Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. 0. Uspešen za oglaševanje« NOVICE SLOVENIAN NEWSjj An independent Slovenian Weekly. Coyers all the territory in the Northwest Best advertising- medium. Letnik III. ll^TZASLO VENCE V SEVEROZAF'ALU ZEDINJENIH D^ZAV.TmÄsii n S. K. P. DRUŽBE. Nov nemški pogon. Vekoračili so reko Marne na več mestih. Odpor zaveznikov je močen. Boji se vršijo okrog mesta Rheims. Amerikanci se odlikujejo. BOj| V ALBANIJI IN PALESTINI. ZAVEZNIKI V RUSIJI. CILJ NEMŠKE OFENZIVE, KI OD DNE DO DNE POJEMA V SILNOSTI, JE MESTO PARIZ. Poročila “Associated Press”. fra« translation filed with the postmaster at Calumet,Michigan,on July, 19,1918 required by the act of Oct.C, 17. l'rica kova ha obnovitev nemške anzi ve na Francoskem se je pri-.via,Krvavi boji se bijejo na obel iiraueh znanega mesta Rheims ii je bilo izza zadnje ofenzive ob Sanie na skrajni točki odseka, ki seval globoko notri v nemško bojno črto. Zahodno od Iibeimsa se je Nemcem s pomočjo ilebrojne pe-posrečilo da so prekoračili reio Marne na več prostorih. Ura v a ;/a raznovrstnih izstrelkov je pripravila pot Impadu infauterije. Vtliodoo od mesta Rheims pa so awwli le malo napredovati, ker « se jim branitelji krče Vi to zopr-k»vi|ali. Cela bojna črta se raz-ftostira v dolžini 65 milj. Amerikani se hrabro borijo v Diorjih, ki so jim odločeni in na ^mestili so imeli yj^jgenit *N'i. J’ri selu Vaux nrso satao (“prečili namen nemškega napa-U1»pak so ga cela potisnili za 810 Jardov nazaj in so se vrni-'dvoje prej sne pozicije še-le ko so radi napredovanja južnovzltodno od Chateau ‘jitriy, kjer so prekoračili reko llei ù strategičnili vzrokov '•hli «sesti svoje prejšue zako- j>lavili končni poskus prodreti proti Ra rizu . * Med tem ko Nemci prodirajo na jugu, pa Angleži okrog Ypres pikajo počasi ob nemški bojni črti z delnimi vspehi s tem da zasedejo nekoliko ozemlja in zajamejo nekaj ujetnikov. CALUMET, MICHIGAN, 19. July 1918 unir bi izsilili izprazhenje mesta Rh«i ms. Nemški vojni stan poroča, da so pri teh poskusih nemške čete potisnile nazaj zaveznike na gričih okoli Rlieimsamed seli Naplenili in 1 ourey. Zadnje imenovano mesto leži kanili pet mil j proč ori prej označene že’ezmške proge. Tudi francosko uradno poročilo de quia pr-znaVa nemški vspeli v tein sektor , u Namen zavezniške ofenzive v Albaniji je podžgati vstajo med Jugoslovani. Filip Roosevelt, QileiUJiauv bratranec, je bil prič* zračne v bližini Cliateau Tiiierr bitke 1 Vspehi v Albaniji. Francozi in Italijani še vedno nadaljujejo s svojim napredovao, jem proti Avstrijcem v Albaniji, kjer jih vsaki dan nadlegujejo v malih praskah. Na več mestih so bili avstrijski protinapadi brezus-pcš n i. V Palestini so Turki in Nemci predrli skozi angleško bojno črte severno od Jerihe, toda takoj zatem so bili zopet izgnani. Angleži Odkar so Nemci v" pomleljek jutro pričeli z novo ofenzivo, so po n jihovi izjavi zajeli. 18,000 u-jetnikov. Roioca se tudi, da so Francozi ob Marne vrgli svoje rezerve v boj in da so severtio od vasi Cliapelle zopet osvojili zgubljeno ozemlje. Tudi Nemci so poslali v boj nove, sveže čete v namenu, da v tem odseku do-sežejo svoj cilj in namen. Ob celi Marnski fronti se na obeh stia-neh pošilja neprenehoma cela povodenj topovskih izstrelkov na sovražnika. True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on July, 19,1918, as required by the act of oct, 1917. so zajeli 50d ujetnikov, med tem ^?26(j Nemcev. - F*- ’ Ulj reki Marne, '*30v med mestom Rotom neuradnih poročil so Angleži in Amerikanci popolni gospodarji murmanskega obrez ja v severhi Rusiji. Skozi to ozdih-,lje upajo zavezniki končno poma* gali Rusiji. V srednji Rusiji so Celio — Slovaki v boju z bolševiš-kimi četami osvojili važno trgovsko mesto Kavan, ki leži ob reki Voigi,430 milj vzhodno od Moskve. 1111 reko Suru elio, so A me-“aci v '»likii, •ili, protinapadu prisilili, da IRhiuknil nazaj na desni breg An drugih točkah ob reki so 1111 vspehom rabili stroj ue proti nemškim čotapr, ki s» Nonih koračili čez reko. s° jih ubil i in ranili. Rri "llapadn blizu F'ossy so Arne '5(n "Rii med 1,000 in 1,500 tev.Med ujetniki je neki ce-'"i štab. Francoski gene- Ut povelj uje v tem sektorju, častilke generalu, ki za-"J" v tem okraju ameriškim V ' ' 6"'w so v teh napadih poleg izstrelkov, raznega kali -0r tudi .plinovili strelov, L brezštevilno tankov, ki poslali proti braniteljem. /""riški mi topovi so bomdar V"Sl in mesta, ki ležijo da-za vojno Črto. Ti izstrel-1 kalibua od 10 do 12 Akoravuo Nemci še vedno strastno napadajo zaveznike na obeh straneh Rheimskega odseka, je njihov vspeli le majhen in se omejuje na pokrajine ob Marne iii neposredno jnžnozapadno od Rheim sa. Francozi jioročajo, da vzhodno od mesta Rheims pa do Cliam-pangne jjovsod zadržujejo sovražnika, da je njihova bojna črta nedotaknjena, četudi Nemci trošijo brezštevilno topovskih izstrelkov in inf»u torija napada z "občudovanja vredno odločnostjo. 'K ‘"snesti strategičnega na- y "ničev v tej novi ofenzivi Nsne. Zui se, da je Rariz . točka, katero želijo do-,a'""tako kot v prejšmh ^ "hšh na mesto Rheims, ij,; 'acfl prisilili k poda |i * . ""črt je morda ta,da se po ? Vlt^- Kadi tega so se vrgli na Stf; jk Aižiiega obrežja reke Mar- ^ j^111 ojačijo svojo bojno čr- ’ Proti trdnjavi Verdun. 111F»» ta gibanja posrečijo, Ij^ ° volike strategične vred-* ^®ihcc tedaj, ko bodo mu- Odpor je trdovraten. V sepovsod se zavezniki trdovratno upirajo in kjerkoli so se Francozi mltalijani morali umakniti, so to storili še-le potem, ko so prizadejali vpadu ikom strašanske izgube. Amerikanci se dosedaj še niso nikjer umaknili, nasprotno blizu F’ossoy, na bregu Marne med Chateau Thierry in Dormans so Š6 izbolšali svoje pozicije. S svojimi francoskimi vojnimi tovariši vred so Amerikanci ves čas v neprestanem ognju. Vsaki dan je bolj razvidno, da je cilj nemškega poveljništva v tej novi ofenzivi zajetje mesta Rheims, kar bi ojačilo neprimerno celo bojno črto v genieri proti Verdunu, V torek so se vršilj naj l jutejši boji j. jnžnozapadno od Rheims, kjer je sovražnik skušal prodreti skozi gozdnate in hribovite kraje do železniške proge, k’ vodi iz Rhe-imsa v Eperuay, a či Na angleški fronti v severn-Franciji in Flandriji Nfpuci neprestano bombardirajo z raznovrstnimi izstrelki. V velikem ot>-segu rabijo plin v odseku Vili lers-Bretònenx, kjer so Angleži napravili več patrolnih napadov, pri katerih so Zajeli nekaj ujetnikov. Tudi v odseku Albert neprestano buči jo topovi. Toda v nobenem teh odsekov niso Nembi pričeli z kakimi mhmj.Hvnj-akimT napadi. V Albaniji Francozi in Italijani-še vedno počasi najnedu jejo proti Avstrijcem dočim so v goratih krajih na italijanski fronti Italijani odbili vse sovražnikove napade. Nemški jezik izključen. True taanslation filed with the postmaster at Calumet, Michgian, on July 19 T8, as required by the act of Oct. 6 T8 Sioux F'alls, 17. julija.— Deželni obrambni odbor je ravnokar izdal ukaz, da je prepovedano govoriti v nemškem jeziku po telefonu v celi državi South Dakota. Prepovedano je dalje rabiti nemški jezik v pogovoru bodisi javno bodisi privatno, če so več kot tri osebe navzoče. Eden iz med mnogih slučajev. Mr. F. T. Lapitz, Bntt, Iowa’ piše: Ker rabim Trinerjevo Grenko Vino že 12 let, nemoram pripo ročati boljega zdravila, kakor je ravno Trinerjevo, jiosebno za dru- žinsko rabo je neobhodno potreb- no. V tisuč in tisuč družili družinah se to slično potrjuje. Ono ni pijača nego zdravilo ki se mora jemati j)o navodilu, in kakor se je izrazil Mr. J.). .C. Otid shorn 26 nov. 1615 Kemist zdravniškega oddelka za State West Virginia, se mora vštevati med medecinske izdelke. Ako trpite z zapkhnehjein, neprebavo, glavobolom, turobnostjo, nervoznostjo, splošnim oslabljenem, se smete zanašati ha to zdravil«. Cena 'Sl. 10 Po lekarnah. Trinarjev Li»i meet je najbolje zdrayilo proti revmatizmu, nevralgfji, putiki sjJShkem oteklinam itd. Ro lekarnah 35c in 65e jio pošli 45 in 75 — Joe. Triner Company 1333 — 11343 S. Ashland Avo, Chicago 111. Washington, 16. julija. — Dobim so vojaški izvedenci doma in v Evropi mnenja, da zadnji teden pričeta italijansko francoska ofenziva oh albanski meji ni velikega vojaškega pomena, ima pa lahko važen političen vspeli. ki bo imel konečho svoj vpliv na vojaški položaj. Neposredni namen ofenzive ni jasen, v nekterih krogih se misli da je namenjena v prvi vrsti, za pshiologični vpliv, kteregj bi i-mela na nszadovoljne narode Av-stro-Ogrske v Eusniji in Herco-govim, v smeri kterih dežel se na. padi vršijo. Uradna poročila, ki prihajajo v Washington pravijo, da so dosedanji vspehi zavezniških čet v Albaniji povišali sovražnost Jugoslovanov v južni Avstriji, kteri so bili z Celio-Slovaki vred ž e od početka vojne tvn v peti avstro-ogrske monarhije. Ro mnenju teh uradnikov, ki so preštudirali položaj, bi vojaš ki pogon, ki bi zdfužil zavezniške armade v Albaniji z nezadovoljnimi Jngoelovani, ne samo privedel do očitnega upora Jugoslovanov, ampak sploh vseh nezadovoljnih m, f 0.11 : •... t : j po -eli pr«, trai.: mo warhi ji. Tak upor bi imel nedogledne posledice na cel vojaški položaj-ker bi Ava tri ja mnogo svojih čet morala odtegniti od glavnih front v Italiji, da bi z njimi »amogla vzdrževati mir doma in zadušiti upor. Willa zopet rogovili. True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on July 19. 1918, as required by the act of Oct, 6 17. ,1 uarez, Mexico. 16. julija. — Rod vodstvom Martina Lopez so V H lovi pristaši napadli železniške postajo v Horcasitas, dvajset milj južno od mesta Chihuahua* Ubili so poveljujočega častnika in 70 vo jakov, ki so tam taborili, obesiii-so postajnega načelniUK, postajo pa zažgali. Tako so pripovedovali potniki, ld so danes prišli sem. Poročilo je bilo kasneje potrjeno. Nadalje so Villovi pristaši v petek oropali neki potniški vlak v dolini Rachimba potu ikon* so odvzeli vse njihovo imetje dva železniška voza nal#žena z razno trgo-\fijo, pa so izpraznili. Nadalje se jtoroča o Villovein delovanju v dan ta Rosalina in J iibinez, kjer so bile prodajalne oropane in mnogo žita uničenega. m je videl stroj padati. London 17. julija. — Roroč-nik Roosovelt se je vračal iz poizvedovalne službe, ko je.bil napai den od nemških zračnic. Vidt-t-Jc bilo, kako je zgubil kontfro-lo nad strojem. Skoro gotovo |t> dobil smrtno nevarno ra*o. Oyster Ray, N . Y. . 17, julija. — Rivši predsednik Roosevelt st» je zaprl na svojem domu in ni hotel dati nikako izjave. Odpovedal je takoj svoj obisk v New York. Quentin je bil star 20 let. Vstopil je v avijatični oddelek v Canadi 1.1S17. kjer se je vadil za službo v ameriški armadi. .Svoja komisijo je dobil v jeseni, aktivno službo pa je nastopil to pomlad- Quentin Roosevelt se je udeležil že več zračnih bojev na zapadni fronti in ne dolgo tega je izstrelil eno nemško letalo. Teodor Roosevelt ima še dva druga sinova . v vojni službi.* Ma-jor^Teodor Roosevelt Jr. je bi pred kratkim odlikovan radi hrabrosti pri žavzetju sela Can-tigny, dočim je bil stotnik Archie Roosevelt nedavno tega neki praski ranjen in se sedaj na baja z vazstreljeno roko v ne i bolnišnici na Francoskem. T' '"surgenti, ki so oborožen, z avstrijskimi puškami m povečini-»osijo avstrijsko vojaško uniformo, imajo svoj glavni stan v l>Ji. zim Nikšiša in Roiohavliča. Zapoveduje Jim neld srbski poročnik, ki je ostal v Örm Gori ob času, ko se je srbska armada umikala. Ljudstvo ga proslavlja kot na-r*dHega junaka. Nedavno tega so se insurgent-V; 111 »wtfijske čete epopaklf F 1 * k o n j h . I za urgenti so napadli iz zasede in so ubili in ranili mnogo Avstrijcev. Rrejšni vodja iu6Ufgeu tov je bil general Veskovič, ki pa se '_,e pobotaj z Avstrijci in ga ti sedaj rabijo za agenta ali posredovalca. On prigovarja svojim rojakom, naj sledijo njegovemu vzgledu, toda' vse-povsod sega smatra za izdajalca domovine. Calumetske novice. Avstrijski zunanji minister se strinja z predsednikovimi miroymnäi jnogjetji- . Toue translation filed with the post master ut Calumet Michigan on June,19 1918 as required by the not of Oct.6 1917 — Ogenj so odkrili v pondel-jek popoldne v sbafili št. 3. North Ahmeek. Glavni upravitelj James Ale Nanghton, je dal takoj povelje, da se /shafta 3 in 1 ki sta nred s*boj »Tesana, trdo /a-. e JMa/gyi.f&i so šli iz' jm..^ Sili bivšega predsednika Roosevelta ubit v zračni bitki. True translation filed with tho postmaster at Calumet Michigan on July 19,1918, as required by the act of Oct, 6 1917 L’ariz, 17. julija. — Lajlnant Quentin Roosevelt, ameriški aviator, najmlajši sin bivšega predsednika, je bil ubit v neki zračni bitki, poroča poluradno Havas časnikarska .agencija Njegov stroj je padel na sovražnikovo ozem- i-i®- Amsterdam, 19. julija. Grof Rurian, a< stro-ogrski zunanji minister, je v neki noti na avstrijskega in ogrskega ministrskega predsednika izjavil, da ni skore nobene razlike v glav-nih točah izraženih od obeli zavojevanih strank. Med drugim je dejal; Štirim novim točkam,-Jn jih je p red sedli .k Wilson označil v svojem go vom 4. julija, ne moremo mi razim v malih stvareh, prav nič nasprotovati. Nobenemu izmed naših nasprotnikov ni potreba priti v tak položaj, v kakoršuega sta zašle Rusija iu Romunija, ker smó mi vsaki čas pripravljeni stopiti v mirovna jmgajanja. Govoreč o Wi Isonovem govoru na dan Neodvisnosti je Rurian rekel, da ga srčno odobrava in da se mora vsakdo kloutfti njegovemu velikemu duhu i h da ne bo nihče zavrnil njegove pomoči. Edina težkoča, ki se zdi nepremostljiva,je zahteva zaveznikov glede Alzacije — Lotaringije, Trsta, Trentina in nemških ko lomj. — Mr. Louis Derosier iz West-Iloughtoiia je dobil žalostno vest, da je bil njegov sin Louis A. De rosier ubit v nitki na Francoskem' dne 14. junija. Rokojni je vstopil v vojno službo pred d verni" leti v Detroitu. Natančnejih podatkov o njegovi smrti kot to da je bil ubit še ni. iz popoldanskega 0j dim prihajati iz jame. Takoj' bilo dano povelje, da pridejo \ delavci nemudoma na površje i B da se vsi izhodi iz jame . zajiro, i » 1)0 na ta način se ogenj v pa; tfmi-vih sam zadušil. —Tudi v shaftji St. 2 Quincy rudnika so isto jutro opazili ogenj, ki se je baje začel od “air blastòv”, ki so se jirigodi--V tej jami nedeljo večer. Ogenj so imeli kmalu pod kontrolo, noben delavec ni bil ogrožen ih dnev iu ponočni shift sta šla na uelo^ Lakota in rop gospodarita v |Črni Gori. . True translation filed'with the post masterjat Calumet, Michigan, cm July 91 1918, as required by the act of oct 6, 1917 tialoniki, Macedonia. 17. juli- ja. — Berbski uradni Krogi sodo- bili poročila, da so razmere v Crni GxU'i vjjrav neznosne. Lakota in umrljivost prevladuje vse skozi po mali kraljevini, ljudje se morajo hraniti z zelišči, drevesni mi koreninami in lubjem. Ropi so na dnevnem redu, je pa tudi dosti in surgbntskih čet, ki skušajo kmečko prebivalstvo varovati pred roparji in pa pred avstrijskimi oblastmi. kot j)onavadi. — S prvim avgustom bodo vpeljane v Houghton okraju slad-Kprne karte. Vsaki osebi bo dovoli jeno tri funte sladkorja na mesec, kterega se mora kupiti le od eoega trgovca in sicer od one- LEVIN JEWELRY CO. 25 let poštene in pravične trgovine. «tli.: Street. Pol«« Cilnss Block lote. \ J Ustava šn pravila Slov. Nar. Zveze v Ameriki, -SLOVENIAN NATIONAL ALLIANCE OF AMERICA-Sprejeta na prvi konvenciji v Clevelandu, O., 15. aprila 1918 Ime in s idež zveze. Ime organizacije je' Slovenska Narodna Zveza v Ameriki (The Slovenian National Alliance of Amerike) ter ima svoj' sedež v , Clevelandu, O. Namen- Zveza je ustanovljena v korist slovenskega naroda v Ameriki in v dobrobit Združ. držav ter deluje z moralnimi in materi jalni ni i sred stvi za osvobojeuje in zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v e-no državo na osnovi najširših demokratskih načel. V duhu edin-stva in sloge razvija Slov. Nar. Zveza disciplino narodnega dela, poučuje narod v državljanskih vrlinah državljanov Zdr. držav, slavi vsako leto dan (iospe Svete (naobletnico sv. Cirila in Metoda) Vidov dau in Zrinjsko-Frankopan ski dan, pomaga ameriškim Slovencem do socijalnoga in ekonomskega napredka potom prosvete in izobrazbe razvija vse prirojene do ore lastnosti našega naroda v korist narodu in človečanstvu izda ja poučne in domoljubne spise ter podpira akcijo za nabiranje prostovoljcev za jugoslovansko armado. Za časa svetovne vojne sprejema Slov. Nar. Zveza program Jugoslovanskega Odbora v Londo nu ter deluje v najožji zvezi z jn-goslovanskimi političnimi organizacijami v Ameriki (Hrvatski Sa vez, Srbska Narodna Obrana, Čr-nogorski Odbor za Narodno Zje dinjenje) v dosego narodnega in političnega edinstva vseli Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zveza sir brezpogojno lojalnost napram Zd državam in zvesto po njihovim de mokratskim principom ter ščit svoje člane pred ameriško javnosti jo in vlado. l*o za kij učenju vojne se prilagodi Zveza novim razmeram ter še nadalje obstane, da drži vez med «turiškimi Slove nei, da deiuje za lojalnost napram zakonom Zdr. držav, da podpira svoje člane pri dobivanju, državljanskih papirjev in sploh da deluje za materijalni in moralni dobrobit svojih članov Načela- Obupna borba za življenje m smrt našega naroda zahteva, da posveti vsak Slovenec in Slovenka vse svoje sile temu glavnemu cil-ju, da se naš narod, razkosan in za tiran skozi stoletja, osvobodi in ze dini s Hrvati in Srbi v eno državo in da zadobi vse potrebno za vse stranski svobodni kulturni in gos-podarski razvoj. Radi tega smatra za neobliodno potrebno, da se» vsi strankarski spori odlože, dokler ta gii j Ili dosežen. Vsak član Zveze ce čuH predvsem Slovenca in Ju-goslovana. Na shodili se ne srne razpravljati hiti o verskih niti o strankarskih vprašanjih. V smislu teh načel je dolžan vsak posamez-riikjnašega naroda, dr žrtvuje vse. ako treba tudi življenje, da pripomore Zdr. državam privesti svetno borbo, katero vodijo tudi za svobodo in demokratizacijo držav-nega življenja našega naroda, do zmagonosnega zaključka. Podružnice. Zveza je sestavljena iz moških in ženskih podružnic. Podružnice se imenujejo po številkah in no-sijo zraven tega še imena slovenskih in jugoslovanskih slavnih mož, krajev, rek, itd. V eni in isti naselbini se lahko ustanovi več podružnic. V zvezo se sprejemajo kot podružnice že obstoječa kulturna društva, toda le v slučaju, daje večinateh članov sprejela tozadevni predlog. Konvencija. Redna konvencija Zveze je eni krat ua leto v času, kot ga dolom izvrše valni odbor. Izvanredna^konvencija se pa viši na zahtevo nadpolovicne večine podružnic ali po sklepu večine glavnega odbora. Dan določi iz jtrševalni odbor, kraj pa podruž nice, oziroma glavni odbor. Vsaka podružnica ima pravico jioslati na konvencijo dva ali več zastopnikov. Poleg tega imajo pos vetovalno pravico na konvencija člani J ug. Nar. Sveta v Washington u,D. C. Pravico glasovati imajo samo podružnice, in sicer ima vsaka podružnica pravico do dveh glasov. Konvencija sprejema in izpreininja ustavo in pravila1 voli glavni in izvrševalni odbor, odločuje o resolucijah in predlogih, sklepa o pritožbah podružnic in članov (članic), ter rešuje prizive izključenih članov ( i c ) in je v vseli vprašanjih, ki se tičejo de-lovanja Zveze in podružnic naj-višja instanca Vendar pa morajo biti vsi predlogi in pritožbe podružnic in članov redno naznanjeni izvrševalnemu odboru najmanj deset dni j pred konvencijo. Konvencija voli vsako leto člane v Jug. Nar. Svet. Ti poslanci imajo dolžnost poročati konvenciji Slov. Nar. Zveze o delovanju J ug. Nar. Sveta in skrbeti za soglasno delovanje Slov. Nar. Zveze z onim Jug. Nor. Sveta, in bratskih ju-goslovanskih narodnih organizacij. Oni so vednem stiku z izvrševal-iiitn odborom Zveze, kateremu redno poročajo o delovanju Jug. Nar. Sveta, in se po možnosti n. deležujejo sej izvrševalnega odbora, kjer imajo posvetovalni glas. »ici. Rani naj dupliaate. Vodi natančen imenik članov in n J ili '’plačila, redne in izvanredne do-i prinose. O knjižil je na planske kar. i te doprinose. Upravl ja kot glavni ! arhivar arhiv za časnike, zbira in hrani članke, ilustracije v domačih in tujih listih ter zapisuje o gibanju med Slovenci. Posluje kot glavni zapisnikar Zveze in Iz-vrsevrlnega odbora. To roča o delovanju Zveze Zvezinim glasilom in drugim listom ter je glavni do-isnik med Zvezo in Jug. Nar- A_ tataridiSim r.4J C- -U T-' ’■ «t,1 m rž M.., Vestno zdravilo dela čudeže Uprava- Slovensko Narodno Zvezo u-pravlja; 1. Izvrševalni odbor; 2. Glavni odbor; 3. Nadzorni odbor: 4. Porotni odbor. I. Izvrševalni odbor: Izvrševalni odbor tvorijo: glavni predsednik, oziroma, ako je ta zadržan, eden glavnih podpredsednikov; glavni tajnik; glavni blagajnik; predsednik nadzornega odbora m predsednik porotnega odbora. P' Svetom,odnosno med Jugoslovanskim Odborom. Daje mesečno po-poročilo o dohodkih in stroških. Daje poroštvo za denarni promet, kakor določi Izvrševalni odbor ali konvencija. Nakazuje denar s pod pisom glavnega blagajnika, za večje svote pa tudi s podpisom glav. predsednika. Glavni blagajnik prejema od glavnega tajnika denar in daje po-botnice za vsak znesek Denar vlaga siroti na banko ter daje po-roštvp, kakor določi Izvrševalni odbor. Nadzorni odbor: Nadzorniki pregledajo tajniške in blagajniške knjige vsaj vsakih šest mesecev enkrat, Predsednik nadzornega odbora hrani poroštva uradnikov in v soglasju z drugimi nadzorniki ima splošno nadzorstvo nad pre inoženjem Zveze. Porotni odbor rešuje vse spore, nastale v Slov-. Nar. Zvezi, ima pravico, da po svojem preudarku prekliče članske izkaznico m odvzame s tem članu pravico član-st va, ako ga spozna krivim. Do končna odločitev konvencije ostane sklep porotnega odbora začasno v veljavi. Na predlog Izvrše-valnega odbora ima porotni odbor pravico in dolžnost, izključiti z napolovično večino vsakega odbornika in člana Slov. Nar. Zveze, ki postane nezvest njenim načelom. Istotako ima porotni odbor na predlog Izvrševalnega odbora izključiti in razpustili podružnice,ki se ne pokoravajo ustavi in pravilom Zveze, ako za ima to dovoljne dokaze. Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovaInem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj T rinerjevih zdravil gotovo razume dà mora vsledtega olačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz želodca. Triuarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raznih,bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. Prkzapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni11! kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikali, n. pr. pri ženskah, ko premiti jajo doho, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje ]e izvrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrùdljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. TrinerJev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo JOSEPH TRINER, 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Zaupniki- <* *g ■ i J ■ V arčnost Napredek II- Glavni odbor. Glavni odbor tvorijo, predsednik, tri je ali več podpredsednikov, tajnik, blagajnik in devet odbornikov (odbornic). III. Nadzorni odbor- Nadzorni odbor, tvorijo: predsednik in trije odborniki (ce). IV- Porotni odbor. Porotni odbor tvorijo: predsednik in štirje odborniki. Vse člane teh odborov izvoli konvencija. Pravice in dolžnosti glavnih 9d-bornikov. Glavnih predsednik ima pravico in dolžnost, vdrževati disciplino in skrbeti za dober red in točno poslovanje v organizaciji; pred seduje konvencijam, sejam izvrševalnega odbora ter zastopa z glavnim tajnikom Zvezo napram Ameriki, Jug. Odboru in drugi javnosti; podpisu je memosandume resolucije itd.; imenuje potrebne odseke izmed članov izvrševalnega ali glavnega odbora, kakor tudi po potrebi delavne odseke izmed članov podružnic v okolici glavnega urada. Podpredsedniki nadomeščajo v slučaju potrebe glavnega pred* sednika. Glavni tajnik rodi glavno pisarno. Sprejema ves denar proti po-lotnici in ga pravočasno oddaja glavnemu blagajniku proti pobot- Vsaka podružnica izvoli svojega krajevenega zaupnika, id zastopa podružnifco in posamezne naselbine pn Zvezi. Zaupni>, kakor kraljev sin, odkar je :»'j neba in zemlje nosil -za nas •‘»ienjsko obleko’. ” Umara se je spomnila, da je b'iloboe lieaede slišala od Helene. iikn se ji je zdel tak nauk. Ves 'B družbi bi moral propasti, če ' isti vrsti bila suženj in kralj •,Jipodin služabnik.. “Toda učiti °rajoto,” reče Tamara, “ker je •n,ki ga pomotoma smatrajo za Hrešenika,-b.l rojen v ubožtvu Jrevščini in je umrl suženjske 'ki na križu. ” "U] 86m ji večkrat pravila, da ,li3 H!iseln,i\)en nauk o Odre-odvrne Družila. “Toda '""»zna prav dobro odgovarja, busija je prišel, pravi, da za-':l1 za grebe sveta. Greh pa je j™ nepokorščina do Boga, trj j» moral Odrešenik umreti H||jske smrti, Pokorščina in ■Milost sta njegova temeljna ' a' bi zato ne moreta nikoli ^dou moreta pora in prevrata dru-Tudi ‘"gii reda. Tudi poganskim ’Ojnikom so kristjani po buž-P0velju Zveličarj e ve m vz- t 'j dolžni pokorščino. Kesnič-'ll|kdar nisem slišala niti od očeta, niti od Feliksa kake "■''«onjdi. Medtem, koso bi k'1 Judje vedno upornega kristJam ^ 111 80 ji m bpi ■■•kar ednp plačevali poslušni v ai nasprotovalo njihovi J *' ni dal cesar pred krat-^jlr'’di*najbujših hudobij po-;|j' cele množice?” vpraša Ta-'.j bi se vse verjelo JSlero-I, ves Him že oznanja, na ■ “J6 Feron sani zažgal mes-ij Draško so umirali! Feliks ^j®l s seboj, da bi videla rt>'iz°r. V vrtovih Agripne i z verigami privezali na ^ J’h v smolo in j ih zaž-Midva s mnogih 2,ve plamenice. °ln >va se v družbi jev jn vitlov peljala za >le°ln' k' je podil svoje bojne n nesrečnimi žrtvami.Hji- v ii, reveze, kako so molili ža lll0nlca, namesto da bi l8Jali; tedaj sem pala v o- motico. In še zdaj vidim večkrat v sanjah nesrečneže, oblite z gore-co smolo. Njihove listnice so premi kaje v molitvi. ” Te velike ljubezni tudi d «soraž-nikov, o katerih stari zakon ni vedel ničesar, ni razumela Tamara. Ali je to višek kreposti, ah je to nenaravna hliniba? Spomnila se^ je, da je slišala nekaj podobnega od mladega Nazarenca, ki je molil za 8 voj e sovražnike, ko so ga komen jali. in naenkrat ji je prišlo na misel da je tudi Jezus na križu storil tako. Kako je bilo takrat greneno njeno srce, ko ji je Evze-bij pripovedoval ujegovo strašno trpljenje! Od tistihnial na to ni skoraj nič več mislila zaradi drugih dogodkov, ki so odvrnili njene misli od tega predmeta. Zdaj se je zopet vzbudilo v njej vprašanje, če je križani Jezus v resnici pričakovani Odrešenik.Sko zi okno svoje sobe je zrla v samo. tulli nočnih urah na gladino Mrtvega morja, oblito z luninim sojem, ali pa na molčečo postino v daljavi, in se je spominjala vsega, kar je takrat slišala od Fvzebija. Spominjala st ie na Evzebijevo pričevanje o Jezusovem vstajenju, in na starčevo ljubezen, s katero je stregel očetu in njej vBetaniji-Ker je razglabljala vse to z resno voljo in je obenem inolila za spoznanje, so polagoma izginjali vsi njeni predsodki in začela se ji je svitati resnica. Večkrat sta Tamara in Družila poklicali tudi sužnjo Heleno k skupnemu pogovoru. Nekega lepega večera v avgustu so sedele vse tri v vrtni senci. Kazgovar ja-le so se o starih prerokih njihovih napovedil o slavi in veličini bodočega Mesijevega kraljestva. Navdušena je pripovedovala Tamara, kako more biti slaven kralj mesijanskega kraljestva. Toda Helena jo zavrne prepričevala, da mora po napovedih prerokov Kristus najprej trpeti, potom šele pojde v svojo slavo. “Toda tisto svetovno kral jestvo o katerem preroki tako jasno govo re — kje je?” vpraša' Tamara ‘•Izraelsko ljudstvo je še vedno pod tujo oblastjo, in Kimljaui gospodujejo vsemu svetu.” “Jezus je rekel;,‘Moje kraljese tvo ni od tega sveta”, odvrne -Helena. “Ustanovit je prišel duhovno kralj e s t v o milosti in miru, ki bo obsegalo ves svet. V njem ne postaenej samo Izraelci, ampak ljudje vsega sveta otroci božji in dediči nebes- In kakor je Sin božji postal naš brat, tako morajo vsi l judje na zemlji postati bratje in sestre med seboj.Že zdaj se razširja njegova sveta postava ljubezni čez vse rimsko cesartvo, in osvojila si bo enkrat srca vseh ljudi do konca zemlje. Takrat bo vnovič prišel Mesija, ne več ubog in reven, ampak v vsej svoji slavi in njegovega kraljestva ne bo konca. Takrat se bodo šele popolnoma izpolnila napovedi prerokov. Srečni tist’., ki verujejo vanj ni trpe z njim in zanj! Kajti kraljevali bodo z njim vso dolgo večnost.” “Vzvišena je misel na lo duhov nò kraljestvo ljubezni in pravičnosti!” vzklikno Tamara navdušeno. “Ampak glede Izraela, — ali ne bo iz njegove srede, in sicer iz hiše Davidove, izbran kralj, ki bo vladal nad vesoljnim svetom, kakor je prerokovano?” „Jezus Kristus”‘je po svoji človeški naravi potomec Abrahamov, in sicer iz Davidove rodbine —on je zdaj in na veke kralj tega kraljestva,” odgovori .Helena. “Kaj še vedno biva -vidno na svetu? Zdi se mi,da' mora kraljestvo, obstoječe iz vidnih podložnikov, imeti t«di vidnega pogla- varja, pripomni TamaFa. “Kalfo dobro sklepaš in sodiš!” se razveseli sužnja Helena. “Jezus ]e •v resnici postavil svojemu kraljestvu na čelo vidnega poglavarja do svojega drugega prihoda in ga je imenoval kefa ^skala.) To pa zato ker je nanj, kakor na skalo, sezi dal svojo cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala.” “Kje pa živi ta kefa,-"— ali ne v Jeruzalemu?” vpraša radovedno Tamara. Helena pa zmaje žalostno z glavo in pravi; “Jeruzalem bo zavr-žen in njegov tempelj razdejan, ker Gospodovo ljudstvo ni maralo pripoznati svojega Odrešenika.Kefa ali Beter biva zdaj v Kirnu.” “In Čim, ne Jeruzalem, postane glavno mesto mesijanskega kraljestva?” vzklikne Tamara v/,ne voljeno. “Skoraj vse sl razrušila, kar so tvoje besede že sezidale v mojem srcu!” “Ali ni on Gospod, ki po svojih sklepih izvoli in zavrže,kogar sam hoče? Toda Mesi ja ni Izraela po polnoma zavrgel; tudi Izrael pos tane enkrat član njegovega kral jestva.” “L’a ne kot prvi narod, kakor mu je bilo obljubljeno!” “Kaj mu je Gospod to obljubil brez pogojev? Ali mu ni ponudi svojega edinorojenega Sina kot kralja? Toda Izraelci so božjega Sina zavrgli, ker ni prišel na svet kot slaven in mogočen kralj. Kak šen napuh!” “Piav imaš”, potrdi Tamara po daljšem molčanju. “Izrael je zavr žen po pravici. — In kaj je treba človeku storiti, da postane član te ga velikega duhovnega kraljestva ki bo trajalo do konca dni?” Ud ano je treba verovati nauk in vzprejeti sveti Odrešenikov krst”. Helena je hotela to razlagati dal je; toda nenadoma se je pripetili» Tamari nekaj zelo usodnega Bilo je tedaj že pozne na večer, Tovarišice so kramljale pri vod njaku na grajskem dvorišča,ki ga je razsvetljeval jasen sčip. Videla so se v ozadju grajska vrata, ki so bila odprta na stežaj. Od vrat pride služabnik in naznani, da pro si nek sel vzhodu. Vratar že uns Ii odpreti vrata zunanjega obzid ja. Družila, po naravi bojazljiva vpraša, zakaj niso notranja vrata zaprta predilo se odpre zunanja. “Da, da, prav govori tvoja vi sokost,” odvrne služabnik. "‘To sem vratarju tudi povedal. Kajti prav nič ni zaupati ljudem, ki se klatije po teli puščavah okrog. Kazven tega ■— danes je videl čuvaj Jakor s stolpa v dolini, ki vodi od Hebrona sem, sumljivo svitanje, kakor bi se bliščale sulice. Toda vratar, kateremu jd to povedal, ga je zmerjal .s tepcem, ki se je praveč nalezel vinske kapljice”. “Kakšne nevednosti so to!”vik-ne Družila prestrašeno. “Precej—-. precej zakleni notranje duri in pokliči mi grajskega oskrbnika Sintiha!” “To sta dva povelja naenkrat, jaz imam pa samo en par nog,”re-če služabnik in se popraska za u-Šesi. “Ali naj toraj rečem svojim nogam, ki so takorekoč moji podložniki; tecite najprej k grajskemu oskrbniku, ali pa naj jim rečem : “tecite najprej k vratarju ?” “Kakšen butec si! Predvsem zakleni notronja vrata, Tudi zunanjih ne pustim odpreti, dokler ne pride grajski oskrbnik zadostnim številom oborožemtj hlapcev!” se raztogoti Druzi-, a, “No, vse inf je po volji—le ne jezi se nikar, gospa ! V ra tar j n _ bönj natančno razložil njegove dolžnost Toda on bo rekel; Ne gre tako, hi mogoče, Kajti kako bo mogel priti k vratar ju/grajski oskrbnik is hlapci, ki se morajo šele oborožiti ako so notranja vrata že zajirta. (Dalje prihodnjič.) WS.S. WAR SAVINGS STAMPS \ ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU-~ S PETINDVAJSETIMI CENTI če kupite U-S- varčevalno znamko. Vaš]poštar, vaša banka, vaš st In mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako In kaj-ZGLASITE SE PRI LEHTEH! D enar vložite na obresti ---------v -------- TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn K-0PUTJE vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne ob-e sti! Lahko začnete PRVO NARODNO BANKO.V CALUMETU. Pri h ra n ite ved n o vsaj1 nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu.. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” ' | 1 PREJ AU KASNEJE a si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. I NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? [| Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. 1 HoughtonCounty EleetricLight Co YOU PROSPECTORS Nikar ne mislite, da boste šli na preiskovalno pot brez belih ‘IMPRESS” Lehighs. To čudovito gumijevo obuvovalo več prenese kot ktero drugo - z njim greste lahko po -ostri, razkopani zemlji, vaše noge ostanejo suhe in sploh je jako udobno. Raziskovalci in rudarji so tudi iznašli, da,^ ‘MISPRESS” zmanjša njihove stroške za popravo, ker ti Beli podplati dejanj sko trajajo dalj kot jeklo. Kupite kot Vaše prihodnje škornje ali čevlje one, ki imajo Rudečo črto okrog vrha. 40.000 prodajalcev. THE B.F. GOODRICH ROSSER CGKFAUT Izdelovalci slavno zanih Goodrjchevih obročev Best in the Long Run. «-V AKRON, OHIO. ‘.A », 'u. » •sv, M /P tl vil* J§| “SLOVENSKE NOVICE”' -list m Slovence v seveiozap-adu Zleknjenih Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVIMO TISKOVNO DRUŠTVO ta Caltmelu, Mleli. NAROČNINA ZA AMERIKO: * ?.00 && celo leto ............... .. Si.oo ta pol leta ............ .... poeame/.ni l/.tiei po 5 ct. lOASNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio. DOPISI breti podpisa se ne sprejmejo. tf slučaju preselitve iz jednegs v drugi kraj naj Be nam blagovoli naznaniti staro bivalis Dopisi, denar in nartnSUalnaj se dopoäüjajo pod ras io vom : Slovenian Publishing Ce., 211”7th Street. Calumet, Mich. << SLOVENIAN NEWS. 77 Published every Friday at Calumet, Mich, by theuSlevenian:’ Publishing Co., 211 »< > «luiaet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the tl, S. of America. SLIBSCEIi "'ON $2.00 per year. rhe best advertising medium for .Michigan innesota and other Western States. Advertising rates ssnt on application . Entered at the Post Office at Calumet, Alidi s second class matter. f elefon 6J. ;fis= ^UBiTOUliiilBliffiatillirirSIlIlKtlUlliiliKjlIiriSIIBI^ilillHinSliiVtHBlIlBiliCiliiBBII'. * .................VT ............................... * CALUMET IK OKOLICA. — V nedeljo po drugi s v. Ul8Sl bo-*v slovenski cerkvi sv. Jožefa prodaja stolov za prihodnjih, šest «fleseeev, kar naj farani blagohotno vjamejo na znanje. — Krščena sta bila v slovenski cerkvi Albert Jožef, sin Mihaela ia Marije Maut,zJ,.iz Yellow Ja- c^£ri in J »ranu, . yl Franka in An-Rei, i Cikada, istqtako iz Yellow -J^deketa. [ loj» Proslava zlatega jubileja vatanovitve fare rfrea Jezusovega oa Heelì, se je izvršila v nedeljo nad vse slovesno. Akoravno je rano v jutro izglodalo, da bo deževni Jun1 so se oblaki kmalu razpršili, tako da se je vse lahko vršilo potdoločeneni vsporedu. Ogromna Je bila parada faranov iz šole pa dò cerkve in slovesne pontifi-^"fcaiiie službe božje se je udeležila velikanska množica, ki je napol-«ila sicer zelo prostrano cerkev. Poleg mil. škofa marquettskega, ki je daroval sv. mašo, so bili v sanktuariju navzoči skoro vsi bivši še živeči župniki cerkve, dalje ‘ sedem duhovnikov, ki so izšli iz te fare, med katerimi je posebno pozornost ©bracai nase Ifev, Erasmus Dooley, ki je nosil uniformo Vojaškega kaplana in pa skoro vsi duhovniki iz Houghton okraja. Vsega skupaj se je nahajalo v sanktuariju 85 duhovnikov- Do službi božji je imel Rev. Pacificns slavnosten govor, v katerem je navdušeno opisoval delovanje pr-'vib .misijonarjev,med kterimi je bilo mnogo slovenskih duhovnikov ««daljni razvoj župnije do današnjega dneva, ko se mora fara Srca Jezusovega prištevati med eno prvih v ceh nìarquettski škofiji. Popoldne ob štirih je bilo 1 slovesno blagoslovijenje službenih -zastav (service flags). Vsak v armadi ali mornarici se nahajajoči mladenič fare ima svojo zastavico 's svojim imenom všitim na njej. Vsega skupaj ima ta fara dosedaj 185 mladeničev v vojni. Govor je imel vojaški kaplan Father Erasmus. Zvečer je bil v šolski dvora ni formalni sprejem bivših župnikov, k te rega se je udeležila velika -množi«« raznovrstnega občinstva. V pondeljek so opravili slovesno službo božjo duhovniki, ki so izšli iz fare, govor je imel Rev. J’ G oggi n iz Dsceole, ki žnpnikuje sedaj v South Dakoti. Slovesnost zlatega jubileja pa se je zaključila v torek s slovesno sv. mašo zadušnico za vse pokojne farane. Splošno mnenje je, da je slavnost nad vse dobre izpala, za Kar gre naj večja zahvala sedanjemu župniku Rev. Basil Henze, id se ni ustrašil ni truda ni struckov, da se je vse vršilo v najlepšem redu. Posebnost tega slavlja obstoji v tem da so farani v teku enega leta,od-kar so se začele priprave za zlati, jubilej, izplačali ves cerkveni dolg ki je pred enim letom znašal se celih 18 tisoč dol., tako daje cerkev sedaj ne le prosta dolga, ampak ima še precejšno glavnico v blagajni in ima vse, kar je pri katoliški fari potrebno, lepo cerkev. osem raz red n o šolo,v ktero pohaja okrog 8U0 otrok, Visoko šolo, veliko dvorano z gledališkim odrom, dvorano . z keg-Ijišči, biljardi, raznimi telovadnimi orodji itd. Kedaj bo pač priš la naša župni ja sv. Jožefa do takega blagostanja:! — Bo dvotedenskem obisku pri svojih stariših vrnila se je Miss Kate Snnicli iz sedme ceste v soboto popoldne v Chicago, 111. Z njo je odpotovala tudi Miss Frances Klobučar iz Ta m a rack a, ki se misli stalno nastaniti v Chicago. Prijatelji obeh so jima priredili zadnji teden “farewell” party na domu g. Mike šuniclia. —’Mr. Frank Špehar iz Yellow U A Jacketa je obvestil svoje stariše, Petra in Barbaro Spellar, da je srečno dospel na Francosko. — Mr. Math. Sustarich se je odpovedal službi upravitelja ealu-metske podružnice Park Beverage kompanije, isto je storil Charles Sheii k, dolgoletni upravitelj Calumet pivovarne. 18 jegövo mesto je prevzel Fr. Shumaker. — Mr. T®ny Bolite je vstopil v avijatični oddelek vopse sluzile in bo v kratkem odpotoval v Great Lakes Training Station ill. — Mr. Math.Samida Jr. iz Laurinimi se je čez nedeljo mudil na obisku svojih starisev. Nahaja se t v Engineers Training Camp v Michigan College of Mines na Houghtonu. — Mrs. Math. Kumch iz Red Jacket Sthafta je odpotovala v nedeljo v Detroit na obisk svoje hčere in zeca Mr. in Mrs. Jos. Sustarich. — Mr. Lorene Tabor iz Lauriu-S1& je odšel pred par dnevi v Detroit, kjer dela v eni ondot-nih tovarn, k teso je vlada prevzela pod svojo upravo. — Mr. Ma tli'. Malarich iz Lan-riuma je odrinil v sredo večer proti Milwaukee, Wis., kjer se misli stalno naseliti. — Od petka večer so -pogrešali šestletnega Herberta LaBiante iz Chassella. Takoj so sumili (da je morda utonil v jezeru, in res so potegnili mrtvo truplo dečkovo iz jezera v sredo jutro. Skoro gotovo se je igral na pomolu "Worcester Lumber družbe in po neprevidnosti padel v vodo, kjer ja našel svojo smrt. Poziv. Odbor Društva Sv 1ožefa šteo. L S . K. l\ D. se tem po- tom pozivi ja da,Se zbero V Nedelje dua 21. julija, po prvi sv. maši v cerkve- ni dvorani. Na v,dnevnem redu bode pregled 8 mesečnih računov in nekaj družili stvari za raznio- Naznanilo Tem potom se naznanja društveni earn Sv. Ane št. 8. S.K.B.D. da bodejo imele skupno Sv. Obhajilo na praznik Sv. Ane v petek 26. t.m. Opozarja se na članice da od sedaj naprej redno plačujejo meseč-nino, kar strogo zahteva nova postava sedaj ko se plačuje po feta-rosti. Sedaj se nudi najlepša prilika posebno mlaji m ženam in dekle-tam do priscopijo v koristno društvo pri katerem se lahko zavarujejo m |400 ali j» $800 kakor katera želi. £iU Sem piiistopu vabi. Odbor tri vati Z bratskim pozdravom Louis Gazvoda, tal. Ali potrebujete očala? IjMffllilllTOlIlHlHimBIHliiaillHIiailllBMiilllHBIiilMIilimililllilllllMliinill^HIMffiffllBBPimHIHMnimB^rHHHilflHIIMnillMtHIlKIlllIHMIiniMIETIHg S Hranci-s J. Radey javlja slavnemu občinstvu, da je odprl STUDIO za vežbanje glasa in poduceyanje v raznih glasbenih inštrumentih, zlasti piano. / STUDIO SE NAHAJA V POSLOPJU MERCHANTS & MINERS BANKE. I Priporoča se v obilen obisk. jjfeMOMMMI -.HHilllllHBUlllllllilllillllllbllfKinillllilHIlJllllllllllilll TPf! MIlBBillOil' MMi iliiiffllliiP 'M E»,un, ki pošilja iz svojega " pa zeleni Igman, ki pošilja *la b'stro Bosno. ^ J pa hajdi po po istem potu e’ ft od tod po železnici v felo! F Opustiva Sarajevo, pog zavoda . Med drugimi sta mi bili posebno všeč fizikalna dvorana in pa telovadnica. G lede na učila pa napravili po milodar ili, nabranih po Kranjskem-, pojo pa samo ob največj ih pravnikih . Rad bi bil ču! njihove ubrane zvoke, katerih ne morejo dosti prehvaliti kristija-n i. Na „Banjskom brijegu”, precej visoko na severozahodni strani Sarajeva, je jako prostorna hiša , crnih sestara bošje ljubezni, katerih materina hiša je na Dunaju. V njej imajo veliko dekliško .šolo— osem razredno nemeko in šest-razredno h ra vaška. (Dalje prihodnjič. ) A, ;i A 1,10 še nekoliko1 kakor de-, avno mesto za prosveto in ^obosa '««il i Hi anekega naroda. «eni že velikansko ka-L Etilenki se sedaj gra- Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripozaanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran- |(j ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj T rinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost, odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz želodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnen j a prebavnih organov.Trinai -jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. Bri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni kakor tudi pri posebuih želodčnih neprihkah, n. pr. pri ženskah, ko premin jajo dobo, rndai jih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. V sa tal o bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. DRUŠTVO sv; PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Ježefa. Uradniki za leto 1918. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbene ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. _ John Musič, Frank Plautz in Mihaej Žunič. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Tratar. Math Anečič. Bolniški obiskoval»!. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perugie. Za Raymbaultown Osceola Swedetown :':John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Dryštvo sv. Girila in Metoda * št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svote redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih . dvorane slovenske eerfcve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1918 so, Pred. Frank Sedlar, 1 Podpred. Jos. Plautz inf. Prvi taj. in zastop. John D. Znnicfa-Zapisnikar: Joseph Koss. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETE John Renici), John Gosenea, Jphn' Starc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Jacob Banovec. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098Con«St. Jadnota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (loam) prvega razreda #1500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni člani pa zamoreio svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. V »TA * » % F, J K A A LETA. I»?,?. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica v $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 POllOj 'ho 's»o, v lutrovskem zlogu s«njatsko šolo, «atKM-n bosanskim. '»Jo k 4J‘J1 SOI, ponos Razen hioliamedaui še mnogo n' žjilt gol, v katerih se ai1, Omenil sem tudi muzej pl;eva ne zgodovinske spo-tovoril sem o prekrasni,v ^°gu zidani stolnici raz- li! skrbi >nih 'Kbe 1)ov.Nadt)iskup ali met. s precejšnim števi-svečenikov za da. pravoslavnih Boš- ‘üeinljska” se dosti tru- Pouk ; ljudska javna šola, h-pripravnica, višja gimna-'»'■dokaz. V se tri stav-6i istinito že po vnanje na me je zanimala zidana 1. 1890. po naj K ’'lov, Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga uostava zahteva ter imaio njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in^pravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. INaše geslo. Je bilo in ostane đa;„đobro'meso poštena vaga uljudna ^postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaitefsejv Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELM CESTE. ! Rojaki, pristopajte v iS. K. P. Družbo. Slovenk e novice, : 9 jüly-isip: Trnjev venec. (Roman. - Spisal Podravski.) “Tu-le sein seth”, reče Marko ter jo potegno k sebi na klop. Ko ji je nekaj časa molče gledal v -obraz, reče ji z rahlim glasom, ljubko se naauiehljajoč: “Povej mi, Ljudmila, odkritosrčno mi po vej, ali bi mogla m hotela biti moja iu sicer moja za vse življenje?”. ‘•jaz? Za Boga! Kaj vendar misliš, Marko?” “Le nikar se ne čudi, odkritosrčno povej”, prigovarja on. “No, kako si danes vendar hudomušen ! Prišel si nalašč norčevat so z menoj. Veš, Marko, to ni lepo od tebe.” “Daj si vendar dopovedati ! Tu je moja roka, da govorim resnico. “M o, če je pa res tako, da ti naj že kar danes to povem”, odgovori čez nekaj časa Ljudmila, “pa znaj. da sem te čislala že od nekdaj. in da si mi sedaj najljubši na svetu. Vendar prosim te, Markoi ne pozabi, čegav si.” Zares, srečen snubač! Kaj si je hotel Marko še več? Mogoče, da se je že naprej nadejal takega uspeha, a še bolj zagotovljen bi* ga bil, ko bi bil videl v dobro Ljudmilino srce, poznal otožne misli, ki so še pred nedavnim rojile v težki njeni glavici. Veselilo ga je neizrekljivo, da je prišlo tako, še predno ji je pokazal ono pismo, s katerim je bila tako rekoč zapeča-Čena njuna zvèza. “Nu, da boš znala, čemu ravno danes govorim o tem s teboj, na, vzemi in beri to-le pismo.” S temi besedami ji poda Venceslavov list. Ljudmila ga odpre in Sita. Videti je na njej, da je izuenajena, ia večKrat je morala prenehati, da ai je otrla solzo v očesu. Naposled ko list prečna, položi ga poleg sebe na klop, po&la Marku roko ter rahlo zašepeta: “Torej zasadi tega pisma si pr*. Šel k meni? Dove j mi po resnici, ali je res bilo treba tega pisma?” “Ni ga bilo treba, draga Ljud-mila, saj srce mi je že davuo velevalo tako. Sedaj pa, ko vem, da je bila to tudi očetova volja, bo mi še večja skrb, da jo izpolnim.” “O Marko!”.zaihti Ljudmila in 3olze vesel ja se ji udero po zarde-lem licu. “Torej zares hočeš biti moja!” “Tvoja za vselej.” Marka je prevzelo ndjiopisno čustvo, kakor še nikdar v življenju. Bil je srečen, kakor hi bil dobil veliko kraljestvo. Bil si je avest, da ima poleg sebe devo s čistim srcem in nedolžno d'uso, na katere zvestobo se s me zanašati v prijetnih in neprijetnih okoliščinah. Kdor pa je našel tako nevesto, našel je velik zaklad. Ko se prvo veselje nekoliko poleže, reče Marko: “Kaj nama je sedaj početi? Materi še nisem nič povedal o vsem tern in brez njihove vednosti tudi ne smeva mnogo misliti na svojo bodočnost. Škoda da ni še brata tukaj.” , “Misliš Janka? Lahko sva srečna tudi brez njega. Ha J se mi zdi, da on zame dosti ne mara.” In Ljudmila pove Marku, kaj si je mislila nekoliko poprej o bratu. Marko jo potolaži: “Nikar si ne misli, da bi njemu ne bilo mnogo mar zate! Vem, da te ima še tako rad kakor poprej. V mestu se je navzel nekoliko ptujega duha, ki je zakrivil, da se za domačine več toliko ne meni kakor poprej. Vendar pa mu ne smeva skrivati svoje zaroke; že jutri mu hočem pisati o tem, saj veš, da se mora zastran vaše hiše in vašega polja tudi nekaj ukreni t-i. Če pojde vse po sreči, da spra VTOio pri nas še to jesen vse potreb no v red, damo izgotoviti ženitno pismo, kakor tudi pisma, s katerimi prevzamem gospodarstvo. V predpustu pa bo poroka.”' “Če Bog da”, dostavi Ljudmila in prijazen uaamehljaj je prrčal, dolo- kako radostno že pričakuje čenega časa. Marko vstane s klopi. “Sedaj pa morava k materi, da tudi njej naznaniva to važno novico. Le nikar se ne obotavljaj in ne premišljaj”, prigovarja ji. ko vidi njeno osuplost, “saj smo domači. Tudi v tej obleki te bodo videli radi, kakor v vsaki drugi.” Odideta po stezici. Ko piideta do Jiraga, meni Ljudmila, ua bi bilo najbolje, ko bi šel Marko sam v hišo ter se pogovoril z materjo o tej stvari. Ker pa ta noče privoliti, stopita oba v sobo. V svetli sobi, kjer je bilo vse urejeno in osnaženo prahu, sedela je pri mizi še bolj postarna žen-ska ter šivala. Njeno zgubanceno lice je kazalo še sledove nekdanje lepote: šivanka ji je urno plesala med prsti. Opraviti je imela s perilom ter delala še brez naočni kov; pred njo na mizi je ležala od prta pratika, katero je menda ravnokar pregledovala. Uprav je hotela zopet pogledati v knjižico, ko se vrata odpro ter Marko in Ljudmila stopita v solio. “Mati!” zakliče Marko, ko pohiti k.n jej, “mati, kako prav je, da vas tukaj imam! Glejte, predstavljam vam svojo izbrano nevesto, proseč vas vašega dovoljenja in blagoslova. Kaj ne, da sem pravo izbral? “Kaj ti je vendar prišlo na um da me hočeš še iznenadjati?” odvrne po kratkem molčanju mati, ko vidi sina vsega izpremenjenega ter Ljudmilo poleg njega. Deklica je bila vsa zardela; Marko pa izvleče iz žepa pismo ter je poda materi. Ker pa mati še zmiraj čudeč se gleda sina, nasmeje se Marko prav veseio in det “V tem pismu, ki je ležalo davi tu na mizi, uašel sem nekaj posebnega, na j vam je torej preberem !” “Vsedita se poprej, vsedita”, odvrne mati vsa zmočena. Ko se to zgod», razgrne Marko pismo ter je počasi čita. Ljudmila bi bila rada, da bi bil to, lcar se n je tiče, v pismu izpustil, toda on je citai vse. Mati, spominjaje se pokojnega moža, topila se jo v solzah. Ko Marko pismo prebere, obriše si mati mokre oči ter de: “Upam, da ne bo zapreke. Ako so vama že drugi tako namenili, pa bodi po njihovem, saj imam Ljud milo v resnici rada. Bodi torej srečen poleg nje in ona s teboj! Otroka moja,’jaz vaju blagoslavljam.” “O, bodite mi miti!” vzklikne Ljudmila ter staro ženico objame in poljubi. “Mati, blaga mati, kako dobri ste!” “To je moja dolžnost”, izgovarja se mati ter se izvija presrečni dekliči iz rok. “öaj še nisem storila zate doslej ničesar. V greli bi se ini lahko štelo, ako bi jaz ns3. doval, da Županov Marko vzame protovaia temu, kar je vama .na menjeno že davno.” Marko in Ljudmila sta bila pre sreČBa. Hvalila sta mater in pokojnega očeta. A lun ala se zasuče razgovor na druge stvari. Natanko določijo dneve, kdaj pojdejo k sodišču, da tam Marko prev. zame gosjiodarstvo: kdaj se popeljejo v mesto, da tam nakupijo vsega potrebnega za svatbo. Mati bo zahtevala v prenžitek zase le malo njivico tam za živim plotom in gredico zemlje na vrtu, da si pridela kaj sočivja. Ker je dovolj sadnega drsvja, imela bo pravico pobirati sadje od dveh jablan in trojih tepk na vrtu, ki stoje pred hišnimi okni. Za stanovanje si izbere malo sobico, a sin in sinaba ji bodeta stregla zvesto do smrti. Ustna pogodba je bila tore) sklenjena. Brelaznikov pastirček, Tazposa-, jen deček, ki j-e bil, stikajo za vrab ci po zapuščenih lastavičjih gnezdih, bosopet pri8kakal k oknu in videl inslišal nekoliko, kaj se je tu notori godilo in sklenilo, tekel je potom z urnimi koraki po vasi ter vsakemu, kogor je srečal, pripove- Vrtnikovo Ljudmilo. I*a je tudi v kratkem vedela za to vsa vas, da cela župnija. / Kaj je lepšega v našem žirij en« ju, kakor doba mladosti? Nje se vesel spominja vsak, naj si je že tega ali onega stan«, rojen v visoki ali nizki hiši. Vendar pa s* mia dina le še domiäljuje. da je še večja sreča v poznejšem življenju Kdai imamo sreče dovolj? Tako radi se varamo! Marko in Liudmila sta bila se-*> daj v resnici srečna. Poznala sta drug drugega: ni se bilo torej bati da poznejši čaa prinese med n ju nekaj, kar bi jima.kalilo zakpnski mir. Shajala sta se, kadar jiiba je nanesla prilika iu ni bilo nujnih opravkov. Včasih so srečali Marka tovariši in ga vabili s seboj pod vaško lipo. A le red koma so ga spravili s seboj . Tiho, kakor poprej, živel je tudi sedaj bolj sam zase, samo s tem razločkom, da je imel včasih za klobhnkom rožmarinov ali kitico drugih svežiž cvetlic. Nekega večera, ko dospe sam s polja domov, pride mu nasproti njegov najboljši znanec Miha in ž njim vred več njegovih tovarišev. “Lej ga no”, pravi mahaje s klobukom, katerega je bil odkril, pred njim, “Marko se je pa ves iz. promanili Že nosi šopek za klobukom in čez malo časa ne bo več tako zamišljen kakor kak pnščav-mik.” Glasen smeh tovarišev je spremljal njegove besede, Marko je hotel mirno iti naprej a znajoč, da bi o tem zijakom ne bilo*pe godu, obrne se /. resnim po gladom proti družbi; Miha!” pravi, “ne draži me! Če še jedenkrat zineš kaj takega, ne izpregovorim več s teboj,” “Kako je prevzeten! že vidimi da se mu mudi, torej nas teče niti Doznati. Pa nekaj ti moram vendar še reči. Povej mi, ali pridaš v nedeljo s svojo nevesto na ples? Mislim, da na sejmov dan se mosaš vendar nekoliko pobahati ž njo.” Tovariši se zopet zasmejejo. “Kaj si neki prislužiš s takim pustim govorjenjim? Ali ti je nekdo kaj ponudi! za to? Zabavlja ti znaš dobro, že vidim”, reče Marko kratko ter odbiti fantov naprej. Takih zbadljivih besed in govoric je slišal sedaj večkrat dovolj pa to ga ni motilo. “Mjesac malo haje, što pseto nanj laie”, mislil si je Marko, ko je cul take zbad ljive besede, in oni jih je pogosto ma, ker ga je trgatev v vinogradih večkrat vodila med tovariše in družbo. Nekaj dnij potem, ko je zopet vse mrgolelo v vinogradih, pride Marko po dovršenem delu ^iornov ter se ua večer napoti k Ljudmili. Najde jo' na vrtu, na kameniti klopici, kjer je bilo njeno navadno mesto od onega časa, kar sta sijob ljubila tam z Markom zvestobo. Spletala je nogavice, jser v vinograd na trgatev je Marko ni pustil iti, vedoč, da bi poredneži ž njo zbijali šale še huje. Jako 3e razveseli, ko vidi prihajajočega Marka. “Končali smo delo”, reče Marko “in lahko si po prestanem trudu nekoliko oddahnemo. Letos smemo biti s'pridelkom zadovoljni.” “Hvala Bogu!” odvrne Ljudmila ter mn pen udi sedež poleg sebe. “Kako ljubo mi je, da me obiščeš iu mi preženeš turobne misli!” (Dalje prihodnjič.) Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas /-adovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od $13.5« do $32.50 V rime suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. mimo Naši zastopniki v Minnesoti Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Cen-ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ, P. O. B. 383’ Gilbert. z,a EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveleth. Za AICKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34 Me Kinley. ZaBlWABIKin okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY m okolico: G. JOS. J PESHEL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oio priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Ste li zavarovani? AH je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar delničarjem nazaj. Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne Bl.decem-bra 1915: IiuejiteJdi zavarovalnih polic...3,077 Zavarovalnina ...........$3,161,486.44 Izplačane požarne škode .$12&,577.18 Izplačane divideade elanom ... - $253,323.08 Gotovina .................$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John(Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen* podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik* Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, odbornika. J Ali ste že zavarovani proti ognju? J Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. t t S. G. Chvnoweth Insurance Aeenci i Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno bjanko v Monghtoji Co., v Houghton Nat’I Bank Houghton, Michigan. Dobro sredstvo za vtreti ne sme manjkati pci nobenem dobro -urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER Sezona Barvanja! Sedaj so nastopili dnevi ko se barva lepo suši ako je hiša na noyo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna. Raznovrstnega orodja za na kmetiji, vrtu in okolu hiše. KECKONEN HARDWIRE GO. Peta cesta, Telefon: 163J Calumet, Mich. Imai. nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na Ä celem svetu. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35e. In 65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTE« * CO. ■j4,-80 Washington Street, Hew York, N. Y. M+tt++t++t++tt»T+tH+W4+ *++++*'*] Ha Izdeljujemo! H, ifz-rtv sfejsÓi 3ÌT. vJr jrfr.rftjtr v.Y v«r_vOr-sOrJ* ■***- V $ ŠE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-vejšem,kroju. Najt posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet- Razne mehke sladke pijače. 'Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopoj'no in zdravojpijaco 4 Tablo” 'Dl; H «ti ii k 'ttll s He H V: % Ho, P. M. Kinsman, Bottling Works / - Tovarna 812 Portland St» phone **** HIM IMI 111 ♦ ■6; »Ü: h V). Me «o,, j ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. | s Zgodovinski Toman. | S Spisal J. Spillman D. J. *- amimi; iiK-^iiiwa^.it-^iihMft;iii>:.^iMii!ap '|V.daj boi« veudar zapovedal svoji« Dogai», naj ms nesö naprej k grajskemu eskrsmiku. Ampak ti i,0Š morala nekolik© potrpel« '.kajti oskrbnik Siutih veselja«! zdaj s vojimi častniki j>ri večerja"« in če i«a le nekoliko soli v glavi, mi bo pouudii kozare« vina, To je dru-m vzrak, da moram najprej k n „rajskemu oskrbniku, klen' se doni dobra kaplica, in ne k vratarju, id niti po-žirka vode ne privošči ilo v ek«”. - »To je strašen človek!” «e raztogoti Dnrzila. “Ali je res tak tepec. ali se nalašč obnaša tako? Helena, skoči ti k grajskemu oskrbniku,in ga pokliči seml*as).—Tiko. Kaj se godi? Ali »e cvilijo vrata v obzidju?” “Resnica!Slišijo se koraki oborožen ib mož med vrati. 'Urno,Helena, pomagaj mi zakleniti notranja duri !” Ro teli besedah rekoč« Ta,«ara k vratom.Helena in Druzrla za njo. Toda predno so Kiiogle premakniti le eno k«ilo vrat, je pridrl Eleazar načelu svojih mož z golim mečem v dvorišče, ki-se je hipoMie napol-' ni lo z cjboroženci. Počasnega graj jlcega oskrbnika, ki je pritekel s pur hlapci na pomoč, so n morili, in nikogar ni več bilo, ki bi se bra nil. Grad, ki ga je odpri podkupljeni vratar, in vse bojno orožje je prišlo v roke zmagovalca. E'leazar stopi k Družili, rekoč; '“Ne boj se! Grad in vse njegovo imetje vzamem sicer v oblast izraelskega rodu, ki se bori proti! tvojemu bratu A gripi in pro Smiljanom. Tebi pa ne storim ničesar žalega. Kakor hočeš— ostani tukaj ali pa pojdi kam diygam ! .To milost ti izkažem zaradi tvoje sestre Berenike, ki si je s svojo ljubo priprošnje pridobila zaslug 'Zi> jeruzalemsko 1 j ndst9b. ” “Itera j lahko odidem z vsem svojim spremstvom odtod?" vpraša ktiegirvja,- nekoliko ojunačena po prijaznih Bleazarjevib besedah. “Z vsem spremstvom — samo la lici iz rodu J udovega naj g-ue za men03,” odvrne Eleazar in pokaže Tamaro. S trepetajočim srcem se "tla devica in stopi aa njim v pritlično Bobo, jasmo razsvotl jeno z luninim svitom. “Toraj si vendar prišla me«i v r°ke, hčerka Sadokova!” reče Ele-4zar z nasmehom. Tamara zbere ves svoj pogum •n odvrne. “Ali si prišel zarad-i mene, da •»«zasnubiš kakor tolovaj?” “Tirai zaradi tebe. Še več pa zar radi orožja, ki je nakopičeno ta-^aj”, odvrne Eleazar. “Vzbrubnil J« boj z Rimljani. Moja roka je premagala Flora iw pebila njego -v« kohorte. Videla me boš na čelu "raela iti boš ponosna,da si posta-»«vesta novega Juda Makabej. e»r ; .'«IS e ni ara m uiti tvoja nevesta, 'aaJ prostovoljno ne”, odvrne Ta* •»«ra, “tudi če bi bil ti junak, kot ^»da Makabejec”. “IHleèozobega stotu rka bi pa tHda, kajne pogana, ti boi A- l,r!lba mova?” se razvname Elea-Zar. “Tudi g poganom se ne bom po-r°cila »ikoli! Dobro vem, kaj mi spoveduje naš Dog.” “Öe ne greš z menoj kot neves-ta’ P« pojdeš kot sužnja, Kaijti z '»«noj moraš, pod streho mojega °®*ls!” odvrne ravnodušno povelik tempeljske straže. “Slabotno dekle sem in se na •»orem boriti s teboj. S silo me a»ko privlečeš na svoj dom. Toda presodi! Ali bi bilo to počet-vredno'junaka, alt pa bi se mo-ra* Sramovati takega dejanjalPro-me kajše na sužtijo, če ti to «fovoljuje postava, a v »ikoni me nikar ne jomlji z grdo silo.” “JNe jaz, tvoj in moj oče hočeta rtako. — Ali sem taka pošast, da hi t-i rnaual biti zakon z menoj neznosna nesreča? Ali sem grbav? Ali sem kruljav? Jaz, ki ves Jersza-lem zre z začudenjem name, ko stopam v blišoeei opravi, aa glav® višji od vseli drugih? Ali niše»» sin plemenke vellkoduhovmške rodbine? Ali si nisem že zdaj pribor:! slave, in priboril si bom še večjo! Svojega osvoboditelja, svojega kital ja me bodlo nazivali Izraelci!— Ti neumno dekle! Pozabi enkrat svojega stotnika, ki je že morebiti ubit na noben način ne pride živ i'z Jeruzalema— o» najmanj! Njegovo truplo bom vrgel šakalom in jastrebom, da ga požro! Uozabi ga, in odpustim ti vse, čeprav si bolj spoštovala im cenila pogana kakor mene”. “Nimaš mi nsčesar odpustiti. Takega občevanja s plemenitim Rimljanom. kakor je bilo moje, bi se najčistejša devica v Izraelu ne megla sramovati. Njegove podobe pa tm nikdar ne iztrgaš ks moje-s-rea. Vedno lepša se mi zdi, če primerjam njegovo plemenitost s tvojim grdim značajem. Zanlču-jem te in te nikoli ne bom mogla ljubiti. Sicer pa tudi ti ne Hrepeniš p o meni, a m p a k ampak po moji dedšč*ni. Hitro, daj 1111 črnila in papirja; zapisaja ti bom svojo dedšči-no, in potem me rajše. umori na mestu, kakor bi me silil v tak zakon, k>i gr sov-.ražim iz dna duše. £ teboj 1:1 ped streho tvojega zlobnega očeta ne maram živeti. Bilo In to vekibo hujše zlo, kakor smrt. S plamenečimi očmi je govorila raBoara. Eleaaar še ni videl lepše, device. k aitar je bila ona v tem trenutku- Do8edaj jo je hotel porecita samo »ato, ker je njegov o-če tako zahteval, in ker bi po njeni bogati dedšcini tešil domačo liišo propada. V tem trenutku pa ae je razgorel v nje-m ogenj strasti. Obenem ga je bolelo, ker ga ona tako zaničuje. t'Ti me z-ato ne moreš ljubiti, ker me zaniču je«! Ti se upaš sramotiti mojega očeta, di je stokrat boljši, kakor tvoj pogan? Kaj pa s>i videla na meni in na mojem jem očetu tako grdega; Govori!” “Eleazar je govoril te besede z globoko užaljenim glasom Nfé* liRmbe 111 bilo čuti iz njegovih vprašanj. Tamara ga pogleda začudeno v oči in mu odvrne: “Ali ti moram res ponavljati te reči? Ali ne veš, kdo in s katerimi pretvezami je zvabil mojega ubogega očeta v Jeruzalem?” ‘»Gotovo, moj oče je steril to. Hotel ga je povišati v velikega duhovnika, da bi Izrael vendar enkrat doTi-il vrednega poglavarja in pa tudi sredstva prid olji vati si zaveznikov proti Rimljanom. Tako-mi je on rekel, in pritrdil sem njegovemu načrtu. Ali je v tem E« j grdega?” vpraša Elea- zar. “Ne, to bi bila politična modrost. Toda kakšno ime zasluži početje, da sta se ti in tvoj očo zvezala z roparjem ben Gioro? Da sta dala roparsko umoriti med potjo mojega očeta, da sta dve ubogi siro-ti dobil; v svoje roke? Ali ni to strašna hudobija?” Eleazar prebledi od strahu. Nato dvigne svojo roko h prisegi in zakliče: “Uri Rog,u naših očetov! Nočem več biti Izraelec, če sem kdaj kaj slišal o takem kletem izdajstvu. Tudi ne verujem, da bi moj oče mogel storiti tako hudodelstvo. Ti si bila prevarje-na”. Tamara je spoznala, da Eleazar SLOV EIN Siv EN O VIGE,-26.JULY 1018. Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU'- 1 S PETINDVAJSETIMI CENTI če kupite U-S- varčevalno anaten-ko. Vaš poštar, yaša banka, vaš st ha mnoga druga trgovška zas topstva vato povedo, kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LETEH! v resnici iri ničesar vedel'0 tem črnem načrtu svojega očete. Zato je hitro popravila krivico, I« mu jo je stonila. I m nego milejšim-glasom ga je prosila odpuščanja za neopravičeno obsodbo, kar se tiče njegove lastile udeležitve pri tem dejanju. Da pa je kriv njegov oče, to mu je zatrdila vnovič in mu Je povedala doka»«. Nato odvrne Eleazar-; “Stvar bom natančno preiskal. Ben («Hora je večkrat občeval z očetom,pa same v 1 političnih zadevah tako sem urisiil doedaj: Ge bi narti njegov čete pomagale v boju proti Rimljan®»], bi to bila dobra reč. Skoraj popolnoma sem prepričan, da si tudi glede krivde mojega očesa bila prevaljena. Ge-rje mu če je v resnici storil to hudoüel-stvo! Pri mojem meču, zgrabil hj ga za sivo brada in bi ga kot raz. bojnika vlekel pred sodnike. Tvoj bratec’ ki ga je za bogato svoto odkupil moj oče od ben Giore, biva zdaj pod našo streho, Natančno ga bom izprašal. Tudi ben Giore samega boi« vprašal; on una pogum1 da odkrito pove resnico”. “Benjamin je, pri vaa?”vzklibie Tamara vsa vsradoščena. “Zaradi te okolnosti m ; bo mnogo lažie iti pod streho tvojega ošeta”. “Ti se toraj nič več ne hraniš!” “Kaj bi m i pa, pomagal©, ko mi pretiš s silo? Da ne postanem prostovoljno tvoja nevesta, to sem ti povedala že dovolj jasno.” “In pri mojem meču! .Preponosen sein, za bi te prisilil k temu. Toda še si upam od tebe piudobiti tvoje spoštovanje in ljubezen in svobodno privoljenje v zakon, Zdaj pojdeš z menoj kot moja so rodnica. A ne bom te si ! il, da bi stanovala pod streho mojega očeta, dokler se ne izkaže, sumničenje. Pripravi se! Jutri zjut-aj odidemo v Jeruzalem.” “Eleaaar se prikloni devici in odide. "Po krivici sem ga obsodila. Plemenitejši je, kakor sem Mislila. Brez skrbi se -'speni izročiti njegovemu va'rstvu, čeprav ne bom postala nikdar, nikdar neves ta tega oholega in grobeg.a vojaka. Že zaradi Benjamina moram iti ž .njim. Kako 3em vesela, da Ufi m zopet videla svojega ljubegii bsa-ta ki ga'bom mogla potolažiti!” Vi teh mislili poišče Tamara svojo spalnico, Druzrla je že prej odšla v svdje stanovanje. Helena pa je čakala Tamaro v svo ji sobi. Ta ji pove kratko svoj p ugo v er s poveljnikom tempeljske ■straže. Heleni stopijo solze v oči ob mislili, da se jima bo že jutri ločiti treba, ko je še ni iz-preobrnila k ver-i v Kristusa. “Kaj jra bo s tvojo vero in s tvojim vstopom v kraljestvo Gospodovo? O ne stori tako , kakor Družila, ki je zanemarila čas božje milosti in ze zdaj ne more odločati !” pro3i sužnja. “Prav govorišlTa zade' a jejvaž--nejša, kakor vse druge poženiI jske stvari, ker odločuje o večni sreč«. Obljubljam ti, da bom natanko prevdarila vse dokaze o tvoji veri in petem bom ravnala ,po svojem spoznan ju. Ali poznaš koga v Je-ruzalemu, ki bi me rešil dvomov in mi odprl pot v kraljestvo, kate 10 ie Kristus ustanovil na zem-dji?” Z vesoljem je Helena ustregla tej prošnji in seje loUla od Tamare z obljubo, da bo molila zanjo. /Tudi Tamara je prosila Boga m razsvetljenje in za vars tvo v ueegodali, ki jo čakajo. Konečno, pa je zaspala in se še ni vzbudila palači Antoniji m ko je vzhajalo sobice nad mo;ab-skimi višavami. RokTicati so jo morali; kajt. Eleazar ju se je mudilo v Jeruzalem, da sporoči očetu o svoji zmagi in svojem plenu. Dvignil je Tamaro po kratkem, težkem slo. vesti od Družile predse v sedlo in WS.& WAR SAVINGS STAMPS ^ ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jrh potrebnje sedaj: Vi jMi boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne zna-mke, ki so obveznice vlade’ Zdr,- držav nk-i prinašajo šfeiriodstotne ob-esti! Lahko začnete Oobro sredstvo za vtreti :ne »me manjkati pri nobeuem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let veliko„pri7.nai»o med Slovenci na celem svet«. Jedino pravi s varstveno znaink-o sidra. 35e. 1-n 65c. v lekannali in naravnost od F. AD. RICHTE* & C«. 34-80 Washington Street, New York, N. V. je odjezdil proti Hobronu. Štiriindvajseto poglavje. Eleazarjevo zmagoslavje. Jeruzalem je bil začetkom av gusta leta 60. razdejen v dva ta borišča. Tempeljsko goro je, zasedla stranka gorečnibov ped Ele-azarjevim poveljstvom. N ji»i na pomoč je prišlo nekaj tisoč be« Giorovih ljudi h in pa oddelek Ga-lilejcev. Masproti njim so na gori Sijon taborile čete, ki jih je poslal AgriDa velikemu duhovniku in mirovni stranki v visokem zbe lu na potnoč, da bi aadušile upot. Rimski vojaki so bivali le še v v kraljevem gradu. Vojna staanka je naraščala dan za dnem. Vse revnejše ljudstvo v mest« in vsi, ki so se nav-duševali za Mojzesovo postavo, so v ge s tih trumah pr&ajali na tempeljsko goro. Ničesar ni manjkalo, raz ven orožja. Neizrečeno je bilo torej navda- I Denar j vložite na ©bresti I- j n “ ------V -----i PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vediao vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, kadar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DOLARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti Vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu. “STORITE TO Z ELEKTRIKü.,, PREJ -AUl KASNEJE si bodete Hoteli nakupiti Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBR® SEDAJ? Ugodni plačilni posjojS na zahtevo. HoughtonCounty ElectricUght Co x'.I- f.V. -rtf-rÌ7 irH ŠE VEĐNO NA STARBM MESTU, In še vedno izdelijujem» slike prve vrste po najno« vejšem, kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba i« primirne cene je naša posebnost & 'fr J £ £ HERMANS STUDIO ! f Peta cesta. Calumet- g-. % - Jjs ^ W ilLL^irA—“ lje innožice, ke je se zvedelo, da je Eleazar]u posrečil skrili in »i napad na trdnjavo Mas-ado, polnjeno z bogatim »rožijem . “V Betlehem je prispela nje-vo karavana z mnogoštevilnipni ,o j i orožja, in so klicale čete na ipeljskeiu dvoru. — “Pridite, imo jim nasproti! Menabem i«ed< tem s svojimi Galilajei nd tempelj.” risoli in tisoči so ponoči odšli iti Betlehemu. Tam so se obo-ili z zaplenjenim orožjem obli so oklepe nataknili kovinske ide, prijeli so za ščit in meč in radovali: -‘Glava Lleuzarju! va našemu poveljniku! Živel ž Izraelov ! Živel lev iz rodu lovuga!” L’ako so vodile čete Eleazarja »goslavno v Jeruzalem.Spredaj itepali vojaki v novem orožju, ki se je krvavo bliskalo v rdeči jutranji zarji, in so prepevali pesmi in i-zklikalii; aleluja! Za njimi? .je jezdrl Eleazar visoke na svojem črnam žrebetu — ponosen ju»ak. S plamenečimi očmi je gledal čez čete, ki so vrvele okrog njega in mu klicale neprestano: “Blagoslovljen bodi, ki pride v imenu Go potlovein! Aleluja!” Za Eleazar-jem je jezdila na belem mobarijti Tamara, do oči ogrnjena, in je z trepetajočom srcem zrla na radu-joče se množice, ki so obkrožale Eleazar^a. Nazadn je so stopale tovorne živali, obložene z orožjem, in ob strani po štiri vrste voja- kov. (Dalje prihodnjič.) Richterjev Pain E*peBer z sidrom- / So lì Zares Packerji Profitirji? Fakti tikujoči se mesne obrti. ( * Državna Obrtna Komisija se je izjavila v svojem zadnjem poročilu vojnih dobičkov, da so peteri v-elild mesarski packerji profitirjali ter da imajo trg mesa monopoliziran . Ako je res ta izjava pravična in resnična potem so res te stvari važne zadeve ne samo za one v mesarski obrti nego nadalje za Vsacega državljana Zjed. Držav. Izjavljene svote dobička so netemljite in vest da imajo packerji monopolijo ni podprta z nikakimi fakti. Omenjeni packerji so pripravljeni dokazati da so 'njih dobički pravični in potrebni. JjC H» »J» X Mesna obrt je ena naj večjih Ameriških industrij. Vsak državljanki se želi seznaniti z njenimi podrobnostmi mora biti pripravljen na velike, številke. Obtožba se glasi da je bil nabrani dobiček tekom triletne vojne, teh stirili industrij $140.000.000. * Ta svota se primerja z splošnim letnim dobičkom pred vojno, ki je bil $:9.000.00o, zaradi česar izgleda da je bil dobiček za $121.000.000, večji od dobička pred vojsko. Ta prigliha triletnega dobička z enoletnem dobičkom odkrito nepravilua metodo priglihe, katero ni samo nezanis-Ijiva, nego kaže tudi da je Državna Obrtna Komi.sija naredila pomoto v omenjeni svoti. * * * '4: t Omenjeni triletni dobiček 1140.000.000 je bil prislužen na prodajah čez štiri in pol biljoae dolarjev. Kar pomeni komaj okoli tri cente na vsaki dolar =■ recimo mali del enega centa na vsacem funtu produkta. Packerjevi dohodki so odkriti dokazi cen pri živini in mesu. Nobena druga industrija ne temelji na tako malem odstotku dobička. X X X X Nadalje - in to je važno - od tega dobička je bilo plaćeno le mali del v dividende. Ostalo je bilo položeno nazaj v podjetje. To se je moralo ukreniti, kar sprevidite ako se ozrete v probleme katere morajo danes packerji reševati aito hitro v sedanjih časih že triletne vojne. Voditi to pedjetje v vojnem času . Z višjimi cenami in zahttvami, plačevati dva do trikrat večje ceno za živino zahtevalo je dva do trikratno prejšnega delavskega, kapitala. Zato daje nadalje dobitek le malo povračilo. In kakor je bilo rečeno, večji del dobička je bil ©brn jen v ser ho nabave zaloge in ražšeritve podjetja, to zaradi novih stroškov ki so potrebni zaradi ogromnih zahtev naše in naših- alijcev zaloge za armado in mornarico. * * * * A ko si business mož ti bode gotovo po godu pojasnilo teh faktov. Ako nimaš trgovskih skušenj, pogovori se o tej zadevi z kacim trgovskim znancem - recimo z tvojim bankirjem ter ga vprašajo sličnosti packerskih dohodkov z dohodki družili večjih industrij sedanjega časa. * * * * Državna Trgovska Komisija ne podaja nikacega doka. za v potrdilo izjave da so packerji monopolozirani. Comisi--onarjeva lastna izjava dokazuje veliko število in važnost dru-zih packerjev. Packerji omenjeni v tej izjavi se pripravljeni dokazati vsacèmu treznomislečemu človeku da so v ostri konkurenci med seboj, ter da nimajo nikake moči manipulirati cen. Ko bi to ne bila resnica, ne upali bi se predstaviti te liver jene izjave. Nadalje dokazujejo državne številke, da predstavljajo omenjenih petero packerjev le okolu ene tretjine mesarskega podjetju v tej državi. Njih želja je Vas zanimati z podrobnostmi njihovega podjetja. Na primer, kako da jim je mogoče prodajati-go ve dino s lap j e kakor po ceni ki jo oni dajo za živo živino,ker porabijo razne druge dele živali. Zanimivo zgodbo njih metode za razpečevanje širem te dežele in širom družili delov sve* t"£i. Omenjenih petero packerjev se smatrajo opravičeni 7 cooperaci ji te izjave dane občinstvu. Oni so bili sposobni storiti veliko delo za Vašo državov času sile, so sprejeli v-zahteve vojnega časa redno in točno,in zato zaupajo njih po§ ložaj in stališče vsacemu trezno mislečemu Ameriškemu državljanu v razsodbo z podadkom gori omenjenih faktov, Armour & Company. Cudahy Packing Company. Morris & Company. Swift & Company. Wilson & Company. . Iz Avstrije. Jugoslovansko Ediiistvo. Kakor se razvidi iz budimpeštanskih lis-tev, je bilo na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem v zadnjem času zopet silno mnogo izjav za jugoslovansko deklaracijo, kar nam ni nie novega, ali Madžare je silno «grizlo za srce to, da so sedaj jugoslovanski socialisti odločno stopili na stran jugoslovamske deklaracije in njenih zahtev za samostojno državo ter se povsod izjavljajo solidarnim z jugoslovstn ßkimi nacijonališti, Tržaški deželni sod je odredil zaplenitev imetka Jakoba Priste-r-ia, rojenega i. 1864. v Gradišču ob Soči, komisijonarja v Trstu radi sumnje zločina proti vojni sili državi. V Okplici Goriške je razsutega t liko streljiva, da se dnevno do. gajajo nesreče, o kojih se niti ne piše v časopisju — tako so v nava di taki slučaji. v Dr. Zolger, čeravno avstrijski uradnik, je izstopil iz kabineta Seidlerja, in nikakor ni hotel postati minister Saidleryjevega kabineta radi njegove proti slovanske politike. Poročano je^bilo o slučaju Ati-ko v vasi Osel na Pohorju na Štajerskem . Sedaj se javlja navadno, da se Ačko ni obesil temveč da se je sam stavil na razpolago sodnijskim oblastim. Kahlerja je zato tako ranil, da obrani svojo hčerko pred grdo «siljivostjo in napadanjem tega nemškega gada. — V Zagrebu se je zaletel 6 letni Gustav Tirat v Vlaški ulici pod tramvaj, ki gaje zdrobil pod kolesi. — Isti dan se je neki vojak vozil s tramvajem na deski zunaj. bri številki 27 na Ilici je vojak u-daril z glavo ob kandelabar, tako da se je razbila svetilka.. Yrojak je padel z deske, a se je še vedno trd no držal in končno se mu je zopet posrečilo pospetrse na tramvaj. Glavi ni bilo nič! Ta morda, da iz vira od onih bajeslovnih trdih glavb odkapelskili. — Dr. Živko bi ježi č, odvetnik r Sarajevu, je bil brisan iz listine odvetnikov, ker je potem, ko je bil ujet od Rusov, odšel v Zenev0 v Švico tei- pristopil k Jugoslovanskemu Odboru. Podpisal je tudi Krfsko .Deklaracijo. -— Unbent V alenti nič v Trstu je bil odpuščen od vojaštva kot nesposoben. Radi dokazane nezvestobe svoje žene je isto prisilil, da je skočila iz tretjega nadstropja na dvorišče. Žena si ja zlomila no-go, ostale poškodbe pa niso bile težke. A — Reterò dece, troje od Karoline Školam, ki ima moža v Ameriki,, a dva od Marije Prinčič v Vipolžah v goričkih Brdih na Primorskem, je našlo ročno granato. Eden od otrok je potegnil za vrvico in granata se je razpočil* ter razmesarila vse. Dva sta ostala na mestu mrtva, a tudi ostali so tako teško ranjeni, da ne bodo ostali pri življenju. — — V Zapotoku nad Igom je je strašen požar uničil 18 hiš, skupaj z gospodarskimi poslopji. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, hrana in semena. Požar sta povzročila dva 4-letna otroka. — .Na Kalu pri Št. .Petru na Krasu je povozil jutranji brzovlak 66 letno Ano Kovačič. Ostala je na mestn mrtva. — Električni tramvaja Ljubljani je povozil pred kavarno -Ev- oj a' šestošolca Engelbert-a Drach- sleija. (Jez nekaj ur potem je umrl na teških ranah. 1 oiitične vesti — V Pragi so se vršile zopet svečanosti, li kate-rim so pohiteli tudi Slovenci z os-tali-mi Jugoslovani. Dr. Ivan Tav čar, Ljubljanski župa* je rekel v svojem govoru, da so*prišli J ugo-slovani k svoji zlati majki — Pra gi, kakor tudi' k Cehom kot svojim najintimnejšim pri jateljem in zaveznikom, Jugoslovani da so navdušeni nad kulturo češkega naroda. Mi Slovani se dobro zkve-damo, koliko nam je koristila češka k uit n »a, ki je imela na nas Jugoslovane prav poseben upliv, ki se je vršil na našo dušo. Mi se za-vodarno, da ako padete Vi, padelli© tudi mi, ako zmagate Vi, zmagamo tudi ini. A zmaga pa je si. guma! Govoril je tudi županj'glavnega lirvatskega mesta, Zagreb Stjepan Srkulj, ki je v vzneš' besedah izražal ljubav Lrvats elementa napram češke»11!1 jih ne obstoje samo krvne Cehi da so J ugeslovanam veC go bratje, o ni su jim prepo^ J is ker so se J ugoslovani od V naučili, da so dei velikega sl« skega naroda. Cehi da soh1? vane naučili, da so se sam1 1 našli.... Govorili so tudi drugi zasl0 ki vseli jugoslovanskih vsi so slavili nezlomljivo ediJl1 ki veže danes Čehe in .1 ug°s ne, ki tvorijo trdno skalo, ^ ri so se razbili v nič vsi p0*5' sovražnika. Cenzura je zaplenila eko|0 poročila o tej proslavi, ki ss J* sila o priliki 50 letiwce narodnega gledališča. Pa« znamenje, da se je govoih0 , da avstrijski vladi nabilo P°j s čemer se morajo amerk^1 venci strinjati. / SLOV. KAT0L POOR DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Joha Spreitzer, 218 Oak St.__Calumet, Mich. j’cdpreds.: Jobu Gazvoda, 509 Tam. St___Laurin m, Jajnik: Math F. Kobe, 4207th St..........Calumet, ” H. taj.: Jos E. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Latritu« > jjlagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. ivlopeič,.........Calumet, ” NADZÜKN 1KI: John D. Puhek, 2140 LogSt...............Calumet. Mich. John Goseaca, 4055 Mm St................. • ” » Matt Sustarich, Osceola St...........Laurium ’ BOEOTN1 ODBOJE». John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Watt Straus, 2409 P St. Calumet Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich. \rSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa m blagajnika družbe«. VSAKA katoliška družina naj skrbi,, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Drivžbe, katera bode zan je bratovsko skrbela 0bčasu nesreče, poškodbe ali bolesni. Natančnejša pojasnila se obija vsaki čas od glavnega rajnika. Drnžbinoyglasilo so fiSlov Novice,’' BRISI ORILI. K društvu sv. Ane At. 3. Calumet, Ana Matkovich. Raz. 5. SUSPÈN DO V AN I. Wdruštva sv. Jožeta št. I, Calumet, John M. Jerman. Eaz,l. KI društva sv. Jacobs št. 2. Laurium, Jos. Aides Maz. 1 V risa ich, Kaz. 1. Jos. Vogrin, Eaz. 2. Jac. Stariha, Raz. 2. IZLOČEN. olili Lakner Jr. Eaz. 2. SOSPENDO VANI ZOPET SPEEJET. K društvu sv. lacobašt. 2. Lauriutn, Josef Vogrin. Eaz.2. Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. fe iz Jugo slovanskih pokrajin. \ ■ a r a j e v o ima inno-Sadnikov in vojakov, lji *tevajo za svo je hčere večinoma ■'■ine izobrazbe. Naseljen so te tnd‘i v Tuzli. Povsod delago 'Dorostno in uspešno za kato-° w i k o Katehet ' I * l) i 1 s 1 o v e n s t i •nšte, ravnatelj pa jim je »Slo-^ kanonik in arhidijaken banski, dr. Anton Jeglič, "‘otako izvrstno delujejo,, beie 's »li „milosrdnice” (nsm.il-5*®) niže v mestu, kjer i tiraj o '"''čuo eerkvi&o. Usmiljenke Nb r Sarajevo, kakor smo že turško vlado. Veciw-“Uvejike s preduidb vred. "*« vzg bd m n iu delovanjem pridobi le spošt®va»je v vseh Gajevskega občinstva. '^'čanatvo tukaj hitroj nap-lePo svoji notranji sili, če '•u ustavljajo neprenehoma ti Hr D, ovire, I ®a se posloviva od Saraje-| lvel sem tu prav pirijetne j n ad ja in se, da tudi eita-dolgočasil. IIajdi v ,, >. liti cego vi no ! >o el) 7. uri zjutraj me hd vlak, g kolodvora sara-Zadnji, z Bogom V pre-gospodu,ki me je le-sem ^l| ji» y ; v*se ponikavapo znanem kj1®« polju. Drkneva čez i . ’"'uio Stupa, čez Željez. I).*lt|° Lidža. čez Bosno do ^ 'a^a! be jedenkrat si po- v rpoinin važne dogodke i V|sili na tem kraju v da-1,1 '■ lj^Mjih stoletjih, predno j * 2apie pogled na zgodo vili-SiJrl>Wn8ka,Spenjava se v zhozi lepo gozdnato do- s h Hr 3 e n a r e j e n , a a m o : zar a d i i ',l Pomagati sredi parnega L^sbno zobčasto olo, ki se . °h*asto šino, polagoma proti obraseni Ivan-1 je znamenita iz ustaš k ili bojev v 1. 1876 — 1878. Tudi marasikak naš rojak-vojak jo le prekoračil v poznejših letih.Odprla ee je ta železaica šelel. 1876-1878; I udii m a v » 1 i k o pro. m e t a. kervežegla v. no mesto Sarajvo z Mostarom in dalje z morjem. Tudi danes je ob čbistva prav innovo na vlaku, zla. sti je dosti izletnikov ki hite iz ,, p raänega’ ’S a ra je v a na krasno Ivan-planino naučit se dobrega gorskega zraka. Bos taja Iva«- planina je blizu vrha; le še skozi kratek predar,pa se nižava proti zahodu v dolino N.eretve-reke. Vodi naju pot strmo nad reko; grozno je gleda ti . sto in sto metrov globoko strmo dolino, a nad nama se dvigaj® na mnogih k r a -jih peči me visoko proti liebn- V sredi ned temi vrhunci in prepadu je vešča roka človeška izklesala trdi skali v bok varno pot parnem, stroju. Bo61 km dolgem potovanju se nama prileže Konjiča med strmimi gorami ob reki Neretvi. Njene džamije, razkol n a cerkev s stolpom in nekatera prav čedna poslopja, narejena od naših vejakov v vojaške namene, nas pozdravljajo. V Kdujici jo katoliški župnik;-nize zvonik kaže njegov dom Bravo cerkev pa še pogrešajo Ìhimmmijì katoličani. Vlak je čakal*tu nad jedno nro ker jev Konjiči obed za potnike Bodvizal sem se pokrepčati, da bi mogel še nekoliko ogledat-i si mesto. C u o d i 1 se,m se starodavnemu, k ras n v obokanemu mostu nad. penečo se reko, ki grozno razsaja valeč se ob strillili pečinah; gledal sem nasade lodovipiili vinogradov,ki rode znano konjiško kapljico; hvalil sem lepa nova poslopja. Lepo mesto, koliko si izkusilo trpljenja, koliko videlo krvi od ča-ov mogočnih svoj ili rojakov Uraničev, in Vukčicev, pod oblastjo divjih Turkov, pa do današnjih dni) ! Ti, veličastni most. kaj bi pač mogel pvi povedo vati o trumah, ki so se drvile čez tvoj hrbet! Ba idiva naprej med kašnim ska- Jov jem hercigovskim.ki je rodilo toliko pogumnih junakov za krst častni in slobodu zlatu ! Zanimiva je pot.PriKoujici so se gor« nekoli ko razmaknile, a od t®di dalje se bolj in bolj zožujejo ob reki, ki se tu obrne proti zahodu; ob izlivu reke Rame se zavije zopet južno mimo Jablanice do Mostara. V tem kotu, kjer se držita reki stoji visoka Erei-ij-planina. Tu je bilo poglavitni}, zbi rakišče vstaj n i k om zoper Turjke, a pozneje tudi zoper Avstrijo. Ba ga tudi ni lahko kraja, ki bi sedal tako dobivo braniti, kakor te visoke pečine in globoki prepadi, üb železnici vidiš jako mnogo razdrtih koč — žalostna znameja, da je tu tekla kri in razsajal požar v letih 1876.—1878. Ra »hi-rek a priteka od severozahoda. Rad bi bil stopil v a] dno, dolino,’ko bi bila prilika; saj je bilo rijemo romantično zakotje nek-daj mogočna bosanska banj e v ima, ki je dala za nekaj časa ime oeli Bosni Pri izlivu imenovane vode-V Neretvo ie'postaja Rama. Nerei tva se je zajedla globoko v skale: v prejšnjih časih si jel izdolbla tud v širjavo velike votline; ljudje jih rabijo, sedaj za bivališča, Streha je že napravljena, stene so tudi trdne; spumo še v sjrrednjo stran se napravi stena z z vrati iu okni, pa imaš ,klico boljšo, nego jih je mnogo po Bosni iu Hercegovini. Bivajo pa v teh prirodnih hišah ne samo cigani, ampak tudi domačini z živino vred. Od izliva Rame naprej gresta deželna in železna cesta veeinoma vspored proti postaji Jablanici. Istinito zanimiva jo ta črta. Želez-ni.ea se vi je na desnem bregu .reke visoko nad vozno cesto po izdolbin napravljeni v bok visocih pečin. Če si slab v glavi, zvrti se ti, alfo ( zreš v globino pevieče se reke. Pri Jablanci, kjer je velika prestopii reke, vijoč se skozi visoko pečevje kateremu je močna človeška roka prevrtala drob. ■ Kalina je vedno bolj slikovita. Neretva poteka med skalami sedaj sem, sedaj tje, zaje. da se, izpodjeda, dela tolmune DRUŠTVENI OGLASI. Slovensko 'katoliško društvo podporno SV. JAKOBA. At- 2- g. K- P. Družbe. Laurium. Mich.’ Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druäty« na Laurium. lina svoje redne mesečne seje vsako de trto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne '> dvorani Gosp. Jolia SustarioU'a na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1918 Jakob Vei tin, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jos R. Sedlar tajnik John Šuštarič. bl-asainik skače čez pečine, peni se, bobni. Oestn, železnica in voda imajo komaj prostora v tej ožini. Brvi dve se morata Sesto globoko zajedati v gorsko osučje, katerega vrhunci kakor orjaški stražniki na obeh straneh kjpe visoko proti neb,u,da jim skoro «e vidiš vrha. Železnica si ie morala mnogokrat, jede-nkrat pa celo cesta prevrtati pijehod skozi gorsko skalovje. Kjer se zvija cesta na desni, tam je železnica na lavi besneče reke. Tem divjn» krasotam se pridružujejo še manj-jši m večji slapovi, v katerih padajo z gorskih višin v Neretvo na dedni in levi manšji pritoki. Mnogo jth zapazi oko iz železničnega v®za. Gotov.o je malo železnicnih prog, ki bi imele take prirodne krasote, kolikor jihiu.a ta. Brispela sva do postaje Gabrovi«« «a desnem bregu.6km dalje v Drežničo pri izlivu potoka Dre-žanke, ki lije iz divje dolbine v Neretvo; zdršavša mino Raške gore vidiva, dase proti zadnji postaji ,, Vojno’’dolina zopet odpira. Bolje fe videti dokaj rodovima, vi-! ogradi, oljke, smokve in tobačni »usadi se nama smehljajo. Vidi' se tudi neka džamija in zvonik krščanske cerkve. Nasproti s» nama bleste nove vojaške utrdbe nad Mostarom; šenekaj trenutkov inzedrciva mimo velikega severnega vojaškega šotorišea, kjer leto za letom rasto nove zgiadbe v vojne namene. Tu zakliče sprevodnik. Mestar! Ka. dosino pozdraviva ta glas; deset ur, trajajoča vožnja naju je utrudila, dam |e bila sicer dosti zanimiva Botovalcu pa ptujih krajih n ODBORNIKI ZA ž LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. « ODBORNIKI ZA ENO LETO«; John Gràie, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo . Maršal: Matija Stabler. Poslanec: Jos. R. Sedlar, Bol niski obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium: za. Raymbaultown in oknico, M artin Straus za Red Jacket in okolico Anton Udovič Yslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo fi mesecev in nadalnih ß mesecev plačuje Družba po S20.00 na mesec Cela startnina jo $800.00 oziroma S400 kakor se linde kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d Pristopnina znaša sedaj samo $SO0. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate seda.) lepo priliko da se zavamjate v slučaju bolezni ah smrti. Zanadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedla* 3127th St Calumet Mieli. K obilnemu pristopu vabi Odbor kakor ki da nobena ree prijetnejša dobi prijaznega znanca sprejme ter mu ljubeznivo razkaže znamenioeti dotičnega kraja. luko srečo sem imel tudi ja.z. fepoi- oči 1 setu že iz Sarajeva gospodu naredniku B., svaku svojega prijatelja V. da d o j d e m v Mostar. G o s p o- d m e jo čakal na kolodvoru ter me^brž povedel v hotel ,.Narenta,t oh desnem bregu Ne ret ve-rel«e' Brispela sva tjekaj po lesenem mostu1 na katerega konceh seje blestel nemški napis: „Schritt!*’ Koliko Ijndi j pač umeva ta napis! Oddal sem svoje reči, poskrbel nekoliko za telesne potrebe katere jepotolažMo izvrstno mostarsko v i n o i n v k n s n a postrv iz mrzle Neretve. Za Mostar senisi bil odmeri i 1 ’ 1 e malo časa zato ga nisem smel nikakor zapravljati. Brž po malem k «s ile n sem radovoljao sprejel ponudbo postrežb]ivega gospoda narednika, da me spremi po mestu ter mi ob kratkem pokaže njegove znamenitosti . Brehodfia sva nekoliko ulic, da sem dobil splošen pregled in si ustvaril nekako sliko hercegovske stolnice. Mostar leži ob Neretvi 59 m nad morsko gladino. Yshodno se dviga visoko nad njim plešasti Bodveleš, zahodno pa Hum ; v dolu med njima, pa tudi po bokih teh gora se razprostira mesto obkroženo od različnih manjih iu večjih gričev- Boglavitni del mesita je na levem bregu Neretve; manji, predmestje Zahurri, pa na desnem. Vežeta ju dva mosta-prej omenjeni novi za vozove, in j feni stari, ki je zaprt vozovom . Dasi se je tu zadn ja leta jako na nogo gradilo, zlaških in drugih javnih poslopij dasi so se napravile različne coste in ulice, ima Al ostar vendar-l še vedno precej jutrovski znsoaj. Turška nesmažnost po ožjih ulicah, ono vrvenje po „dučanih ’, 42 džamij z visokimi ninnarann to je lice, kakoršno je vidit po drugih balkanskin mestih.Pri mu-naran mi je opomniti, ds so mnogo lepše nego po Bosni; niti v Sarajevu nisem videl tak« lepih. Bre-ljubko imajo ti viti stolpiči ob vrhu in v sredini izrezljane krone. Nedvomno izvira to iz« bližTie Italije in od njenih spretnih zidarjev. Tudi kameniti spomeniki ua moliamedansKi pokopališčih so dokaj znameniti. (Dalje prihodnjič.) Društvo sv. Jožefa št. L S. K. P. Družbe na CAUiMETU. Uradnik« za leto 1918. redsednik, Mfxth Prebrlich. Podpredsednik, JohnSterk. Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel, blagajnik, Mihael Klsbučar. Odborniki za 2 leti: John Gosenca Math F. Kobe, John Pechauer, in Math Pipan. Odborniki za eno leto. John Gazvoda Jos.Scheri»ger,Jos. D. Grahek, Nick .Mrak, Maršal: Frank G-regoricb. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe, Yellow Jacket, John Gosenca Blue Jacket, Albion J oe U. Strutzel ; Za Stari Tamarack in TawarackNo.5. John Đ.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filili: Za Lauriunt: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Peòauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lov re tič. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem dru-štvul pfistopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pr.ed sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV, PETRJ. št. 30 K. S. K. J- v Caliimetu. ima svoje redne\mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv, maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za ieto 1918. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. ^ John Musič, Frank Plautz in Mihael Žuuič. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterben-z, ml., John Turk GeorgeKotze. PoBotni odbor Michael Sterk J®hn Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F.‘ Kobe. Maršal,Marko Kbtze. Vratar. Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jiacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Lau-riuwi: Mike" Peružič. Za Raymbaml-town Osceoki Swedetown ::John Mušič. • Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K «hünermi pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporjio Sv. frlaeia. na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne se]e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši tccikveui dvoran URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik^ Jos. «vnicek, Podtajnik, John Klobučar Blagajnik. Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Lout Šimee, Jos. Klobuchar, John Gosenea Atidrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz; voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. B 0 EN ISKI OB1SKO.VA LOI: Za Red, Blue iu Yellow Jacket,, Tamarack, in za' okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown lei Osceola in okolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Eauriam. To društvo je samostojne, ter placa v slučaju bolezni ZO.00 na mesec bolničke podpore. Vsmrtnine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj dm već članov tem bolje; Društvo je sedaj m nedoločen cas z nfz alo 4>r ìs top nino na $3.00 Poslužite se te pritoke ter pristop te k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo si, Cirila io Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecH. točno ob 9 uri zjutraj v prostorjih dvorane slovenske cerkve sv. Jožeta. Uradniki društva za. leto 1918 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastou. John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO GETI.: John Ilenich, John Oosenca-, John Sterc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučieh. Maršal in P«slanec: Jacob Banovec. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunioh 4068ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $490, za izgubo enega očesa $290, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda IT500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $580, 4 raz. $250. Vsi Oddaljeni dlani pa zamoreio svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. i;STAX« VI,.I Ei\A tjl'7I\% im Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PWEßiTEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGQ LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, . W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E.' Shepard, blag. namestnik. Naše geslo. Je bilo in ostane da;(dobro'meso poštena vaga uljudna ^postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite|sejv Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELM CESTE. ! Rojaki, pristopajte v IS. K. P. Družbo. / -------------------------------------- “SLOVENSKE NOVICE”' list za Slovence v severezapadu Zjefónjento Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja S L8VENSKÖ TISKOVNO DRUŠTVO • —----“f-- - na Caimnetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIK®: &ß celo leto ................... $ 2-00 ti» pol let».................... S 1-00 ZABVKOPO IN DRUGO ISfOZTSMSTVO .* Z» celò leto .......... S 3.0C, hH 15 K- «a pol leta ...-......... $1.50 ali 8 Kr Rosameeni izttei po 5 ct. 'NAZNANILA (advertisements) po dògovcr«. ROKOPISI se ne vraéaio. O0PISI brez podpiea se ne spre-jmejo. yT sluoa^a preselitve iz jedne^a v drvi'gl kra.1 aaj ee nam blagovoli »aznasiti staro h4vališ Dopisi, denar in rraroćttajnaj se doposiljajo pod naslovom: Slovenian Publishing Co., 211*7th Street. Calumet, Mich. ’’^SLOVENIAN NEWS.” Pablislsed evvry Friday at Calumet, Mieli, by the “Slovenian" Fublie'Wng Co., 211 11*1 alumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the' U. &• of America. HUBSCRIi '’«‘ON $2.00 per year. I’he beat advertising medium for Michigan innesofea and other Western Wittes. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet,. Mich 8 second class matter. Telelforv 6J. zadohil je tudi notranje poä’kodbe, tako da je malo tipanja, tlu bi os tal pni življenjn. iSabaja se v O. & M. bdinišaiei. — Četrtek jutro’»b 8.uri je ®d-rinil posebni vlak iz Calumeta v Camp Ouster z 84 mladeniči iz Calumata. 19 iz Keweenaw okraja in 5 iz drugih kra|ev. Slovenski mladeniči med terni so J os. Schneller, Jacob Butala, John 'Puhek in Peter Adam. Ka koledvor jih je spremila C. & H. godba, tu-kajšne vojaške organizacije in velika množica občinstva. — Gotovo je sedaj, da je 85. divizija narodne armade, ki se je vež bai a v Camp Custer, na pot» na Francosko. Prvi vlak je odšel iz kempe proti nekemu pristanišče na vzhodu, 11, julija. Za prevoz eele divizije je bilo potreba 70 vlakov. V te) diviziji se nahajajo skoro vsi mladeniči iz Gorenjega polotoka, zlasti pa iz balare-uegja okrožja. — Cerkveni pevski zbor je imel svoj letni izlet v torek in sneer na Eagle Harbor, kjer so se vsi izletniki cel dan imenitno zabavali.Krasno vreme in pa splošno veselo razpoloženje je pomagalo, da je izlet nad vse, imenitno vspel. Ö. g. župnik se tein potom Srčno zah valj uje g. John Vertinu, g. J os. iSheringerjn in g. Paul Špeharju, ker so dali svoje avtomobile brez-plačiao na razpolago izletnikom. vpeljan nov vlak, ki bo odhajal iz Calumeta in sicer iz Copper Range kolodvora ob 5:45 j)«pold-ne in bo dospel v Chicago ob lOili zju tra j. — Strašne smrti je umrl Cail Anderson, uslužben v mainici na Bakicu. V pondeijek večer okrog pol osme ure je bil «a tem, da b-i da/ nov jermen na kolo, ko se nje» go v rokav zaplete v mašinerijo in ga potegne za seboj. , Ustaviti so morali električno silo, ki goni čilo mainici), da so ga magli rešeti. Telo je bilo grozno razmesarjeno. Powesiecenec j,e bil ssar 21 let in neežen jen. Ali potrebujete očala? AkP jih da, oglasite se pri nas mi. imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. J CALUMET IN OKOLICA. | Milic®! — Krščeni ste bili v slovenski cerkvi; Klara Ana, hči Jakopa in Ane Stariha iz Raynóbaukowna m Elizabeta, hči Johna in Fasneišie Mervfč, istotako iz Raymbanlfcbw-na. — Zakonsko zvezo sta sk'emla v sobo-to Mr. Anton Dusaf r®jen v Volčah na Primorskem in Mrs. «»Mary Bačar iz Pristave, fara Pod-,grad . Kot tovariš ozir. tovarišica ata bila navzoča Mr. Frank Medeč. in Miss Angela Stariha. Bilo srečno ! — V župnišču slovenske cerkve bik sta v četrtek poročena Air. Jos. J- Plautz, sin Josipa in Marije Plautz iz sedme ceste in Miss Hilda Laity iz Manhattan,Keweenaw okraj. Novoporočencema sta dungovala Mr. Louis Plautz i* Miss Mary Plautz. Živela bosta v Ishpeming, Mich., kjer je ženin uposlen. — Airs. Alarg.Gazvoda iz Lau-rium je odpotovala na Ely, Minn, kamor je bila poklicana k svoji sestri, Mrs. Gorše, ki je nevarno bolna. — Mr. Albert Turk iz Raym-haultowua se je podal v Chicago «a obisk svojega brata Matha. — Miss Julia Schn eiler je na počitnicah pri svojih stàrisili Mr. in Mrs. Peter Schneller na Laurini«. Prišla je sem iz Duluth a, kjer je uposlena v uradu Nor. them Pacific žbleznrške družbe. — Miss Franses PossteVio je prišla iz Detroita na obisk svojih starršev, Mr. in Mrs.Frank Pon-tello na Yellow Jacket«, — Mrs. Annie Stariha iz Chis-liolina, Minn. je na obisku svoje matere, Mrs.^ John Benčič na Pine cesti. — Mr. in Mrs. Jacob Butala sta dobila perašifio od svojega sina Josipa, id se nahaja kot glavtii kuhar častniške menaže v Camp Ellington, Houston, Texas, da se je ondi poročil z Miss Marmi- Wingate, hčerko Mr. in Mrs. George Wingate iz Homs-tona, ki je poznan endot»' kontraktor.-Jee pričakuje, da bo v kratkem prideljen zracuo-let-al-nemu oddelku. — V sredo popoldne bil je na Heel! kudo poškodovan Anito« ; Bragdfe. Strlo^ mu je nogo in Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Go. 312 - peta cesta- Calumet, Mich Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno »zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, — Utonila je v jezeru na Mess-j rcžnMi vencev, peres in raznih nerjevem farmu ob Portage Entry druzihdraguljev» devatnajslet-na Miss LuchHe Marco iz Hancocza. Y nedeljo popoldne je šla s svojimi prijatel jicami na izlet na Entry, kjer so brodarile po vodi. Imenovana je zašla v globoko vodo in ker ni zn aia plavati. kakor tudi ne nobena njenih tovarišrc, je takoj zginila pod vedo. Naški so je čez etao uro, toda vsi poizkusi pripraviti jo nazaj k življenju so bili brezuspešni. Njen oče živi na Greenland«, kjer dela v rudniku. — Pač čudežno je bile, da nii bil nihče ubit v automobilni nesreči, ki se je pripetila pretečeni petek kakih 400 nog zahodno od Tamarack No. 5 shafts. Avtomobil se je baje trikrat prekopicnil, ale sedemnajstletna dekle Nina Sari iz Ahmeeka se je malo poškodovala, vsi drugi, ki so bili v k^iri, so pa ušli brez nezgode. —- Nilo Marchiati, dve let star, kojega starili živijo v “Sunny Italy” na Ttimountainu, je bil v pondeijek popoldne zadet od lokomotive Copper Range vlaka, ravno ko je vlak prihajal na kolodvor. Poškodbe se sicer od s?a-četka niso zdele nevarne, vendar, pa je že če? štiri ure de’te umrlo v Copper Range bolnišnici. — Pretekli petek dopoldne re je hudo ponesrečil blizu Abnieek kolodvora Cornelius Sullivan žP več na Laitrium, sprevodnik Mineral Range železnice. Na > neznan način je prišel pod strojeva kole» sa, ki so ura eno nogo takoj' odtrgali, drugo pa tako zmečkali da so mn jo morali v bolnišnici odrezati. — Neki Matt Janker na liaym-baaltowMii obžaluje izgubo dveli sodov vina, kterega so oblasti zaplenile. Prišlo pa je takole. S, svojim dosundvnim prijateljem ie igral za denar, med igro ga je gostoljubno “potrkal” z vinom. Ker jo pa prijatel j zgubil v igri, ga je ovadil oblastem, da ima v posesti vino in da je igral prepovedano ig ro. Bos ledi ca je te, da ubogi Matt nima nič več zlate kapljice-s katero bi si gasit žejo v teh dnevih suše, na drugi strani se bo pa moral tudi pred sodiščem zagova-, iati radi “gemblanja.” — Z 28. julijem ne bo več vo zii na Calumet tako zvani Chicago, Milwaukee & St. Paul vlak.-ki |e odhajal iz Mineral Range ko tod voi a ob 4:80 popoldne,prihajal jra ob 11:20 dopoldne. Pač pu jf- WII II1 M Bi WWWWIWWWI IBHIHWr WBW'WWnWII'rt miHUTT""** " " FVsmcis J. Radey javlja slavnemu občinstvu, da je odprl STUDIO za vežbanje glasa in podučevanje v raznih glasbenih inštrumentih, zlasti piano. ’ STUDIO SE NAHAJA V POSLOPJU ' MERCHANTS & MINERS BANKE. s s Upi«iHHi|iW'r m -m--1 m Priporoča se v obilen obisk. § mmmeàtÈmàmrnmm aavuK»uw^timiaHiawirawwwMmimM PIJTE SOBRIETY Najbližja neopojna pijača starega piva. DOBRA, OKUSNA IN KEDIVNA. N.R. BIANCHI Lokalni razpečevalec. MICHIGANSKO DARILO NARODU. Neovrgljiva resnica je: da ni bil Michigan še nikoli v od za d ju pri izpolnjevanju dolžnosti ira-pram državi. Velika dežela, vedno velikodušna v tem oziru. Toda sedaj se nudi zopet druga priiožnost.Le-tos volili bodemo senatorje—naše zastopnike ki bodejo branili naše in državne pravice. Zato bodemo mogli poslati v senat može ki s® pravi A= merikanci, katerim so ameriški ideali nad vse. Tacega moža imamo mi v Truman H. Newberry-ju, kateri je bil v preteklem kakor tudi se« daj velikodušno v službi domovine. Njegova pretekla služba gaj je kakor nalašč ukrojila za sedanje važne pozicije. On je do besede borilec- Je mož železne volje, energetičen,se ne da omajati,niti prestrašiti.Tr= d«n v svojem prepričanju in uverjen v svojih sklepih. Njegovi sklepi za pravico je bila vedno važna zadeva vešča ko v. On je mož ljudstva in Michigansko Darilo Narodu. NEWBERRY ZA SENATORJA ZJED. DRŽAV. WlW'i''I"l-t'HI't'WW,>♦ ♦ 'I' ♦♦♦♦♦ Kako štediti. Naročite se na Slovenske Novice. Današnje vprašanje ni; da II hočemo štediti. nego; KAKO NAJ ŠTEDIMO. Najbolje je takoj začeti z štedrlno uiog.o. Sedaj je pravi čas,ko je dohra p-iača in dela dovolj. Najbolja metoda narediti napredek, so sistematično redne uiloge. Pri nas je inštitucija v kateri so vse uloge dobrodošle in vlagateljem se nudi točna postrežba. CALUMET STATE BANK. Calumet Mich. Važna Objava po CALUMET in OKOLICI. I •fr •fr « « *8* « •fr » & Dr. G. M. Wethorell iz^Detroita, eden (Michiganskih najznamenitojših in sposob* nejsih zdravuikov —IVledecinskih strokovnjakiov, — Specialist in brezkrvni ravnocelnik Si je namenM ustanoviti svoj urad in se naseliti stalno na Calumet- Za toliko časa da si uredi svoj urad in zdravniško sobo se je začasno naseliJi v Central Hotelu - v spremnih sobanah - kjer sprejema začasno bolnike. Po28tih letih marljivega in skrbnega učenja in zdravljenja kroničnih boieznij možkih. žensk in otrok Skrbno izurjen in pripravljen v kliničnih bolnišnicah kakor tudi v EVROPEJSKIH in AMERIKANSKIH UNIVERZAH je naredilo Dr’ Wetherella po pravici famoznega zaradi njegove izurjenosti in sposobnosti kot pravega medecin-skega strokovnjaka in Diagnoza- Neozirajoč se kaj da je,Vaša bolezen, kako dolgo trpeča ali koliko zdravmkov ste že obiskali in kaj so Vam oni izjavili, obiščite tega moža-ln dajte se mu preiskati. Ako mu bo mogoče Vam pomagati Vani bode to povedal, začel Vas ozdravil. Ako je Vaša bolezen neozdravljiva Vam bode to odkritosrčno povedal in Vam svetoval kako sj podaljšate življenje. BREZ VSAKEGA PLAČILA Nasvet, Preiskovanje in dogovor brez vsacega plačila, toda.to samo za časa prvih desetih dnij. Central Hotel - Sprejemne sobe * Ure od 9—12 in ed 2—5 ter po dogovoru. ❖ ❖ ❖ •fr •fr ❖ « •fr « Dr. G M. Wethe reli Opomba: Obiski na dom se sprejmo samo z porazumom Vašega tačasnega zdravnika #*«*«*«***««' «o*-o* «fr <•-fr «fr «c* «a» «fr Severoya zdravila, vzdržujejo zdravje v družinah. I Potne noge niso samo neprijetna razočaranje, ampak s® tudi zek> škodljive zdravju. * Potenje dala namreč noge b0„ Ječe, da človek težko h§di; poleg tega pa dela potepje nog tudi hfid in zopern smrad, čemu m torej n8 pomagali v teg zadevi, ko upate,zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kn-l»ite si Severa’s Foot Powder (Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsai» noč z govko vodo, zjutraj si pa nadrgnifce s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavic». Ta prašek je najboljše sredstvo zj noge, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & McGOHICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske ii stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 ! Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na CaLumetu ter do. bro znan med Slovenći- Priporoča se v slučaju potrebe, istatakoa krste in ženitnine- 20I--6.cesta Tel-25 Calumet Mich- AKO HOOEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodit “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristnega kavana kega tobaka od TITOS. ENTEMAN TOO — Pins eest Na Cahmeiu 24 let W. E. Sfeckbaueri Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak Cest® Psone 678-J. Calumet, Miab ,—----- NAGROBNI SPOMENKI iz marmorja in granita dobe se p» j zmernih cenah Dri E- R. MurphyI Calumet Granite & Marble Works 900 W. Pine St- L, Tel» d78 W- Calumet» | ‘‘European Coffee Hm# -Evropska kavarna’ Priporoča svojim gostom črno kavo,raznovrstne inehke plJ® če in izvrsten kguoh. Vabim3 tli gospode in gospe rojakinje, T* ^ o. Calumet, Peter Majhor, Sostili osma cc*** Ric^ierjev Pain Expefler z