — 12. oktober 1972
Žalsko gospodarstvo
KRIŽEM MED USPEHI
Poročali smo že, da so delovne organizacije na področju industrije v žal-
ski občini letos dosegle pomembne gospodarske dosežke. Da bi naše
bralce nekoliko podrobneje seznanili z doseženimi rezultati, smo se od-
ločili za krajši prikaz dosežkov, pa seve tudi problemov v podjetjih s
področja industrije. Industrija je v prvem polletju povečala celotni doho-
dek za 42%, kar je precej nad republiškim povprečjem, ki znaša 25% po-
večanje. Še zlasti pa je pomembno, da se je povečal tudi dohodek, in
sicer za 40%, v primerjavi z 21% v vsej Sloveniji. Že ta dva podatka pri-
čata o izjemnih dosežkih žalske industrije.
»Montana« zaostaja
Med podjetji, ki so v prvem
polletju zabeležila slabše po-
slovne rezultate kot lani, je
»Montana«. Poslovali so z niz-
ko stopnjo rentabilnosti in
dosegli najnižji ostanek do-
hodka med vsemi industrij-
skimi podjetji v občini. Letos
aprila so preusmerili proiz-
vodnjo zaradi opustitve pro-
izvodnje premoga, tako da so
nastali v strukturi celotnega
dohodka veliki premiki. Dose-
žen ostanek dohodka je mi-
nimalen in zadošča le za od-
plačilo kreditov za osnovna
sredstva in > trajna obratna
sredstva, ki zapadajo v od-
plačilo v tekočem, letu. Inve-
sticija v kamnolom v Libojah
bo predvidoma zaključena v
letošnjem letu, tako da se
obetajo za prihodnje leto bo-
ljši dosežki.
V Libojah
konjunktura
Delovni kolektiv Keramične
industrije v Libojah je, izko-
riščajoč konjukturo na trži-
šču ter ob postopni preusme-
ritvi proizvodnje v bolj kva-
litetne proizvode, pa ob ne-
koliko izboljšanem tehnolo-
škem postopku, dosegel v le-
tošnjem prvem polletju bolj-
še poslovne rezultate. Pove-
čala se je tudi rentabilnost
in akumulativnost, ugodni pa
so tudi premiki v strukturi
delitve celotnega dohodka.
Podjetje ima še vedno velike
težave z nelikvidnostjo, kar
jim poslovanje seveda močno
otežkoča. Zaradi pomanjka-
nja denarnih sredstev je ime-
lo p>odjetje tudi težave z iz-
plačilom osebnih dohodkov,
pri čemer je nastajala nekaj-
dnevna zamuda.
»Ferralit« prema-
guje težave
Kljub močni konjukturi je
pomanjkanje obratnih sred-
stev pogojilo, da podjetje si-
cer nekoliko zaostaja za re-
publiškim povprečjem svoje
panoge. Dodatne težave z os-
krbovanje z reporodukcijskim
materialom pa niso mogle
preprečiti občutnega poveča-
nja celotnega dohodka, ki je
kar za 34 odstotkov večji kot
ob lanskem polletju. S po-
sebnimi prizadevanji je kolek-
tiv dosegel ugodne premike v
strukutri delitve dohodka.
Kljub dobrim rezultatom pa
ima kolektiv še vedno težave
z likvidnostjo, čeprav v manj-
šem obsegu kot lani.
»SIP« med
najboljšimi
Po doseženih rezultatih se
SIP Šempeter uvršča med
najboljša podjetja v gospo-
darstvu občine in tudi v ko-
vinski industriji celjske re-
gije, čeprav ob nekaterih slab-
ših ekonomskih kazalcili, kot
so jih dosegli lani. Celotni do-
hodek je porastel za 31 od-
stotkov, močno pa je porast-
la tudi amortizacija, kar je
nedvomno odraz hotenj ko-
lektiva po novih naložbah v
nadaljnjo razširitev proizvod-
nje. Poslovni sklad, posebno
delež, ki se uporablja za ob-
ratne namene, je izredno po-
rastel, izboljšala pa se je tu-
di hkvidnost podjetja. Popre-
čni osebni dohodki so že pre-
segli 2.000 din, kar je za ko-
vinsko industrijo več kot
ugodno.
Odlična »Minerva«
Minerva sodi trenutno med
najbolj   akumulativna  indu-
strijska podjetja v občini in
po doseženih rezultatih na za-
poslenega zavzema vodilno
mesto med delovnimi organi-
zacijami enake proizvodne de-
javnosti v celjski regiji. Ren-
tabilnost, akumulativnost in
doseženi dosežki so daleč nad
poprečjem sorodnih podjetij
našega območja. Kolektivu
primanjkuje obratnih sred-
stev, težave pa imajo tudi z
oskrbovanjem z reprodukcij-
skim materialom. Tudi v tem
kolektivu so osebni dohodki
že presegli mejo 2.000 din.
Celotni dohodek v prvem pol-
letju je podjetje povečalo za
53 odstotkov, dohodek pa ce-
lo za 95 odstotkov!
»Garant« in nov
asortiman
Zanimivo je, da je podjetje
v lanskem prvem polletju po-
slovalo z izgubo, letos pa je
doseglo odlične rezultate. Ne-
dvomno je k temu največ pri-
pomogel spremenjen asorti-
man in uspešen nastop na tr-
žišču. Celotni dohodek so po-
večali za 45 odstotkov, pove-
čana sredstva za reprodukci-
jo pa so si zagotovili med
drugim tudi s štirikrat višjo
stopnjo amortizacije, kot je
predpisana. Močno so okrepi-
li lastna obratna sredstva, to-
da kljub povečanim kreditom
imajo še vedno določene pro-
bleme z denarnimi sredstvi.
Družbeni proizvod na zapo-
slenega je porastel za celih
58 odstotkov.
»Juteks«
in stare težave
Podjetje že nekaj let sem
posluje s sorazmerno nizko
stopnjo rentabilnosti, kar za
tovrstno tekstilno industrijo
in pri sistemu ter režimu cen
ni nič posebnega. Pomembne
rezultate je kolektiv dosegel
predvsem na področju izvoza,
ki so ga letos več kot podvo-
jili in v prvem polletju že do-
segli skoraj pol milijona do-
larjev. Tako politiko jim na-
rekuje potreba po uvozu su-
rovin, prizadevajo pa si tudi
pri izboljšavah strojnega
parka. Osebni dohodki, so
kljub povečanju še pod pov-
prečjem panoge in so soraz-
merno nizki — 1.350 din.
TT Prebold hitro
napreduje
Podjetje je doseglo dobre
finančne rezultate, kar gre
predvsem na račun spreme-
njenega oziroma dopolnjene-
ga proizvodnega asortimana,
kjer so dali absolutno pred-
nost kvalitetnejšim proizvo-
dom. Na novo so uvedli pro-
izvodnjo plačnih nogavic, pri
čemer dosegajo dober zaslu-
žek, število zaposlenih je že
preseglo tisoč delavcev. Veli-
ke težave pa je kolektivu pov-
zročila devalvacija in podra-
žitev reprodukcijskega mate-
riala, sicer bi bili že itak le-
pi dosežki še nedvomno ve-
liko večji. Zelo dobri rezulta-
ti pa so bili doseženi tudi v
iz^-ozu, saj se je le-ta v pri-
merjavi z lani več kot podvo-
jil. Podjetje ni imelo večjih
težav z nelikvidnostjo, saj so
za obratna sredstva uporab-
ljali tudi sorazmeroma velik
ostanek dohodka.
Tovarna nogavic —
večje kapacitete
Kolektiv je znatno povečal
rentabilnost vloženih sredstev
in zaradi konjukture na do-
mačem tržišču povečal pro-
izvodnje zmogljivosti. Boljša
telinična opremljenost in več
zaposlenih so pogojih dobre
rezultate, saj se je fizični ob-
seg proizvodnje povečal za
15 odstotkov, celotni dohodek
pa je porastel kar za 64 od-
stotkov, kar je svojstven re-
kord! Dosegli so tudi nekate-
re prem.ike v cenah, kar je
uspehe le še obogatilo. Deli-
tev dohodka se je izboljšala,
zato so porastu tudi skladi.
BERNISTRMČNIK
Delavec iz žalske SIGME pri varjenju.
turizem
četudi vodi k Celjski koči več poti, je v zadnjem
času vajbolj priljubljena in najbolj obremenjeno
tista preko štor in mimo Svetine, po kateri lahko
vozijo tudi avtomobili. Tistih, ki jo peš ubirajo mi-
mo FeOovnika, mimo Apnenika, je vse manj. Pot
čfz Hudičev graben pa ne priporočamo. Pot namreč
ni oskrbovana niti označena in zato niso redki pri-
meri, da tudi dobri poznavalci tega območja pogo-
sto zaidejo, škoda, kajti Hudičev graben bi lahko
ostal tak, kct je bil nekoč. Očitno pa zdaj ni več
flaninskih delavcev, ki bi takim potem posvečali
ustrezno pozornost.
Celjska koča pa je tudi sicer izgubila na pri-
vlačnosti. Stopila je v senco Goli. In to je škoda. Z
večjo pozornostjo Ustih, ki kočo oskrbujejo, bi lah-
ko poslala znova bolj obiskovana. To velja tudi za
zimsko obdobje. Pogoj za to pa je vsaj skromno^
urejevanje in vzdrževanje smučarskih terenov.        |
DVA NOVA
PROSPEKTA
Pc podatkih celjske turi-
stične zveze je naše območ-
je dobilo ob koncu letoš-
nje sezone dva nova turi-
stična prospekta, za Laško
in Atomske toplice.
Oba sta prišla več kot na.
ročena, saj je Laško dobi-
lo zadnji prospekt pred de-
setimi leti, za Atomske to
plice pa je to sploh prvi.
ZIMSKI CENIK
Zima trka na vrata in ta.
iko so tudi pri celjski tu-
ristični zvezi pohiteli in iz-
dali cenik za letošnjo zim-
sko sezono. Cene so zelc
različne in odvisne Od mno.
gih činiteljev, tako tudi od
urejenosti kraja, objekta in
podobno. Gibljejo pa se od
50 do 130 dinarjev na dan.
To je seveda peiizionska us-
luga.
Vtem ko so s cenarr'
v manjših krajih več al
manj skromni, saj jih drži
jo Od 50 do 70 dinarjev, so
nekoliko visoke na Gol teh.
Tu SO od 55 do 130 dinarjev.
V penzionu Matjaž v Mo.
zirju, ki ga oskrbuje Izlet-
nik, bo penzionska cena 80
dinarjev, pri privatnikih v
istem kraju pa 65 dinarjev.
V GRADEC ZA
1. NOVEMBER
Kot že nekaj let nazaj,
pripravlja celjski Izletnik
tudi letos za prvi november,
za dan mrtvih, avtobusm
izlet v Gradec. Avtobus bo
izletnike popeljal na giraško
pokopališče, kjer bo žalna
svečpjiost pri spomeniku žr-
tvam fašizma.
PREVEČ ALI PREMALO?
v turistični rubriki zadnje številke našega lista
smo načeli vprašanje tradicionalnih turističnih pri-
reditev v Celju. Jih je preveč ali premalo, smo
vprašali in hkrati i>ovabili bralce našega lista, da
z odgovori na vprašanje skušajo osvetliti problem,
Ici je za Celje več kot aktualen.
To prošnjo in vabilo bralcem, turističnim de-
lavcem in drugim ponavljamo tudi danes. Pišite
nam, kaj mislite o tradicionalnih turističnih prire-
ditvah v Celju. Jih je preveč ali premalo, in katere
bi naj imeh? .
PO SAVINJSKI POTI
Med pomembnejše pridobitve na področju turizma j«
vsekakor potrebno prišteti tudi z letošnjim letom urejeno
takoimenovano »SAVINJSKO POT«. Planinsko društvo i«
Zabukovice je že predčasno dalo iniciativo, da se markira
posebna pot, ki bi povezovala planinske postojanke okoli
Savmjsike doline. Pobuda m naletela na gluha ušesa in
k delu so pristopila tudi okoliška planinska društva.
Ob tej priliki je PD Zabukovica izdalo tudi Vodnik po
Savinjski poti z opisom doline. Publikacijo je uredil BO-
ŽIDAR JORDAN, s prispevki pa so sodelovali MILAN
NATEK, ŠTEFAN KOČAR, FLORJAN ŠMON in STANE
ŠTORMAN. Zemljevid celotne poti pa je izdelal JERNEJ
VEBER. Poleg tega, da bo brošura pomembno pomagalo
plamncem, saj bodo med drugim našli v njej bogat opi5
poti in doline (ima tudi prostor za vtisovanje kontrolnih
žigov), pa bodo po njej prav gotovo z veseljem posegli
tudi naši učitelji, saj bodo v njej našli skoraj vse, kar j^
potrebno mlademu rodu povedati o Savinjski dolini.
Zabukoviški planinci pa bodo v nedeljo, 15, oktobra
ob 10. uri dopoldne, v koči na Ilomu imeli tudi skrom-
nejšo slovesnost, posvečeno peti obletnici izgradnje dom*
na Homu. Ob tej priliki bodo podelili značke planincciflf
Id so prehodili slovensko planinsko transverzalo, oddolžil
pa se bodo tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ur^
sničitvl ideje o naši lokalni transverzali. Savinjski
t*rizadevni in marljivi člani PD Zabukovica vas vabijo, ^*
sc jim čimštevilneje pridružite ob njihovem praznovanj^
B. STRMCNI**-
obrazil
OTO
MARTINJAK
Dve leti čez Štiri deset-
letja šo te globoko zare-
zala v obraz Ota MARTI-
NJAK A, sekretarja osnov-
ne organizacije ZK lesno
industrijskega obrata Slo-
venske Konjice. Dve leti
že uspešno opravlja težav-
no nalogo, a ker je zra-
stel s politiko, saj se z
njo ukvarja že od mladih
nog, mu navajenost na
politično delo omili vse
zapreke, ki se postavljajo
pred njim. Pravi, da ko-
maj še pomni tiste čase,
ko je pričel z delom v
mladinski organizaciji, ko
je postal član ZK leta
1953, ko je delo nenehna
spremeljevalka njegovega
življenja. Zato je komaj
zdaj pričel misliti na
osebni standard, zato je
postala alfa in ornega
njegovega življenja zdaj
uresničljiva želja — last-
7}a hiša. V njo bo pope-
ljal svojo družino, ki je
do zdaj pogrešala pogla-
varja, ker je bil vedno za-
poslen z družbenimi stvar,
mi.
Po poklicu lesni tehnik
je Oto Martinjak vsesko-
zi trdna vez med delavci
in strokovno službo, če-
prav je doma v Slovenski
Bistrici, tam pa ima LIP
svoje obrate, je danes po-
znaji tudi v Slovenskih
Konjicah, živo se zanima
za potrebe kraja, kjer
ima mesto tudi njegovo
podjetje. Les, to je njego-
va domena, poznavanje,
sortiranje, kakovost. Po-
znavalec, praktik in estet.
Ni naključje, da je iz-
bira poklica pogojena v
eni drugi strasti, ki je
trenutno, ob zaposlenosti,
v ozadju. Zapisan je pla-
ninarstvu, če ne v šivi
aktivnosti, pa globoko v
srcu. Narava mu je oa
nekdaj živa ves med po-
klicom, ki si ga je izbral,
in ljubeznijo do planin-
skih poti, ki so ga peljale
v razmišljanje. Danes
Martinjak z malo nostal-
gije ugotavlja, da se je
zapustil, da se je zapisal
vsakdanjim skrbem in
vzgoji dveh sinov. Naj mu
ne bo žal, saj je oboje
dobro naložena investici-
ja. Temu naj dodamo še
zaupanje njegovih delav-
cev, ki ga cenijo in slika
človeka je skoraj popol-
na. Pravim skoraj, ker bi
ji še lahko dodali skrom-
no,<it, saj o svojem delu
nerad ffovori. Tako nerad,
da misliš, da mu je vse
odveč.
Pa je živahno stopal po
izlizanih poteh svojega
podjetja, ki mu je zapi-
san z vdano, tiho privrže-
nostjo.
Z. STOFAR
§t. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 7
Ali res
previsok
cilj?
Med programskimi cilji za
Heloianje slovenskih sindika-
lov dokument za kongresno
ra'iP>'"vo v deseti točki be-
fcnio naslednjega: »Doseči
ffiora/ino brezplačno osnovno
šolanje za vse in postopno
uvajanje celodnevnega varst-
va. Odpraviti je treba vse
oblike šolnine, tudi za delav-
ce, ki se izobražujejo na
stopnji osnovne šole zunaj
rednega šolskega sistema , . .
Učbeniki Jiaj bodo sestavni
del družbenih investicij v os-
novno šolstvo. Najkasneje v
štirih letih je treba zagoto-
viti brezplačne učbenike za
vse razrede in vse učence os-
novnih šol.
Tudi enajsto in dvanajsto
poglavje je posvečeno teme-
ljnemu izobraževanju, odpra-
vi osipa, zagotovitev osnov-
ne izobrazbe vsem do 35 let
starosti, štipendijske politike
Itd.
Tako dokument. In že so
tu prvi odmevi. Na volilni
konferenci sindikata v Laš-
kem so nekateri podvomili v
realnost tega cilja. To pa
spričo težavnosti položaja v
občim, ki že sedanjo mate-
rialno obveznost težko izpolj-
njuje. Na konferenci v Celju
se temu vprašanju ni posve-
til noben od razpravljavcev
iz sindikalnih osnovnih orga-
nizacij, zato Pa toliko bolj
izčrpno predsednik repub-
liškega vodstva sindikatov
Tone Kropušek.
Poudaril je, da je tak cilj
postal nuja in da se sindika-
ti zavzemajo za to, da bi vsi
otroci imeli kolikor je mo-
goče enak start v življenje,
če recimo v Avstriji, ki je
po narodnem dohodku ena-
ka Sloveniji, uvajajo brezplaC.
no šolanje va vseh šolah do
univerze, smo mi v položaju,
ko to lahko zagotovimo v
krajšem obdobju vsaj za ob-
vezno šolstvo.
Kako s sredstvi ob tako ra-
znoliki razvitosti? To naj bi
bila solidarnostna akcija, kot
je bližnja odločitev izenačit-
ve zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov, akcija,
ki jo bo morala speljati slo-
venska družba v celoti, zlasti
pa delovne organizacije.
Pomisleki, češ, čemu bi do-
bili brezplačna učila tudi ot-
roci premožnejših, imajo tu-
di protitezo. Davčni sistem
«0771 po sebi omogoča dife-
renciacijo. Ali po konkretnih
besedah. Toneta Kropuška:
»te bo kdo v obliki davšči-
ne plačal deset učbenikov, je
pač vseeno, če bo enega do-
^il njegov otrok brezplačno.«
Zanimiv je predlog, da v
^Plet brezplačnega šolanja
^odi tudi izredno šolanje de-
lavcev, ki v rednem osnov-
"6771 šolanju niso dokonča-
'i osemletke. Leti so obsoje-
ni ostati na najnižji lestvici
^^nibene delitve dela in do-
^odka, kar je treba odpravi-
Le-ti naj bodo vključeni
" reden sistem izobraževa-
lno, tudi kot slaba vest šol-
^'^ih oblasti, ki dovoljujejo
^°Ukšen osip tn ne poskrbi-
'0 dodatnega dela z učenci,
^' jim učenje dela težave.
^ilj je tu. Bilo bi prav, če
bil na kongresu sprejet.
'"oda še eno je, kar bi sodilo
* splet teh vprašanj. Bilo bi
i če bi šolske oblasti z
^loiniškimi hišami pri iz-
y^'h učbenikov in učil doseg-
^ stopnjo, da bi veljavnost
^^^enikov doživela le neko-
'^0 daljše obdobje. Tako po-
9os(o menjavanje učbenikov
^^^'drja vtis, da se založni-
^'^ podjetja vedno znova /i-
j,'''JČ77o krepijo s proizvodnjo
^p9,  ki enostavno morajo
JURE KRASOVEC
Ivo Seljak -
Čopič
razstavlja
v likovnem
salonu
Druga razstava razstav-
nega programa celjskega
Likovnega salona za leto
1972/73 predstavlja dela
slikarja Iva Seljaka-čopi-
ča iz Ljubljane, ki bodo
v Celju razstavljene mesec
din. Na otvoritvi prejšnji
teden se je zbralo precej
mladine, ki si je z zani-
manjem ogledala likovna
dela, akvarele in risbe
umetnika, ki predvsem
ploskovno obvladuje svoj
likovni prostor. Na sliki:
Ivo Seljak-čopič ob otvori-
tvi. Foto: D. Medved
Več o filmski vzgoji
Pretekli petek je bilo v Ce-
lju področno posvetovanje o
filmski vzgoji. Posvet je skli-
calo republiško Združenje
filmsko vzgojnih delavcev
skupaj z Zvezo kulturno pro-
svetnih organizacij. Kljub ze-
lo pičli udeležbi so se ven-
darle dogovorili za nekatere
skupne akcije. Najprej pa ne-
kaj besed o udeležbi! Organi-
zatorji so povabili k udeležbi
predstavnike Občinskih kon-
ferenc ZMS, Občinskih zvez
DPM, ZKPO. Zavoda za šol-
stvo, Pedagoškega šolskega
centra in še nekatere. Med
udeleženci nismo opazili niti
enega predstavnika ZMS in
DPM (razen republiške pred-
stavnice), iz Laškega je bil
prisoten predstavnik Občin-
ske konference SZDL, iz Ce-
lja so se udeležili v glavnem
člani odbora za filmsko vzgo-
jo ter dva člana predsedstva
ZKPO in nekateri šolniki na
čelu z Jožetom Lipnikom z
Zavoda za šolstvo (tudi on je
moral predčasno zapustiti se-
stanek). Iz osmih občin se je
posveta udeležilo vsega 10
ljudi. Nekateri so opravičeva-
li slabo udeležbo z istočasnim
sestankom slavistov opravičila
niso bila povsem prepričljiva.
Ali so za filmsko vzgojo odgo-
vorni samo slavisti? Ali je
mogoče to odraz pomembno-
sti filmskovzgojnega dela?
Kje so bili tisti različni pri-
jatelji mladih, ki »načelno«
skrbijo  za  razvoj   mladega
človeka, ko pa pride do kon-
kretne akcije, jih kratkomalo
ni.
Kot že rečeno, so se kljub
relativno zelo skromnem od-
zivu le dogovorili, da bodo
ustanovili področno združenje
filmsko-vzgojnih delavcev, ki
si bo prizadevalo odpraviti
več kot pereče probleme
filmske vzgoje. Izkoristili bo-
do nekatere celjske izkušnje,
ki bodo več kot dobrodošle,
saj so ugotovili, da smo pri-
šli najdalj. Res je, da je ta
filmska vzgoja še dokaj eno-
starnsko usmerjena (zajete so
vse celjske in okoliške osnov-
ne in srednje šole), da smo v
zadnjem letu vključili tudi
celjske amaterske filmarje in
da je nemajhen prispevek
celjskega Kinopodjetja. Sko-
raj nič pa nismo napravili za
vzgojo odraslih in za delavsko
mladino, toda dosedanji uspe-
hi nas uvrščajo med najpri-
zadevnejše — drugod, razen
Ljubljane, pa skoraj ničesar
ni. Ugotovih so, da si filmska
vzgoja le počasi utira pot v
šole, pa še to ne kot samo-
stojen predmet — je v okvi-
ru estetske vzgoje in odvisna
od trenutne kadrovske zased-
be. Tam, kjer slučajno imamo
človeka, ki mu pomeni film
nekaj več, tam se najde čas
in tudi denar. V Celju v
glavnem nimamo problemov z
vodstvi Sol. Nekajletna priza-
devanja kažejo pozitivne re-
zultate. Š. 2VI2EJ
Teden
srečanj
s slovenskimi
pesniki in
pisatelji
Novi tednik organisiira v
sodelovanju z občinskimi
sveti ZKPOS teden srečanj
s slovenskimi pesniki in pi-
satelji od 13. do 18. novem-
bra. V omenjenem tednu
se bo zvrstilo šest literar-
nih večerov, in sicer vsak
dan v dinigem kraju, z dru-
gimi avtorji. Tako M se
brallcem predstavilo preko
dvajset slovenskih književ-
nikov. Teden srečanj je po-
svečen 100-letnioi Sloven-
skega pisateljskega društva
in mednarodnemu letu
knjige. Namen literarnih
večerov je predvsem v teom,
da se ustvari neposreden
stik z ustvarjaflci pisane be-
sede in bralci, predvsem
tistimi, Id nimajo možno-
sti, čestokrat jjosegati po
izvirni domači literaturi.
dm
Godba na pihala v Slovenskih Konjicah
Po dolgoletnih peripetijah m neustrezni gmotni pomoči v preteklih letih je godba
na pihala maja letos ponovno zaživela. To so jim omogočile gospodarske in prosvet-
ne organizacije, pa tudi posamezniki. Danes igrajo na občinskem prazniku, M bo
obenem tudi njihov osebni praznik, čast in obenem vzpodbuda za nadaljnje delo.
iz i^nmnika šlg
v soboto zvečer ob pol osmih bo v celjskem gledali-
šču prva letošnja predstava KULTURNA AKCIJA, ki je
namenjena članom delovnih organizacij v mestu Celju, Na
sporedu bo noviteta celjskega rojaka Miloša Mikelna STA-
LINOVI ZDRAVNIKI, ki je doslej tako pn kritiki kakor
pri občinstvu naletela na zelo lep odziv.
Namen jjredstave KULTURNA AKCIJA je v tem, da bi
neposredno iz vrst delavcev anirnirali čim večje število
obiskovalcev, jim nudili v zimskih mesecih kulturno raz-
vedrilo in jim omogočili $ precejšnjim popustom obisk tu-
di pri goslovanjih tujih gledališč.
Prejmčani smo, da bodo obiski gledališča ob sobotah
zvečer v okviru KULTURNE AKCIJE, ki jo začenjamo,
sprejeti v sindikalnih organizacijah ne samo kot poskus,
marveč kot živa težnja in želja po resničnem kulturnem
življenju.
Kaj pravi avtor Miloš Mikeln med drugim o svojih
ZDRAVNIKIH. »Ta drama je poskus Stalinove biografije,
osebnosti, ki je sooblikovala podobo XX. stoletja, ki pa
je hiogiafsko, kot človek, popolna neznanka in uganka. Se-
veda je to hkrati poskus biografije stalinizma... Vsi
sirarni podatki, ki so v zvezi z nastopajočimi zgodovinski-
mi osebami, so verodostojno dokumentirani. Na primer
Leninova oporoka, ki pri nas še ni bila objavljena...«
Itd.
Na sobotno večerno predstavo — 30 »/« popusta — vabi-
mo tiidi vse zamudnike, ki tega zanimivega dela v režiji
Mirana Ilerzoga še raso utegnili videti. Vabimo jih na sa-
mo predstavo, vabimo pa tudi k vpisu abonmaja, ki je še
na voljo. J. Z.
Odlieni
filmi
v Celju
Oljski filmski repertoar bo v
oktobru in novvmbru ponudil lju-
biteljem sedme umetnosti nekaj
odličnih filmskih stvaritev. 2e v
tem tednu bodo v Metropolu pred-
vajali izredno ameriško sodobno
dramo avtorjev novega vala —
film Pet lahkih skladb. Zgodba
močno spominja na življenje slav-
nega »upornika brez razloga« —
Jamesa Deana. V Unionu bo v dru-
gi polovici meseca na sporedu
ameriški film Patton, delo, oven-
čano z več oscavji in z navidezno
antimilitarislično ostjo. V Metro-
polu bodo prihodnji icden 7a\rte-
li sodobno zgodbo iz živIjen.ja mla-
dih. Imenovali so .jo kobilica ali
po izvirniku — Kobilica. Omeniti
moramo še film Catch 22.
Zelo dobro je poskrbljeno tudi
za mlajše klnoobiskovalce. V Do-
mu so od ponedeljka dalje vrteli
Disne.vev film Knjiga o džungli,
za njim pa pridejo iie n.i vrsto
Bantby, Guliverjeva potovanja in
v prvih dneh novembra slovenski
film Kekec. Čeprav so t predvi-
denem programu tudi komercialni
in kvalitetno slabši filmi, pa bo-
mo v celjskih kinematosratih gle-
dali tudi nekaj zares odličnih del.
Posebno zadovoljno pa je lahko
mlajše občinstvo.
J. y.
Pomen
celjskega
muzeja
Poročah smo že o restavri-
ranju celjskega muzeja, še
vedno sta obiskovalcem na
voljo le prazgodovinska zbir-
ka in lapidarij. Vse drugo re-
stavrirajo. Restavrirani mu-
zej bo pridobil še nova zani-
miva n že dolgo pričakovana
oddelka: sobo z etnografsko
zbirko svetovne popotnice Al-
me Kariinove in sobo z deli
celjskega baročnega slikarja
Galla.
Posebna »atrakcija« bo so-
ba Alme Kariinove, za katero
vlada že zdaj kar največje za-
nimanje. Zbirka bo javnosti
prvič predstavljena. Pred le-
tom dni je pri Mladinski knji-
gi izšel slovenski prevod nje-
nega potopisa Samotno popo-
tovanje, dela, ki je bilo nekaj
mesecev v središču pozorno-
sti. V zbirki so predmeti veli-
ke kulturne vrednosti, ki jih
je popotnica dobivala v dar
na svojih številnih potova-
njih. Zbirka Alme Kariinove
je predvidena za pritličje,
kjer so bili pred preselitvijo
prostori študijske knjižnice.
Prostore ima zdaj še v naje-
mu Slovenijales, ki je v njih
uredil skladišče. Manj znano
pa je, da hrani celjski muzej
velike dragocenosti, ki bi, če
bi bile razstaveljene, privabi-
le v Celje še mnogo več tu-
ristov. Med največje dragoce-
nosti štejemo vsekakor posa-
mezne liste iz grafične zbir-
ke, ki obsega dela starih moj-
strov. Hranijo tudi nekaj del
najbolj znanih slikarjev, npr.
Diirerja, Rubensa in nekaj
primerkov stare japonske
grafike, ki so jih razstavili
pred kratkim v Rogaški Sla-
ti. Ostala zbirka pa ni bila
razstavljena že več let. Zato
obstaja želja, da bi v restav-
riranem muzeju bila razstav-
ljena tudi grafična zbirka in
bi dobila tudi svoj stalni raz-
stavni prostor. Največja dra-
gocenost celjskega muzeja pa
je šivanka iz Potočke zijalke,
ki je nastarejša na svetu.
2e dolgo je znano, da je
celjski muzej eden najzanimi-
vejših v naši državi, saj hrani
raritete, ki bi bile tudi v naj-
večjih muzejih na častnem
mestu. Zato javnost že ne-
strpno pričakuje dan, ko bo
muzej slovesno odprt. Ce bo
dovolj finančnih sredstev,
lahko pričakujemo otvoritev
na državni praznik.
B. J.
Tekmovanje
zborov
v soboto in nedeljo bo
v MarilX)ru po dveh letih
p>onovno tekmovanje slo-
venskih pevskih zborov.
Odrasli zbori se bodo po-
merili v kategorijah mo-
ških, ženskih in mešanili
zborov. Vsak zbor mora
zapeti po eno obvezno in
dve pesmi po lastnem iz-
boru.
S celjskega območja se
bodo tekmovanja udeležili
moški zbor iz Laškega,
Komorni moški zbor iz
Celja in mešani p>evski
zbor France Prešeren iz
Celja. Vsi trije ansambli
so se v zadnjih tednih po-
spešeno pripravljali, da
bi kar najbolje nastopi-
li na tem tekinovanju naj-
boljših slovenskih zborov.
Spričo tradicije, ki jo ima
celjsko zborovsko petje
tako med mladimi, kot
med odraslima zboari, lah-
ko upamo, da se bodo
pevci s tega območja do-
bro odrezali. —o—
8. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 1972
CELJE
Tovorna postaja v Cretu
v ponedeljek opoldne je predsednik celjske občinske skuijščine,
inž. Uiišan Buniik po pozdravnih be-sedah piredsednika delavskega
sveta mariborskega železniškega transportnega podjetja, Slavka Ilos-
iiija, odprl novo tovorno postajo Celje — Čret.
Z ureditvijo postaje v Cretu je bilo oravljeno najvažnejše delo v
okviru celjskega železniškega vozlišča. Spet nov korak naplrej k po-
stopni obnovi in modernizaciji železnice. Z ureditvijo Creta je Celje
dobilo objekt, ki se funkcionalno izredno vključuje v industrijski
predel mesta. Nove naprave ne pomenijo samo zboljšanje dela na
tovorni postaji, temveč so izreden prispevek celjskemu gospiodarstvu
sploh.
Z otvoritvijo tovorne postaje v Ča^tu pa dela niso končana. Elek-
trifikacija proge do Šentilja še vedno čaka. Pravijo, da bo oprav-
ljena do leta 1974. V Cretu pp bodo poleg tega zgradili In uredili
Se potrebne delavnice, črpališče tekočega goriva za lokomotive, na-
prave za opremo in vrdrievanjc naprav in tudi tirne naprave.
Celoten kompleks t«vwue postaje ? Cretu ima 4.200 kv. metrov
skladiščnih površin, od tega 1.740 kv. metrov operativnih. Zdaj lah-
ko hkrati delajo pil 24 vagonih, prej pri 14. Postaja ima tudi vsa
sodobna triutsportna sredstva za prevoz bb^a, zatem 21 tirov itd.
Ustvarjeni so torej pogoji za blire usluge.
Z ureditvijo tovorne postaje v Cretu pa bodo sprožili še druga
dela, ki jih zajema posebne pogodba med železničarji in celjsko
občinsko skupščino. Pri tem misJmo zlasti na ukinitev dosedanjih
naprav ob ulici XrV. divizije in drugih.
Celje jc C novo to^mo postajo v Cretu dobilo nujno potreben
objekt. P njegovi zaslugi je tud> ves predel Creta dobil novo zuna-
njo podobo In človek se kar težko aaiajde sredi novih objektov,
tirov, skladišč in cest MB
Predsednik celj.ske občinske skup.ščine, inž. Dušan Burnik, odpira
novo tovorno postajo t Cretu.
LJUBLJANA
Koliko manj razvitim ?
Mirko Jamar, pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke,
je na vprašanje, koliko denarja je LB razdelila neraz^dtim območ-
jem in kam ga je namenila, odgovoril:
Na podlagi predloženih zahtevkov so bile skupno s podružnicami
izdelane finančne konstrukcije za investicije v posameznih r>Jdjet-
jih. Na podlagi teh konstrukcij, ob upo.števanju kreditov iz zdru-
ženili sredstev LB, bi imeli po posameznih občbiah takle obseg
investiraj, s katerimi bi bilo doseženo takole povečanje celotn^a
dohodka, akumiilacije in novih delovnih mest:
PersiJektivc so torej lepe tudi sa naše območje.
CELJE
Delagati za kongres
sindikatov
Na volilni konferenci sindikatov v celjski občini so za bližnji 8.
kongres izvolili naslednje delegate: EDVARD LESNIK (železarna
Store), KRISTINA A2MAN (Cinkarna), J02IC.% SIFBR (E:M0),
KONR.\D KAVCIC (Klima), ZDENKA KODRIN (ETOL), JOŽE J.\K-
UN (LIK Savinja), MARIJA UR.%NKAR (TOPER), TONE ERJAVEC
(AERO), DOROTEJA RATAJC (Zlatarna), FR.\NC VRBNJAK (In-
grad), IVAN ANDREJAS (Vodna skupnost), MILAN BRECL (Ope-
karne), IVO STRMECKI (Cestno podjetje), JANEZ GOLOUH (Pre-
vozništvo), M.ARJANCA PEČAR (kulturna skujjnost), VIKTOR HAJ-
SINGER (Zdravstveni dom). IGOR PONIKVAR (Občinski sind svet).
RISTt) GAJŠEK (Poslovno združenje za trgovino), MILICA KOREN
(Hotel Evropa) In BRANKO MARTIC  (Občin.ski sindikalni svet).
Naše šole vsepovsod
Zadnjih nekaj let se je v šolstvu žalske občine marsikaj spremenilo. Kar
težko bi našli občino, ki je v zadnjem obdobju dosegla tolikšen premik
pri ustvarjanju novih pogojev šolanja otrok. Rezultati samoprispevka so
že vidni v mnogih krajih. Vznikle so nove šolske zgradbe, zrastli prizidki,
mnoge šole pa so v celoti menjale svoj notranji in zunanji videz. Odloči-
tev, kam naj se namenimo za pričujočo reportažo, je bila po svoje težka.
Na kakšni izmed novih šol bi bilo videti marsikaj zanimivega. Na tistih, ki
še čakajo na preureditev, bi lahko pisali o mnogih problemih, čeprav bodo
kmalu rešeni. Pa smo se odločili za nekako scedino, pri čemer pa nas je
seveda vodilo še marsikaj drugega. Obiskali smo osnovno šolo SLAVKA
ŠLANDRA v PREBOLDU in o marsičem velja zapisati nekaj vrstic. j
STOLETNA
TRADICIJA
Začetki šolstva v Preboldu
segajo tako daleč nazaj, da
smo bili pravzaprav ob tem
kar nekoliko presenečeni.
Prva šola je bila ustanovljena
v tem kraju v 16. stoletju,
vodil pa jo je pater Pavel. V
18. stoletju so ustanovili eno-
razrednico v Dolenji vasi,
kjer je bil pouk v škrjančevi
hiši, poučeval pa je vaški
mežnar, ki je moral biti za
tiste čase kar precej »šolan«
mož, da je lahko poleg cer-
kvenih opravil še vaški mla-
deži modrost v glavo vtepa-
val...
Dvorazredno šolo je Pre-
bold dobil prav tako v 18.
stoletju, pouk pa je bil v da-
našnjem Vedenikovem maro-
fu. Leta 1810 je kraj že dobil
trirazrednico v posebni šolski
zgradbi, ki so ji petdeset let
kasneje prizidali še eno učil-
nico. Petrazredno šolo so v
Preboldu dobili leta 1890, ko
so pri cerkvi postavili novo
poslopje. Današnja zgradba je
bila postavljena leta 1910, kas-
neje pa so jo še nekoliko pri-
zidali.
Tradicija organiziranega
šolstva v Preboldu je torej
več kot častitljiva in le red-
ki so kraji, ki se lahko po-
hvalijo s tako bogato šolsko
zgodovino. Nič čudnega torej,
če je tudi šolska kronika, ti-
sta najstarejša, ki mora biti
nadvse zanimiva, našla svoj
prostor v vitrinah šolskega
muzeja. V vsem tem dolgem
obdobju je bila šola vseskozi
v središču življenja in tod so
se šolali mnogi slovenski na-
prednjaki. Iz vrst njenih
učencev pa so izšli tudi šte-
vilni revolucionarji iz naše
novejše zgodovine. Narodni
heroj Slavko šlander. Vera
Slander in Mica Marinko so
prav gotovo najbolj znani
med njimi.
Danes poučuje na šoli v
dveh izmenah 27 učiteljev, od
katerih je sedem predmetnih.
Kolektiv je že vrsto let po-
znan po svoji homogenosti in
enotnosti, kar seveda omogo-
ča kvalitetno delo in pomem-
bne dosežke. V dvajsetih od-
delkih si nabira učenost 561
učencev, na šoli pa imajo or-
ganizirano tudi celodnevno
varstvo otrok. V zvezi s tem
je ravnatelj šole STOJAN
VRHOVEC povedal nasled-
nje:
PRIZADEVEN
IN ENOTEN
KOLEKTIV
»Dejstvo, da je v kraju ve-
liko delavskih družin, nas je
prisililo k temu, da smo usta-
novili celodnevni varstveni
oddelek, pa čeprav za to ni-
mamo ustreznih pogojev. Pre-
ko trideset otrok najde tod
zavetje p>od pedagoškim nad-
zorom. Omejeni prostori nas
silijo, da imamo varstvo v
prostoru, kjer je sicer jedil-
nica. Na šoli imajo učenci
poleg malice tudi možnost ko-
sila in mnogi se ga seveda
poslužujejo.«
»Kakšne učne rezultate do-
segate na šoli?« smo se po-
zanimali.
»Učni rezultati se iz leta v
leto izboljšujejo in osip se
vidno zmanjšuje. Lansko šol-
sko leto je na primer izde-
lalo kar 97,6 odstotka vseh
vpisanih učencev, osip pa je
okoli 25 odstotkov. Vendar
velja pri tem upoštevati, da
ni daleč čas, ko bo še bolj
padel.«
»In kolektiv, kako bi ga
ocenili?«
»Prizadeven, marljiv in
predvsem enoten. Vemo, kaj
je naše delo, radi ga oprav-
ljamo in delo si pošteno raz-
delimo. Učitelji radi poprime-
jo povsod, kjer je treba, tudi
izven šole so nekateri kar
precej aktivni. Vsi pa seveda
za to nimajo možnosti, šola
danes terja celovito osebnost
in angažiranega učitelja. Tru-
dimo se!«
Sola v Preboldu pride p>o
prioritetni listi na vrsto za
prizidavo v letu 1974. Enajst
učilnic je vsekakor premalo,
sodoben pouk pa terja tudi
kabinete, delavnice, da o te-
lovadnici ne govorimo. Kot je
predvideno, bo šola s prizid-
kom pridobila 4 nove učilni-
ce, dve delavnici in telovad-
nico, ki je bodo prav gotovo
najbolj veseli vsi, ki že vrsto
let aktivno delujejo v Šol-
skem športnem društvu. O
tem pa nekaj več kasneje.
Problem svoje vrste pred-
stavlja na šoli tudi kuhinja
in jedilnica, vse pa bo več
ali manj rešeno, ko bodo do-
bili prizidek. To je prav go-
tovo pomembno, saj že danes
v njihovi kuhinji pripravljajo
okoli sto kosil, kar pomeni,
da se na šoli hrani vsak peti
učenec.
TEŽAVE
S PROSTORI
IN PREVOZI
»Omenili ste prevoze. Kakš-
ne težave pa imate s tem?«
»S prevozom otrok iz Ma-
rije Reke, kjer smo ukinili
podružnično šolo,« je povzel
ravnatelj Vrhovec, »nimamo
težav, ker imamo svoj kom-
bibus, ki ga vozi hišnik. Te-
žave pa nastajajo pri prevo-
zih otrok, ki so vezani na
takoimenovane delavske avto-
buse. Zjutraj nekako še gre,
problem pa je z odhodi, ker
gredo avtobusi prej, preden
se konča pouk. Mnogi učenci
tako izostajajo od zadnje ure
pouka, sicer bi morali domov
pešačiti. Najslabše pri tem pa
je, da so v celoti prikrajšani
še za izvenšolske aktivnosti,
ki so seveda po pouku. Z
avtobusnimi podjetji nikakor
ne pridemo na kraj in vse
kaže, da še dolgo ne bomo.«
»Pa kljub temu številni
otroci, tudi iz oddaljenih kra-
jev, sodelujejo v raznih krož-
kih, ki jih imate na šoli. Kako
je to mogoče?«
»To je možno predvsem za-
radi tega, ker je marsikaj
organizirano tudi ob prostih
sobotah. Takrat se otroci vra-
čajo na šolo in se vključuje-
jo v razne aktivnosti.«
»Imate pevski zbor?« me j«
zanimalo.
»Žal ne, ker nimamo zboro.
vodje, čeprav pa velja ome-
niti, da otroci pri urah glas-
bene vzgoje mnogo pojo, ka-
dar pa je potrebno tudi r
stopijo.  Ta  problem  bon
morali v bodoče ustrezno i
siti.«
»Še nekaj me zanima. Kak-
šna pa je vez s starši?«
»Več kot odlična. Niso red-
ki roditeljski sestanki, ki so
stoodstotno obiskani. Prihaja-
jo tudi očetje. Starši se, ra-
zen nekaterih izjem seveda,
za napredovanje otrok zelo
zanimajo, to pa seveda v ve-
liki meri vpliva na učne uspe-
he, šola in dom morata pri
vzgoji v korak in pri nas nam
je to precej uspelo.«
NAJBOLJŠI
V SLOVENIJI
Pisati o šoli Prebold in pri
tem izpustiti Šolsko športno
društvo, bi bila prav gotovo
neodpustljiva napaka. Dru-
štvo, v katerega je vključenih
tudi 140 odraslih Preboldča-
nov, je bilo lani proglašeno
za najboljše v Sloveniji. Lo-
vorike jih niso uspavale, na-
sprotno, to je dalo novega
poleta in aktivnost se kaže
na vsakem koraku. Poleti so
imeli plavalno šolo, tekmuje-
jo v skoraj vseh igrah z žogo
in dosegajo lepe rezultate, ko
bo pa zapadel sneg, pa se
bodo zapodili po širnih pla-
njavah in rezali smučine. Da
si najbolj želijo nove telovad-
nice, ni potrebno še posebej
poudarjati. To bo praznik
vseh!
Ni pa športno društvo edi-
na oblika združevanja učen-
cev v svobodnih aktivnostih-
Pionirska organizacija, števil-
ni krožki pa še fakultativni
predmeti, kot je gospodinj-
stvo, nudijo učencem številne
možnosti, da se izživljajo "na
svojih interesnih področjih.
Prav gotovo je v okviru
reportaže ostalo še marsikaj-
kar bi sodilo zapisati o delU
in življenju na Preboldski šO"
li... Sklenemo naj z ugoto-
vitvijo, da je šola v kraju '
trdni zvezi z ljudmi, da
sredi življenja, da dosega lep^
učnovzgojne rezultate in
se ji skoro obetajo tudi bi-
stveno boljši pogoji, kar vse
bo pogoj ilo še večje zadovolj-
stvo. Vseh!  Učiteljev,  otroJ^
in staršev, ki vedo, kaj
njihova šola resnično pom«'
ni!
BERNI STRMCNI^
STOJAN VRHOVEC, že dvaj-
set let ravnatelj osnovne šo-
le v Preboldu.
Lčenci 7. a razreda so bili ravno pri geometriji, ko Jih je v objektiv ujela naša kamera.
§t. 41 --- 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 9
Molilna konferenca žalskih sindikatov
Volilna konferenca žalskih sindikatov je bila
yeren pregled delovanja sindikalnih organizacij,
za katere je značilno, da so že vrsto let sredi
Sružbeno političnih gibanj v delovnih organiza-
cijah. Konferenca je osvetlila vrsto aktualnih
vprašanj, ki jim v sedanjem političnem trenutku
v žalski občini posvečajo največ pozornosti.
Na konferenci, ki je nakazala tudi smer na-
daljnje aktivnosti sindikatov, so izvolili šest de-
legatov za 8. kongres slovenskih sindikatov, ki
bo predvidoma še to leto. Pomembni sklepi in
stališča predstavljajo realno oceno družbeno po-
litičnih in samoupravnih odnosov ter bodo v bo-
doče bistveno vplivali na aktivnost sindikalnih
organizacij.
Minuli četrtek je bila v Žal-
cu volilna konferenca sindi-
Icatov, na kateri so bila ob-
ravnavana mnoga aktualna
vprašanja. Uvodni referat v
obsežno in vsebinsko zelo bo-
gato razpravo je imel pred-
sednik Občinskega sindikalne-
ga sveta VENO SATLER, ki
je kritično ocenil doseženo
stopnjo družbeno ekonomskih
odnosov v občini ter opozo-
ril na mnoga vprašanja, mi-
mo katerih sindikati v pri-
hodnjem obdobju nikakor ne
bodo mogli iti.
Uspešna gospodarska giba-
nja v občini, posebno v zad-
njem letu, so pogojila pozi-
tivne premike tudi na drugih
področjih. Splošno napredo-
vanje pa je spremljano tudi
s problemi, med katerimi je
predsednik žalskih sindika-
tov, še zlasti izpostavil vpra-
šanje prepočasnega uresniče-
vanja ustavnih dopolnil. Ugo-
tovljeno je bilo, da v neka-
terih delovnih organizacijah
sicer beležijo tudi na tem po-
dročju že vidne rezultate, ven-
dar pa za večino velja, da
dela pri tem izredno po-
membnem področju, prepoča-
si napredujejo. V nekaterih
delovnih organizacijah pristo-
pajo k vprašanju formiranja
TOZD vse preveč formalistič-
no, nekritično in s premajhno
mero politične odgovornosti.
Načeloma so na konferenci
sprejeli sklep, da bodo za vse
dislocirane obrate,. katerih
matična podjetja so zunaj
občine, zahtevali, da bodo v
bodoče poslovali kot temelj-
ne organizacije združenega
dela. Sklenili so resno opo-
zoriti vse tiste delovne orga-
nizacije, za katere ugotavlja-
jo, da uresničevanje ustavnih
dopolnil ne poteka v skladu
s celotnimi prizadevanji v
občini.
Verjetno ne kaže posebej
poudarjati, da so bila vpra-
šanja nadaljnjega razvoja sa-
moupravljanja v občini na
konferenci v taki ali drugačni
obliki ves čas prisotna. Kot
veliko hibo so ocenili to, da
v mnogih delovnih organiza-
cijah sicer sprejemajo sklepe
po ustrezni samoupravni po-
ti, vendar kasneje sklepi os-
tajajo neuresničeni. V nepo-
sredni zvezi z oceno samo-
upravnib odnosov pa je tudi
vprašanje družbeno politične-
ga usposabljanja delavcev.
Ugotovili so, da se tudi na
tem področju stvari ponekod
s težavo premikajo, vendar
pričakujejo, da bo nedavno
podpisani družbeni dogovor o
družbeno političnem izobra-
ževanju delavcev le prinesel
določene kvalitativne premike
tudi na tem važnem družbe-
nem področju.
Tako v referatu, kakor tu-
di kasneje v razpravi so bili
načeti aktualni problemi s
področja   stanovanjske  pro-
blematike. Zelo je bila kri-
tizirana politika nekaterih
podjetij, kjer temu vprašanju
posvečajo vse premalo druž-
bene skrbi. Predvsem so v
mnogih primerih, kot je to
pač vedno v navadi, prizadeti
delavci z najnižjimi osebnimi
dohodki, saj so leti največ-
krat v nemogočih stanovanj-
skih razmerah. Sindikati se
bodo morali v bodoče v zvezi
z reševanjem stanovanjskih
problemov spoprijeti s to
problematiko z vso silo, ob
največji družbeni odgovorno-
sti. Ko pa so na konferenci
govorili o družbenem stan-
dardu delavcev, so razumljivo
načeli tudi vprašanje letnih
odmorov in politiko obliko
vanja in razdeljevanja regre-
sov. Ugotovili so, da so med
podjetji velike razlike, načela
razdeljevanj pa v glavnem iz-
hajajo iz linearnega odmerja-
nja regresov. To pa pomeni,
da večina delavcev s slabši-
mi osebnimi dohodki ne mo-
re letovati na morju ali kje
drugje, pa čeprav so v mno-
gih primerih ravno delavci iz
teh kategorij letnega oddiha
najbolj potrebni. Konferenca
se je zavzela za to, da v bo-
doče politiki razdeljevanja re-
gresov posvetijo v sindikatih
več skrbi, ter tako omogočijo
letni oddih tudi tistim delav-
cem in njihovim družinam, ki
si tega spričo materialnega
stanja ne morejo privoščiti.
Volilna konferenca žalskih
sindikatov je bila kritičen
prerez aktivnosti delovanja
sindikalnih organizacij, na ka-
teri so se izoblikovala po-
membna stališča. Posebno
razveseljivo je dejstvo, da je
bilo mnogo razpravljalcev na
diskusijo odlično pripravlje-
nih, kar je k kvaliteti kon-
ference veliko doprineslo. Ce
izvzamemo prispevek pred-
stavnika republiškega sindi-
kalnega sveta (ki je precej
govoril in skoraj nič pove-
dal!) je konferenca pokazala,
da so izvoljeni lektorji svojo
dolžnost resno vzeli in jo
dobro opravili.   STRMČNIK
laško zdravilišče
Pred kratkim je kolektiv
laškega zdravilišča oddal
<^ljski enoti »Gradisa« grad-
'>ena dela za izgradnjo prve
etape zdraviliško-turističnega
razvojnega načrta. Ta prvi
^el, ki ga je kolektiv sfinan-
^iral s pomočjo »Jugobanke«,
i* najbistvenejši, je temelj
nadaljnjih stremljenj.
Investicija, katere začetek
* je zaradi objektivnih težav
f^vlekel skoraj dve leti, naj
^> bila končana najkasneje v
•^^eh letih, gradbena dela pa
^e bodo začela še ta mesec,
bodo opravljene tudi for-
^'^Inosti okoli gradbenega
''ovoljenja itd.
Podjetje »Gradiš« bo na
l^fostoru med glavno zdravi-
stavbo in Savinjo zgra-
nov objekt, ki bo s ši-
^•^m holom povezan s staro
J^vbo. v izogib morebitnemu
^^kodovanju vrelcev stavba
^bo na klasičnih temeljih,
7*r\'eč po novi metodi pilo-i
ijj^ja na stebreh. V pritlič-j
jjbo zaprt bazen 24 x 12 me-j
J*^. namenjen v prvi vrsti'
J Zdraviliške goste-paciente.1
? ^ni vzdolžnih stranic bo-
^ vodo vodile stopnice v
i, j dolžini. Bazen bo obda-
tj* svetel, širok hodnik. Na
J. ravni bo 32 novih kopali-
5j!" kabin, šest med njimi'
l^l^^jenih za sodobno fizio-
^Pijo. Tu bodo še počivali-
šča, garderobe in drugo.
Stopnišče in dvoje velikih
dvigal bo iz pritličja vodilo v
prvo nadstropje, kjer bodo
ambulante, telovadnica, fizio-
terapevtski kabineti itd. Od
tu naprej pa bodo v treh na-
daljnjih nadstropjih eno in
dvoposteljne sobe, skupaj s
140 ležišči. Sobe bodo oprem-
ljene s sanitarijami, telefo-
nom, dvoposteljne tudi z bal-
koni. V vsakem nadstropju
bodo prostori za medicinsko
osebje, čajne kuhinje in
drugo.
Nov bazen in kabine bo na-
pajala termalna voda iz no-
vega vrelca V 4, ki premore
vodo 39 stopinj celzija top-
lote.
Ravnatelj in šef-zdravnik
dr. Barle je med drugim po-
vedal tudi to, da gradnja ne
bo bistveno motila obratova-
nja in dela te zdravstvene
ustanove, saj »Gradiš« razpo-
laga z moderno tehnologijo,
veliko pa bo delal tudi z
montažnimi deli in dovozom
iz svojih specializiranih ob-
ratov.
Tako se je začela uresniče-
vati poleg nove tovarne v Re-
čici druga največja gospodar-
ska investicija v občini La-
ško, investicija, ki je usodne-
ga pomena za hitrejši vzpon
zdraviliškega turizma ob
spodnjem toku Savinje,    -ec.
Celje
UTRINKI S TISKOVNE KONFERENCE PRI CELJSKI PO-
DRUŽNICI LJUBLJANSKE BANKE
Ne samo 31. oktober, za
celjsko podružnico Ljubljan-
ske banke velja ves oktober
kot mesec varčevanja. To pa
je tudi tista priložnost, ki jo
banka izkorišča, da s pomoč-
jo tiskovne konference sezna-
ni širši krog ljudi s svojim
delom, uspehi in načrti.
Celjska podružnica Ljub-
ljanske banke se lahko brez
sramu in zadržkov pohvali,
da izpolnjuje svoje naloge. S
svojim delom se vse bolj bli-
ža ljudem. Mrežo poslovnih
enot ima na območju deve-
tih občin, delo pa opravlja
v 24 enotah.
Izredno je bilo njeno delo
v razširitvi vseh oblik denar-
nega varčevanja. In še več —-
celjska podružnica Ljubljan-
ske banke nadaljuje pionir-
sko delo pri ustanavljanju
mladinskih hranilnic v osnov-
nih šolah. V minulem šol-
skem letu jih je delalo 31.
Mladinske hranilnice so zaje-
le 3.600 učencev in zbrale
324.256.38 dinarjev. Toda, važ-
nejša od tega je vzgojna plat,
ki jo te hranilnice dajejo. Tu
se kujejo že prvi mladi var-
čevalci in samoupravljale!. V
odborih hranilnic delajo otro-
ci sami in tu se srečujejo tu-
di z odločitvami o razpore-
ditvi prostih sredstev.
V zadnjem poldrugem letu
se je število hranilnih vlog
pri celjski podružnici Ljub-
ljanske banke povečalo za 18
odstotkov, vrednost vlog pa
za 35 odstotkov, vezane hra-
nilne vloge v istem času po
številu za 9 odstotkov, po
vrednosti za 28 odstotkov, de-
vizni žiro računi po številu
za 127 odstotkov, po vredno-
sti za 217 odstotkov itd.
Izredne uspehe dosega ban-
ka pri širjenju kolektivnega
varčevanja v podjetjih. V to
obliko je vključenih že 26 po-
djetij s 3.211 varčevalci! Nič
slabši, čeprav bi lahko bili
boljši, so podatki o stano-
vanjskem varčevanju itd., itd.
Srečanje z direktorjem celj-
ske podružnice Ljubljanske
banke Zdravkom Trogarjem in
šefom službe za posle s pre-
bivalci Aleksandrom Videčni-
TUDI DRUGIČ —
GORENJE
Tudi povratno srečanje
športnikov Gorenja i/. • '*>
Ijanske tovarne Saturnus, to-
krat v Ljubljani, se je kon-
čalo z zmago Velenjčanov.
Rezultati: nogomet Gorenje:
Saturnus 3:2, streljanje —
Gorenje: Saturnus 1264 : 1143,
kegljanje — Gorenje : Satur-
nus 520 : 513 in namizni tenis
— Gorenje — Saturnus 2 : 5.
»TONE TOMŠIČ«
V VELENJU
Nova sezona je prinesla tu-
di v velenjski kulturni dom
novo življenje. Spored gleda-
liških in glasbenih prireditev
so začeli celjski gledališčniki
s »Stalinovimi zdravniki«, da-
nes, v četrtek, 11. oktobra,
pa bo gostoval v Velenju aka-
dem.ski pevski zbor »Tone
Tomšič« iz Ljubljane.
kom, pa je še opozorilo, da
je Ljubljanska banka vselej
prisotna tudi pri reševanju
celjskih in drugih gospodar-
skih problemov, da ne reče-
mo pri krepitvi gospodarstva
na Kozjanskem. To velja tu-
di za EMO in cinkarno.
V počastitev meseca varče-
vanja je celjska podružnica
Ljubljanske banke pripravila
pester spored. To ne velja
samo za pozornost, ki jo iz-
kazujejo svojim strankam,
marveč tudi za druge akcije.
Tako bodo 16. t. m. odprli v
pionirskem domu »Cvetke Je-
rinove« v Celju numizmatično
razstavo pod geslom »denar
skozi čas«, v nedeljo, 22. t. m.
bo v Narodnem domu javna
radijska oddaja »Koncert iz
našila krajev«. Brezplačne
vstopnice zanjo imajo vse po-
slovne enote. To pa je tudi
čas, ko se bodo sešli neka-
teri samoupravni organi. Raz-
pisali so tekmovanje aranžer-
jev izložbenih oiken, opravlje-
no bo nagradno žrebanje mla-
dinskih vlog, ocenili bodo de-
lo pionirskih hranilnic itd.
M. BOŽIČ
Marija Gradec
Kot smo zvedeli, bi se v
ponedeljek morala začeti dela
pri asfaltiranju ceste iz La-
škega proti Marijagradcu
Delavci celjskega cestnega
podjetja pa najbrž zara-
di slabega vremena niso za-
čeli zakollčevati trase. V La-
škem so po želji izvajalca del
zbrali skupino delavcev, ki bo
pomagala pri zemeljskih de-
lih. Občani marijagraške kra-
jevne skupnosti se prek sveta
krajevne skupnosti, SZDL in
ostalih političnih organizacij
pripravljajo na zbiralno akci-
jo, ki naj bi poleg samopri-
spevka »vrgla« še dodatna
sredstva, da bi asfalt segel
čim dlje v dolino. Se bo zgo-
dilo tisto, česar so se občani
bali, da bo slabo vreme one-
mogočilo gradnjo?
Ob prazniku
v soboto so topničarji JLA praznovali svoj dan. Med
njimi je bil tudi kapetan I. razreda HUSEIN MASLO, ki ga
ljudje v Celju dobro poznajo in izredno cenijo. Priljubljen
je tudi med vojaki, ki s svojim kapetanom izvrstno sode-
lujejo pri pouku v vojašnici. In kar je pomembno, pri tem
uporabljajo sodobne metode. O življenju v Celju, pouku v
JLA in dnevu topničarjev smo govorili s kapetanom Huse-
inom MASLOM.
»Kako dolgo ste že v Ce-
lju?«
»Točno enajst let. Prej sem
bil v Slovenski Bistrici, dru-
gače pa sem iz Glamoča v
Bosanski Krajini.«
»Enajst let je dolgo obdob-
je. Kaj vam pomeni Celje?«
»Osebno mi Celje pomeni
zelo veUko. Tu imam dobre
prijatelje, med Slovenci in
drugimi. Pravzaprav ljudi v
svojem rojstnem kraju ne po-
znam tako kot Celjane. Celje
mi je všeč kot mesto in tudi
okolica je zelo prijetna. Tu
sem si ustvaril tudi družino
in menim, da bom v mestu ob
Savinji tudi ostal. Odkrito po-
vedano, Ljubljana je res več-
je mesto, vendar je v Celju
veliko lepše.«
»Kako preživljate svoj pro-
sti čas?«
»Večinoma na Glaziji, kjer
skupaj s trenerjem Vladom
Glinškom delam s Kladivar-
jevo mladino. Jasno, če mi to
dovoljuje služba.«
»Ker sva že pri nogometu,
kaj menite o 2NK Kladivar?«
»To je zdrav in dober ko-
lektiv. Mučijo nas samo fi-
nančna vprašanja. Lahko pa
rečem, da igra najlepši nogo-
met v slovenski hgi.«
»V soboto ste artilerci —
topničarji — JLA praznovali
svoj dan. Kaj vam ta dan
pomeni?«
»Veliko, ker sem se že v
mladih letih odločil za JLA
in še posebej -z^ artilerijo. To
je rod, kjer lahko človek pri-
dobi bogato izobrazbo v teh-
ničnem pogledu. Artilerija je
danes eden pomembnejših ro-
dov vsake armade in seveda
tudi naše, še posebej, če po-
mislimo, da so tudi raketne
enote pod njenim okriljem.«
»V JLA so vse bolj očitne
spremembe pri delu za ob-
vladovanje znanja pri novih
vojakih. Kaj lahko rečete o
novih metodah, ki jih uvaja-
te v Celju?«
»Najlaže govorim o enoti.
v kateri delam. Da se izrazim
nekoliko samoupravno: moja
enota je nekakšen delavski
svet. Nobena stvar, noben
problem, tako izobraževalni
kot disciplinski, ne rešujemo
brez udeležbe vse enote. Se-
jo vodi predsedstvo, razprav-
ljamo in sprejemamo zaključ-
ke, ki jih seveda uresničimo
in izberemo novo predsed-
stvo, ki bo vodilo naslednjo
sejo. še nekaj pomembnega
ob tem: seje so kratke.«
»Kako je vojakom všeč tak-
šen sistem?«
»Imajo ga radi, ker jim je
zelo blizu, saj so tega nava-
jeni še iz civilnega življenja,
ko so delali v tovarnah in
drugod.«
»Pouk v JLA, še posebej pa
v artilerijl, je zaradi dosež-
kov na tehničnem področju
vsak dan težji. Kako obvla-
dujejo vojaki to znanje?«
»Uvedli  smo  popoldansko
delo v krožkih. Skupina vo-
jakov novo materijo najprej
sama preštudira. Tako ugoto-
vijo, koliko že znajo in kaj
se lahko sami nauče. Nasled-
nji dan obdeluje isto tem.o
predavatelj. Nato jo skupno
obdelajo, predvsem tisto, kar
jim predstavlja še neznanko.
Tako je fond porabljenega
časa manjši in znanje večje.«
»Kakšne so vaše želje ob
dnevu topništva?«
»Predvsem to, da bi še več
delali na kontaktiranju pre-
bivalcev Celja in JLA. Tako
bi laže spoznali delo in živ-
ljenje v armadi, tudi težave,
to pa bi veliko pomenilo za
mlade, ko nekateri še goje
neupravičen strah pred voj-
sko. Ta pa je dober in tova-
riški kolektiv.«
MILAN SENICAR
Kapetan I. razareda Husein
Maslo
10. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 19?}
Ta vzklik je iz Kreftove drame »Celjski grof-
je« In namenil ga je kmet, tlačan, grofom, ker
so mu vzeli nevesto. Takšnih in podobnih pri-
merov bi našli še več, saj pričajo o življenju
teh mogočnih Celjanov različni zgodovinski viri.
Prav gotovo pa je res, da tudi njihovo življenje
ni bilo tako rožnato, kot ga vsiljuje grofovski
naziv. Rod je nenavadno hitro izumrl In najočit-
nejša priča nekdanje moči je celjski Stari grad,
ki predstavlja resničen simbol neslutene ve-
ljave.
Celjski grad. Neka nejasna
davrdna čepi na skali, sicer v
razvalinah in z vzhodnim zi-
dovjem, ki spominja na šrk-
bine v ustih stare babnice,
vendar s ponosnim Frideriko-
vim stolpom. In kljub vsemu
stari grad vsiljuje misel, da
še vedno s skale, kot z viso-
kega trona z mogočnostjo va-
ruje in vlada svojemu Celju,
kot je to bilo nekoč, še pred
časi, ko je prihrumel z juga
Turek in se podal na osvajal-
ni pohod na Dima j. Ob Celju
si je nekajkrat polomil zobe
in tudi skozi mestna vrata ni
nikdar vstopil.
za Postojnsko jamo in Ble-
dom, čeprav je ob vhodu v
grajsko restavracijo le skrom-
na tabla z napisom, da so
grad postavili žovneški go-
spodje in da je bil grad 120
let priča rasti in veljave celj-
skih grofov.
Torej, iz vsega je razvidno,
da je večSitoletna raavalina ži-
vo prisotna med našimi ljud-
mi, nastala je že skoraj or-
ganska povezava, ne pa samo
vizuelna prijetnost, ko oko
zaide na skalo, kjer grad do-
muje. Omenil sem že, da so
bili potrebni milijoni in mili-
joni, da se je vsaj nekaj ohra-
nilo. Tako pa je nastala po-
buda, da bi grad bilo potreb-
no dokončno urediti, za kar
bi bila potrebna velika inve-
sticija, ki pa bi v prihodnje
nedvomno zmanjšala stroške
vzdrževanja in po turistični
plati prinesla kak dinar več
kot dosedaj.
PURCH CYLIE
To je najstarejša omemba
gradu, ki datira iz leta 1322,
v kasnejših letih pa se je ime
menjavalo in lahko zasledimo
najrazličnejše nazive, med
njimi »vest Cili«, »castrum
Cilie«, »gsloss Obercili«. Za-
nimivo je, da se je ime »Gor-
nje Celje« pojavilo šele v ča-
su, ko so celjski grofje že iz-
umrli.
Prvi »prebivalci« gradu so
bili vovbrški grofje s Koro-
ške in šele leta 1333 so ga
prevzeli gospodje z Zovneka.
Grad je doživel razcvet v ča-
su Hermana II in na njegovi
podobi so se venomer pojav-
ljale nove stvaritve. Pogojene
so bile v potrebi stanovanj-
skega prostora pa tudi iz ob-
rambnih razlogov, saj je zna-
no, da včasih ni bilo treba ča-
kati zimanjega sovražnika,
ker so se prepiri vrstili kar
v »družini«. Vse te ugotovit-
ve so bile podane na osnovi
dolgoletnih raziskovanj na
gradu.
Simbol obrambe pa še ved-
no predstavlja Friderikov
stolp, ki je Celjanom znan
bolj po tem, da je bil v njem
zaprt grof Friderik II, ker je
ljubil »prepovedano njegove-
mu stanu« Veroniko Deseni-
ško. Sam stolp stoji na umet-
no narejeni vzpetini in si je
že z izbrano lego poudaril
svoj vpliv. Stene stolpa meri-
jo poltretji meter, stolp pa je
visok 23 metrov in je imel
štiri nadstropja. Posebnost
gradnje je tudi v tem, ker
stranice stolpa niso enako
dolge. Za tisti čas je bilo važ-
no le to, da je bila zgradba
dovolj trdna. Vhod, skozi ka-
terega danes vstopa toliko ra-
dovednih turistov, je bil na-
rejen šele 1932 leta. Prvoten
vhod pa je bil vgrajen v pr-
vem nadstropju in tako ni
imel stolp v pritličju, strateš-
ko gledano, nobene ranljive
točke. Ta vhod je zdaj zasi-
dan, a omenjena korektura je
lepo vidna. Ce dobro pogleda-
mo stolp, vidimo, da so v ni-
^ih nadstropjih manjša okna,
t višjih pa večja. To dokazuje
da so spodnji prostori služi-
li za skladišča in orožarno,
zgornja pa za stanovanje.
Stolp je imel nekdaj še po-
sebno obzidje in temelji tega
obzidja so bili odkriti šele
lansko leto. Na gradu je za-
nimivo tudi dvojno obzidje na
jugozahodni strani. Skratka,
vse ugotovitve kažejo na ne-
nehna dela na gradu, poseb-
no pa drobni najdeni predme-
ti potrjujejo moč in veljavo
gradu oziroma gospodarjev,
saj dokazujejo, da vse, kar je
takrat imela Evropa, so imeh
tudi na celjskem gradu. To pa
si je lahko dovolil le tisti, ki
je bil ekonomsko in politično
dovolj močan. Odtod tudi
vpliv celjskega gradu na osta-
le grajske tvorbe ne samo na
celjskem, ampak na celotnem
slovenskem prostoru.
To pa je seveda le delček
burnega zgodovinskega razvo-
ja celjskega gradu in ravno v
tem času vstopamo v obdob-
je, ko nam bodo z načrtnim
delom strokovnjakov podane
številne neznanke tega mo-
gočnega kulturno-zgodovin-
skega spomenika.
NA SLEDI ZA
DEJSTVI
Celjski Zavod za spomeniško
varstvo je pripravil obnovit-
veni načrt gradu, ki je sestav-
ljen iz več faz. Prva določa
sondiranje tal do žive skale,
tako da bi bile raziskave čim-
uspešnejše. Seveda ne bo son-
diran ves teren, ampak le
tam, kjer viri dokazujejo ali
postavljajo donmevo, da so
bili določeni prostori in na
osnovi tega lahko strokovnja-
ki že pričakujejo, kaj bodo
našli. Zadnja izkopavanja na
gradu so nekatere domneve
potrdila, saj so bili najdeni
predmeti, ki neizpodbitno po-
trjujejo   pravilnost domnev.
Z arheološkimi deli so pri-
čeli 28. avgusta letos pod
vodstvom docentke arheolo-
škega oddelka ljubljanske fi-
lozofske fakultete dr. Tatjane
Bregantove. Povedala je, da
so rezultati presegli vsa pred-
videna pričakovanja. Najdeni
so bili predmeti, ki dokazuje-
jo, da je bilo življenje na gra-
du že celo v 9. stoletju, v 10.
pa prav gotovo. Tako stara
naseljenost je bila ugotovlje-
na na podlagi izkopavanj v
starem grajskem jedru, kjer
so bili najdeni leseni koli in
ožganine, ki dokazujejo, da je
nekdanja lesena zgradba zgo-
rela, bila pa je obdana z zi-
dom, ki mu lahko pripisuje-
mo obrambni ali splošni for-
tifikacijski namen. Med plast-
jo steptane prsti in ostankov
ožganin ni nobene vmesne
plasti, kar dokazuje, da je bil
zid narejen neposredno po
uničenju lesene tvorbe, kar
pomeni, da so dogajanja tek-
la nemoteno. Zgornje plasti
pa so s predmeti, ki so bili
najdeni (oljenka, posoda, ke-
ramika, železne osti) dokaza-
le, da je bil tam bivalni pro-
stor, ki pa sodi v poznejše
obdobje. Najdeni so bili drob-
ci keramike, ki je pomagala
razvozlati starost najdenega
tlaka iz grobe apnenčeve mal-
te. V zadnjih dveh izkopavanj
so našli še tretjo in četrto
plast. Tako so prišli do žive
skale, ki se v celotnem kom-
pleksu nagiba na jugovzhod-
no stran.
V naslednjem letu bodo z
deli nadaljevali in hočejo
ugotoviti, Y katerih smereh se
širijo plasti in dela bodo
tekala južno od stolpa i
dvorišču. Veliko si obetaj
najdenih predmetov v na^u
nah v jarkih. Najdbe iz js
kov bi lahko razjasnile doj
Janja v okolici gradu, v njej
vi neposredni bližini. Vend
bo z izkopavanji na dvoriši
toHko dela, da jarki v i
slednjem letu po vsej verji
nosti še ne bodo prišli i
vrsto. Predvsem pa bo tre!
narediti   izčrpno kronologij
drobnih predmetov, ki so b|
najdeni, saj so ti verodostc(
nejši pričevalci razvojnih d(
v preteklosti kot zidovje.
Sloveniji pa nimamo gradul
izdelano kronologijo  drobs
ga materialna. Ta,  ki je 1
najden   na celjskem grad,
ponovno potrjuje njegovo
ropsko vrednost.
Tako se odvija na celjskei
gradu proces, ki bo, upajm
vsaj, zadovoljil hotenja i
predvidevanja strokovnjai!!(
in ki pomeni prvi korak!
obnovitvenim delom. Ta b(4
povrnila podobo tega edi«
venega in mogočnega kult^
no zgodovinskega spomen*
v zunanjo podobo nekda-j-
moči, ki je pravzaprav ne"
mo nikoli doumeli in ne'
cenili, pa čeprav bi s pr«*
dobre volje umaknili
pleks fevdalizma, priz^
ekonomsko politično ^
celjskih grofov in pritJ^
dejstvu, da tudi naš tlačaH'
bi brez tega prišel nikaH";
In če še sprevidimo trag«"
jo, da so Celjani čez noč ?
stali brez nasledstva in j^!
prav prišlo Habsburža"^
bi res lahko Celje bilo ^
naj, Dunaj pa Celje.
Besedilo in 5^
DRAGO MED^'^
Tudi zidovje priča o življenju na gradu
Takšnale tablica je resnično preskromna informacija o tret-
ji največji turistični točki v Sloveniji. Ko bi turisti lahko
videli vsaj še približen tloris gradu, pa imeli možnost tole
besedilo (čeprav silno pcmianjkljivo) prebrati še v enem
tujesn Jeziku.
Oljenka na sliki je bila v zemlji več kot sedemsto let
V Celju so se razširile govorice, da so našli »velike kamnite
topovske kugle«. Pa so služile le katapultu, kamnite so pa
res:
Železne osti. V zdajšnjem stanju le še simbol orožja, ord
pa simbol tudi vojaške moči.
PONOS, KI
»KOŠTA«
Pa smo tam, ko marsikdo
pravi, da bi bilo dobro, če bi
celjski grad le nekdo vzdrže-
val in se brigal zanj, saj ni
tako slab in škoda bi bilo, če
bi propadal. Ros škoda! Ta-
kih in podobnih komentarjev
je med Celjani veliko, saj je
povsem razumljivo, da ni vse-
eno prebivalcem mesta, kaj
bo z njihovim gradom, ki je
resnično ponos bogate zgodo-
vine mesta. Sicer je pa težko
reči, kaj bi bilo z gradom, če
ga ne bi vzdrževalo celjsko
Olepševalno in turistično
društvo, ki je v vseh letih
vzdrževanja vložilo v sive zi-
dine preko dvesto starih mi-
lijonov in če človek postane
na savir^jsfkem mostu in pogle-
da proti gradu, tega niti ne
opazi. In če bi naredili med
Celjani anketo z vprašanjem,
ali se lahko grad podre, dvo-
mim, če bi na anketnih Usti-
čih našel kakšen pritrdilni
odgovor. Pred dnevi smo
brali v Tedenski tribuni, da
je celjski grad tretja najbolj
obiskana turistična točka v
Sloveniji, saj se uvršča takoj
St. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 11
Njihovo življenje je materinstvo
VSESKOZI TRDO ŽIVUENJE
Vrezana v strme stene
Podvežaka, med redkimi
bukvami in vedno pK>go-
stejšimi macesni, se vije
nova gozutoa cesta iz Luč
pri Vavdnovi kmetiji. Naj-
višja kmetija v tem delu
Podveze, pri Vavdnovih;
leži nekaj manj kot 900
metrov visoko. Narava se
je šs obdala z jesenskimi
barvami in zima že trdno
trka na vrata.
M.\RIJA POLAŠEK, po
domače pa kar Vavdnova
mama, se je grela ob ve-
likem zidanem štedilniku
in tarnala na<i svojimi le-
ti in boleznijo, ki jo tare
v zadnjiri letih. Letos ma-
ja je dopolnila 84 let, to-
da kljub rahlemu zdravju
se še vedno napota v do-
Imo, k maši. Takole dve
uri porabi, da se peš na-
poti v vas, nazaj domov
pa se ponavadi zapelje,
saj se vedno najde ikdo,
če pa drugi ne, pa zet, da
jo z avtomobilom pripelje
na domače dvorišče.
Marija Polanšek je bila
pred poroko Skodočka..
moža pa je spoznala ob
nedeljskih srečanjih pri
maši v Lučah. Dvajset let
ji je biilo, ko se je poro-
čila in kmalu so jeli pri-
hajati na svet otroci. Le-
po drug za drugim, vseh
dvanajst. Najstarejša hči
je danes stara že 63 let,
najmlajša pa, ki je osta-
la doma na kmetiji, Anč-
ka, jih tudi že šteje 38.
Vse porode so opravili
kar doma, pa tudi babice
nikoli ni bilo, le pokojna
Vrtnikova Mica iz Luč je
tu in tam prišla pomagat.
Včasih je F>omagal tudi
mož, največkrat pa je
vse opravila kar Vavdno-
va mama sama. Od vseh
otrok, ki so se rodih tam
gori visoko p>od vrhovi
planin, jih danes živi še
10, raztreseni pa so po
vsej Sloveniji, tja doili do
Portoroža. Zadnjikrat se
je vsa družina zbrala ob
očetovi smrti, od takrat
prihajajo le še posamič in
mama je vsakega obisika
vesela. Saj jih tudi radio
in televizija ne moreta v
celoti pregnati doLgega
časa, kajiti slabo že vidi
in tudi s sluhom ima pre-
cejšnje težave.
Najtežje, pravi, so živeili
med vojno. Polna hiša
otrok, partizani pa so ba-
li tod od 1943. dalje stal-
ni gostje. SpKMninja se
večera, ko jo v hišo prisilo
33 partizanov in prvo, kar
so ji povedali je bilo to,
da že štiri dni niso niče-
sar jedli. Ja, kaj pa naj
jim dam? To je bila prva
misel, saj pri hišd niso
živeU ravno v izobilju.
Toda kot vedno se je tudi
tokrat našik) hrane za lač-
na usta in vsi so bili za-
dovoljaii. Čestokrat so
partizani pri hiša puščali
tudi svoje ranjence, ki se
niso mogli udeleževati
vojnih pohodov. Več kot
tri tedne je neki ranjeni
partizan, imeil je prestre-
ljeno nogo, ležai v podze-
meljski jama nedaleč od
hiše in hrano, ter vse, kar
je potreboval, so mu no-
sili kar otroci, ki pa so
v primeru nemškega obi-
ska znali molčati kot od-
rasli.
Vavdnova mama ima
trenutno 21 vnukov, če-
prav nobena o^ njenih
sedem hčera ni šla po
njeni poti. Po\'edaia nam
je, da posebnih želja prav-
zaprav nima, le zdravja
si želi, kajti tega je po-
trebna. Drugega nič; mla-
di dobro gospodarijo, pre-
urejajo kmetijo in vsako
leto je pri hiši kaj nove-
ga. Nov hlev se mogočno
dviga sredi majhnega
dvorišča, saj je to^ sicer
vse postavljeno v breg.
Bema STRMČNIK
Ali poznate svoj kraj?
(10)
Med izžretianci, ki so uganili, da je bil kraj Nazarje, smo izarebaU tudi vojaka
Cirila Kralja, ki je, kot kaže, Savinjčan. Za odgovor je napisal kan- celo pesmico,
v kateri pravi tudi:
Ce kraj je Nazarje, oh kaikšna sireča,
v žepu že je denarja vreča.
Liter vina in klobasa, hej,
danes vojak-dobro se imej!
Ob nagradi 20,00 din sd .bo lahlko privoščil vina in klobase. lazžrebali pa smo
tudi pirvo in tretjo nagrado, ki jo prejmeta Mairica Tkavc, Dol Suha 5, Rečica ob
Savinji — 30,00 din ter Breda Dobnik, Zavodice 5, Nazarje — 10,00 din. Čestitamo.!"
Nagrade bomo poelaU po pošiti.
Odgovore, karteri kraj je danes pred vami, pošljite uredtniiš.tvo Novega ted-
nika, Cedje, Gregorčičeva 5, do jBjOpedeijkat 16. o(kitiabir» 1972. ____  _
Res je, da danes šola
veliko stane in marsikdo
si ne more privoščiti te-
ga, da bo za svojega otro-
ka plačeval še filmski,
gledališki in koncertni
abonma. Zamikajo še ra-
zne zbirke knjig, pa ta
P7ispevek, pa oni in obre-
menitev za staršev žep
je velika. Vendar, pove-
dali bomo zgodbo o otro-
ku, kjer se njegovim star-
šem in potrebno zatego-
vati pasu, da bo njemu
lepše -..
Odpovedal se je šolski
malici, ker je baje pre-
draga, sprašuje, ali je
filmski abonma obvezen
ali ne, za gledališkega se
tudi ni odločil, da o kon-
certnem ne govorimo, ker
stane 2000 starih tisoča-
kov. Potem v šoli mole-
duje druge sošolce, če
Jim kaj ostane od malice,
zanima se, kakšen film
igra, mika ga v teater, pa
nima denarja itd____
Včasih v želji po tistem,
kar zapolnjuje življenje
naših šolarjev, pa naj si
bo to samo navadni »čik
gumi« ali frača v žepu,ici
terja nekaj dinarjev, pa
tudi želja po barvicah ni
Od muh, šolarček stegne
prste   malo   predaleč,   v
upanju, da bo enak sovr-
stnikom. Prijeten je vonj
žvečilnega v ustih, še bo-
lje radira sosedova radir-
ka, mikavna je barvica iz
sošolkine puščice ...
Velike so oči otroka, ki
nima toliko denarja, da bi
si izpolnil najrahlejše že-
lje, tiste, čisto vsakda-
nje ...
Drugi otroci v razredu
iinajo na njegov račun
veliko pripomb, ne znajo
si razložiti, kako je mo-
goče, da njihov sošolec
nima toliko denarja, da
bi si kupil lučko, navadno
lučko, če bi bil reven, ja,
to že, a kaj, ko ga v šolo
pripeljejo z žabo, stanuje
v razkošni vili in v jezi
se je pred kratkim pohva-
lil, da imajo doina in v
banki milijone. Veliko mi.
lijonov, ker varčujemo, je
hlastal skozi solze in
otroci niso vedeli, ali so
solze jeze ali vsega hude-
ga, kar se mora zaradi
varčevanja vsemu odreči.
Za koga, zakajf
Z. S.
mini reportaža
Pt I    »NI v KKUGl
Kraj dejanja: najbolj pro-
metne (glede na pešce) ulice
Celja.
čas: večkrat v preteklosti
Osebe: gladiatorja in mno-
žica, ki vpije »Kruha in iger«
Ni še dolgo tega, kar so
imeli Celjani znova čudovito
možnost ogledati si brezplač-
no predstavo dveh gladiator-
jev na vročem, oprostite, je-
senskem asfaltu. Sicer pa zač-
nimo dramatično, v stilu do-
godka.
Dan se je pregibal v večer.
Tihe sence so se zlovešče zgri-
njale na črne pločnike belega
mesteca ob Savinji. Ljudje so
hiteli drug mimo drugega.
Vsak po svojih opravkih, z
mrkimi pogledi.
Znanec znancu:
»Zdravo. Je kaj novega v
Celju?«
»Ja, kinospored,« zavihra
odgovor.
Toda, tistim, ki ne vedo kaj
početi, in tistim, ki so odšli
iz varnih stanovanj nakupo-
vat na kredit, se je ponudila
izredna priložnost: brezplač-
na predstava.
Vzrok neznan. Vendar obi-
čajen. Prepuščamo ga domiš-
ljiji bralcev.
Skratka, zakaj je padel prvi
udarec, kateremu je predho-
dila folklorna psovka, ni
znano.
»Pufff...« je reklo in že jo
je eden od dveh mladeničev
imel na nosu.
Nato je reklo dvakrat
»pufiff« in je oni drugi imel
dve. Na nosu. Potem se je za-
čelo.
Zobje so še celi, torej la-
hko nadaljujemo.
Padali so udarci kot v
ringu.
Da, kot v ringu. Okoli pa
se je zbrala množica. Zeljna
krvi.
»Daj ga!«
»Po gobcu, po gobcu!«
»Nič ga ne šparaj!«
»Tovariši, saj vendar nismo
na nogometni tekmi,« se je
skušal vmešati starejši mo-
žakar.
»Gospod, vi bodite pa ti-
ho, pa domov izginite, če vam
ni kaj všeč,« so ga potlačili.
Tako, približno sto se jih je
zbralo okrog dveh petelinov.
Spodžigali so ju medklici.
Zdaj nista mogla več odneha-
ti, šlo je za prestiž. Nista
hotela razočarati ljudi, ki so
pričakovali predstavo, žal,
nista videla obrazov okoli.
Nasmejani, z iskrečimi oč-
mi in slinami v kotičkih ust.
»Daj ga, daj!«
Vmes so bili mladi in stari
možje. Močni in slabi. Ven-
dar, nikogar toliko močnega,
da bi posredoval.
»Kaj me briga, naj se tepe-
ta,« so brzele misli.
In če bi kdo potegnil nož?
Od obeh petelinov?
Množica bi se osuplo uma-
knila za korak in nato opa-
zovala, kako nekdo mori dru-
gega.
Tako je bilo.
Sredi Celja.
Res, vesela predstava.
Vendar, nihče v krogu si ni
želel, da bi bil sredi njega. In
če bi bil, bi pričakoval, da mu
bodo pomagali POŠTENI,
DOBRI LJUDJE. Kot je on
sam. ki je gledal.
M. SENIČAR
CELJE NA 7. MESTU
Pred kratkim je revija An-
tena zaključila svojo veliko
akcijo Iščemo biser Sloveni-
je, ki je trajala celo poletje.
Prvo mesto je zasedel Bohinj,
za njim pa so se zvrstili po
vrstnem redu Most na Soči,
Bled, Portorož, Ptuj, Murska
Sobota in Celje, na 7, mestu.
Za prvouvrščeni Bohinj je
glasovalo kar 18.765 glasoval-
cev, za Celje pa 499. S tem je
se enkrat potrjeno, da živi-
mo v lepem mestu, ki ga tu-
risti zelo radi obiščejo.
REKORDEN OBISK
OBRTNE RAZSTAVE
v nedeljo, 8. t. m. so za-
prli vrata petega sejma obr-
ti, turizma in šeste zlatarske
razstave v Celju. Po zadnjih
podatkih poslovnega združe-
nja Formator si je sejem og-
ledalo nekaj nad 82.000 ljudi,
kar je za približno 5.000 več,
kot je imel obiskovalcev če-
trti obrtni sejem. Med obi-
skovalci je bilo tudi okoli
5.000 šolske mladine, ki so
prišli na razstave organizira-
no pod vodstvom svojih uči-
teljev.
Četudi bodo ocene o letoš-
nji prireditvi različne in bodo
med njimi tudi negativne, bo-
do vendarle vse enotne v tem,
da je treba improvizaciji na-
praviti konec in zato čimprej
zgraditi nove prostore v ok-
viru rekreacijskega središča
pod Golovcem. To je impera-
tiv, ki ga terja ne samo ta
prireditev, 'marveč še druge
razstave in drugi dejavniki,
med katerimi ne gre prezreti
športnikov.
OBISK MLADIH
V TRSTU
Pretekli teden je delegacija
Občinske   konference    ZMS
Celje obiskala Avtonomno
tržaško federacijo Zveze ko-
munistične mladine Italije, s
katero ima dogovor o aktiv-
nem sodelovanju. Po ogledu
kulturnih spomenikov na Tr-
žaškem in razgovori s Slo-
venci na tem ozemlju je bil
pogovor o mednarodnih poli-
tičnih dogajanjih in izmenja-
va mnenj delegacij o politič-
nem stanju v obeh republi-
kah. Sledil je še dogovor o
nadaljnjem programu sodelo-
vanja med obema mladinski-
ma organizacijama. Ta zaje-
ma izmenjave mišljenj posa-
meznih političnih dogajanj,
seminar poglabljanja marksi-
stične teorije in skupne ob-
sodbe negativnih pojavov, ki
nasprotujejo načelom obeh
strani.
V prihodnje pa se naj re-
dno vrši izmenjava literature
in gradiva o delu in progra-
mu obeh organizacij.
AKCIJA USPELA
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Šempeter je pre-
tekli petek pripravila v Za-
družnem domu v Šempetru
krvodajalsko akcijo, katere
se je udeležilo 123 ljudi.
Skupno je bilo oddane 32 li-
trov krvi, kar je zelo veliko.
Posebno sta se izkazali delovni
organizaciji SIP Šempeter in
LIK Savinja, ki sta om.ogoči-
li, da so lahko njeni delavci
prišli na odvzem krvi. Od po-
sameznikov pa je treba po-
hvaliti Antona Grosa, Ivana
Matka, Stanka Klančnika, ki
so darovali kri že več kot
30 krat.
BOŽIDAR JAKAC
V ŽALCU
Prosvetno društvo Svoboda
Žalec se že pripravlja na
razstavo Božidarja Jakca, ki
bo v Savinovem salonu v
Žalcu. Razstava bo od 16. ok-
tobra do vključno 15. novem-
bra.
SAVINOV SALON
ODPRT
Muzej Ris ta Savina v Žal-
cu, ki je bil doslej odprt le
enkrat tedensko, je odprt
dvakrat, in sicer ob sobotah
in nedeljah od 9. do 12. ure.
V kratkem bodo za ogled ure
diM tudi hmeljarski muzej in si
bodo obiskovalci lahko v eni
zgradbi ogledali kar dva mu-
zeja.
PRVA SEJA ŠTABA
Pretekli teden je bila v Žal-
cu prva seja novoimenovane-
ga občinskega štaba za orga-
nizacijo in izvedbo referen-
duma za združitev delavskega
in kmečkega zavarovanja. Kot
je že znano, bo referendum
predvidoma v mesecu novem-
bru. Na prvi seji so sprejeli
terminski plan bodočih na-
log, ki so zahtevne in ob-
sežne, izvolili pa so tudi
predsednika štaba. To odgo-
vorno dolžnost je prevzel
IVO ROBIC, sekretar Občin-
ske konference SZDL Žalec.
DELEGATI ZA
8. KONGRES
SINDIKATOV
Na volilni konferenci žal-
skih sindikatov, obsežneje
poročamo o njej v današnji
številki, so izvolili tudi dele-
gate za 8. kongres slovenskih
sindikatov, ki bo predvidoma
še letos. Za delegate so bili
izvoljeni: FRANC CVENK,
Garant Polzela; NADA FE-
RENCEK, Stanovanjsko ko-
munalno podjetje Žalec;
IVAN HOSTIC, Juteks Žalec;
JANEZ ANCELJ, Keramična
industrija Liboje; IVAN VO-
DLAN, KK Hmezad DE Kme-
tijstvo Šempeter in JOŽE
GRACNER, KK Hmezad DE
Vital Celje.
Kot je predvideno, se bo-
do izvoljeni delegati še pred
odhodom na kongres sestali
na posebnem posvetovanju,
kjer se bodo podrobno do-
govorili glede nastopanja na
kongresu slovenskih sindi-
katov,
KONČANI
RAZGOVORI
v preteklem tednu so se v
delovnih organizacijah žalske
občine končali posebni raz-
govori, ki so se jih udeleže-
vali člani občinskega politič-
nega aktiva. Na razgovorih
so analizirali dosežene rezul-
tate v uresničevanju ustavnih
dopolnil ter spregovorili o
razvoju samoupravljanja v
delovnih kolektivih Ugotovit-
ve z vseh razgovorov bodo
pri vodstvih občinskih druž-
beno političnih organizacijah
strnili v posebno analizo, ki
bo predmet obravnave na se-
jah posameznih občinskih
vodstvenih organov.
Ugotovitve, dobljene na
ta način, bodo služile kot ne-
posredno napotilo za nadalj-
njo politično akcijo pri ures-
ničevar.iju ustavnih dopolnil ter
za sprejetje sklepov glede na-
daljnjega vsebinskega poglab-
ljanja samoupravnih odno-
sov v vseh delovnih organi-
zacijah sirom po žalski ob-
čini.
V spomin Mariji Ruiitarič
Tiha jesen je položila
svojo trudno, dobro roko
na odmirajoča naravo,
škrlatnordeče in rumeno
listje dreves se je zlivalo
s temno zeleno Krko, ki se
je tisti dan komaj vidno,
počasi premikala pod mo-
stom, ujeta v našo skupno
bolečino.
V ta turoben dan^ ki je
nosil hlad v zraku in je
sivina segala prav do Gor.
jancev, so žalostno sklo-
nile svoje glavice še po-
sklednje cvetlice na vrtu
urejene domačije, x> slovo
plemeniti, zavedni in mar-
ljivi gospodinji, partizan-
ski materi MARIJI KVS-
TARIč-evi, iz Kostanjevice
na Krki.
Njeno življenje sta vsak
dan izpolnjevala delo in
dobrota. Kakor posamez-
ni list dopolnjuje drevo,
ki daje zavetje vsakemu,
ob vsakem času, tako tu-
di njena topla skrb za
druge ni nikoli prenehala.
Ni se ustavila prea grož-
njami okupatorja, ni ob-
stala ob trpljenju in gren-
kobah, ki jih ji je prina-
šalo življenje.
Le tedaj, ko je zvedela
za smrt sina partizana
Nani-ja, je v bolečini za
kratek čas otopela. Njen
hrabri Nani je kot borec
Brkinskega odreda, kjer
se je boril, ko se je vračal
po kapitulaciji Italije iz
Gonarskega taborišča, da-
roval v Goriških brdih
svoje mlado življenje za
domovino.
Partizanska pesem
»Smrt v Brdih« je oveko-
večila tudi spomin na nje.
nega sina in vsak stih po-
sebej je neizbrisno žarel
v njenem materinskem sr-
cu.
Kolikokrat je prebrala
tople vrstice, ki so jih ji
napisali borci in aktivisti
iz Goriških brd, ki so ža-
lovali za svojim soborcem.
— Svobode ne bi bilo
brez krvi — je utišala v
sebi najglobljo bolečino
matere. V povezanosti
borbe in sinove žrtve za
domovino se je razdajala
naprej, do konca svojih
dni.
In ko smo se 2. oktobra
pred njenim domom po-
slednjič poslovili o^ nje,
nam je bilo hudo.
četudi vsi ljudje živi-
mo z vizijo smrti pred se-
boj, je njena smrt pustila
bolečo praznino vsem, ki
so jo poznali in spoštovali.
Zelena Krka tiho teče
naprej, ob njenem sedaj
tako žalostnem domu v
Urno neskončnost . . .
nialj mterviM
Sprašuje: Štefan zvizej
Odgovarja: Marija Štante,
Predsednik Prosvetnega
društva »F. Prešeren«
Smo pred novo sezono.
Katere društvene sekcije
bodo v prihodnje delovale?
Preden odgovorim na
vprašanje, moram pouda-
riti, da je precejšnja ovira
za dobro delo še vedno
neurejen kulturni dom.
Kljub temu pričakujemo,
da bo nadaljeval tradicijo
moški pevski zbor, da bo
zaživer.a gledališka skupina
ob pomoči celjskega občin-
skega sveta ZKPOS, da bo
urejena knjižnica nudila
Vojničanom veliko korist-
nega čtiva in da bo zavze-
to sodelovala tudi godba
na pihala, ki deluje pod
našim okriljem že sCabo
leto.
Omenili ste kulturni dom.
Kaj vam je uspelo doslej?
Ali vam je zmanjkalo de-
narja ali volje?
Vsega po malem. Lani
smo imeli na voljo 92.000
dinarjev, od tega smo re-
alizirani nekaj čez 82.000
dinarjev. Ob adaptaciji
smo imeli veliko težav,
predvsem z vodst\'om grad-
nje (režijski odbor) in z
nekaterimi pomanjkljivost-
mi, ki jih je zakrivil izva-
jalec del. K:jub temu pa
smo nekatere stvari le ure-
dili: garderobo v pododer-
ju, ploščad na odru, raz-
svetljavo, priprave za ure-
ditev centralne kurjave in
še kaj.
Ali se vaša krajevna
skupnost zanima za vaša
prizadevanja? Ali je ures-
ničila svoje obljube, dane
na prvem pripravljalnem
sestanku?
Krajevna skupnost nam
pomaga, kolikor le more.
Vsi smo vedeli, da je zbi-
ralna akcija s planiranimi
500 kub. metri lesa nereal-
na, kljub temu i>a smo
upali, da bomo nabrali še
več. Dosilej je članom kra-
jevne skupnosti uspelo po-
ptsati nekaj več kot 130
kub. metrov lesa (oblika
krajevnega samoprispevka)
in nekaj denarja. Začetna
vsota 6.500 din (prodali
smo že 27 kub. metrov le-
sa) nam daje upanje, da
bomo obljubljeni lies ven-
darle podih še to sečno
obdobje in nadaljevali ak-
cijo za dokončno ureditev.
Ce gre za urejen kulturni
dom, bodo pravgotovo mo-
rali pomagati vsi. Tudi to
je stvar naše krajevne sku-
pnosti.
Omenili ste tudi, da
knjižnica v redu deluje.
Kdo je k temu pripomo-
gel?
Zasluge za ponovno oži-
vitev naše knjižnice ima
edinole Zakon o sistematič-
nem urejanju knjižnic.
Oljska študijs3ca knjižni-
ca je kot matična knjižni-
ca in izvrševalec skilepov
celjske Kulturne skupno-
sti nam&nila nekaj več
sredstev in časa tudi na-
šim dolgoletnim prizade-
vanjem ter žef ji po urejeni
knjižnici. To se je s po-
močjo profesionalnega in-
štruktorja tudi uresničilo.
Knjižnico vodi odslej skro-
mno honorirana knjižničar-
ka Marjana Vrečko. Vabi-
mo vse ljubitelje lepe knji-
ge, naj izkoristijo to pri-
ložnost!
Dobro vemo, da mai-si-
kje ob tako odgovorni in
neSahki funkciji ženska le
stežka uspeva? Kako pa je
s tem pri vas?
To mi ne dela posebnih
težav. Tu in tam bi želela
le več pomoči in dobrohot-
nih tovariških nasvetov,
manj pa kritike, saj vsi
vemo, da so časi prosto-
voljnega dela že davno mi-
nili in da se da še kaj na-
praviti samo s prijateljski-
mi odnosi ter tovarištvom.
Rada delam, to pa priča-
kujem tudi od drugih.
SREČANJE
V VELENJU
ZBORI
OBČANOV...
Občinska organizacija
SZDL v Velenju vsekakor
sodi med tiste dejavnike,
ki jih je čutiti na vsakem
koriaku. Po pravici pove-
dano je gibalo vsega druž-
benega dogajanja v obči-
ni,
»Trenutno so na vrsti
zbori občanov na terenu
in seveda tudi zbori de-
lovnih ljudi v delovnih or-
ganizacijah,« je v razgo-
voru dejal sekretar občin-
ske konference SZDL, Jo.
že Veber. »Gre namreč za
organizirano razpravo o
osnutku družbenega načr-
ta občine za prihodnje le-
to. Po našem načrtu bi
morali zbore končati do
22. oktobra. Prvi so aa na-
mi in lahko rečemo, da
več kot uspešni. K temu
je dala lep delež tudi raz.
prava o programnih kra-
jemih skupnosti v prihod-
njem letu.«
»Kako gledate na nede
javnost krajevne sikupno.
sti v Velenju?«
»Svet krajevne skupno-
sti obstaja le fonmalno,
na papirju. Ko ugotav-
ljam, da za delo velenj-
ske krajevne skupnosti ni
pravega zanimanja, mo-
lam hkrati dodati, da gre
pri vsem tem tudi za dru-
go vprašanje, za financira-
nje namreč. To je še ved-
no odprto vprašanje in do-
kler ne bomo dali tudi
velenjski krajevni skupno-
sti listrezne materialne os-
nove za izvajanje delov-
nega načrta, potem je vsia-
ko pričakovanje o njeoi
aktivnosti zaman.«
M. B.
ruristični delavci in občani
mpetra v Savinjski dolini
minulo nedeljo zopet sla-
i ob pomembnem dosežku,
jgoletni napori pri uredit-
jame Pekel so bili krona-
z uspehom. JOŽE JAN,
dpredsednik žalske občin-
e skupščine je s simbolič-
nim prerezom svilenega traku
izročil javnemu namenu ob-
jekt, ki bo nedvomno pome-
nil veliko turistično atrakcijo.
Jamo Pekel je turistično
društvo uredilo s sredstvi, ki
so jih prispevala nekatera
podjetja, potrošili pa so tudi
veliko društvenega    denarja.
Pomemben delež so doprine-
sli posamezniki, ki so pri ure-
janju opravili na stotine
udarniških ur.
PEKEL leži približno tri ki-
lometre v smeri proti severu-
V kraju Kale. Okoli 600 me-
trov v spodnji in 200 metrov
v zgornji etaži prečutovitega
podzemskega sveta je narava
spremenjena v čudovit ambi-
ent. Za javnost je urejeno
okoli 200 metrov prvega dela
jame, kjer so uredili električ-
no razsvetljavo in zgradili
približno 60 metrov lepo za-
varovanih brvi nad potokom
Peklenšoico, ki teče skozi
jamo. Bogato zasigana jama,
z mnogimi kraškimi tvorbami
pusti na obiskovalcu enkra-
ten vtis. Kar neverjetno je, da
je možno na tako majhnem
prostoru videti toliko enkrat-
ne lepote!
Prizadevanja, da bi v bliž-
nji bodočnosti uredili še pre-
del jame, nikakor ne smejo
sloneti le na turističnem dru-
štvu in odgovorni dejavniki v
občini morajo storiti svoje,
da se ta objekt čimprej v ce-
loti usposobi. Doslej oprav-
ljeno delo in lepote jame ter-
jajo hitre dokončne urditve,
saj bo sleherna investicija
prav gotovo dobra naložba v
nadaljnji razvoj turizma v
tem kraju. STRMČNIK
REFERENDUM
19. NOVEMBRA
Na nedavni seji izvršnega
Ibora občinske konference
JDL v Slovenskih Konjicah
I se zavzeli za široko poli-
;no akcijo v naslednjih ted-
h po vseh krajih v pripra-
Ji za referendum o združit-
zdravstvenega zavarovanja
ilavcev in kmetov. Osnovni
)silci bodo krajevni odbori
organizacije, pri čemer pa
veda računajo na pomoč
)činskega vodstva in drugih
)litičnih organizacij v dolo-
:nem kraju. Krajevni odbo-
bodo izdelali tudi predloge
anov za volilne in druge or-
ine, ki bodo opravili in iz-
idli glasovanje, za katerega
i določen datum, in sicer
edelja, dne 19. novembra
ft2. Na terenu bodo ta dan
lasovali razen kmetov še
pokojenci in obrtniki, delav-
iv delovnih organizacijah pa
odo to dolžnost opravili na-
lednji dan, to je v ponede-
tek, dne 20. novembra 1972.
O KADROVSKI
POLITIKI
v Slovenskih Konjicah se
' pred kratkim .sestala ko-
misija za sestavo družbenega
logovora o kadrovski politi-
ki jo je na eni izmed zad-
'jili sej v letošnjem letu ime-
novala občinska skupščina.
W tega organa so sklenili,
^ bodo v kratkem pripravili
Predlog družbenega dogovora j
* tega področja in ga dali'
*&to v javno razpravo delov-^
^ in političnim organizaci-j
Po mnenju komisije naj]
^' pravilnik vseboval tudi ne-j
^tera določila iz politike
*'Pendiranja in iz nekaterih
''^gih delovnih področij.
HIŠA NE BO
PORUŠENA
Čeprav je bila stavba na
Oljski cesti v Slovenskih Ko-
nicah pred dobrim letom že
^sojena na rušenje, v njej
namreč do sredine letoš-
J^ga prvega polletja imela
JJ<iež občinska vodstva SZDL
5'sindikatov, pa se je njena
j*<^a zdaj spremenila. Ker se
' njene prostore pred krat-
^ vselilo par strank, se ji
{•življenjska doba podaljšala
2a nekaj let. Zato pa bo
J*^J€tno prej porušena hiša
glavno cesto, ki je tudi v že
dokaj slabem stanju. V tem
predelu pa je predvideno, da
bo v prihodnjih letih zgraje-
nih nekaj trgovskih in po-
slovnih objektov, ki bodo v
nadstropjih imela tudi več
stanovanj.
SREČANJE GASIL-
SKIH VETERANOV
že trinajstič so se letos
zbrali gasilski veterani, ki so
med obema vojnama delova-
li v gasilskih društvih po Sa-
vinjski dolini, predvsem pa
funkcionarji žalske gasilske
župe. Srečanje je pripravila
Občinska gasilska zveza Žar
lec, vodil jo je njej predsed-
nik Vinko Jordan. V svoji
sredi so imeli visokega jubi-
lanta Konrada Gologranca,
nekdanjega starosto gasilske
župe v Žalcu, ki je letos do-
polnil 85 let starosti in taj-
nika župe Dolfeta Bervarja.
Na srečanju je bilo preko 40
veteranov.
ASFALT
DO HRASTNIKA
Na nedavnem zboru obča-
nov na območju krajevne or-
ganizacije SZDL Zidani most
so razpravljali o združitvi
kmečkega in delavskega za-
varovanja, informirani so bili
o zbiranju krajevnega samo-
prispevka, govorili pa so tu-
di o drugem. Zlasti so pod-
prli misel, da bi prišlo čim
prej do asfaltiranja ceste od
Zidanega mosta do Hrastni-
ka. Delavci pa so se zanima-
li, od kod bodo podjetja la-
hko zagotovila 0,45 odstotka
sredstev za kmečko zdrav-
stveno zavarovanje. Poudarili
so, da so delovne organizacije
že itak močno, obremenjene,
draginja je vsak dan večja,
plače pa ne naraščajo. Po-
sebno kritično je v Cementar-
ni Zidani most. Vendar pa so
na zboru vseeno sklenili, da
bodo občani KS glasovali za
referendum in tako pokazali
svojo solidarnost do kmečke-
ga prebivalstva.
Na zboru so še sprejeli
sklep, da bodo osnovno šolo
v Zidanem mostu oddali v
upravljanje najboljšemu po-
nudniku. V njej nameravajo
odpreti obrat konfekcije in
zaposliti največ žensko delov-
no silo. Otroci iz s^edanje šo-
le se bodo vozili t avtobu-
som v Radeče.
ODPRLI BODO
DISCO KLUB
Mladi v krajevni skupnosti
Vrhovo, ki je najoddaljenej-
ša od občinskega središča v
Laškem, so zelo delavni. V
razgovoru s predsednikom
Mladinskega aktiva — Iva-
nom Kranjcem in nekaterimi
člani aktiva, ki je potekal v
njihovi majhni in prijetni
klubski sobici, sem spoznal
njihovo delo.
Trenutno obnavljajo kletni
prostor Gasilskega doma,
kjer bodo odprli disco klub.
Vsa dela bodo opravili mla-
dinci sami. Material nabavlja-
jo z denarjem, ki so ga iz-
tržili ob uprizoritvi dramske-
ga dela Operacija MK in da-
rili, ki so jih dobili za aktiv-
no sodelovanje od krajevne
skupnosti, kulturno prosvet-
nega društva, odbora Rdeče-
ga križa in Gasilskega dru-
štva. Mladi so aktivni v vseh
teh organizacijah.
Delovanje jim otežkoča od-
daljenost od gospodarskih
središč, saj porabijo za vož-
njo na delo in v šolo — v
Celje, Zidani most, Sevnico
in Ljubljano, precej časa.
Kljub temu jim uspeva, da
se čuti njihovo delovanje v
okviru krajevne skupnosti.
V naslednjem tednu bodo
odprli disco klub, za zimsko
obdobje pa pripravljajo upri-
zoritev dramskega dela Revi-
zor.
ODLOČNE ZAHTEVE
Ni naključje, da smo se tokrat odpravili z anketo v
Zreče. Ob občinskem prazniku njihove občine jih je dole-
tela posebna čast, da je osrednja prireditev praznika v nji-
hovem kraju. Pred leti, ko niso vedeli, ne kod ne kam, so
z bistrimi odločitvami in hitrimi ter radikalnimi ukrepi,
usmerili korake na novo pot, pot uspeha in našli svoj pro-
stor pod soncem. Danes stoje na trdnih nogah in dose-
danji uspehi postajajo nove želje, življenje kroji nove za-
hteve. Osebnemu standardu žele dodati še družbenega,
zato je njihov glas po 2'',b samoprispevku le izraz hitrej-
šega razvoja tudi tega, družbenega življenja, človek je
družabno bitje in kot tak išče svoj prostor med vrstniki.
Če temu botruje še želja po urejenih cestiščih, jim ne
smemo zameriti nestrpnosti. Več, pozitivna je in dokazuje,
da ljudje do potreb kraja niso imuni. Poglejmo, kaj so
nam odgovorili na vprašanje, kaj je kraju Zreče še po-
trebno!
IVANKA MARGUC, blagaj-
ničarka v Kovaški industriji
Zreče; »žehm si, da bi bile
v našem kraju urejene ceste,
Zraven prištevam tudi razsve-
tljavo. Nujno je treba urediti
prostor za mladino. Telovad-
nico imamo že obljubljeno iz
prejšnjega samoprispevka ...
Nimamo bazena, zato menim,
da je že prišel čas za grad-
njo le tega, tolikokrat ome-
njenega objekta. Tudi podalj-
šano varstvo za otroke je še
potrebno.« _
ALBERT KOROŠEC, stru-
gar, doma iz Zreč: »Ceste,
razsvetljavo, kopališče, telo-
vadnico, pokopališče in raz-
voj podjetja, vsaj tolikšen,
kot je bil zadnja leta. Od
njega je odvisen naš stan-
dard in tudi družbeni. Zapo-
slen sem namreč v Kovaški
industriji in vem, koliko de-
narja vlaga za svoje ljudi. To
je pozitivno, da osebnemu
standardu postavljamo oS
stran tudi družbenega.«
FRANC ZGANK, strojni
tehnik v Kovaški industriji:
»Komunalna ureditev Zreč je
nujno potrebna. Okolje, v ka-
terem živimo, nas sili, da ga
tudi uredimo. Mi pa nimamo
še urejenih cest, niti razsve-
tljave. Za otroke moramo
zgraditi telovadnico in šport-
na igrišča. Tudi kopališče
moramo začeti uresničevati,
o njem že govorimo vrsto
let. Pa na gostinstvo ne sme-
mo pozabiti, v Zrečah se še
ne rojeva«.
FRANC PRELOG, kovač:
»Kaj bi našteval, saj vsi ve-
^no, kaj moramo narediti
čaka nas še veliko dela. Kaj?
Ceste, bazen, igrišča za otro-
ke, razvetljavo in pozabil
sem potrebno telovadnico.
Športni objekti so zapuščeni,
zato kličejo po obnovitvi,
Rogla pa tudi na od muh in
čimprej bi morali tam gori
kaj urediti. Kočo že poprav-
ljajo in upamo, da bo kma-
lu nared. Manjka nam tega
družabnega življenja, zato
moramo za ponovno oživitev
kaj napraviti.«
MIRKO KLEMEN, predsed-
nik delavskega sveta v Kova-
ški industriji, elektrikar: »As-
faltirati naselje v Novi Do-
bravi je nujno. Temu naj do-
damo še razsvetljavo in ba-
zen, za katerega smo žie leta
1956 prispevali dva milijona.
Naš interes je tudi, da da bi
se razvijali proti Pohorju. S
tem je mišljena povezava in
tudi rekreacijski center, ki je
za to območje nujno potre-
ben.«
Pet občanov, pa en in isti odgovor pri vseh! Enotna
želja ljudi, ki jim osebni standarda ne zadostuje in žele
nekaj več! In ni vprašanje dveh odstotkov od osebnih do-
hodkov, da bi svojo željo uresničili! Da zadoste potrebam
kraja, da se enkrat za vedno konča razprava o cestah in
vodovodu! Da bodo to dosegli, jim verjamemo, še zlasti
«ato, ker so bili že postavljeni pred hujše naloge in so jih
rešiU. Z. S.
14. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 1972
FERDO GODINA
BELE
TrLPIKE
Toda ne, saj Rahele ne ljubim.
Bil je večer pred Bertinim godom. Prišel sem prej ko
Briinnerjevi. Tako sem hotel. Prinesel sem vazo in v njej
šest belih: tulpik. Lepe, velike tulpike sem prinesel z Bi-
strice. Zaradi njih sem šel predpoldne domov. Pa tudi ma-
tere že dolgo nisem videl.
Berta je postavila vazo z vodnimi rožami na mizo. Bi-
le so sjKjmin na čase, ki smo jih v dijaških letih preživeli
skupaj ob strugah in starih murskih rokavih. S Krampa-
čem sva v gimnazijskih letih prebila največ časa na ribolo^
vu. Ko sva se srečala z bogatim plenom, sva natrgala tul-
piK IV jih nesla dekletom. On jih je nesel Berti, ki je ho-
dila na učiteljišče, jaz pa Vidi, njeni prijateljici, ki je bila
vsake počitnice pri Berti.
Večkrat sva povabila dekleti s sabo k vodam med vi-
sokim protjem' in gostim, dišečim srobotom.
KramjMČ je imel puško, ki jo je iz starih delov nare-
dil Ščavničarjev Peter. Ta puška se je lahko zložila in dala
pod suknjič. Z njo sva strašila po vrodih čaplje in divje
race, ki so v strahu zletele, če se nama je posrečilo ustre-
liti. Vidi je mnogo bolj ugajal lov s puško kakor ribolov
s kržakom. Meni je bilo žal, da nisem imel veselja niti ra
zumevanja za puško. Krarapač je bil strasten divji lovec.
Ko smo se naveličali rib, smo počakali, da je sonce
zašlo. Legli smo v travo in čakali divjih rac. Krampač je
ležal s puy,ko nekoliko spredaj, mi trije, Berta, Vida in jaz
za njim. Vsak ptič, ki je letel preko nas, nas je navdal
s strahom. Ko so priletele race, je Krampač ustrelil. Ži
vali so se tako prestrašile, da so se naglo dvignile in jih v
trenutku nismo več videli. Komaj se je razkadil dim, že
ni bilo sluha o njih. Niti perja niso pustile na vodi.
To so bili lepi časi. Pozneje se je Krampač poročil z
Berta. Vide od tistih časov nisem videl. Tudi je nisem imel
tako rad, kakor je imel Kraw.^pač Berto. Zdaj je Krampač
zakonski mož, jaz sem pa duhovnik. Vendar so nam časi
ob strugah in rokavih ostali v spominu. Ko sem dal Berti
vazo s tulpikami, sem opazil, da je Krampača prevzelo.
Tudi Berti se je mudilo postaviti vazo z rožami na mizo.
Odhitela je iz sobe.
Krampač je sedel za mizo. šest belih tulpik naju je
gledalo. Srečali smo se po dolgem času. Znale so nama
povedati dosti lepega.
»Kako si se spomnil nanje:« je vprašal Krampač.
Gledal jih je. Gotovo je mislil na ribe, na puško, na
divje race, na struge in toplo vodo.
Jaz se tega nisem veselil, čakal sem, da pozvoni zvo-
nec.
Briinnerjevi so prišli, toda pozneje kot po navadi. Vsak
izmed njih je prinesel darilo in ga oddal v predsobi. Po-
slušal sem pogovor. Ko so prišli v sobo, sem vstal.
Gospa Brilnnerjeva je osupnila. Opazoval sem Rahelo,
kaj bo storila ona. Ko je zagledala vazo z rožami, je sto-
pila k materi, jo prijela za roko in široko odprla oči. Ta-
ko je stala nekaj trenutkov in ni rekla niti besede.
»Gospod kaplan!« se je začudila gospa in rekla nekaj
toplih besed zaradi darila, potem smo sedli. Rahela ni
rekla ničesar. Lepa je bila, od tistega trenutka sem jo
ljubil.
LjuJi sem jo, a ne tako, kot je ljubil Kandič. Moja
ljubezen je bila tiste vrste, ki je Bog ne zameri. Ali je
za duhoimika greh ljubiti enega človelca bolj kot ostale?
Sedel sem kraj Rahele kakor po navadi. Jed se je
vrstila za jedjo in dobro lendavsko vino nam je prijalo.
Vladalo je praznično razpoloženje.
Krampač je dvignil vazo z rožami in .rekel:
»Berta! Podobne so tistim, !ci sem ti jih nosil z mur-
skih luž. Mnogo sva jih izvlekla iz vode, ne Arpad?« se
je obrnil k meni.
Smejali smo se in postajali smo dobre volje. Vino nas
je razgibalo.
Le Rahela je oslala tiha.
Ko sem se že razgrel, sem ji rekel, naj pije. Še celo
vprašal sein, ali se slabo počuti
črne lase je imela počesane nazaj. Nosila je tanko,
črno obleko.
»Občudujem vaš okus, gospod.« mi je nenadoma de-
jala, ko sem ji nalival vino. Vedno mi je rekla samo go-
spod, nikdar gospod kajMn!
»To mislite zaradi rož?« sem vprašal, ker sem hot-^l
začeti kakršenkoli pogovor.
»Zaradi rož in vaze.« Zelo sem bil vesel tega priznanja-
Pila sva. Rahela je komaj namočila ustnice v vino.
»Počasi, počasi,« je rekel Krampač in se smejal. Vsa
družba se je obrnila k nama. čutil sem, da so mi lica
postala vroča, čeprav sem se je bal, vendar me je vese-
lilo, da občuduje moje darilo.
Bila je že pozna noč. Nerodno smo peli. Tega nismo
še nikoli storili, odkar sem zahajal h Krampaču. Proti
polnoči so se začeli Briinnerjevi poslavljati,
Krampač in Berta sta nas spremila do doma, Briin-
nerjeve in m.ene. Pripovedovanju ni hotelo biti konca.
Ko smo prišli na cesto, je naše čebljanje odmevalo
od hiš. Bila je že pozna ura. Nebo je bilo jasno, noč topla-
Govorili smo vsevprek; nismo brigali za nikogar, šli
smo z Brunnerjevimi proti domu. Tudi jaz sem jih sprem-
Ijal, ker je bil jarof v isti smeri. Pa četudi ne bi bil, bi
jih sjnemljil.
Pred kavarno "nas je Krampač ustavil. Zvlekel nas je
v lokal. Težak zrak po tobaku me je neprijetno ščegetal
v nosu. Nekaj 7ia pol oblečenili žensk je sedelo na odru
za inštrumenti. Ko smo vstopili in si našli prostor, so nas
obkrožili natakarji.
Sedli smo v kot, Krampač je bil razigran. Takega ga
še nisem videl, odkar sem bil v Lendavi, Mnogi so pasli
zijala nad nami.
Na odru so zaigrali, močno, razgibano, da je šlo do
kosti. Tu in tam je kdo pel ob godbi in primaš je šel od
mize do mize. Kozarec je zažvenketal. Drobci so leteli po
kavarni.
A primaš je nemoteno igral naprej. Niti ena guba na
njegovem obrazu se ni spremenila. Rejen človek prt oknu
je zgrabil steklenico in jo zdrobil na mizi. Mogoče je btl
Madžar, ki je dai duška svoji nacionalni mržnji. Zopet
je zažvenketalo nekaj kozarcev. Nastal je pravi pekel.
Mnogi so peli, ne peli, tulili so. Bili so z nogami po tak-
tu in razbijali vse, kar jim je prišlo pod roke.
Mene je tako ravnanje vznemirilo. Sedel sem pri Ra-
heli in nisem vedel, kaj bi Ni bilo prav, da sem šel v lo-
kal.
Krampač je krilil z rokami, da ga je Berta smeje se
mirila. Tudi Briinner je pel, toda mimo, zmerno in niti
za las ni prekoračil svoje običajne dostojnosti.
Rahela je bila vznemirjena. Ne vem, kaj me je pri-
jelo takrat. Tudi jaz sem pel. Pomagal sem Krampaču in
Briinnerju.
Ves prostor je bil en sam krik in žvenket. Razgret
sem bil od vina, kajti tokrat sem se spozabil. Nagnil sem
se k Eaheli Kako me je pogledala — nikoli ne bom po-
zabil.
Drugega dne so že lastovke nad Lendavo vedele pove-
dati, kaj sem počenjal ponoči. Vrabci in kalasturi, vse je
drobilo samo o mojem ponočevanju. Od okrajenga načelni-
ka pa do zadnjega odvetniškega pisarja je šlo od ust
do ust.
V Lendavi živijo ljudje samo zato, da gledajo drug
drugemu na prste. Madžari sovražijo Slovence, Slovenci
Madžare. Vsi se vicd seboj poznajo. Vedo točno, kdaj in
kaj je kdo proti komu rekel, še to vedo, kdaj je kateri
ugasnil luč in legel v posteljo.
Od pisarja do načelnika, vse se mi je smejalo. Kaj
šele mali trgovci in židovski branjevci!
(Se nadaljuje)
&t. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 15
v KOMOSU napredujejo
Kolektiv KOMOSA v Slovenskih Konjicah dosega iz
leta v leto pomembnejše poslovne rezultate. S težavo so
si utrli svojo pot, zato pa odslej po njej korakajo trdno
z jasno perspektivo za prihodnje obdobje. Z letošnjim letom
so uvedli novo proizvodnjo, ki jo je tržišče odlično sprejelo.
Osrednji problem, ki pa je star že toliko kot podjetje
samo, so proizvodni prostori, ki so skrajno neprimerni.
Kljub temu. da so danes še ravno taki kot nekoč, teče v
njih povsem drugačna proizvodnja, ki pomeni bistveno pre-
orientacijo, katere rezultati pa so odlični. Bo kolektiv tudi
v bodoče prepuščen le lastni iniciativi? Mar res ni nikogar,
ki bi mu priskočil na pomoč, saj bi se sleherna naložba
bogato obrestovala? To kažejo doseženi uspehi!
Bistveno novost tega leta
predstavlja za proizvodnjo
opreme, med katero vzbujajo
še zlasti veliko zanimanje
kupcev nekateri priključki za
traktorje. Zlata plaketa, ki
so jo prejeli na letošnjem
obrtnem sejmu v Celju, pa je
dokaz, da je kolektiv vso po-
zornost usredotočil tudi na
kvaliteto proizvodov. Interes
med kupci je bil tolikšen, da
bodo že v prihodnjem letu
samo tovrstne proizvodnje
ustvarili za več, kot znaša le-
tošnja celoletna realizacija
celotnega proizvodnega pro-
grama, še več, predstavniki
podjetja so morali celo od-
kloniti nekatere ponudbe,
kajti zavedajo se, da spričo
pogojev, v katerih delajo, ne
morejo prevzeti prevelikih
obveznosti. Podobne uspehe
v dosegel tudi pri
notranje opreme
i tudi za predhod-
no obdobje zaenkrat še ne-
premostljiv problem, pa
predstavljajo proiwodni pro-
stori. Samo za obnovitev ce-
lotne električne instalacije, ki
je docela dotrajala, je moral
kolektiv v letošnjem letu iz
svojih skladov odšteti težko
prisluženih pet starih milijo-
nov. Možnosti za adaptacijo
nekaterih sosednjih starih ob-
jektov sicer obstajajo, toda v
podjetju se zavedajo, da je
tudi to lahko le kratkočasna
rešitev. Ob večjem razume-
vanju tudi zunanjih dejavni-
kov bi kolektiv končno le la-
hko prišel do ustreznih pro-
storov, ki bi v bodoče pogo-
jih še liitrejšo rast in napre-
dek tega 52 članskega kolek-
tiva.
Ob 14 odstotkih manj zapo-
slenih delavcev kot lani so le-
tos v prvem polletju poveča-
li proizvodnjo kar za 33 od-
stotkov, dohodek pa za 20 od-
stotkov! Ker tarejo podjetje
tudi drugi problemi, pred-
vsem pa stalno pomanjkanje
obratnih sredstev, in ker mo-
rajo vlagati tudi v osnovna
sredstva, se z osebnimi do-
hodki trenutno še ne morejo
posebej pohvaliti, saj so do-
segli le 1.310 dinarjev pov-
prečne plače. Odpirajo pa se
jim večje možnosti tudi na
tem področju.
Pravzaprav maloštevilni ko-
lektiv, ki zaposluje kar 40 od-
stotkov žensk, si prizadeva
ustvariti svoje mesto v ko-
njiškem gospodarstvu in kot
smo že omenili, v svojih pri-
zadevanjih ne bi smel ostati
še nadalje osamljen, kajti
možnosti za nadaljnji razvoj
so v celoti podane.
TOPNIC.4R.il SO PRAZNOVALI — V soboto so imeli svoj praznik topničarji JhA, ki so
za to priložnost pripravili v domu JL.\ v Celju kvalitetno prireditev. Zbrane vojake in
goste je najprej pozdravil kapetan I. razreda MILAN DELIČ, nato pa je vodnik MILISAV
BOGDANOVIC govoril o raavoju topništva v JLA. Pet skupin vojakov je t(^kmovaIo v kvizu
na teme — družbeno politično delo, obča vojaška pravila in olimpijske igre v Miinchnu.
Nagrada la prvo skupino je bila izredno privlačna — sedem dni nagradnega dopusta.
Vojakom je nato zaigral še njihov ansambel PO-PfKCRI s pevko Tatjano Dremelj (na
slild). Tako so v Celju svečano proslavili dan topničarjev. Foto: T. V.
Traktorski ^ikljudki so nova proizvodnja, po kateri je
večino ve^ povpraševajtije.
Spoznaimo se!
v vsaki številki Novega tednika bo naša fot<^afija, objavljena na tem prostoru, pred-
stavila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča-
nov. Kakšna je vaša naloga? Dobro si <^lejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, Id
ste jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano
fotografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje,
X oznako SPOZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo-
tografiji.
Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj-
večkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to,
osebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem.
Vsi, Id sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem
bo Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice:
1. PO 150 DIN
2. PO 100 DIN '
3. PO 50 DIN.
Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš
naslov do ponedeljka. Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na-j
vedel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo.
Prav vesela smo, da smo že pri prvem kuponu prejeli toliko odgovanov. Skupino ljudi, Id so
prisostvovali otvoritvi osnovne šole v Gotovijah v nedeljo, 1. olcbobra je preposaiailo veliko bralcev, največ
pa Jožeta Jerama iz Spodnjih Gorč pri Bra&lovčah. Med temi smo za nagrade Ljubljanske banke —
hranilne knjižice — izžrebali naslednje:
100,00 din — Majda Cilenšek, Gotovlje SQ, 2alec
50,00 ddn — Marija Pajnič, Rakovlje 31, Bnasflovče
50,00 din -— Zdenka Zakrajšek, Smrekarjeva 6, Celje '
Naj povemo, da smo prejeli tudi nekaj kuponov, za katere \'€nio, ča, so nepravilni. Zakaj? Trije
bralci — vsak iz drugega kiaja — so za dsto osebo naposall kar tri imena! Nekdo je »prepoasnal« v Vinku
Jordanu Petra Hrasbelja ia LaSoega. V tem tednu je bil »najbolj poenan« Jože Jeram. Upemo, da ga bomo
fte prihodnjič predstavili.
Dragd bralci, sodelujte Se! Bost« videili, i^a bo vedno bolj sanimiva ki privlačna.
16. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober ©72
Obisk v Cometu
v svoji skromnosti in zavoljo tega tudi večji ali manjši
anonimnosti, doživlja delovni kolektiv tovarne brusov
C.OMET iz Zreč velike in pomembne delovne dosežke. Mla-
de podjetje si je z vztrajnim prizadevanjem in zgolj z last-
nimi sredstvi že ustvarilo renome tako na domačem kot
r\i) tuier težišču.
db 3čjem razumevanju družbe (beri bank), bi kolektiv
lahko uresničil prenekatero možnost pri izkoriščanju suro-
vinske baze, ki jo ponuja zeleno Pohorje. Projekti so v izde-
lavi in upamo lahko, da tokrat kolektiv v svojih prizadeva-
njih ne bo ostal osamljen.
Podjetje COMET je bilo
ustanovljeno leta 1958 in na-
slednje leto zaposlovalo le
šest delavcev. V naslednjih le-
tih je bil razvoj dokaj uspe-
šen in že leta 1964 je bilo v
kolektivu 58 delavcev. Nato
pa je sledilo obdobje relativ-
ne stagnacije. Podjetje je bi
lo formirano z namenom, da
bo proizvajalo velika brusna
telesa v magnezitnem vezivu,
ki bodo zamenjala naravne
bruse, ki so povzročili sili-
kozo. Del svojega proizvodne-
ga programa je mlademu
podjetju odstopilo podjetje
SWATY iz Maribora, s čimer
je bila za.garantirana rast vse
do leta 1964.
Večji vzpon tega samorast-
niškega podjetja se pričenja
po ietu 1970, kar je pripisati
predvsem povečanemu izvo-
zu, svoje pa je prispevala tu-
di proizvodnja, oziroma izko-
riščanje dolomita, katerega
proizvodnja je v lanskem le-
tu že doseglo 20.000 ton.
Razširitev proizvodnega
asortimana je pozitivno vpli-
vala na prizadevanja kolekti-
va. Nova proizvodnja (1967)
visokoturažnih armiranih
brusov je v glavnem zagotav-
ljala v vseh minulih letih raz-
širjanje, oziroma vzpon ce-
lotnega podjetja, ki trenutno
že zaposluje 117 delavcev.
Kljub hitremu vzponu, kljub
renomeju na tržišču, pa pod-
jetje doslej pri bankah ni na-
letelo na ustrezno razumeva-
nje. Trenutno obračajo v
podjetju kar 95 odstotkov
vseh obratnih sredstev iz la-
stnih virov, kar je nedvomno
izjemen primer.
Uspehi, ki jih je kolektiv
dosegel v minulem obdobju,
pa vodstva podjetja nikakor
ne uspavajo, že danes razmiš-
ljajo o svoji perspektivi, o
jutrišnjem dne\ai. Možnosti
so obetavne, vsaj kar se po-
gojev tiče. Surovinska baza je
pri roki, kader tudi ne bo
vprašanje, problem bodo le
sredstva, saj kolektiv svojih
bodočih načrtov nikakor ne
bo mogel izpeljati le z last-
nimi sredstvi. Trenutno pri-
pravljajo dva programa. Gre
za razširitev proizvodnje vi-
sokoturažnih brusov in dolo-
mitov (za oskrbovanje ste-
klarn), na novo pa namera-
vajo upostaviti proizvodnjo
marmorja. V podjetju si že-
lijo, da bi v kar največji mož-
ni meri izkoristili bogata le-
žišča surovin, čeprav določe-
ni dejavniki do njihovih pri-
zadevanj ne kažejo največje-
ga razumevanja. Tu bo treba
nekaj spremeniti!
Poglejmo še nekaj podat-
kov, ki pobliže osvetljujejo
gospodarjenje v COMETU.
Letos so v osmih mesecih že
dosegli proizvodnjo lanskega
celega leta, v istem obdobju
pa so dosegli tudi že lansko
višino ostanka dohodka in
dobička. Skladi, ki jih bo le-
tos ustvarilo podjetje, bodo
taki, da tudi kolektivu z ne-
kaj sto zaposlenimi delavci ne
bi bili ravno v sramoto! Po-
rast dohodka p>a v nobenem
primeru ni rezultat kakšnih
zunanjih ukrepov, saj ima
kolektiv cene še iz leta 1968,
kljub temu, da bi jih lahko
povečali (redki, ki to lahko)
pa tega zaradi tržišča ne sto-
re! Kako je COMETU rastla
produktivnost, je med drugim
razvidno tudi iz podatka, da
so na primer leta 1968 izdela-
li 5.000 komadov določenega
tipa brusov, danes pa izdelajo
v enem letu nič več in nič
manj kot 100.000 komadov
istega artikla!
Take rezultate pa je med
drugim kolektiv dosegel tudi
na osnovi svojskega sistema
nagrajevanja delavcev, ki iz-
haja iz rezultatov dela posa-
meznika in skupin. Izpopol-
njevanje tega sistema, na
podlagi katerega so že dosegli
preko 2.000 din poprečnega
dohodka na zaposlenega v
podjetju, pa je pogojilo med
delavci še večji interes za
kvalitetno delo ter dobro go-
spodarjenje, kar vse se odra-
ža v resnično lepih rezulta-
tih, ki jih kolektiv dosega.
Podatek, da imajo kapacitete
praktično do konca leta raz-
prodane, pa kaže tudi na nji-
hovo trdno mesto na tržišču,
kjer se srečujejo z močno
konkurenco.
Ce bodo v bližnji prihodno-
sti prizadevanja kolektiva de-
ležna tudi ustrezne družbene
podpore, potem ni daleč dan,
ko bodo obetavne možnosti,
ki obstoje, postale konkret-
na stvarnost.
Stotisoči brusov zapuščajo Comet in tržišče vedno terja
nove in nove.
KOLESAR UMRL
JOŽE LOKAR, 58, iz
Celja, se je peljal zvečer
s kolesom proti Celju. V
Tremarjih je pripeljal za
njim s tovornjakom in
prikolico KAREL KOR-
BER, 27, iz Prebolda. Vo-
zil je z neprimerno hi-
trostjo in kratkimi laičmi
zaradi prometa iz naspi-ot.
ne smeri. Kolesarja je
opazil na kratki razdalji
in ga zadel g prednjim
desnim žarometom. Lokar
je bil mrtev na kraju ne-
sreče.
IZVEN KOLESAR-
SKE STEZE
ALOJZ STEINER, 38, iz
Žalca, je zapeljal na se-
maforizirano križišče Deč-
kove ceste in Kersnikove
ulice v C^lju ter zavijal v
levo. Nasproti mu je pri-
peljal i5!ven kolesarske
"steze kolesar MAItJAN
GORJANC, 18, iz Boletine.
Avtomobil se je zaustavil
m kolesar se je zaletel
vanj. Pri padcu se je Gor.
janc laže poškodoval.
SLAB MOST?*
RUDOLF GOBEC, 59, iz
Celja, je vozii z osebnim
avtomobilom iz Pristave
pri Mestinju proti Kristan
vrhu in zavijal na levo.
Peljal je po mostu, ki je
zelo slab. Kot je sam po-
vedal, Se je na mostu po-
stavila pK>kohci des-ka. Iz-
trgalo mu je krmilo iz
rok. Avtomobil je zavil
levo, zadel v betonsko
ploščo in se prevmii na
streiio v potok Mestinj-
ščico. Pri nesreči sta se
laže poškodovala voziTik
in njegov sopotnik ANTON
GOBEC, 17, z Roginske
gorce. škoae na avtomo-
bilu je za 5.000 dinarjev.
NI NAKAZAL
SMERI
PAVEL ARH, 36, iz Za-
lož, se je peljal s kole-
som na pomožni motor
proti Celju in v Šempetru
nenadoma zavil na levo,
ne da bi nakazal spremem-
bo smeri, v tem je za
njdm pripeljal z osebnim
avtomobilom EDO LAK-
NER, 53, iz Ce]ja. Pri tr-
čenju si je Arh poškodo-
val glavo.
il!IIIIIIH!lif!lllliiiliiHIIUU>n!inill<!lllilllilllltK!!i:liiHIS/l:iillltlO||
TRIJE I
POŠKODOVANI 1
NAZIF BEGANOVIC  iz |
Velike Kladuše je pnpe- j
Ijal s tovornim avtomobi- j
lom po   Kersnikovi  ulici i
v Celju in na križišču z |
Dečkovo   zavijal   v levo. ^
Tako je izsiljeval prednost |
vozniku osebnega avtomo- g
bila HENRIKU KOLARJU |
iz Lokrovca, ki  je   vozil g
naravnost skozi   križišče, j"
Pri  trčenju   so bili laže 1
Ix>škodovani vozjnik in nje- 1
gova sopotnika JOŽE TO- §
FOLŠEK iz Celja in JO- 1
LANDA KOLAR. Škode na |
a\'tomobilih   je   za   4.000 p
dinarjev. "i
SMRT OTROKA
LUDVIK ZUPANC, 49,
iz Celja, je vozil z oseb-
nim avtomobilom proti
Vranskemil. V Šempetru
je nenadoma stekla z de-
sne na levo stran ceste
9-letna ANDREJKA HA-
LUŽAN iz Šempetra. Vo-
znik je deklioo zadel ob
sredinski črti. Otrok je
zaradi težkih poškodb med
prevozom v bolnišnico
umrl.
VOZNIK ODŠEL
Neznani voznik je z
osebnim avtomobilom vo-
zil proti Ar j i vasi. Z njim
sta bila lastnik avtomobi-
la RUDI ŠTRAVS in NI-
KO IGNJATOVIC, oba iz
Celja, ki sta se z vozni-
kom poznala samo površ-
no. Na ovinku je avtomo-
bil zaneslo, prevmii se je
na bok in nato preko na-
sipa na travnik. Pri ne-
sreči je bil poškodovan
Štravs. Voznik ni počakal
na kraju nesreče.
Pozneje so ugotovili, da
je vozil — izpita —
IGNAC MUTEC, 23, iz Lov-
ca, ki bi naj istega dne
odtujil kravo, jo prodal
in nato popival v CeLei,
kjer se je spoznal z last-
nikom avtomobila. Nato
je hotel v Velenje. Poti
je bilo konec.
NEPREVIDNOST
^VLOJZ BLAŽie, 21, iz
Grušovelj, je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Na-
zarja proti domu. V Sp.
Rečici je s stranske ceste
pripeljal na prednostno,
ne da bi se prepričal, če
je prosta, s kolesom na
pomožni motor JOŽE LE-
VAR, 56, iz Poteka pri
Mozirju. Pri trčenju se je
Levar hudo poškodoval.
Fran Ros
(S)
»Le ie pridite kaj na obisk k mucikam!« jim je vele-
la v slovo gospodarica Bobovska. Vabilo je ponovila še
Suzana.
Vsi trije so pohiteli k avtobusni postaji. TAzika je
imela zdaj na sebi že svoj topli zimski plašč, prejšnjega
lahkega pa si je položila čez roko. Ticdi kučmica ji je
dobro pristajala in pod njo so se ji kar smejale oči. Drej-
ček se je zdaj vračal s prazno košaro.
»Oh. kaj smo videli!« je mama veselo vzkliknila. »Kaj
takega pa še ne! Deset mačk! Na svetu so pač tudi čudni
ljudje, ki jih mi drugi ne moremo prav razumeti. Jaz
sem nekoč že slišala o neki takšni ženski. Da so njene
mačke imele dovolj hrane, je sama stradala in nazadnje
od lakote umrla. Tale Bobovska, ki smo bili pri njej,
pa seveda ne živi slabo. Videti je poštena in dobrosrčna.
Ljudje pravijo takšnim ženskam »mačkarice«. To bo naš
atek poslušal, ko mu bomo nocoj pripovedovali!«
»In kako se bo smejal šele naš stric' Tomaž!« je do-
dal Drejček. uTakoj mu bom pisala, naj mi kmetica pri-
hrani belo mačko, če jo še ima.«
2e v mraku so prispeli domov in so ta dan doživeli še
neko presenečenje. Obiskala jih je teta Francka, ki je
bila očetova sestra. Bila je vdova in je v bližnjem kraju
vodila trgovino. In kaj jim je prinesla' Mlado črno ma-
čico z belo liso na vratu! Prav lepo, ljubko muciko!
»Izvedela sem, da vam je stara mačka poginila. Pa
je ravno šofer, ki vozi robo za našo trgovino, okrog
ponujal tri mlade mačke. Tako sem vzela eno za vas.
Pet zavitkov cigaret sem mu dala zanjo, nič več. Zdaj
pa mi je brat že povedal, da ste ravno s^jet brez mačke.
»Seveda smo veseli!« je zaklical Drejček, »tale pa je
po barvi zelo podobna naši črnki, seveda je še majhna.
Kako ji ušesa stojijo pokonci, to pa pomenja, da je
zdrava! Dosti lepša je od one bele, ki sem zaradi nje
hotel pisati stricu Tomažu. Hvala vam, teta Francka!«
»Dali ji bomo spet ime črnka, ali ne?« je pripomnila
Lizika in vsi so ji pritrdili.
Minila je zima, odcvetela je pomlad in poletju je sle-
dila jesen. Tedaj je domači časopis objavil novico:
Na razstavi mačk v našem glavnem mestu so rejci
teh živali iz vse države prejeli nagrade za najlepše mačke.
Tako ,je tretja nagrada bila prisojena naši someščanki
Dori Bobovski iz Vrtne ulice 7 za njeno mačico Cici. Ve-
selimo se tega uspeha in čestitamo.
Časopis je priobčil tudi sliko z razstave. Na njej je
stala Bobovska s Cici v naročju.
Isti dan so Hubjaničevi prejeli pismo.
Dragi prijatelji!
Morda že veste, da je Cici dobila nagrado kot tretja
najlepša mačka v državi. Ne morem vam povedati, kako
veseli sva jaz m Suzana. Najin trud je bil bogato popla-
čan. Tudi Cici je dobre volje, kakor da bi se zavedala
svojega uspeha. Da proslavimo tako važen dogodek, vas
vse vabim, za jutri popoldne ob štirih k sebi na dom.
Morate priti vsi Ilabjaničevi! Pričakuje vas veseli Mačji
dom.
Do svidenja vas pozdravlja vaša
LORA BOBOVSKA
Sredi popoldneva prihodnjega dne je v vilo na dru-
gem koncu m.esta vstopila Habjaničeva mama z otroko-
ma. Oče je zvečer moral v službo, zato so prišli brez
njega.
Z vile je visela zastava. V stanovanju Bobovske so
bili razsvetljeni vsi prostori, še drugi povabljenci so pri-
speli. Med njimi ;e bil neki majhen, plešast mož^ zelo
ugleden kot predsednik društva prijateljev živali. Gospo-
darico sta obiskali dve njeni stari znanki, obe v krilih
do tal in z lasmi, spletenimi v kitah okoli glave. Tu js
bila tudi ženska, ki so iz njene trgovine mačke dobivale
mleko. Z njo je prišla še postreznica, ki je tu prala in
ribala.
Odprla so se vrata v veliko sobo k mačkam. S stropa
in sten so ta dan tukaj bleščali raznobarvni lampioni. Z
zelenjem obdan je na zidu visel širok papirnat trak z
napisom:_______________ ..
POZDRAV IN HVALA NAŠIM PRIJATELJEM!
Pod tem napisom je v pozlačenem okviru visela tiska-
na diploma — spričevalo o podelitvi tretje nagrade Dori
Bobovski za mačko Cici.
Vsi so se ozrli po mačkah. In glej! Habjaničevi so
med njimi takoj spoznali svojo nekdanjo Tigrico, po svoji
redki barvi in pravilnih progah v dlaki se je vidno razli-
kovala od drugih. Nosila je okrog vratu privezano svile-
no pentljo. Kako zelo je bila zrasla v tem letu, kar
je prebivala tu! Resnično je bila nenavadno lepa žival.
Kako ljubko se ji je gibalo mehko, prožno telo!
Zdaj si je sede na zadnjih nogah ogledovala obisko-
valce in si vnies oblizovala tačice Videti je bilo, da Ilab-
janičevih ne pozna več. Saj tudi m bila dolgo pri njih in
prav mlada je bila tedaj!
Star gramofon z ogroinno trobljo je v sobi zaigral
»Mlade vojake«. Nato je predsednik društva prijateljev ži-
vali sjjregovoril nekaj svečanih besed v čast gospodarici
Don Bobovski. Pohvalil je njeno ljubezen do živali in ?'
čestital k nagtadi. Za njim so ji segli v roko še vsi drugi.
Potem pa je slavljenka povedala še sama:
»Ta nagrada je pravzaprav nagrada moje ljube mucike
Cici. Z njo sem šla na to veliko potovanje v glavno me-
sto. Da, da, Cici je morala prepotovati itotine kilomet-
rov, da se je lahko pokazala pred strogo komisijo. Kakor
njena lepota je tudi njeno dostojno obnašanje bilo ob"
čudovanja vredno. O, ti moja predraga Vici!«
it. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 17
MED
POGOVOROM
Fantka imam, ki hodi v
tretji razred osnovne šole.
V Soli rm pravijo, da je
bister in to opažam tudi
sama. Tudi redoljuben je
za silo, šolske stvari ima
urejene, da sem kar zado-
voljna. A kaj, ko pa mi de-
la druge skrbi! Z možem
se oba zelo trudiva, da bi
ga lepo vzgojila, pa nam
včasih take »uipiči«, po-
sebno rad takrat, ko je
kdo na obisku. Vsede se
med nas in potem ima on
prvo besedo. Sprašuje tudi
družinske stvari in se vti-
ka v ix)govor. Spominjam
se, kakšna sem bila jaz,
če je biil kdo pri nas. Ali
sem tiho sedela v kotu in
poslušala, zahvaljujoč dej-
stvu, da so na mene poza-
bili, ali pa sem moraCa
pri pogo\'orih oditi ven.
Etemes pa je moj sin ena-
kovreden sogovornik ali
vsaj hoče biti! Sem res to-
liko starokopitna, se več-
krat vprašam, aU pa imam
prav, ko menim, da otrok
ni za našo družbo! Takale
vprašanja se mi motajo i>o
gCavi in ne vem, kako rav-
nati. Fant triumfira, če f>o-
ve kdo kakšen vic in se
smeje, četudi ga ne razu-
me. Meni je nerodno, le
moški tega ne opazijo in
jemljejo fanta kot enako-
vrednega. Morda ta moja
bojazen izvira tudi iz tega,
ker se bojim, da bi se fant
pokvaril? Mamica
Spoštovana tovarišica,
jaz menim nekoliko druga-
če, ker misUm, da se fant
lahko »pokvari« tudi na
drug način, ne le ob poslu-
šanju viccv. Veliko bolj ne-
vzgojna je slaba literatura,
saj sem zadnjič videla ma-
lega dečka, kakšnih o.sem
let je imel, ki je z vso
vnemo prelistaval revijo
Cik, ki je polna spolzke in
neodgovorne literature. Mi-
slim, da je ta vaša bojazen,
ki izvira iz zakoreninjene
mentaiitete. da ne sme
otrok v mladih letih nič
slišati, malo odveč.
Druga stvar pa so Taši
pogovori. Res je, da je bi-
lo včasih tako, da smo mo-
rali iz sobe, ko so se sta-
rejši pogovarjali. Danes ne
poznam več družine, ki bi
tako delala. Otroci posta-
jajo enakopravni partnerji
v našem življenju, ostaja
pa še odprto vprašanje, ali
je tako povsem prav. Jaz
mislhn, da le do gotove
mere, do tam, ko je odlo-
čitev prepuščena staršem.
Zato se mi ne zdi prav, da
bi otroci pri vsakem pogo-
voru sodelovali in se vme-
šavali v pogovore odraslih
oseb. Nekaj pa mora osta-
ti tudi za nas, kajne? Zato
mislim, da je od vaše pre-
soje odvisno, kdaj boste
fanta izločiSi in kdaj dovo-
lili, da sodeluje. Primerni
čut boste morali najti sa-
mi, pomaga pa naj vam
mož, saj mislim, da je on
tisti, ki pripelje v vašo hi-
šo moško družbo, ki po-
tem ne ve. da una v svoji
sredini otroka.
LJUBIM GA
Vsak teden grem v kino
in vsak teden vidim fanta,
ki mi je tako všeč, da sem
že čisto ponorela od za-
ljubljenosti. Ker gledam v
njega, on pa vame, se mi
zdi, da tudi on čuti tako.
Kako naj zvem aa njegove
občutke, ali me ljubi afli
ne? Milena
Milena draga, kar vpra-
šaj ga! Nataša
VABILO ŠE
ENKRAT
Prosim tovarišico, ki je
pod naslovom Nočem fan-
ta pisala v vaš tednik, za
naslov ali pa mi naj piše
na moj naslov: Ivo TiUn-
ger, Crešnjevec, Vojnik!
Nataša
O SPLAVARJENJU
PO SAVINJI
Splavarstvo je vs& do
prvih let po zadnji vojni
ostalo poklic in posebnost
Zgornje Savinjske doline.
V krajih niže Mozirja je
v glavnem izginilo že da-
vno prej. Ko je leta 1S95
okrajno glavarstvo v Ce-
lju zaradi statističnih na-
menov želelo podatke, ko-
liko lesa nameravajo po-
samezne občine splaviti
po Savinji, je okoliška
občina Celje odgovorila,
da ni interesentov, ker
trgovci z lesom pošiljajo
vse blago le po železnici,
kolikšen obseg je savinj-
sko splavarstvo doseglo
v posameznih obdobjih,
kakšna so bila nihanja v
času vojn, političnih in
gospodarskih kriz, konjun-
kture in podobno. Arhiv
splavarske zadruge,  kate-
re sedež je bil v Rečici
ob Savinji, ni ohranjen.
Za preučevanje te po-
membne gospodarske de-
javnosti, ki je dajala pe-
čat življenju teh krajev v
teku stoletij, bi bili dra-
goceni vsakršni, zlasti pa
pisani podatki.
Iz konca preteklega sto-
letja imamo neko poroči-
lo, ki govori o povpreč-
nem obsegu prometa za
leta 1881—1883. Poročilo
temelji na evidencah, ki
jih je registrirala mitnica
v Celju na podlagi pobra-
nih pristojbin. Povprečni
letni inkaso za ta leta je
bil 163 goldinarjev in 31
krajcarjev. Ker je bila
pristojbina za en splav
dva in pol krajcarja, po-
meni to letni promet 6.532
splavov. Do Celja so sme-
li voziti, kot je bilo že
omenjeno, le manjši spla-
vi, v Jcaterih je bilo tri-
najst kubičnih metrov le-
sa. Iz tega vidimo, da je
bil povprečni letni pro-
met v tem času okrog 85
kub. metrov. Sicer nepo-
polni podatki za leto 1890
potrjujejo   približno   isti
obseg prometa. Vidimo
torej, da je splavarstvo
že v tem času doseglo ve-
lik razmah, saj bi to da-
nes pomenilo deset do
petnajst velikih kamionov
rednega dnevnega prome-
ta. Po prvi svetovni vojni
so se navedene številke še
bistveno povečale.
Promet v teku leta je
bil seveda odvisen bolj
od vodnega stanja kot let-
nega časa. Najugodnejši
so bili spomladanski me-
seci od marca do junija,
ko je kakšen dan plulo
mimo Celja tudi več kot
dvesto splavov. Seveda so
bili to izjemni primeri,
če je vreme in stanje vo-
de odgovarjalo, ni bilo
meseca, ko bi bila Savinja
brez splavov. Posamezni
posestniki so splavljali
velike količine lesa, ne-
redki na en sam dan tudi
preko dvajset splavov.
H. marca 1890 je. od 107
splavov, kolikor so jih ta
dan našteli v Celju, bilo
kar 38 last Ivana Komar-
ja iz Spodnjih Kraš. Le-ta
je v času Od 22. marca
do 10. aprila 1890 prepe-
ljal s svojimi ljudmi kar
84 splavov lesa; pravo
pravcato »ladjevje« z več
kot tisoč kubiki lesne ma-
se.
O življenju splavarjev
in njihovem vsakdanu na
dolgih potovanjih, bomo
spregovorili kdaj drugič.
Celjski občinski tajnik
Hofman se je na nekem
zaslišanju o njih izrazil
takole: »Ne ozirajo se na
nobena ojjozorila. Izgovar-
jajo se, da plačujejo dav-
ke, tudi vse mogoče dru-
ge pristojbine in bodo
pristajali, kjer bodo hote-
li. Ne puste si ničesar
ukazovati. So surovi, tr-
moglavi ljudje, ki hočejo
2 grobostjo in silo vse
doseči. Grozili so mi, naj
se poberem, če ne, mi
bodo pomagali s koli. Ko
s7no odšli po žandarme-
rijsko pomoč, so se na
hitrico odpeljali naprej.«
Ce je v tej karakteristiki
kaj resnice, se ji ne ču-
dimo, kajti trdo in nevar-
no delo jih je pač prisili-
lo, da nadležnim dacar-
jem niso izkazovali -pri-
jaznosti.
. PRAKTIČNO
IN LEPO
Kadar mislimo in piše-
mo o modi, malokdaj po-
mislimo na otroke. Sploh
se ne spomnimo, da si
tudi oni kdaj želijo kaj
posebnega in da ne ma-
rajo vedno enakih obla-
čil. Pa vendar obstaja in
se spreminja tudi otroška
moda m prav bi bilo spre-
govoriti tudi o njej.
Topli sončni dnevi se
počasi   poslavljajo   in že
bo tu jesen. Zato mora
mo pravočasno pripraviti
topla, udobna in praktič-
na oblačila, ki pa naj se
jim ljubko podajo. In to
niti ni tako težko, marsi-
kaj lahko otroku sami
naredimo. Iz očetovega
puloverja ali iz jopice
starejše sestre se da mar-
sikaj prenarediti ali sple-
sti. Iz gladkih pletenin
naredimo deklicam pulo-
verje in kratke hlače, iz
debelega očetovega smu-
čarskega puloverja ima
sin tople hlače, star jopič
pa spremenimo v brezro-
kavnik z žepi in poudar-
jenimi robovi. Za najmlaj-
še lahko napravimo igral-
ne hlačke in majico, ki jo
okrasimo z liki, izrezani-
mi iz usnja. Deček se bo
prav dobro počutil v pum.
jxiricah m pisanih doko-
lenkah, mlajša sestrica p-i
bo tudi rada sprejela ob-
leko starejše sestre, če jo
nekoliko predelamo, okra-
simo s cofki ali našijemo
volančke.
Prav lepe stvari pa na-
stanejo tudi s pletenjem
koncev volne, črtast ra-
znobarven pulover je ne-
kaj posebnega in gotovo
bi ga tudi vsak otrok raa
nosil. Lahko mu naredi-
mo tudi žep z zadrgo, ka-
mor bo gotovo imel kaj
spraviti. Bermuda hlače
za otroka spletemo čisto
preprosto, otroci pa se
bodo v njih prav lepo po-
čutili Brezrokavnik lahko
spletemo iz samih majh-
nih kvadratkov različnih
barv, deklici pa lahko
skvačkamo majhne kroge
in jih sestavimo. Pod tak
brezrokavnik nosimo eno-
barvne majice ali bluzice-
Prav tako pisani so lahko
copati, primerni za vrtec,
šole in dom, razne jopi-
ce, šali, Jcape, dokolenke
in drugo.
Pri obutvi otrok upošte-
vamo predvsem, da jim
izberemo praktično, lahko
in udobno. Za dež jim
pripravimo škornje in
plaščke s kapucami. Pred-
vsem so priporočljiva ob-
lačila iz nepremočljivega
materiala, iz impregnira-
nega mjlona.
STASA GORENŠEK
horoskop
21. marec
20 april
V prihodnjih dneh boste lah-
ko povsem mirni, vse vam bo
šlo lepo od rok. Svojo skriv-
nost ne obešajte na veliki
2!Von, ohranite jo zase.
21. april
20. maj
Problem, pred katerim stoji-
te, ni tako težak kot si mi-
slite. Morali se boste zibrata
in malo več raonišljati. Do-
bite važno sporočilo.
21. maj
21. iunij
Zidravstveno se ne boste po-
čutiti najbolje in morali bi
upoštevati nasvete. Srečanje
s starim prijateljem bo po-
pravilo vaie počutje.
22. junij
22. lulil
PonudiU vam bodo možnost
boljšega zaslužka, vendar do-
bro premislite vse okolišči-
ne. Zdaj tudi še ne bo čas
za uresničenje drugih načr-
tov.
23. julij
23. avgust
Nekdo vam bo skušal Skodo-
vartj, a mu ne bo uspelo. Bo-
dite zelo pozorni do svoje
okolice in ne nasedajte lepim
iti sladkim besedam.
24. avgust
23 sept.
Prihodnji dnevi bodo p>olni
razburljivih dogodkov. Tudi
finančno boste precej na ten-
kem. Pismo, ki ga čakate,
vas bo šokiralo.
24. sept.
23 okt.
Občutek imate, da so vam
storili krivico in radi bi se
maščevali. Va&i odločitev, da
potlačite svoja čustva, pa bo
preudamejša.
24. okt.
22. nov.
Ne obetajte si toliko pričako-
vanih sprememb, ne da bi tu-
di pri sebi kaj spremenili.
Ob koncu tedra boste vendar
le imeli priložnost.
23. nov.
21 dec.
Imeli boste polne roke zelo
zanimivega dela, na den«aa- pa
bo treba še počakati. Nezna-
ten dogodek vas bo močno
luzveselil.
22. dec.
20. jan.
Nekdo bi se vam rad pribli-
žal, pa mu ne boste dali po-
voda. Vaša poslovna usmer-
jenost v prihodnjih dneh ne
bo imela prevelikega haska.
21. jan.
18 febr.
Napaiko, ki ste jo štorih, bo-
ste hitro popravili, pred va-
mi pa bo življenjsko pKKnem-
ben problem. Presodite, kje
se ga boste lotili.
19. febr.
20 marec ,
Izboljšali si boste svoj slviž-
beni položaj, ampak le začas-
no. Konec tedna boste pre-
živeli v velikih skrbeh. Paza-
te predvsem na zdravje.
18. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 19?^
Vesti iz
rekreacije
v dobri tekmi zadnjega ko-
la v I. ligi je ekipa Aera po
enakovredni igri premagala
Zlatarno s 1:0 in tako osvoji-
la naslov sindikalnega prvaka
za leto 1972. Tekmo si je og-
ledalo 200 gledalcev.
Končni., vrstni red I. lige:
I. Aero 15; 2. Zlatarna 14; 3.
EMO 12; 4. Žična 9; 5. Kovi-
notehna 8; 6. Železarna 5; 7.
Klima 4 (20:28); 8. Cinkarna
(21:28); 9. Izletnik O (—1).
MALI NOGOMET
Za sindikalno prvenstvo v
malem nogometu se je prija-
vilo rekordno število kolekti-
vov — 39! Ekipe bodo tekmo-
vale v 5 ligah. Problem igrišč
so organizatorji rešili tako,
da bodo na travnatem igrišču
uredili 3 igrišča za mali no-
gomet. Naslov prvaka brani
ekipa Žične.
Končano je tudi tekmova-
nje v malem nogometu za st.
člane. Vrstni red: 1. Klima
9; 2. Cinkarna 8; 3. EMO 5;
4. AERO 3(—2); 5. Občina 2;
6. Železnica 1.
TRI TEK ZA ŠPORT-
NO ZNAČKO
Od srede do petka, od 11.
do 13. oktobra, bodo vsak
dan od 16. do 17. ure na sta-
dionu ADK Trimovci tekli za
športno značko TRIM. V so-
boto, 14. oktobra bo tek'od
II. do 12. ure. Vsakdo lahko
pride preizkusit svojo zmog-
ljivost v teku na 1.000 za mo-
ške in 600 m za ženske.
T. G.
Brežice
na vrhu
v nadaljevanju prvenstvenega
tekmovanja v vseh ligali celjske
nogometne podzveze so bila odig-
rana vsa srečanja. Med tem, ko je
tekmovanje v I. skupini šele na
polovici jesenskega dela tekmo-
vanja bodo v ii. skupini, kjer
letos nastopa samo šest ekip, tek-
movanje kmalu zaključili.
Rezultati 5. kola v I. skupini:
Straža — Papirničar 4:0, Senovo
— Ljubno :5:1, Osankarica — Šo-
štanj 7:1, Vojnik — Opekar 0:0,
Brežice — Boč «;:0, Žalec — Cclu-
lozar 2:4.
Lestvica 1. skupine po odigranem
5. kolu:
Rezultati 4. kola v II. skupini:
Gotovlj« — V.ransko 1:1. Polzela
— Ponikva 0:0, Pivovar — Oplot-
nica 3:3.
BALETNA ŠOLA
SONJA GORJANC
poučuje
BALETNE VAJE
Poučuje in korigira slabo
iržo otrok. Pouk je red-
lo v I. Osnovni šoli v
pritličju ob torkih in pet-
kih od 18. do 19. ure.
Košarkarji uspeli
Pet dni napornih kvalifika-
cij za vstop v drugo zvezno
košarkarsko ligo je celjskim
košarkarjem prineslo lep us-
peh V konkurenci šestih ekip
iz Slovenije, Bosne in Her-
cegovine ter Hrvatske so se
uvrstili na drugo mesto, kar
je bilo še dovolj, da so se
uvrstili v višje tekmovanje.
Tako je bilo kronanih več
kot pet let naporov in trdne-
ga dela tega košarkarskega
kolektiva, ki je pravzaprav
zrasel iz košarkarske šole se-
danjega trenerja ekipe Mileta
cepina in pod neumornim
vodstvom predsednika kluba
Jožeta Geršaka. Obema je bi-
lo v pomoč tudi nekaj drugih
neumornih prijateljev košar-
ke, zlasti celjske košarke. Da-
nes imajo dobro ekipo, ki je
že v tekmovanju republiške
lige dokazala, da zna igrati
dobro košarko, včasih tudi
atraktivno, predvsem pa učin-
kovito. Le v redkokateri tek-
mi so Celjani letos dosegli
manj kot 80 košev, to pa je
že zavidanja vredno povpreč-
je. Brata Miloš in Zmago Sa-
gadin, pa Tone Sagadin, Je-
rič, Pešec, Ramšak, Leskovar,
Divjak, Erjavec, Tomažič in
reaktivirani Zupančič so čla-
ni ekipe, ki je dosegla v Spli-
tu največji uspeh v zgodovini
celjske košarke. Največji us-
peh ne samo zato, ker so se
uvrstili v zvezno tekmovanje,
ampak tudi zato, ker jim je
to uspelo z delom v skorajda
nemogočih pogojih. Samo
spomnimo se, da sploh nima-
jo lastnega igrišča in so bolj
ali manj navezani na prijaz-
nost šolskih kolektivov, ki
odstopajo svoja igrišča, pa
naj bo to gimnazijsko igri-
šče ob III. osnovni šoli ali v
zadnjem času telovadnica v
novi posebni šoli. Tako mo-
ramo omeniti, da je uvrsti-
tev celjskih košarkarjev v zve-
zno tekmovanje tudi nov po-
ziv odgovornim činiteljem, da
čimprej začnejo z gradnjo
športnih in sejemskih prosto-
rov pod Golovcem.
Hkrati pa je to tudi poziv-
vsem, ki imajo radi košarkar-
ski šport, da Celjanom pri-
skočijo na pomoč. Ne gre na-
mreč prezreti dejstva, da se
tekmovanje v drugi zvezni li-
gi začne že čez tri tedne. To
tekmovanje je gotovo napor-
ne j še od republiškega — ver-
jetno tudi po finančni plati.
Zato bodo morali pri klubu
v tem kratkem času zastaviti
vse sile, da si zagotovijo ko-
likor toliko normalno poslo-
vanje. Pri tem upajo tudi na
pomoč gospodarskih organi-
zacij. Potrebno pa bo za us-
pešno tekmovanje v tej kon-
kurenci narediti tudi nekatere
spremembe v ekipi sami. Pri
klubu se zavedajo, da bodo
še kako potrebovali visoke
igralce, ki jih pravzaprav ni-
majo. Pri tem upajo na po-
moč ostalih slovenskih liga-
šev, saj slednjič ne gre samo
za prestiž celjske, ampak vse
slovenske košarke.
Želimo celjskim košarkar-
jem in njihovemu vodstvu, da
bi mesto Celje častno zasto-
pali v kvalitetnejšem tekmo-
vanju, in da bi njihovo so-
delovanje v drugi zvezni ligi
ne bil samo »sezonski spre-
hod«. E. GORŠIC
Na stadionu za Skalno Metdo sita se v torek, lO. X. pomerili v odločilni tekmi za
naslov prvaka v sindikalni nogometni ligi moštvi Aera in ZHatame.
Po boljša igri je povsem zasluženo zmagalo moštvo Aera in tako prvič v zgodovini
sindikalnih tekmovanj v nogometu osvojilo naslov prvaka. Vendar je treba po^-^edaiti, da
je zmaga prenizko izsražena, saj rezultat 1:0 nikakx3(r ne ustreza dogodkom na igrišču. Aero
je namreč neprestano napadal in razburlji-vi dogodki pred vrati Zlatarne so se vrstili eden
za drugim. Le premajhni spretnosti napadalceiv Aera in aportni sreči se lahko zahvalijo
igralci Zlatarne za ta nizek in časten poraz.
Moštvo novega sindikaln^a prvaka v nogometu: z leve na desno (stojijo) Krajnc, Rakita,
Šeško, Poznič, škedl, NovaJk, Zudnič; (čepijo) Reberšak, Marcius (I), Priganica, Mar-
cius (II), Kroflič. Stamejčič
VZPON VELENJČANOV
Ljubitelji atletike se gotovo
še spominjajo Martina štaj-
nerja, bivšega atleta Kladivar-
ja, sina »še bolj bivšega« at-
leta Valterja štajnerja. Oba
sta bila tudi državna reprezen-
tanta, v našem malem inter-
vjuju pa smo vzeli v precep
mlajšega. Ime Martina štaj-
nerja je namreč v veliki me-
ri vezano tudi na zadnje us-
pehe atletov iz Velenja, ki jih
ta bivši atlet in reprezentant
trenira. To je seveda njegova
dodatna dejavnost, kajti sicer
je zaposlen v Rudniku kot re-
ferent za rekreacijo.
Praviš, da si referent za re-
kreacijo pri Rudniku. Ali je
pri vas rekreacija že doseg-
la tako dejavnost, kot si si
jo ti zamislil?
»Organizirana rekreacija se
je pri nas kar dobro razvila.
Pri tem se seveda prilagaja-
mo finančnim in ostalim mož-
nostim, ki jih imamo. Poleg
iger in rekreacije v okviru
podjetja in seveda občine,
imamo vsaj enkrat letno tu-
di športno srečanje s sorod-
nim kolektivom od drugod.«
V prostem času se udejstvu-
ješ kot trener pri AK Velenje,
ki obstaja že šest let. V zad-
njem času ste dosegli kar
precej uspehov. Kateri so
najvažnejši?
»Naš največji letošnji in
lanski uspeh je predvsem v
tem, da smo uspeli tekmovati
v vseh prvenstvih z vsemi
ekipami. Rezultatski uspehi
so sicer še skromni, vendar
je že nekaterim našim atle-
tom uspela uvrstitev na vi-
soka mesta ne le v republi-
škem, ampak tudi v zveznem
merilu.«
Kaj misliš o prihodnosti
velenjske atletike? Ali imate
na razpolago dovolj mladine,
ki se zanima za atletiko?
»Uspehi klubu narekujejo,
da bo moral v prihodnje še
bolj kvalitetno delati. Zaled-
ja imam kar dovolj. Zal je
večina navdušenih mladih at-
letov doma bolj v oddaljenih
krajih. Tu pa imajo precej
manj možnosti za trening. Za-
to bomo morali poiskati več
mladine v samem Velenju.
Pri tem pa moram pripomni-
ti, da nam manjka tudi stro-
kovnega kadra. Ne mislim to-
liko za vodstvo kluba same-
ga, kot za treniranje mladih
atletov. Pri tem nam manjka
zlasti trenerjev za tehnične
discipline.«
Tako meni mladi trener ve-
lenjskih atletov, nekdanji re-
prezentant na srednje proge
Martin štajner o velenjski
atletiki. Pravi, da bo v Vele-
nju ostal in si še nadalje pri-
zadeval za kar največji na-
predek atletike v Šaleški me-
tropoli.
športne vejsH
STRELJANJE
Cel.j.ski strelci so imeli te dni kar dve prireditvi na katerih s,
poželi popoln uspeti. V Velenju so na občinskem prvenstvu v p,,,
častitev občinskega praznika zmagali v streljanju z zračno puš^j
tuje serijske izdelave in z rezultatom 1413 krogov naiimočn« pt«
niagali Velenje 1411 in Sloveujgiadec i;i(>!t. Med posamezniki je bil
najboljši i>o!»ovičnik 3t>.5. pred Jagrom 3H?t in Scršt^jiom 358
Celje). Vsega slaipaj je nastopilo sedem ekip iz raznih krajev Siovj,
nije. I,e dan pozneje pa so celjski strelci nastopili v Hrastilik^^
Tu so se pomerili z domačimi strelci Rudnika. To medsebojiio so,
delovanje je že tradicionalno. V strelskem dvoboju so bili bolj^
Celjani. Zmagali su z rezultatom 1115:1090. Najboljši posameznikj.
Jager (C*) 255, Rešetar (Rudnik) 238 in Seršen (Ce) 235 krogov]
Po strelskem dvoboju so se strelci Hrastnika in Celja pomerili
v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in odbojki. Tudi tu so
Celani bili bol.jši. Cilj tega prijateljskega srečanja pa je, da sj
medsebojne športne vezi še bolj utrdijo. J. KUZ,>ij
KEGLJANJE
Na republiškem prvenstvu v kegljanju v dvojicali, ki je bilo ,
Kranju, so v prvi skupini nastopili tudi nekateri celjski kegljači. Naj,
večji uspeh sta dosegla Viki Vanovšek in Jože Lubej. Podrla stj
1889 kegljev in ziisedla trenutno četrto mesto. Pri tem .je VanovšeJ
podrl o<lličnih 993 kegljev, Lubej pa dobrih 896 kegljev. S svojim
rezultatom pa sta se uvrstila na državno prvenstvo. jk
Na področnem keglja.škem prvenstvu ženskih dvojic so v Celjj
imele največ uspeha predstavnice Žalca in Kovinarja. Prijetno j
presenetila dvo ica iz celjskega Topra. Urankarjeva in Kranjčeva
sta osvojili peto mesto z 804 keglji. Rezultati: 1. Žalec I. 865 (Si.
endefeld 448, Goršek 417), Žalec II. 850 (Štampar 410, Birsa 417),
Kovinar 1. 850 (Marmc 47J !!:, Ocvirk 279), Kovinai- II. 832 (Lud!
v-ig 408, Uril 414). jk
TENIS
Celjski tekmovalki Ii-ena Seklrnik in Blanka Godnik sta tekmovali
na Tedjjevem memorialu v Mariboru. Dosegli sta lep uspeh. Sekir,
nikova se ,je uvrstila v polfinale, kjer je izoubila pioti dragouvr.
ščeni Grmovškovi 2:6, 4:6, pred tem pa premagala Rihartovo ij
Emeršičevo. Godnikova pa jc bila peta, po zmagi nad Kornikovo
iz Maribora. jlt
HOKEJ NA TRAVI
Celjski hokejisti na travi igrajo Iz kola v kolo bolje. Ceravm
nimajo najboljših pogojev za redno vadbo in svojega igrišča, so i
srečanju proti .4kademič-arju iz Zagreba pokazali v nedeljo odlični
igro in zmagali 1:0 (0:0). Pri tem smo videli enega od najlepši
zadetkov v letošnji sezoni Voko Bratec je prodrl po desni strani,
polvisoko podal na sredino igrišča in v polnem teki' je (»ril zadel t
črno. Bolj.šo igro pn Gaberju so tokrat pokazali I,®dnik, Jošt in
vratar Avdič. Siguren v obrambi je bil tudi Rovan.
V soboto igra,jo Celjan! domu prijateljsko srečanje proti Italijan,
ski vi-sti Vicence, v nedeljo pa proti Marathonu v Zagrebu. S
ODBOJKA
Tudi nasledjih sedem dni bodt na vrhu republiške razpredelnic«
celjski odbojkarji. To po zaslugi sigurne zmage nad Trebnjem z
rezultatom 3:1 (15:2, 14:16, 15:12, 15:1). V tem srečanju so namreč
pokazali mnogo bolj zrelo in taktično igro in niso dovolili piese^
nečena mladim gostom.
Ženska vrsta Gaberja je začela slabo Prvi set jc osvojila Ljub-
ljana. Pozneje so se domačinka zbralt in po odličnih udarcih Le-
sjakove in Podbrežnikove osvojile naslednje tri sete. Rezultat si-e-
Canja 3:1 (13:15, 15:7. 15:13). Pri celjski moški in ženski vr.sti ni
bil« slabega mesta. jk
NOGOMET
Pred štirinajstdnevnim odmorom, zaradi nastopa državne repre-
zentance, so celjski nogometni predstavniki le do.segli lep izkupiček,
Od šestih točk so osvojili štiri. Kladivar je v Kranju proti Triglavu
osvojil eno točko, rezultat 2:2, in s tem »pozdravil« svoje viihičiM
labilnost. Ta toflca je lahko prelomnica v nadaljnem tekmovanju.
V coiLski ligi je Kovinar doma premagal mlado moštvo Opekarja.
Ponovila se je podoba zadnjih srečanj. Terenske premoči igralci
Kovinarja ne znajo izkoristiti. Tokrat so Se zdramili šele, ko s«
grostje povedll ena p»"oti nič. V drugem polčasu sta Marinčič enkrat
in Sivka dvakrat zatresla mrežo gostov. Drugi predstavnik Olinif
je proti Velenju na.stopil brez kaznovanih igralcev. Odsotnost Hoj-
nika in Conradija se je tudi tokrat poznala. Ekip(i je igrala nebo-
m(^eno in dosegla samo neodločen rezultat 0:0. Mladim in starejši«
igralcem Olimpa pa svetujemo da zadržijo svojo vročo kri. Izklju-
čeni Koštomaj, Hojnik in Conradl so tako povzročili, da so igral«*
Olimpa v zadnjih srečanjih po nepotrebnem izgubili točke pro"
Kovinarju 0:1, Dravinji 1:1 in sedaj p^oti Velenju 0:0. Skoda, da s«
tako poceni delijo točke direktnim nasprotnikom za \Th razpredd'
niče. J. KUZ-U*
V soboto pa smo videli v Celju na«top naših veteranov, ki s«
pred petnajstimi leti ogrevali številno občinstvo. Na sporedu je bil«
tekma veteranov Branika in Kladivarja. Gostje, ki redno tekmu.jej«
v Mariboru so imeli več moč* in zmagali 2:1 (2:0). Edini ziidel«*
za KlatUvar je dosegel Pavlic. Povratno srečanje bo spomladi '
Mariboru. jK
ROKOMET
V  nadalcvanju  tekmovan.|a  ▼  drugi  zvezni   rokometni  ligi
igralci Celja gostovali v Splitu in proti tamkajšnji pomlajeni ekJI*
doživeli nepotreben poraz 14:15. Po visokem vodstvu     prvem de"
ig:re so močno popvjstili in tako sjiet ostali praznih rok na tuje*
igrišču.
Medobčinska liga: Trim Celje : Old boys Petrovče 25:23, žB*
Celje mladinci : Šoštanj B 32:17.
ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI
V derbiju šta"erske rokometne lige sta se srečali v Grižah cU'I^
Žalca in Griž. .Srečanje bi moralo biti v Žalcu, vendar ker še *
Žalcu nimajo asfaltiranega igrišča morajo srečanja igrati v (Jriža*'
Srečanje se je končalo z zmago Griž 22:17 (13:8). Najboljši strel«*
pri Žalcu je bil Agreš 4, pri Grižah pa TurnSek ki je dosegel J
golov. .Srečanje sta pred rekordnim številom gledalcev, bilo jih r
kakih 400, vodila Hlačar in Graber iz Celja. V nedeljo bodo Grii^
doma igraU s Krogom, Žalec pa uro kasneje na istem igrišču
Radenci.
Odbo.ika.si Partizana Šempeter so v letošnji sezoni d07,iveli
poraz. Go.stovali so v Mislinju in tam srečanje izgubili s 3:1. ^
tem porazu so na lestvici II. republiške lige na drugem mestu ^
imajo še vedno možnosti, da postanejo prvak t tej ligi.
Boj za točke se je pričel tudi v slovenski šahov.ski ligi. ff^f*
Žalca. Id letos pr^ič nastopa je y prvem kolu doma s težavo
inagala ekipo Ptuja 5.5:4,5 točke Za Žalec so bili uspešni StoriK^^
Breznik, Ostruh in Agrež^va   ki so /jnagali. Skok,   Ranzinger '
Vrisek pa .so remizirali. V drugem kolu bodo gostovali v "^'*fS
proti ekipt Kovinarja iz Marib.>r«. T. TAVCi*'
>t 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 19
ZIBELKA AMANDMAJEV
tSHO INDUSTRIJSKO PODJETJE V SLOVENSKIH KONJICAH JE BILO MED PRVIMI
/ DRŽAVI, KI JE SPOŠTOVALO DELITEV PO DELU • TO JE BILO LETA 1958
JAJVEČJI PROIZVAJALEC BOROVEGA POHIŠTVA V DRŽAVI H SPECIALNOST POD-
lETJA SO ZIBELKE VSEH VELIKOSTI IN OBLIK
iCdo ne pozna ljubkih otro-
Ijili posteljic in zibelk, ki v
gakem stanovanju poleg no-
orojenčka žanjejo občudo-
jnje? Kdo ne pozna masiv-
[ih stilnih stolov in pohištva
J borovega lesa? Malo pozna-
no te stvari, ker lesno indu-
;trijsko podjetje v Slovenskih
Conjicah svoje izdelke v naj-
fečji meri izvaža. Zato je za-
ilovelo v tujini, zato tudi ne
)otrebuje reklame.
Osnovno pravilo za dobro
igovanje so že zdavnaj osvo-
ili. Poznajo kvaliteto in še
(nkrat kvaliteto, ker ta jim je
)dprla svetovni trg. Mislijo
akole: Najprej moramo s
ivaliteto prodreti na svetovno
iržišče, ki je največji selek-
;or. Potem pa bomo tudi na
jomačem trgu lahko konku-
rirali. S kvaliteto na kvadrat
jim je to tudi uspelo, zato
fcupci iščejo njih in tudi takoj
plačajo. Zato podjetje nima
nobenega nelikvidnega raču-
7i>trs       "šč ne poznajo.
t finalni izdelki
transportu, že
v svet. Zato se širijo,
zato morajo misliti na bodoč-
nost. Pravkar sta dva nova
obrata pred otvoritvijo, še
zadnja gradbena dela in ste-
kla bo nova proizvodnja vrat
in oken ... Dva oddelka, v
Slovenskih Konjicah in Op-
lotnici.
Obratuje pa jih že šest. V
Vitanju, Konjicah, Oplotnici,
Slovenski JSistrici, Polskavi in
Poljčanah. Vsak obrat je spe-
cializirana in je samostojna
delovna enota. Zato tudi raz-
polagajo s celotnim obrat-
nim dohodkom, ki gre za
osebne dohodke in investici-
je. Centralno podjetje nasto-
pa le kot korektor in usmer-
jevalec. Celotno podjetje za-
posluje preko 1000 ljudi, ki so
enakopravni soustvarjalci pri
delitvi dohodka. Podjetje po-
sluje tako, da da 92 odstot-
kov za obratna sredstva in le
8 odstotkov za investicije. Le
te so nastajale brez tuje po-
moči. V petih letih se je pro-
duktivnost dvignila od treh
na dvanajst milijard. V na-
slednjih letih pa pričakujejo
porast proizvodnje od 7 do
9 odstotkov. Največ vlaganja
pa gre v tehnologijo, ki zah-
teva hitro ukrepanje in po-
znavanje tržišča.
Največ proizvodov in to fi-
nalnih izdelkov gre na tuj
trg. Letošnji izvoz že znaša
tri milijarde dinarjev in edina
težava je v tem, ker ne mo-
rejo zadovoljiti vseh kupcev.
Premalo še izdelajo, še in še
se odpira tržišče ..., kupce
lahko izbirajo. Zato prihaja
njihovih izdelkov malo na do-
mači trg, čeprav je tudi doma
povpraševanje veliko.
Dve specialnosti, zibelke in
borovo pohištvo navdušeju
obiskovalce sejmov, zato LIP
s prodajo tudi teh nima te-
lav. Je največji izvoznik bo-
rovega pohištva in največji
izvoznik zibelk! Konkurence
v izdelavi skoraj ni! Čistost
linij v pohištveni proizvodnji
preseneča, pa tudi usmerje-
nost v domačnost naših do-
mov zanje velike uspehe. LIP
vrača zaupanje v stare čase,
LIP proizvaja nekaj kar pri-
tegne uho!
Če ne bi imela težav s su-
rovino, z borovim lesom, ki
ga je vedno manj in ga celo
uvažajo 20 odstotkov od ce-
lotne  potrošnje,  bi  tovarna
planirala še več. Tako pa
ostaja v okviru realnih mož-
nosti in skrbi, da je tisto, kar
izdela NAJ, NAJ, NAJ-
BOLJŠE. .
Več kot deset let je mini-
lo, ko je njihova delitev na
obrate terjala ustanavljanje
samostojnih samoupravnih
enot. Potem so se obrati
centralizirali in tovarna je bi-
la pred bankrotom. Zato so
se spet ponovno leta 1962 de-
centralizirali in tovarna je
splavala iz težavnega položa-
ja. To je bilo rojstvo danes
še premalo uresničljivih
amandmajev. Terjalo jih je
delo, delo v posameznih ob-
ratih. Praksa je že tedaj po-
stavila teorijo in ta je danes
še bolj uresničljiva. Tako, da
se z njo v podjetju ni treba
več ubadati, ker jo je že
zdavnaj praksa naredila in
potrdila. V pogum dvomljiv-
cem, ki še kolebajo.
Lesno industrijsko podjetje
Slovenske Konjice stopa sme-
lo in optimistično naprej.
Brez zadreg in zastojev. Na-
prej! Naprej!
RADIO
Celje
Začetek dopoldanskih odd;ij ob
delavnikih ob 3.10 s poročili, ob
1.20 — dopoldan.ska srečanja, ob
1.50 — področni zapisi. Zaključek
Db 9.00 uri.
Začetek popoldanski)) oddaj ob
delavnikin ob 16.00 s poročili, ob
16.05 — naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo, ob 16.40 — zabav-
ni globus, ob 17.00 -— kronika, ob
17.15 — obvestila. Zaklluček ob
18.00 uri.
Četrtek, 12. oktobra: 5.50 —pod
Konjiško goro, 17.30 — aktualno
v sindikatih, 17.45 — zabavni zvo-
Petck, 13. oktobra: 8.-30 po la-
ziti občini, 17..30 — mladinska od-
naja, 17.45 — zbori iz Savinjske
doline.
Sobota. H. oktobra: 17.30 — po-
slušate jih nairaje.
Nedelja,   15.   oktobra:   11.00  —
napoved časa in sporeda, lehno-
Biercatorjevo sporočilo, ob 11.C3
- pogovor s poslušalci, 11.23 —
obvestila, 11.38 — zabavni globus,
11.58 — naši poslušalci čestitajo
ta pozdravljajo, 12.45 — prvi par-
'ifflnski napad nad Zrcčanii, 12.58
~- nedeljske glasbene razglednice,
13.28 — 60 minut za razvedrilo,
».3o — zaključek oddaje.
Ponedeljek, 16. oktobra: 8.50 —
*J'Ž8m kražem po Kozjanskem,
1".30 _ športni pregled, 17.45 —
""vo pri Jugotonu.
Torek, 17. oktobra: 8.50 — po
^»vinj.ski dolini, 17.30 — torkova
^Portaža, 17.45 — harmonikarji
»^•obode pred mikrofonom
„.Sreda, 18. oktobra: 8.50 — življe-
J.J« ob Paki, 17.30 — iz dela ob-
'"iSKih skupščin, 17.45 - iz arhi-
resne glasbe.
Ljubljana
,.^Sak DAN:   poročila   ob  5.00,
7.00 . 8.00, 10.00, 12 00, Ifj.OO,
500.   19.30   in   ob   22.00.   Vsak
pisan glasbeni spored ob 4.30
"o 8.00.
f,PETEK, 13. OKTOBRA: 8.10
^'^bena  matineja;   9.3.3   Koncert
I J* mlade;   10.20  Pri  vas   doma;
!       Poročila   —   luriscični  na-
za   naše   goste  iz   tujine;'
,«•30  Kmetijski   nasveti   ~  Inž.
Žlindra: Kakšna naj bo
i^; telic rjave pasme in mleč-
pr\'esnic; 12.40 Z doma^^ami
l??^inbli; 13.30 Priporočajo vam;
15," Za otroke, otroške pesmi!
»vl- Napotki za turiste; 16.00
l(l7''Jak<(, 17.10 Operni koncert;
Oti.!L »Signali«; 19.00 Lab.Uo noč,
jJ^!   20.00   Srečko   Kumer   in
' lii«u Učiteljske  zvv./.e  Ju-
13,.*^ Krajine; 20.30 »Ton-pops
Hoi,2l.l5 Oddaja o morju in po-
^ ^Sčakih; 22.15 Besede in zvoki
*°ŽOv domačih.
OiZJ^TA,   14.   OKTOBKA:   8.10
>^?ena   matineja;   9.35   Godala
''to*"*""'   ^"-^ ^'^^   doma;
Poročila — Turistični napot-
* im*e Koste ir ti-fine: 12 30
Kmetijski nasveti — Dr. latjana
Štupica: Novejše raziskave na
področju vrstenja in kolebarje-
nja; 12.40 Po domače; 13.30 Pri-
poročajo vam . . . 15.30 Glasbeni
intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10
Z ansamblom Walter V/aiiderley
Set; 17.20 Gremo v i:ino; 18.15
Dobimo .se ob isti uri; 19 00 Lah-
ko noč, otroci: 19.15 Minule z an-
samblom Zadovoljni Kran.ici; 20.00
Spoznavajmo svet in domovino;
22.20  Oddaja  za  naše  izseljence.
NEDELJA, 15. OKTOBRA: 6.00
do 8.00 Dobro jutro! 3.05 Radij-
ska igra za otroKe — Nastasi-
jevic-M. Marine: Smešni princ;
9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05
Se pomnite, tovariši . . . Zmngoviti
bojni poaod proletaiskih brigad
v Bosansko Krajino 1942; 10.25
Pesmi borbe in del^ 10.45 do
13.00 Naši poslušalci česUtajo in
pozdravljajo: 11.50 Pogovor s po-
slušalci; 13.30 Nedeljsiia reiKjrta-
ža; 13.50 Z domačimi ansambli;
17.15 Radijska igra — Ernst
Brauun Olsen: Knjigarnar ne mo-
re spati; 18.00 Radijski radar;
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15
Glasbene razglednice: 20.00 V ne-
deljo zvečer; 22.20 Zaplešite z na-
mi.
PONEDELJEK, 16. OKTOBKA:
8.10 Glasbena matineja; .0.20 Z
velikimi zabavnimi orkestri; 10.20
Pri vas doma; 11.00 Poročila -
Turistični napotki za naše goste
Iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti
— Marko Lipovšek: Nabiianje m
shranjevanje semenja gozdnega
drevja; 12.40 S tujimi pihalnimi
godoami; 13.30 Priporočajo vam;
14.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo; 15.30 Glas>)eni inter-
mezzo; 17.10 Ponedeljkovo glasbe-
no popoldne; 18.35 »Tnierna 469«;
19.00 Lahko noč, otroci! 1:) 15 Mi-
nute z Beneškimi fanti; 20.00 Ste-
reofonski operni koncort; 22.35 Za
ljubitelje jazza.
TOREK,        17. OKTOBRA:
8.10 Glasbena matineja; 9.;^5 Be-
lokranjske in žumbarske narocMe;
10.20 Pri vas doma; 1100 Poro-
čila — Turi.stični napotki za na.še
goste iz tujine; 12.30 Kmetijski
nasvetJi — inž. Jože Čuden: Zakaj
tako različni gospodarski uspehi
na naših kmetijah? 12 40 Z do-
mačimi godci in anstniMi; 13.30
Priporočajo vam . . . 14.10 Kaj
vam glasba pripovcd'ije; 16.00
»Vrtiljak'(; 17.10 Popoldanski sim-
fonični koncert; 18.15 V torek na
svidenj:-! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Bori.sa
Franka; 20 00 Prodajalna melodij;
22.15 Popovke se vrstijo.
SREDA, 18. OKTOBKA: 8.10
Glasbena matineja; 10.20 Pri vas
doma; 11.00 Poročila — Turistični
napotki za naše goste iz tujine;
12.30 Kmetijski nasveti — Inž.
Tone Zafošnik: Gnojenje vinogra-
dov; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30
Priporočajo vam ... 14.30 Naši
poslušalci čestitajo in por-.dravlja-
jo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
16.00 »Vrtiljak«; 17,10 Glasbena
galerija; 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razgleonice; 20.00
Koncert simfoničnega orkestra
RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov
jazza.
ČETRTEK, 19. OKlXJBRA: 8.10
Glasbena matineja; 9.35 Mali slo-
venski pevski sestavi pojo; 10.20
Pri vas doma; 11.00 Poro<'ila —
Turistični napotki a na^še goete
iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti
— Inž. Peter Kunstelj: Hasc teJic
cikaste in lisaste pasme ter kri-
žank; 12.40 Igrajo pihalne godbe;
13.30 Priporočajo vam . . . 14.30
Sestanek instrumentom; 15.30 (Glas-
beni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak«;
17.10 Koncert po željali poslušal-
cev; 18.30 Iz kasetne produkcije
RTV Ljubljana; 19.00 Lahi'.o noč,
otroci! 19.15 Minute z ansamblom
Francija Puharja; 20.CO Četrtkov
večer domačih pesmi m nape^-ov;
22.15 Ce.ška mlajša skladaleljska
generacija.
TV spored
NEDELJA 15. X.
8.50 Madžarski TV pregled  (Po-
horje, Plešdvec) Bgd)
9.46 Po domače z ansamblom J.
Jeršinovca in Planšarji (Lj)
10.12 Kmetijska oddaja (Zg)
10.55 Mozaik (Lj)
11.00 Otroška matineja: Viteis  Vi-
har, Vsi vlaiki sveta  (Lj)
11.50 Poročila     (Lj)
11.55 Mestece Peyton (Lj)
12.45 TV kažipot (do 13.05)   (Lj)
Nedeljsuco popddne (Lj)
17.45 Poročila (Lj)
17.50 Madame Sajis Gene — barv.
film (Lj)
19.30 Knatek film      (Lj)
20.00 TV dnevnik (Lj)
20.30 Smeh   na    odrskih   deskah
(Bgd)
21.15 Stih in pesem (Zg)
21.30 športni pregled (JBT)
22 00 Poroč:'la (Lj)
PONEDELJEK,  16.  X.
9.05 Odprta univerza (Bgd)
9.35 TV v šoli (Zg)
10.30 Angleši-iina (Zg)
10.45 Nemščina (Zg)
11.00 Oiinoive   splošne    izoibraabe
(Bgd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg)
15.40 Angleščina — ponovitev (Zg)
15.55 Nemščina — ponovitev (Zg)
16.10 Francoščina (Bg)
16.45 Madžairski TV  pregled  (Po-
horje,    Rlešitvec    do    17.00
17.55 Gorj, doli, naol&oli: V omari
18.15 Obzornik (Lj)
16.30 Kremenčk»vi — serijski VAm
18.55 Mozaik (LJ)
19.00 Mladi za mlade (Skopje)
30.00 TV dnevnik (Lo)
20.30 Maija    enciikliopediljia   J»i^-
alovanske dirame (Lj)
Diagonale  (Lj)
Poročria (Lj)
TOREK, 17. X
9.35 TV  v šoU (Zg)
10.40 R-.i*čina (Zg)
11.00 Osncve    Sfplošne   izobrazbe
(Bgd)
14.45 TV v šiold — ponovitev (Zg)
15.35 Bužčina  —   ponovitev  (Zg)
15.55 TV vrtec (Zg)
16.10 Angleščina   (Bgd)
17.16 Madžarski TV pregled  (Po-
horje, PleSivec do 17.30) Bgd
17.50 J. Bussel: Pejkova pojedina
(Lj)
18.20 Risanka (Lj)
18.25 ObBornik (l^j)
*e.40 Od aore do  mraka: Sinodi
neba — 11. del (Lj)
19,10 Moaaiiik (Lj)
19.16 Teile&ne značilnosti in boieani
t Starosti <14)
30.00 TV dnevnik (Lj)
20.35 Pismo neznane ženske — ce-
lovečerni fiim   (Lj)
22,00 Nast-op komornega zbora
RTV Ljubljana (Lj)
2S,20 Poročila  (Lj)
SREDA 16. X.
S.20 TV v šoii (Zg)
11,00 Osnove splošne iiaobrazibe
(Bgd)
16.45 Madžareki TV pregled (Po-
horje, Plešivec do 17.00)
(Bgd)
17.50 Vitez Vihar — serijsfci film
16.15 Obzornik (I^)
18.30 Jazz na ekranu: Boško Pe-
tffovič  cinvention (Lj)
19.00 Moaaik (Lj)
19.05 Na sedmi stezi (Lj)
19.30 Naš eki-an (Lj)
20.00 TV dnevnik (Lj)
20.30 E.  Zoia:   Nana  — III. del
21.15 RTV konferenca (Lj)
22.15 Poroč.ila (Lj)
ČETRTEK, 19. X.
9.35 TV v šoli —   ponovitev ob
14.45 (Zg)
10.30 Nemščina   —   ponovitev   ob
15.55 (Zg)
10.46 Angileščina — ponovitev ob
15.40 (Zg)
11.01 Francoščina (Bgd)
16.10 Osnove   splošne    iEobr^azibe
(Bgd)
16.45 Madžarski TV pregled (Bgd)
17.45 Poslušajte nas — Klub OZN
v Vinici (Lj)
16.15 Obaonnik (Lj)
18.30 Vsi vlaki sveta —   serijski
film (Lj)
18.55 Mozaik (Lj)
19.00 Mestece Peyton (Lj)
^.00 TV dnevnik (Lj)
20.35 Četrtkovi razgledi  (Lj)
21.35 A. P. Ceho\-: Medved (Lj)
22,00 K. Cipcd: Concertino za or-
kester (Lj)
22.15 Poročila (Lj)
PETEK, 20. X.
9.30 TV v šoli (Zg)
11.00 .togleščina (Bgd)
14.40 TV v Soli — ponovitev (Zg)
16.10 Osnove   siplošne   izicbiTazjbe
16.45 Madžar-ski TV   pregled  (Po-
hOirje, Plešiec do 17.00) Bgd
17.20 L. Suhodolčan: Kapitan (Lj)
18.00 Obzornik (Lj)
18.15 Gaspodin.iski pripomcčtki: Li-
kanje (Lj)
18.25 Ekonomsko izrazoslovje (Lj)
18.30 Glasba  za  oči:   Stravvinsii«-
Picasso (Lj)
18.55 Moaaik (Lj)
19.00 Si.-:dobnlk«;    A.    Rubinftean
(Lj)
20.00 TV dne-vTiik (Lj)
20,25 Reportaža  (Lj)
20,40   Lepotice ncči — cel. fiilm
(Lj)
22,05 Prvakov konec tedna — barv,
film s  festivala športn-^h  in
turističnih filmov v  Kranju
(Lj)
23.30 Poročila (Lj)
SOBOTA, 21, X
9,35 TV v šoli (Zg)
17.30 Po domače:   Ptujski  fe\iiavai
— IV. del (Lj)
18,00 Ob2)Ornik  (Lj)
18.15 V   deželi  klobukov   —   ser.
barvni   film   (Lj)
18.40. Gospod   Piiper   —    barvni
film (Lj)
19.10 Mozaik (Lj)
19.15. Humoristična   oddaja   (Bg)
19.45 Kratek fihn (Lj)
20.00 TV  dnevnik  (Lj)
19,50 Cikoak (LJ)
20.25 3—2—1 (Lj)
20.30 Zvoiki   Panonije   —   festival
tamburaških orkestrov v Osi-
jeku — prenos (Zg)
21.30 Pribočnik  njegove  ekselence
— serijski film (Lj)
23.05 Poročila   (Lj)
20. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober
Industrijski kombi-
nat Konus je najmoč-
nejša tovarna konji-
ške občine. Zaposlu-
je okoli 2000 ljudi,
in sicer v proizvod-
nji in svojih blagov-
nih hišah, pri tem
pa so specializirane
prodajalne ločene od
blagovnih hiš.
Proizvodna reali-
zacija tega leta šteje
29 milijard, od tega
jih je bilo v pro-
izvodnji ustvarjenih
27, v trgovini pa 16.
Za drugo leto pred-
videvajo skupaj 50
milijard, v lanskem
letu so jih dosegli
35, do konca letoš-
njega leta pa naj bi
bilo ustvarjenih 42
milijard.
TUJA TRŽIŠČA
OSVOJENA
Prodor na tuje tr-
žišče je v Konusu
ena poglavitnih na-
log. Letos bodo izvo-
zili za 4 milijarde do-
larjev, od tega 97%
na konvertibilno po-
dročje. Danes še ve-
dno v večini izvaža-
jo polfinalne izdelke
in to 70?'^., finalnih
izdelkov, predvsem
usniene konfekcije,
pa še za 30%. Težnja
podietja in gospo-
darska računica pa
kaže, da se bo mo-
ral odnos med final-
nimi in polfinalnimi
izdelki spremeniti v
korist finalnih arti-
klov. V svetu se od-
vijajo močni reorga-
nizacijski procesi,
kjer delovne in težke
panoge opuščajo, za-
to iščejo partnerje
drugod. Z leti bo Ko-
nus moral iti po nji-
hovih poteh. Delati
in svoj razvoj usmer-
jati tako, da bodo iz-
važali 90% finalnih
izdelkov. Zato danes
že iščejo novo de-
lovno silo, zlasti žen-
ske — okoli 60 bi jih
rabili. Tako bodo za-
vzeli še bolj vidno
mesto na evropskem
trgu, čeprav spadajo
že danes med vodil-
ne izdelovalce usnje-
ne konfekcije na ev-
ropskem tržišču.
REORGANIZACIJA
PODJETJA
Letošnje leto po-
meni za industrijski
kombinat Konus pre-
lomnico. Prelomnico
v smislu popolne re-
Drganizacije dela. Za-
čeli so tako, da so
se lotili korekcije
osebnih dohodkov.
V začetku leta so bili
osebni dohodki tam
na repu gospodar-
skih organizacij, zdaj
so   se  krepko  po-
maknili navzgor. Od
130.000 dinarjev so
poskočili na 170.000
dinarjev. Razpon o-
sebnih dohodkov pa
znaša od 1—5,8, pri
tem pa je močno
upoštevan faktor mi-
nulega dela. Zato so
že poskrbeli za ana-
litično oceno delov-
nih mest, ki gre v
javno razpravo v tem
mesecu, s 1. 1. 1973
bodo v poizkusni fa-
zi, po juliju pa bo
sledila korekcija le
teh. Izvoljena komi-
sija za aplikacijo
ustavnih amandma-
jev ima veliko dela,
ker se prav te dni
pripravlja na razpra-
vo. Reorganizacija
podjetja pa se ne ka-
že samo v korekciji
plač in osebnih do-
hodkov, ampak tudi
v korekciji dela. Raz-
iskovalna dejavnost
je močno razvita,
osvojili so že tri no-
ve postopke, pri tem
pa imajo en sam cilj
— pripeljati tehnolo-
gijo tako daleč, da
bodo surovine ali iz-
delke koncentrirali v
enem obratu. Imeli
naj bi več obratov
(tudi danes so že
razsuti po vsej Slo-
veniji), a naj bi bili
strogo specializirani.
Vse usnje naj bi iz-
delovali le v enem
oddelku, kjer bi na-
mestili tudi enotno
čistilno napravo. Pri
tem pa modernizira-
ti proizvodnjo do
maksimuma in tudi
nekatere proizvode
opustiti. Tako so
opustili svoj obrat v
Mirni na Dolenj-
skem, obdržali pa so
obrat v Lenartu in
Ljutomeru. Povpra-
ševanje po usnjenih
izdelkih je na sve-
tovnem trgu vedno
večje in tudi moda
igra tu veliko vlo-
go. Ker je moderno
svinjsko usnje, po-
večujejo v tem tre-
nutku obrat s svinj-
skimi kožami.
KOKOVE
PRELESTI
Izdelava usnjene
konfekcije si je v
Konusu že pridobila
domovinsko pravico.
Na zadnji razstavi v
Parizu so njihovi iz-
delki želi goro obču-
dovanj. Z iznajdljivi-
mi kreatorji, ki so
takorekoč zrasli z
usnjem, kjer pozna-
jo tudi njegov ustroj,
so ustvarili modele,
ki se lahko kosajo z
vrhunci pariške viso-
ke mode. So morda
ti izdelki uspešni za-
to, ker so delani z
ljubeznijo oblikoval-
ca? Elana, ki jih
prežarja, kot da bi
ustvarjali umetnine,
res ne srečaš po-
vsod!
Zato ima konfek-
cijski oddelek KOKO
prihodnost in verjet-
no je v to smer
usmerjena tudi nji-
hova bodoča pot. Za-
vzeti mesto usnjene
konfekcije na sa-
mem svetovnem vr-
hu!
ZA DELAVCE —
VSE___
Pred kratkim so v
Konusu formirali so-
lidarnostni sklacj za
pomoč socialno o-
groženih delavcev,
tistih, ki so padli v
trenutno nesrečo ali
pa so ostareli v pod-
jetju in jih zato pre-
meščajo na lažje de-
lovno mesto. Težnja
po borbi za ljudi in
njihove tegobe je v
Konusu vedno pri-
sotna. To se izraža
v podatku, da je le-
tos bilo rešenih 31
stanovanjskih vpra-
šanj, od tega je do-
bilo stanovanja 24
delavcev. Vse nere-
šene prošnje pa bo-
do uresničene do
konca leta. Podpira-
jo individualno grad-
njo, kupujejo pa tudi
stanovanjske kom-
plekse, ki jih bodo
sami komunalno ure-
dili.
Posebno     pozor-
nost posvečajo 21
nam ob rojstvu, I
dobivajo majhno di
narno nagrado, o
obletnicah dela, i
je 10-letnici, 20-le
niči ali 25-letnici p
imajo njihovi delavi
prost dan. V tovan
Konus razmišljajo
tem, da bi do konc
leta 1973 ukinili noi
no delo, sindikat p
se zavzema za p(
daljšani porodniši
dopust.
Še lastna ambi
lanta se jim obeta,
njej pravkar teko p(
govori, in že bo t
urejena socialna sli
žba, ki bo s prevei
tivnimi zdravniškin
pregledi ovrgla mai
sikatero hudo pokli(
no bolezen.
Z reorganizaciji
političnih organiza
cij, ki so v popolno
ma prenovljenem se
slavu vzele krmilo
roke, je Konus stopi
na trdna tla.
Obrat KOKO
Proizvodnja umetnega usnja
Dragoceni izdelki novega obrata KOKO
It. 41 — 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 21
f/ied zreškimi kovači
Ni še pozabljen čas, ko se je kolektivu Kovaške industrije v Zrečah slabo
godilo. Le redki so bili, ki so verovali, da je možno podjetje rešiti, še manj
jih je bilo, ki so bili prepričani v njegove velike možnosti, v napredek.
Kdor je poznal tovarno nekoč in jo vidi danes, mora ostrmeti. O starem
podjetju skoraj nobenega sledu, staro se je umaknilo novemu, spremenila
pa se je tudi miselnost. Danes zre zreški kovač s ponosom na svoje do-
sežke. Še več, realno zre v prihodnost, skovano s trdim delom, kakršnega
pač najbolje poznajo kovači sami. Nesluteno je postalo realno, kolektiv
se je povzpel z lastnimi silami, z voljo, s prizadevanjem in sposobnostjo.
Danes sodi med najboljše delovne organizacije daleč naokoli „in obeti za
prihodnost so več kot razveseljivi.
Kolektiv Kovaške industri-
je Zreče dosega izredne pro-
izvodne dosežke in hiter raz-
Toj. Sodobna proizvodnja, z
Todilno tehnologijo in moder-
no organizacijo dela je po-
gojila porast produktivnosti
dela, katere rezultati so tudi
izredno lepi finančni dosežki.
Nova tovarna avtomehanske-
ga orodja UNIOR-EXTRA je
T relativno kratkem času da-
la pomembne rezultate. Z mo-
derno oblikovanimi ter kva-
litetno izdelanimi orodji je
kolektiv uspešno posegel na
naše tržišče, kjer si je izboril
svoj prostor in renome iz-
ključno s kvaliteto. Predsod-
ki, ki so mnogokje obstajali,
gani in UNIOR-
iz dneva v dan
i svoj doseženi po-
Naj v podkrepitev o pora-
stu produktivnosti dela nave-
demo le en podatek, ki je do-
volj zgovoren sam po sebi.
Leta 1961 so v podjetju izde-
lali na uro na enega delavca
3 ključe, danes dosegajo z
moderno tehnologijo in ob
višji kvaliteti nič več in nič
manj kot 20 ključev na uro
na enega delavca! Tu komen-
tar menda res ni potreben.
Rezultati, ki jih dosega ko-
lektiv, pa so tem pomemb-
nejši, če upoštevamo čas, v
katerem si je podjetje izbo-
rilo svoj prostor na tržišču
in pri tem uspelo. Cas sta-
bilizacije, mnogih restriktiv-
nih ukrepov ter nestabilnih
gospodarskih gibanj je terjal
tehtnih odločitev in hitrega
ukrepanja. Cas je bil dejav-
nik, naperjen zoper prizade-
vanja, pa vendar je bil konč-
ni zmagovalec kolektiv. Se
več, dokazal je, kaj je možno
doseči tudi v težkih pogojih,
če so cilji jasno začrtani, če
so ocene realne ter sile vseh
zaposlenih usmerjene k ures-
ničitvi postavljenih nalog.
2e lanskoletni gospodarski
dosežki so dali slutiti na še
hitrejši razvoj v letošnjem
letu. Kljub temu, da si je ko-
lektiv postavil relativno visok
proizvodni plan, kažejo po-
datki za prvo polletje, da bo-
jazni, da ga ne bi dosegli, ne
obstajajo. Finančni pokazate-
lji so ob prvem poletju po-
kazali, da so bruto skladi po-
rastli napram istemu obdob-
ju v lanskem letu za več kot
enkrat, porastla je amortiza-
cija in s tem seveda tudi last-
na obratna sredstva.
Zadovoljiti se z doseženim
pa bi pomenilo stagnirati. Te-
ga pa se zavedajo tudi v ko-
lektivu, zato so samoupravni
organi podjetja že sprejeli
sklepe za nadaljnjo razvojno
pot tega uspešnega kolektiva.
Pot v perspektivo je jasno
začrtana in obeta velike do-
sežke. Izgradnja obrata za
izdelke iz sintra, obrata za
hladno kovanje, za izdelavo
kirurških instrumentov, za
obdelavo odkovkov in obrata
za ceneno ročno orodje, so
nadaljnje neposredne naloge,
ki jih namerava kolektiv ures-
ničiti v bližnji prihodnosti.
Ob vsem tem pa se kolektivu
odpirajo neslutene možnosti
pos!lovnega sodelovanja z ne-
katerimi zahodnimi tvrdkami,
od katerih se ponekod celo
kaže interes za sodelovanje
pri skupnih vlaganjih v iz-
gradnjo novih obratov in raz-
širitev proizvodnje. Tako per-
spektivo ter možnosti pa si
je kolektiv ustvaril v minu-
lem obdobju z dokajšnjim
samoodpovedovanjem, z za-
vestno usmerjenostjo v bo-
dočnost in zapišemo lahko,
da kladiva zreških kovačev
resnično kujejo v prihodnost.
Prav zares, kujejo v prihod-
nost, kajti zreški kovači da-
nes vedo, kaj hočejo, vedo pa
tudi to, kako bodo postavlje-
ne cilje dosegli. Ni več daleč
čas, ko bo kolektiv z novimi
obrati že presegel tisoč zapo-
slenih, to pa pomeni, da bo v
tej veliki družini v prihodnje
še prenekateri fant in mož
izpod zelenega Pohorja našel
svoj kos trdo prisluženega,
toda belega kruha ...
BREZ modemih strojev ni kvalitete, tega se zreški kovači
dobro zavedajo. Seveda pa so potrebne tudi vestne in de-
lovne roke. Teh pa v Zrečah ne manjka.
UNIOR - EXTRA
NAGRAJUJE
Ce ste skrbno prebrali pričujočo reportažo, ste ne-
dvomno prišli do ugotovitve, da je produktivnost dela
v Kovaški industriji Zreče v minulih letih i2a:edno po-
rastla. Za ilustracijo naj zapišemo, da so leta 1968 iz-
delali okoli 400 tisoč različnih vrst ključev. Danes jih
seveda proizvajajo znatno več. Koliko, to pa je vpra-
šanje za vas. Kovaška industrija iz Zreč se je namreč
odlepila nagraditi tri bralce, ki se bodo najbolj pribli-
^li pravi številki.
Vaša naloga je torej naslednja: na dopisnico napi-
šite samo številko, koliko bodo po vašem mnenju v
letošnjem letu v tem kolektivu izdelali vseh ključev
skupaj. Dopisnice pošljite na naš naslov: NOVI TED-
NIK, Gregorčičeva 5, 63000 Celje, do ponedeljka,
16. oktobra. Trije bralci, ki bodo napisali najbližjo
številko, prejmejo nagrade: komplet ključev UNIOR-
EXTRA! Na dopisnico napišite oznako: UNIOR-EXTRA.
VELIKO SREČE, KAJTI NAGRADE SO LEPE!
NOVO V KOSTROJU
Optimistično vzduš-
je, ki vlada v tovarni
Kostroj, je plod tr-
dega minulega dela.
Poleg lastne proiz-
vodnje, ki ji je v zad-
njem času uspelo
osvojiti nekaj novo-
sti, je bilo težišče
dela usmerjeno tu-
di na lastne kadre.
Ker je bilo vodstvu
podjetja jasno, da
se solidarizira z de-
lavci, je bil že zdav-
naj najden skupni
jezik. Za vse! Tako
Za najhujše social-
ne primere, ki jih
praktično več nima-
jo, do stanovanjske-
ga vprašanja, ki je
2e tudi za vse reše-
no. Danes tovarna
Smelo stopa na pot
Uspehov in že spada
^ vrsto tistih, ki skr-
be za gospodarsko
•krepitev občinskega
Proračuna.
OSVAJANJE
TRŽIŠČA Z OKNI
Priprave za osvoji-
tev proizvodnje pla-
stičnih oken in vrat
so potekale že vse
leto. Danes prihaja-
jo na slovenski in ju-
goslovanski trg s
svojimi prvimi izdel-
ki, ki jih v glavnem
v tovarni ie še kon-
fekcionirajo. Podpis
licenčne pogodbe pa
jim lastne proizvod-
nje ne brani, zato
hite z gradnjo nove
hale, ki jim bo omo-
gočila večjo in last-
no proizvodnjo.
Kakšne so predno-
sti plastičnih oken
In vrat? Okna In vra-
ta so narejena iz
vremensko odporne-
ga PVC materiala in
navadno ali termo-
izolacijsko zastekle-
na. Njihova največ-
ja prednost je ta, da
se lahko grade več-
je dimenzije kot pri
lesenih oknih. Tako-
rekoč, to so okna
na metre . . .
Zelo so primerna za
gradnjo večjih fa-
sad, katerih prednja
stran je zasteklena
po vsej dolžini. Od-
pade tudi vsakolet-
no ali nekajletno
barvanje. Res, okna
so danes še dražja
od običajnih, a ima-
jo tolikšne predno-
sti, da je povpraše-
vanje po njih večje,
kot pa so trenutne
zmogljivosti. Zlasti
naš južni predel dr-
žave je nad njimi
navdušen.
Skrb, ali bo tovarna
zmogla zadovoljiti
povpraševanju kup-
cev, bo odpadla, ko
bo tovarna imela to-
liko prostora, da bo
svojo proizvodnjo še
širila. Takrat, ko bo
svoje delavnice raz-
trosila po vseh pre-
delih naše države in
se bo lahko prilaga-
jala potrebam inve-
stitorja! Takrat bo-
do nastopili za to-
varno Kostroj še
lepši časi ... Pa ven-
dar, novo zgrajena
hala za montažo pla-
stičnih oken bo vsak
čas zgrajena, kamen
h kamnu in želje bo-
do postale resnič-
nost. Za vse tiste,
ki v Kostroju delajo
in za vse tiste, ki
Kostroju krojijo v
okviru samouprav-
nega sporazuma nje-
gov nadaljnji razvoj.
Ta pa je usmerjen
k še večji delovni
storilnosti in k de-
lavcu, ki je danes
člen v verigi nadalj-
njega uspešnega sa-
moupravnega siste-
ma v podjetju.
22. stran
NOVI TEDNIK
St. 41 — 12. oktober 197j
Pa pustimo zdaj Ja-
neza in Poldeta, saj
vemo, da sta zvesta
obiskovalca TEHNO-
MERCATORJEVIH tr-
govin, ki rešujejo in
izpolnjujejo njune
potrošniške želje.
Danes se vsi sku-
paj napotimo v staro
celjsko trgovino, ki
jo pozna vsak Celjan
in še mnogo potroš-
nikov iz bližnje in
daline okolice.
Samo ime proda-
jalne »ŽELEZNINAR«
sega prav v čase nje-
ne prve samostojno-
sti. Ustanovljena je
bila kot samostojno
podjetje   pred   se-
demnajstimi leti na
pobudo celjske Kovi-
notehne, kajti v nje-
nem sestavu je prej
ŽELEZNINAR delo-
val.
Vendar je imela
Kovinotehna koncept
veletrgovine za uvoz
in izvoz pa promet z
drugimi trgovinami
in železninarskim bla-
gom široke potroš-
nje. Vendar se na ta
način nikakor ni mo-
gla dosledno posve-
titi maloprodaji že-
lezninarskih artiklov.
Tako je iz te svoje
maloprodaje vedno
črpala svoje najbolj-
še kadre za veletr-
govino, ni pa ji v or-
ganizacijskem smi-
slu, niti v rekonstruk-
ciji ponudila večjo
pozornost.
Tako je podjetje ŽE-
LEZNINAR poslovalo
samostojno od leta
ustanovitve pa vse
tja do 1964. leta, ko
se je po sklepu or-
ganov samoupravlja-
nja pridružilo trgov-
skemu podjetju TEH-
NO-MERCATOR.
Prodajalna ŽELEZ-
NINAR se je poslov-
no zelo dobro uvelja-
vila. Njeno poslova-
nje je organizirano
po oddelkih. V želez-
ninarski stroki slovi
po vsej državi, še po-
sebno pa na sloven-
skem trgu.
SPECIFIČNI
ODDELKI SO:
— oddelek orodja
— oddelek pohišt-
venega okovja
— oddelek vijačne-
ga blaga
— oddelek kroglič-
nih ležajev
— oddelek vodoin-
stalacijskega ma-
teriala
— oddelek široke
potrošnje, koles
in kolesnih delov
— oddelek 114, 115
v skladišču pro-
daialne
Podjetje seje kma-
lu razširilo in spreje-
lo v svoj sestav pro-
dajalno železnine v
Žalcu, Celju, na Vran-
skem in ustanovilo
samostojno proda-
jalno Železnine v Pre-
boldu. V Čretu pa je
ŽELEZNINAR zgradil
na lastnem zemljišču
prepotrebno skladi-
šče.
Trgovino so vodili
samo visoko stro-
kovno sposobni de-
lavci v železninarski
stroki. Za TEHNO-
MERCATORJEVO tr-
govino ŽELEZNINAR
lahko trdimo, da je
vedno dajala dobre
rezultate poslovanja.
Zato si tudi pri TEH-
NO - MERCATORJU
prizadevajo, da bi
čimprej trgovino o-
lepšali, da preuredi-
jo prostore, ki so
premajhni. No, načrti
so za neposredno
povezavo prostorov
ŽELEZNINARJA z ve-
leblagovnico T. Me-
nijo, da bodo pred-
videni obnovitveni
načrt realizirali do
leta 1977. To si seve-
da želijo vsi delavci
pri ŽELEZNINARJU,
pa tudi potrošniki ta-
korekoč »živijo« s
prodajalno. S tem bi
se seveda zelo po-
večala izbira in sploh
bi bili prodajni po-
goji veliko boljši.
Tako nam je pove-
dal poslovodja ŽE-
LEZNINARJA Franci
Kovačič, ki je tudi
sam izšel iz šole do-
brih železninarjev.
It. 41 ~ 12. oktober 1972
NOVI TEDNIK
stran 23
iTialj oglasi
PRODAM
850 special, letnik 1971
prodam. Vprašajte od 16.
ure dalje. Rom Marija, Sel-
ce 11 Celje.
yV 1300 ugodno prodam. Te-
lefon 21-79.5.
\}jSO prodam 2 kub. m. su-
jjih štiri leta starih fosnov.
Ijlešani — hrastovi in smre-
kovi. Ponudbe pod »Dobro
in poceni«.
(AT 1100 poceni prodam. Po-
nudbe pod »6.000,00«.
OVO leseno montažno gara-
žo 4 x 2,30 prodam. Plahu-
ta Alojz, Lopata 24 Celje.
ELEVIZOR dobro ohranjen
ugodJio prodam zaradi se-
litve. L. 21egel Škvarčeva
17.
I£KTR1CNI štedilnik na
jtirl plošče, dobro ohra-
njen prodam. Jesenek, La-
va 41.
SEBNI avto Fiat 750 v ne-
voznem stanju prodam. Po-
nudbe pod »škofja vas«.
lUNI štedilnik »Kontakt«
Zagreb, malo rabljen, ugod-
no prodam. Hostnik Mar-
tin, Ul. Bratov Vošnjakov
32 Celje.
iVE vseljivi sobi prodam za
gotovino. Informacije Ob-
lakova 3 Celje.
lETILNI stroj »Regina«
dvovrstni, malo rabljen,
ugodno prodam. Trubarjeva
22 I.-Cel je.
----i-f-^k 1964, ka-
na prenov-
brezhiben
prodam. Ogled možen vsak
dan pri ».\vtokleparstvo«
Šentjur pri Celju.
iTEDILNIK na trdo gorivo,
dve lončeni peči, dnevno so-
bo — oreh — in loščilec
prodam. Kavčič, Celje —
Celestinova 22 od 15. ure
dalje.
[OMPLET jedilnico »Living«
(omara, miza, 6 stolov) in
polkavč prodam. Telefon
211-51.
'lAT .500 Nuova poceni pro-
dam — nujno do 26. 10.
1972. šumečnik Toni, Vil-
harjeva 5 Celje.
HOTORNO kosilnico z obra-
čalnikom »alpinist — Vo-
gelnott« letnik 1971, malo
rabljena, primerna za hri-
boviti teren, prodam. Hab-
jan Ivan, Trubarjeva 9 Ce-
lje.
PRIKOLICO primerno za mo-
ped, motor ali fiča in dva
philodendrona z devetimi
listi (velikimi) prodam.
Marki Ivan, Rečica 14 La-
ško.
flAT 750 letnik 1965 prodam.
Ogled v soboto popoldan.
Rupnik Crnolica 3 Šentjur
pri Celju.
GRADBENE parcele v Tmavi
št. 1 — pošta Gomilsko —
prodam.
f^OVAšKO peč (fldšmidno)
z enofaznim elektromotor-
jem — novo — prodam.
Zupane Jože, Primož 22
Šentjur pri Celju.
"VA fotelja prodam. Ogled
vsak dan po 19. uri. Celik,
Čopova 12 Celje.
''RlKOLICO za osebni avto
in Pionir prekucnik pro-
<iam. Zupane telefon 22-141
Maribor.
GLOBOK otroški voziček, do-
bro ohranjen, prodam. Me-
^ko, Ljubljanska 31 6. nad-
stropje.
'•AT 600 D v voznem stanju
Poceni prodam. Vouk, Sto-
re 165 —   za  novo  2ele-
j^^rno.
ŠTEDILNIK električni in na
^fdo gorivo, skoraj nova —
prodam.   Djakovič,   Pečov-
./lik 67 b Celje.
'*AT 750 letnik 1970 prodam.
Ogled sak dan popoldan.
Krpanova 3 Ostrožno (pred
k,^^ilskim domom desno).
TRAKTOR Hanomag, sode od
200 do 1000 1 in voz za eno
kravo prodam. Belak Fran-
čiška, Stražica 26 Franko-
^^OSTANOVANJSKO hišo
Prodam. Poizvedbe pri Pla-
*kan Mihu, Male Braslovče
i6 Braslovče.
P(K:ENI prodam novo ku-
hinjsko napo in 470 zidnih
ploščic. Skok Maistrova 6.
POSESTVO s hišo in gospo-
darskim poslopjem v ravni-
ni ob glavni cesti na rela-
ciji Mozirje — Gornji grad
prodam. Ponudbe pod »Le-
po posestvo«.
REZERVNE dele za Ford
Taunusa 12 M in gume za
Prinza ugodno prodam.
Gerčer Cveto, Brezno 7 La-
ško pri Rudniku.
KUPIM
MANJŠO hišo z nekaj zem-
lje, lahko tudi polovica hi-
še, kupim blizu mesta.
Upoštevam samo ponudbe
s ceno. Šumnik, Kovinarska
16 Celje.
VEČJO količino stare strešne
opeke (bobrovec) kupim.
Mirnik, Lopata 55 Celje.
STANOVANJE
OPREML,IENO sobo s soupo-
rabo kopalnice oddam žen-
ski srednjih let. Fani Šala-
mon, Brinarjeva 3 Celje
(Nova vas).
DEKLE sprejmem na stano-
vanje. Kovinarska 10 — Sti-
lin Gregor.
MLAD par išče opremljeno
ali prazno sobo s kopalnico
v Celju ali okolici. Ponud-
be pod »Prodajalka«.
NUJNO iščem neopremljeno
stanovanje ali večjo sobo v
Celju ali bhžini. Ponudbe
pod »Nagrada 300 din«.
MIREN fant nujno išče sobo
v okolici Trnovelj. Telefon
21-409.
ENOSOBNO stanovanje ali
garsonjero v Celju ali oko-
lici nujno iščem. Ponudbe
pod »Ugodno plačilo«.
DEKLE nujno išče ogrevano
sobo. Salamona Jelka (pri
Vuk) štore 142.
KOMFORTNO dvosobno sti.
novanje v Celju na Otoku
zamenjam za enakega v
Laškem. Ponudbe pod »La-
ško«.
MLAD.-i. zakonca z enoletnim
sinom iščeta sobo ali sobo
in kuhinjo. Možnost pranja
in kuhanja. Kotnik Bušan,
Smrekarjeva 2 Celje.
MIRNA in poštena zakonca
iščeta sobo po možnosti od
Celje proti Ljubečni ali
Vojniku. Ponudbe pod
»Nujno«.
NUJNO iščem opremljeno
enoposteljno sobo. Ponudbe
pod »Solidna«.
ODD.AM sobo moškemu.
Plečnikova 2 a.
ZAPOSLITEV
KVALIFICIRANA šivilja
sprejme delo na dom. Po-
nudbe pod »Vojnik«.
DNEVNIK — podružnica Ce-
lje, Cuprijska 4 zaposli red-
no ali honorarno moške in
ženske za dostavo časopi-
sov na dom naročnikov. Za-
poslitev dnevno štiri ure
popoldan.
RAZNO
NAGROBNI spomenik, iz na-
ravnega kamna še lahko
dobite do Dneva mrtvih, če
pohitite. Informacije Mal-
gajeva 14 C^lje, pritličje
desno.
DNE 4. 10. zvečer se je med
Polulami in mestom Celje
izgubil čm pudl star pet
mesecev. Poštenega najdi-
telja prosim, da se javi na
naslov Vovk Igor, C. na
Ostrožno 113 Celje.
LOKAL do 30 kv. m v Vojni-
ku. Ponudbe pod »Vodovod
— elektrika«.
V ŠENTJURJU iščem žensko
za dopoldansko varstvo šti-
rimesečnega fantka. Ponud-
be pošljite na naslov Jak-
lič Šentjur 202.
AVTOMEIIANIKA za manjše
popravilo osebnega avtomo-
bila na domu iščem. Po-
nudbe pod »Popoldan«.
NIZKE vrtnice vam bomo po-
slali po pošti — plačali jih
boste po prejemu in pre-
gledu. Pišite po seznam.
Anton Jelen, drevesnica
Šentilj — Velenje.
V NAJEM dam zemljišče,
stanovanje in lokal. Vpra-
šati telefonsko 225-32.
KMEČKO dekle ali upokojen-
ko za varstvo enoletne de-
klice iščem. Dogovor v ne-
deljo. Djakovič, Pečovnik
67 b.
KDO mi popleska okna in
vrata? Ponudbe pod »Pre-
žihova«.
UPOKOJENEC 63 let (160) s
svojo hišo in 1 ha zemlje
želi spoznati žensko — upo-
kojenko od 54 do 60 let —
vajeno gospodinjskih del.
Ponudbe pod »Moj dom«.
TRGOVSKO podjetje »Savinj-
ski magazin« Žalec razpisu-
je javno licitacijo osnovne-
ga sredstva TOČILNE MI
ZE. Izklicna cena je 5.000
din plus prometni davek.
Licitacija bo v petek 13. ok-
tobra 1972 na upravi pod-
jetja v 2alcu, Slandrov trg
35 ob 8. uri za družbeni
sektor, od 9. ure dalje pa
za privatni sektor.
PROD.AM garažo v Čopovi
ulici. Vprašati na telefon
218-71 v soboto in nedeljo
dopoldne.
PRODAM Fiat, tuje proizvod-
nje, letnik 69, prevoženih
50.000 km. Prodam za goto-
vino. Bertole ViU, Tmovlje
94, p. Škofja vas.
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
PODRUŽNICE CELJE
razpisuje:
I. prosto delovno mesto
POMOČNIKA DIREKTORJA PODRUŽNICE
ZA SEKTOR KONTROLE
Za to delovno mesto je potrebna visoka šolska iz
obrazba ekonomske ali pravne smeri ter deset let
splošne in pet let posebne prakse na delovnih me-
stih enake ali podobne dejavnosti kot je na delov-
nih mestih v Službi družbenega knjigovodstva.
II. delovna mesta
V ORGANIZACIJSKIH DELIH PODRUŽNICE
1. ZA SEDE2 CELJE
— DVEH INŠPEKTORJEV
— ŠTIRIH DELAVCEV s srednjo šolsko izobrazi)©
— ENE SN.AŽILKE
2. ZA EKSPOZITURO LAŠKO
— ENEGA KONTROLORJA
3. ZA EKSPOZITURO MOZIRJE
— ŠEFA EKSPOZITURE
— ENEGA KONTROLORJA
4. ZA EKSPOZITURO 2ALEC
— DVA KONTROLORJA
— ENEGA DELAVCA s srednjo šolsko izobrazbo
Za enega inšpektorja in šefa eksiK^iture v Mozirju
je na razpolago po eno komfortno dvosobno stano-
vanje.
Za delovna mesta inšpektorjev je potrebna visoka
šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, za
delovna mesta šefa ekspoziture in kontrolorjev pa
višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri.
Etelavci s srednjo šolsko izobrazbo morajo inieu
končano štiriletno ekonomsko srednjo šolo ali šti-
riletno administrativno srednjo šolo ali pa gim-
nazijo.
Prošnjo v rokopisu, življenjepis, zadnje šolsko spri-
čevalo, pn kandidatih za delovna mesta pomočnica
direktorja, inšpektorjev, šefa ekspoziture m kon
trolorjev tudi spričevalo o zaključnem izpitu na
srednji šoli, je treba poslali naslovu do vključno
18. oktobra 1972.
III. ŠTIPENDIJE
Za kandidate, ki imajo stalno prebivališče na ob-
močju:
1. sedeža Celje:
— eno za šolanje na ekonomski srednji šoli, gim-
naziji ali srednji administrativni šoli
2. ekspozitur Laško, Slovenske Konjice in Šmarje
pri Jelšah:
— po eno štipendijo za vsako ekS'pozituro za študij
na višji prarai šoli ali na višji ekonomsko komer-
cialni šoli
— po eno štipendijo za vsako ekspozituro za So-,
lanje na eikonomski srednji šoli, gimnaziji ali sred-
nji administrativni šoli
3. ekspozitur Mozirje in 2alec:
— po eno štipendijo za vsako ekspozituro za študij
na višji pravni šoli ali na višji ekonomsko komer-
cialni šoli.
Kandidati se bodo po končanem šolanju vključili
na delo v tistem organizacijskem delu Podiiižnice
kjer imajo stalno prebivališče.
Vlogo, življenjepis in zadnje šolsko spričevalo je
treba dostaviti naslovu do 18. oktobra 1972
o DELU ZK
Ali se ZK u.s!>ešno spoprijema s prohli-maliko idfj-j
nopoliJičnega usp!wahij;vnja članov ZK? Ali dovolj
storimo za idejno ojivfšienost komunistov? Kaj pa]
samoupravna ideologija? O teh in drugih vpraša-'
njih je pb nedavnem obisku v Celju govoril Stane,
Kranjc, predsednik komisije za družl>en«>jit)l{tična in j
idejna vprašanja znanosti, prosvete in IJJejno poli- ■
tično usposabljanje komunistov pri CK ZKS. Stanem
Kranjc je imel najprej razgovor na komiteju občin«;
ske konference ZKS Celje s člani občin:-.l?e komi-
sije za usposabljanje, nato pa je govoril komuni-
stom Merxa in predsednikom komisij za idejno po-j
litično usposabljanje v organizacijah ZK. V dokaj j
živahni razpravi so komunisti spraševali o vlogi j
šole pri oblikovanju zavesti mladega človeka, o
ku komimista, o sredstvih za družbeno izobraževa- ]
nje v delovnih organizacijah in o drugem. 4
Mlini iri
mlinarji
Piše DRAGO MEDVED
OD JOŠTA SOTEŠKEGA
Torej, po Evropi je zagospodaril nemški škorenj. Pričelo se je obdobje mračnjaštva,
kakršnega bo svet pomnH, dokler bo obstajal. In kaj se je dogajalo v Joštovem mlinu?
Tako je Darinka Jošto-
va hodila po mlinu, sprem-
ljali, pa so jo gestapovci,
ki so vse premetavali, po-
trkavali po stenah, rušili
in iskali vsako najmanjšo
sumljivo točko, ki bi jih
privedla do kakšnega ile-
galnega gradiva. Pa je Da-
rinka vprašala, kaj iščejo
in oficir je revsknil, da
orožje. »T^a imate zdaj
vi, ne mi«, je odvrnila. Na
srečo tega domači ovaduh
in prevajalec ni omenil
nemškemu gestapovskemu
oficirju.
Gestapovci niso v mlinu
našli orožja, a zato kar za-
jeten kup komimistične U-
terature in zapiskov. Ta-
krat je tudi Darinki za hip
zastalo srce in vsaka sme-
lost jo je zapustila. Toda
rešil jo je pravzaprav
Vrunč, za katerega je Da-
rinka mislila, da sploh ru
več v mlinu, še danes ne
ve, kako je izmaknil ome-
njeni paket iz nemškega
avta, ki je stal pred mli-
nom in vse skupaj zako-
pal pod vrbo ob Ložnici.
Pred vojno pa so Ložnico
pričeli regulirati in med
vojno so Nemci to delo s
svojo pedantnostjo nada-
ljevali in pri kopanju po-
novno našli sveženj litera-
ture in zapiskov. Pa to je ,
že druga zgodba, povrni-
mo se k temu . . .
Mlin je stal. Iz vojske
je prišel Darinkin brat Ka-
zimir, prišla sta njena oče
in mama iz obmejnega
Šentilja. Nekega 6ne je
pri jahal na konju zelo vi-
sok nemški oficir in za-
hteval gospodarja. Iz mli-
na je stopil Melč, s potla-
čenim klobukom na glavi,
z rokami v žepih in copa-
tah. »Habt acht!« Melč ni
»razumel«, oficir i>a je iz-
gubljal živce. Zahteval je
ključe od mlina. Melč si
je dal prevesti nemško za-
htevo, potem pa potegnil
in Nemcu pomolil pest ko-
ruze, umazan robec, nekaj
drobiža in vmes neke klju-
če. Oficir je ves besen po-
gnal konja in od jahal čez
most proti Celju. »Presne-
to, zdaj bomo pa šli«, je
dejal Melč. »Menda ja, ti
bedak«, mu je nazaj zabru-
sila Darinka in šla sne-
mat slike in pospravljat
knjige v zaboje. Slike so
se še ohranile v Galiciji
pri Klemenčičevih, le miši
so okvirje objedle.
No, tako so neke noči
prišli Nemci po Melča. Ta
mlinar, ki se je na Nem-
škem naučil graditi mline
in postavil v Medlogu ta-
ko velikega, si ni nikoli
mogel odpustiti, da so ga
Nemci dobili v postelji.
Najprej so ga zaprli pri
kapucinarjih kot stotine
drugih Celjanov. Domači
so potem le nekako dobili
zvezo z njim in dvakrat
tedensko so pekli kruh v
mlinu in mlinar Tonač ga
je s svojim konjem vozil
v zapore.
Tako so prišli časi, ko
so Nemci začeU množično
seliti. Darinka je pohitela
še domov v Šentilj, a je
bila hiša že zapečatena.
Potrta se je vračala v Ce-
lje, ko so v Mariboru, kjer
je preživela svoja dijaška
leta, pripenjali Slovencem
na mostu kljukaste križe
na obleko, s tesnobo v sr-
cu je šla ob Ložnici proti
mlinu, kjer pa je našla vse
tiho, prazno in razmetano.
Iz hleva je prijokalo dek-
le, ki je pri njih služilo.
Povedala je, da je Darin-
kin brat otroke in starše
vse nekam z vozom odpe-
ljal, ker po Levcu že vse
selijo.
Darinka je našla družino
v zidanici nad Grušovlja-
mi. Poskrbela je zanje, da
so jih odpeljali na itali-
jansko mejo in so se tako
nekako prebili na Dolenj-
sko. Darinka ni mogla z
njimi. Melč je bil v zapo-
ru in začela se je vojna z
Rusijo, kar pa se je bist-
veno poznalo v odnosih
Nemcev do Slovencev. Da-
rinka je bila že pripravlje-
na, ko so neke noči prišli
tudi ponjo. Gestapovca, ki
sta prišla, sta bila kar ne-
kam presenečena, ko je
omenila, da bodo morali
počakati do jutra, da bo
pač nekomu mlin izročila,
saj so bile v mlinu še za-
loge, ki niso niti bile nji-
hova lastnina. Tonač je po-
gnal konja, kajti gestapov-
ci niso bili pri volji z Da-
rinko filozofirati o lastni-
ni. Toda ona je sedela na
vozu, gestapovca pa sta šla
peš zraven vse do Celja.
Mlinarji so se zbrali ob
mostu in poslovili so se.
Toda Darinka je bila pre-
pričana, da bodo prišli čez
dva meseca že nazaj. »Kaj
smo pa takrat vedeli, kaj
je vojna«, pravi in zamah-
ne z roko.
S tovornim vlakom so
jih odpeljali v Srbijo, z
Melčem pa sta se našla v
vasi Preljina pri Cačku.
Bila sta pri dobrih lju-
deh in imela sploh veliko
srečo, da sta se sploh na-
šla, to mnogim ni uspelo
Melč je ponaredil njune
legitimacije in že v oktob-
ru sta se prebila ilegalno
skozi zbombardirani Beo-
grad in ustaški Zagreb v
Belo krajino. V Nemški
vasi pri Ribnici sta našla
svoje starše in otroke. Da-
rinkina mama se je zjo-
kala in rekla vnučki: »Glej,
Lenčica, kdo je prišel!«
»Teta« je hladnokrvno od-
vrnila Darinkina mlajši hči
in se mirno igrala dalje.
Se nadaljuje
Darinkina mama je varovala Bredo in Alenko med odsotnostjo njunih staršev.
NOVI TEDNIK - Glasilo ODcmsKih organizacij Socialistične zveze delovnega Jjuastva Celje. Laško Slovenske Konjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5. pošlm predal 161; Naročnina m jgiasi- Trg
V Kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik Jože Volfand; Tehmčnj urednik: Drago Medved - Redakcija- Milan Božič
Edi Goršifi Jure KraSovec, Milan Semčai Zdenka Stopar MUenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsak Setrtek -
Izdaja ga CGP »Delo« - nsk m KliSeji: CGP »Delo« Ljut)]jana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne Številke
1 dm — Celoletna naročnina 48 din. polletna 24 din. Tekoči račun: 501-1-167/2. CGP »DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo.
223 69 in 231-05, mali oglasi In naročnine 228-0o