Publication No.VAR 0663 "Materin i jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih star šev. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, j olepšati in \ svojim mlajšim N. ' zapustiti. Človeški y jezik je talent, ki nam • s. ga je izročil Gospod \ nebes in zemlje, da ♦ bi z njim kupčevali r in napravili veliko S dobička..." ANTON Martin Slomšek G Naslovna slika: Spomenik na grobo vih naše melbournske skupnosti. Pokopališče Keilor. + + + ZOPET sem delal račune brez krčmarja in ob oktobrski izdaji MISLI veselo žvižgal v prepričanju, da bo novembrska številka pravočasno med bralci. Pa me je menda ravno obisk naših grobov v Keilorju tako zdelal, da sem spet obležal in izgubil deset dni. "Zdravje je prvo, "sem slišal stokrat in moral sem pritrditi ter ubogati zdravnika .. . Slika spomenika na platnicah je z naših skupnih grobov na keilorskem pokopališču. Dekle v narodni noši pod granitnim križem predstavlja našo rodno domovino, lahko pa tudi drago osebo.mater, ženo, dekle... Ko sem začel pokopavati rojake brez svojcev, mi ga je za skupne grobove izdelal hrvaški kipar VladoDo-rič. Vlit iz brona žal ni dolgo krasil grobov: ukradli so ga, razbili in prodali za težo brona. Pred nekaj leti se je Zidarjevemu Bernardu v Tra-ralgonu posrečilo napraviti po originalu kalup ter vliti novega — cementnega. Je bolj preprost, a tudi lepo deluje. Pa je bil že ta poškodovan ter ga je Bernard popravil. Je pač november, zato sem se z mislimi ustavil med grobovi. Mrtvih med nami je vedno več. Samo na keilorskem pokopališču je že nad petsto slovenskih grobov. Tudi naročniki MISLI umirajo. Mnogokrat ni nikogar več v družini, ki bi nadaljeval prejemanje Usta. Ko dobim angleško pismo z naročilom: Ustavite list, ker ga ne znamo brati!" mi je žal iz dveh razlogov: ker sem izgubil naročnika in ker mladina ne zna več slovensko ... — Katera žalost je večja? Vsekakor druga. — Urednik in upravnik mitli (J [j ^ (THOUGHTS) — Religlous and C ul tu ral Monthly in Slove n lan Language. — In form a tl v n I mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establish ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v A v st ra II ji. — Urejujeln upravlja (Editorand Manager)F R.BASIL A. VALENTINE, O. F. M., M. B. E. .BARAGA HOUSE 19 A BECKETT ST.,KEW,V|C. 3101 - Tel. (03)85 3 7 787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197,KEW,VIC. 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscription) $ 8. —, izven Avstralije (O verseas) $ 16.— ; letalsko s posebnim do govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstraliji. - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom od go varja pisec sam. — Stava in priprava strani (Typ|ng and lay out): MISLI, 19 A'Beckett S t reet, K ew, V ic .31 0 1 — Tisk (Prlnting): Distlnction Printing, 164 Victoria Street, Brunsw|ck, Victoria 3056. T elephone: (03) 387 8488 KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL, PART I. je dospel i/. ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove i/.dajc najbr> ne ho. l/dal Slovenian Research Center of America t ena 12. dolarjev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN L1TFRARY READER) A. L. Ceferin (ed .) Cena II. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI SLOVENIAN FOLK SONGS A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred (>. dolarjev. ANGLEŠKO SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna i/daja. Komac - Škrlj Cena 12. dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr Marka Krem žarja (Argentina) o preosnovi družbe, ( ena 10. dolarjev. LJUDJE POD BlC EM 1 rilogija i/.pod peresa Kaila Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj I 2. dolarjev. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. Obsežno delo dr. J Kolariča, podprto s številnimi dokumenti, t ena vseli treh zajetnih knjig skupaj je 40. dolarjev.(Posamezne knjige: 7. ,9. in zadnja 28. dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKI M, I del Odlična študija razvoja dogodkov 1941 ll)45 v Sloveniji. Spisal Slane Kos, izdala Samozalozba v Rimu. Cena I.C dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtohiogia-fija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgi. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o tehai skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja V ROGU LEŽIMO POBITI Opisuje I omač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolaija. PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12,- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena K,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja CM VOJNA IN REVOLUCIJA Roman lianka Ullkviča na 7()X slianeh je izšel v Argentini ( ena broširani knjigi je 15. dolaijev. (ASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska lazmisljanja je zapisal l ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena H. dolarjev. CERRO SHAIHUEQUE Pisatelj je nas argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah, ( ena 10. dolarjev. bpzj Q misli ** • i ■ 39 ' i «n , . % človeške „ . • . - i . 11 - NOVEMBER 1990 VSEBINA: Kdor vame veruje.. . — Po e. — stran 257 Grobovi na tujem — pesem — Limbarski 1949 — stran 258 Visoki obisk — Minister dr. Janez Dular med nami — stran 259 Ko voda podivja ... — stran 260 Sam — pesem — Simon Gregorčič — stran 261 Matica naših pokojnih 1989 - 1990 - stran 262 Vsesvetnice — črtica — Karel Mauser — stran 264 Vernost v Sloveniji narašča — Rudolf Smersu /Duh. živ./ — stran 265 Sveča na grobu — črtica — Ivan Lapuh — stran 267 Središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu — P. Bazilij — stran 268 Izpod Triglava — stran 270 Slomšek nam govori... — novembrske misli — stran 272 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 274 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 277 Naše nabirke — stran 277 Vabilo rojakom po svetu — jz v Družini — stran 278 Grobovi — F. Sodja — stran 280 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 281 Z vseh vetrov — stran 282 Kotiček mladih — stran 284 Križem avstralske Slovenije — stran 285 Resnica je kisla kot cviček — pa se le nasmejemo ... - stran 288 v J KDOR VAME VERUJE... NOVEMBER. H grobovom hitimo, med kriie in spomenike z imeni naših rajnih blagega spomina. In sveče priiigamo na gomilah, z venci in Šopki rol jih krasimo. Pri vsem tem pa slednjega, ki roma h grobovom, prešinja neizprosna misel o ljudeh, ki smo jih poznali in jih ni več med nami, pa o tistih, ki bodo Hi kmalu za njimi. Slednjega pa zagrne tudi osrečujoča misel, da zanj čas Se ni dozorel: Se je na svetu, Se lahko obiskuje grobove pokojnih, s katerimi je toliko let delil izposojeni Čas . . . Da, ta hip smo Se tu, čeprav včasih kot ladje brez jader, a nikakor tako majhni, neznatni, da bi nas dobri Bog ne spoznal za sposobne premagati naj hujše nesmisle in tudi skrajno trpljenje, če se nam stavi na pot. Spremlja nas stiska, negotovost, tesnoba, izprijenost, otopelost, nenasitnost, mrtve iluzije, izjalovljene izkuSnje, brezciljnost ... na koncu pa smrt in grob. Med odtenki življenja je tako malo drobcev sreče in zadovoljstva: vse lepo je tako hipno, tako minljivo, kakor utrinek, ki zasveti in ugasne. A če po smrti ne livimo vet? Mar ne čutimo tedaj strah, plahutanje smrti, ki tako mrzlo žarele v naSe kosti? Veter raznaSa tedaj govorico iz ust pomračnikov — in teh je toliko po svetu — da se v temnih nočeh odpirajo grobovi, izza telke plasti zemlje ali izza svinčenih pokrovov pa olivijo okostja, da bi se sredi noči nadihala svežega zraka . . . Otožnost nas prevzema, radi bi jo nadomestili s pogumom in zavestjo, da je livljenje po' smrti nekaj več kot strah vzbujajoče zgodbe Človekove domiSljije. Dvom nas razjeda, smiselno bi bilo živeti v gotovosti. Obup bi radi nadomestili z upanjem, nezaupljivost z vero in življenjska nepravilna sklepanja s hladno gotovostjo. Vsi bomo enkrat vendarle priSli tja, kamor nas zdaj vodi praznik “vseh svetih”. Za to naše kratko življenje na svetu enako mrtvi, možje in zene, berači iz uboštva in berači iz preobilnosti vsega, noSeni iz utvar mladosti ali starostnih iz-kulenj, z maskami napuha in s skromnostjo ponižanih, genialni in nori, pregrešni in krepostni. . . Z glasom vesolja bi rad v teh novembrskih dneh rotil občane naSega planeta: Ne zanikujte neumrljivosti duše, verujte, da se z leti odpisujemo za vse drugačne dimenzije kot so te zemske. Slutiti jih more le srce, ki ljubi v neskaljeni čistosti. VSE MINE, LE BOG OSTANE, je dejal sv. Frančišek Šaleški, IN TISTO, KAR SMO STORILI IN PRETRPELI IZ LJUBEZNI DO NJEGA — Zelo mračne misli, ki jemljejo pogum, bodo rekli nekateri mladi ljudje. Nasprotno: to so svetle misli, polne dinamike, ki me vodijo k bistvenemu in mi prihranjajo neštetih neumnih korakov, razočaranj in trpljenja. Kaj pomagajo polne roke, ko pa je končno vse odvzeto ... — Bog! Ustvaril si nas, predober v neskončnosti svojega razuma in srca, da bi nas po našem zemeljskem livljehju in zemeljski smrti sprejel v svoje naročje. Vse življenje smo peli hvalnice v tvojo slavo, tvojo neizmerno dobroto smo odkrivali v vseh stvareh vesolja, tvojega Duha smo spoznavali v opoju ljubezni, ki se je dvigal iz tistega srca, iz oii in ustec otrok, ki so se šele razpirali poljubom življenjske zarje. Stori, nebo, da bomo deležni praznika na večnih obalah ljubezni in dobrote Tistega, ki nam je razodel Besedo in jo z življenjem potrdil: JAZ SEM VSTAJENJE IN ŽIVLJENJE, KDOR VAME VERUJE, BO ŽIVEL VEKOMAJ! Po e. Grobovi naše melbournske skupnosti na keilorskem pokopališču Moja pot se vije v dalje preko moija med Slovence: na grobove grem prižigat lučke in polagat vence. Nesem srečna jim voščila, skromni dar za godovanje, danes, ko vsa domovina z mano vroče moli zanje. K bratom v Združene države odhiteli so spomini. Blaga srca tam trohnijo — mir vam v novi domovini! /Slovencem — umrlim v emigraciji/. Grobovi na tujem Misli romajo v daljavo, v Argentino, tja med palme; na grobovih so obstale, zatopljene v žalne psalme. Kakor grob molči samota vse od Čila do Kanade. Tudi tam že zemlja krije naša srca — strte nade. Po Avstraliji samevam med neznanimi rodovi, v bridki žalosti se sklanjam nad slovenskimi grobovi. Mrtvih god obhajam z vami, dan, ki grob z življenjem veže. O, kako ste daleč, daleč, le molitev vas doseže! LIMBARSKI (1949) Visoki ob is. k KO to pišem, je vsekakor pred nami zgodovinski dogodek za našo narodno skupnost pod Južnim križem: obisk dr. Janeza Dularja, ministra za Slovence po svetu — prvi obisk člana slovenske demokratično izvoljene vlade po zlomu totalitarnega enopartijskega režima, ki je diktatorsko vladal dolgih 45 let. Če to ni vredno zapisa v našo kroniko, potem je vsaka kronika nepotrebna in brez pomena. Bojim se, da nekateri med nami res ne znajo presojati znamenja časov. Obtičali so v svoji miselnosti (ali nemiselnosti). Tako pomembni in toliko let željno pričakovani premik v rodni domovini je šel mimo njih: ali ga sploh niso sprejeli kot dejstvo, ali pa so od njega pričakovali nekaj nemogočega. Na svojem letošnjem obisku domovine po dolgih 45 letih sem občutil na tisoč obrazih veselo olajšanje polstoletne more: nekega strahu in pritiska je konec, nekega morečega občutka, da režim odloča tvojo usodo in kako velikega kosa kruha si vreden. Ob vrnitvi na peto celino pa me je naravnost pretresla brezbrižnost mnogih rojakov. Kot da ni nikomur mar, kako živijo v deželi pod Triglavom, kako poteka njih borba za prostor v demokratični Evropi. Celo društva so se pri nadčloveških naporih naroda doma za popolno svobodo umaknila v ozadje z nečastnim izgovorom, da "niso politična": pokazala so ozkost, naravnost boleče lokalnega značaja, ki skoraj ne vidi in ji vsaj na zunaj ni mar, kaj se dogaja že nekaj pedi od točilne mize klubskih prostorov . . . Čudno nerazumljivo. Kaj res ne znamo več ločiti svobode od tlačanstva, da koraka lastnega naroda na demokratično pot ne cenimo in ne podpremo? Kaj še prevladuje strah? Ali pa so vse to še vedno znaki polstoletne vzgoje, da imajo samo "pravoverni" pravico vmešavanja v narodne zadeve? Preveč sem se razvnel in razpisal ter zašel na stranski tir. S člankom bi vendar rad izrekel iskreno dobrodošlico dr. Janezu Dularju, glavi novoustanovljenega ministrstva za izseljenstvo v novi slovenski vladi. Saj je ta kot demokratična vlada takoj začela vzpostavljati uradne stike s slovenskimi skupnostmi v zamejstvu in po svetu, tudi s političnimi emigranti, katere je dosedanji režim z Izseljensko matico vred ignoriral ali pa poskušal izrabljati v svoje neiskrene namene, ob DR. JANEZ DULAR je bil rojen leta 1943 v Vavti vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Kot učitelj na osnovni šoli v Mirni peči je začel študirati slavistiko na ljubljanski univerzi in diplomiral. Nato je bil tri leta glavni lektor pri dnevniku Delo, pozneje pa asistent in docent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Posebej se je posvečal študiju jezikovnega položaja Slovencev v zamejstvu in madžarske manjšine v Sloveniji. - Dr. Dular ne pripada nobeni stranki in je prišel v novo demokratsko izvoljeno slovensko vlado kot neodvisni kandidat. Kot ministra brez listnice so ga zadolžili za vprašanja Slovencev po svetu in narodnih manjšin v Sloveniji. Tega ministrstva slovenska vlada doslej ni imela.Dr. Du-laija čaka zgraditev celotnega dela in ureditev pravičnih odnosov do vseh rojakov po svetu, tudi politične emigracije. Kako bo popravljal dolgoletne hude napake Slovenske izseljenske matice in bil vsem rojakom v svetu enako naklonjen, bo pokazala bližnja bodočnost. V iskrenosti teh odnosov bo uspeh ali neuspeh novega ministrstva. Z naše strani: Obilo lepih uspehov! neuspehu pa omenjal žaljivo in sovražno napadal. Ravno v času, ko je bila v Kočevskem Rogu spravna maša na množičnih grobovih po vojni pobitih, dne 8. julija, sta bila med clevelandskimi Slovenci v ZDA predsednik slovenske vlade prof. Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Dr. Janez Dular, minister za izseljence, pa je istočasno obiskal slovensko skupnost v Argentini. Minister se je v Buenos Airesu udeležil več razgovorov s tamkajšnjimi voditelji in raznimi skupinami (morda si bral članek Mostove gradijo ... na strani 170 avgustovih Misli), se udeležil spravne maše, položil venec s slovensko zastavo pred spomenik povojnim žrtvam ter obiskal več ustanov tamkajšnjih rojakov. Povsod je bil prisrčno sprejet, predsedniki slovenskih domov so mu razkazali prostore in predstavili življenje po domovih, šolski otroci in mladina so ga pozdravljali z deklamacijami in petjem. Kratek obisk visokega gosta je bil prvi in uspešni korak: nova slovenska demokratična vlada in ideološko najbolj trdna emigrantska skupnost Slovenije v svetu sta si segli prijateljsko v roke in navezali normalne stike, ki jih vsa povojna leta ni bilo. Zdaj pa imamo priliko izreči pristno slovensko dobrodošlico ministru dr. Janezu Dularju tudi mi na avstralskih tleh. Točnega sporeda teh nekaj dni viso- kega obiska danes še nimam — razglašen bo preko slovenskih radijskih oddaj povsod, kjer se bo naš gost mudil. Na sydneysko letališče bo priletel v petek 23. novembra. Od tam bo obiskal Canberro in odšel verjetno še kam. V Melbournu ga bomo pričakali na letališču v soboto 1. decembra ob 10.15 dopoldne. Od nas bo odhajal v torek 4. decembra proti deželi pod Triglavom. S kakšnimi vtisi, pa zavisi od nas . .. Dragi rojak, minister dr. Janez Dular, pozdravljen med nami! Veseli smo obiska, saj nam je v dokaz, da slovenske nove oblasti ne bodo delale izjem ter nas izseljence še delile po krivičnih merilih. Upamo in želimo, da bi se med nami počutil kot doma ter se vračal v domovino s prepričanjem, da tudi rojaki pod Južnim križem čutijo z rodno grudo in ji hočejo ostati zvesti. KO V0M PODIVJA... MENDA ni Slovenca v svetu, ki bi ne slišal o katastrofalni poplavi, ki je letos prav za Vse svete pokrila z vodo eno tretjino dežele pod Triglavom. Sicer je voda kmalu odtekla in reke so spet v svojih strugali, pustila pa je opustošenje, ki ga naša zgodovina zadnjih tri sto let ne pomni. “Dnevi so bili ena sama prestraše-nost, bolečina, žalost, s polno mero negotovosti. ..” pravi poročilo v Družini. Najbolj prizadeta so širša območja Celja, Koroške, Gorenjske, Zasavja, Posavja, Cerkljanskega in Štajerske. Poplave in hudourne vode so zajele 37 občin, še posebej je prizadeto območje porečja Savinje, zlasti v zgornjem delu. Na najbolj prizadetem območju živi več kot 240.000 ljudi in mnogi od njih so danes brez strehe ter najpotrebnejšega za zimo, ki se s svojim mrazom že približuje. Po nepopolnih podatkih je bilo poplavljenih 2551 stanovanjskih objektov in poleg njih tudi 278 večjih in manjših industrijskih podjetij; 45 stanovanjskih in gospodarskih objektov je bilo v celoti ali delno porušenih. Voda je odnesla 41 pomembnejših mostov ter poplavila več tisoč hektarov kultiviranih zemljišč. Na mnogih mestih so hudourne vode izpodjedlc in odplavile dele cest, ogromno je udorov, zasipov in nanosov. Sprožile so tudi veliko zemeljskih plazov, od katerih se nekateri še premikajo in otežujejo zaščitne ter reševalne akcije. Največja plazina ob Savinji obsega okoli 1,300.000 kubičnih metrov zemlje. Škodo ocenjujejo na 9 milijard dinarjev, kar bi v našem denarju pomenilo vsoto enega bilijona in 200 milijonov avstralskih dolarjev. Podatki so iz uradnega poročila in so točni, gotovo pa ne popolni. Podoba dežele pod Triglavom je razdejanje, “da sodni dan ne more biti hujši”. Zato se je letošnja zahvalna nedelja - 4. novembra — spremenila v dan udarniškega dela. Bila je sončna in res pripravna za začetek čiščenja posledic, ki seveda še dolgo ne bodo izginile, če bodo sploh. “Dolina Ljub-nice je povsem predrugačena; lepo asfaltirana cesta je v zgornjem delu izginila, hudournik sije utiral novo strugo in odnašal vse, kar mu je bilo napoti. .pravi eno poročil. Dekan Jože Gračnar v Lučah je bil še na zahvalno nedeljo le telefonsko dosegljiv. “Obiskujem ljudi, poskušam jim vliti vsaj malo poguma. Toda panike je še vedno čez mero. Prenekateri, s katerim spregovorim, začne jokati. Danes so Luče obiskali s helikopterjem premier Lojze Peterle z ministroma Bavčarjem in Janšo. Pretreslo jih je to razdejanje in preplašenost ljudi. V oda se je spet umaknila v strugo ostalo pa je hudo razdejanje, ki ga je težko opisati . . . ki si sami ne morejo pomagati. — V cerkvi jih danes ni bilo veliko, kot tudiza Vse svete ne. Povabil sem jih danes: Drugod polagajo na daritveni oltar poljske pridelke, mi pa položimo na oltar svoje prečute noči, preplah, to našo razdejano zemljo, vrtove, poslopja, hiše, vso našo bolečino. Bog nas je preizkusil. Prepustimo njemu sodbo . . .” je povedal po telefonu iz od ostalega sveta še vedno odrezanih Luč. “Morebiti se v desetih letih ne izkopljemo iz razdejanja, v katero nas je pahnilo viharno vodovje. Kolikor bomo sami sebi prepuščeni, prav gotovo ne. Toda pomoč je že začela prihajati v različnih oblikah,” je poročevalcu Družine povedal predsednik Krajevne skupnosti Ljubno. Da, pomoč že prihaja. Od rojakov doma, ki na srečo niso bili ali vsaj ne hudo prizadeti. Pa tudi iz zamejstva in zdomstva. Tudi avstralski Slovenci večjih naselbin so pričeli organizirano akcijo Gorje mu, ki v nesreči biva sam; a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Imaš //, brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil bdli, a sreče užival sam ne bo nikoli. - Slovenian Flood Appeal. V Melbournu je preko radia 3EA in 3ZZZ , s posebnim odborom iz predstavnikov raznih organizacij in co-ordinatorjem p. Nikom, akcija v pomoč poplavljencem imela nepričakovane uspehe. Ko pridejo podatki o akciji v Sydneyu in drugod, bomo v prihodnji številki MISLI objavili končni uspeh naše avstralske nabirke. Denar bo poslan na nedavno ustanovljeno cerkveno dobrodelno organizacijo Slovensko karitas, ki nam bo poslala tudi točno poročilo, kako so bili darovi avstralskih Slovencev porabljeni. Vsem dosedanjim darovalcem kjer koli v Avstraliji iskren Bog povrni, ostalim rojakom pa akcijo v pomoč prizadetim v poplavi toplo priporočam. Res pra- vi pregovor: Dvakrat da, kdor hitro da! A podpre ga lahko drugi, ki se glasi: Raje kasno kot nikoli! £2» SAM Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje. Kedor pa srečo uživa sam, naj še solze preliva sam! SIMON GREGORČIČ •m Od novembra 1989 do novembra 1990 Kratice pri krajih smrti: (S)- Sydney; (M)- Melbourne; (A)-Adelaide; (P)-Perth; (G)-Geelong; (N)-Nevvcastle. NAD VESNI K JANEZ (I VAN) r. 25.12.40 — NovaŠtifta pri G. Gr. + 2.11.89 - Brighton (H), Tas. HVALA JANKO r. 8.5.09 - Bate pri Grgarju + 5.11.89 - RAH, Adelaide, S A ROJKO FRANC r. 20.4.14 - Sv. Trojica (Slov.Gor.) + 5.11.89 - RAH, Adelaide, S A LAPUH JOŽE r. ? — Gor. Pirosica (Cerklje ob K.) + 8.11.89 - Lakemba (S), NSW VELIŠČEK PETER PA VEL r. 29.6.47 — Šmartno (Gor. Brda) + 10.11.89 — blizu Sydneya, NSW BISA MARICA r. ? r. 23.5.19 — Pasjek pri Ilirski B. + 10.11.89 — Sandgate (B), Qld. ROJC ROZALIJA r. Laznik r. 31.10.09 — Sv. Jurij ob Taboru + 15.11.89 - ? (A), SA JEŠE DRAGA r. Potočnik r. 9.11.16 — Ljubljana + 22.11.89 - Ringvvood (M), Vic. NOVAK DRAGO r. 3.11.57 - Stanovno (Svetinje) + 22.11.89 - Taylors Lake (M) Vic NEDELKO ROZA r. Antalašič r. 28.8.04 - Podturn, Medjimurje + 25.11.89 — Melbourne, Vic. POTEP AN IVANKA r. Černe r. 1.2.41 - Renče pri Gorici + 25.11.89 - Auburn (S), NSW ŽUŽEK ALOJZ r. 5.12.27 - Bač pri Knežaku + 25.11.89 - Canley Vale (S)NSW NEMEC ANA r. Pučko r. 29.6.25 - Lipa, Prekmurje + 26.11.89 - St.Albans (M), Vic. BOŽIK VERA r. Dominjko r. ? 1941 - Sr. Bistrica, Prek m. + ?. 11.89 - ? Melbourne, Vic. HARTMAN LADISLAV (Slavko) r. 14.6.25 - Maribor + 2.12.89 - Maribor (na obisku) BOH L KURT r. 5.6.30 - Maribor + 14.12.89 - Trafalgar, Vic. ISKRA IVAN r. 26.12.37 - Novokračine + 18.12.89 - Heidelberg (M), Vic. MRČUN IVAN (Marcum John) r. 14.9.35 — Podsreda + 22.12.89 - Caulfield (M), Vic. PAVLIN WALTER r. 6.1.34 — Bovec + 26.1.90 -ZV.Brunswick (M), Vic. TOMAŽIČ CHERYL r. Higgins r. 19.8.64 - ? Avstralija + 30.1.90 - Heidelberg (M), Vic. KASTELIC IVANKA r. Urbančič r. 21.9.40 - Kal pri Pivki + 2.2.90 - Kew (M), Vic. PODGORNIK FLOYD (Florjan) r. ? — Vrtovi n blizu N. Gorice • + 2.3.90 - Melbourne, Vic. MUKA VEC FRANČIŠKA r. Lukanič r. 12.3.1900 - Sinji vrh (Bela kr.) + 7.2.90 - M t. Mart ha. Vic. KLEVA MARIO r. 22.10.24 - Prebeneg pri Trstu + 11.3.90 - Northcote (M), Vic. ČUK JOŽE r. 22.2.19 - Godovič pri Idriji + 12.2.90 - VVollongong, NSW GRŽELJ FRANA r. Maričič r. 20.1.23 - Velika Luka, Dalm. + 13.2.90 - Petersham (S), NSW Če znanca, umrlega v zadnjem letg, ni na seznamu, nam prosim sporočite, da ga vstavimo kasneje. Le s sodelovanjem vseh rojakov bo Matica naših pokojnih res čim popolnejša. Za uslugo Bog povrni! ŠPILAR FRANC r. 13.12.24 - Kal + 15.2.90 - Heidelberg (M), Vic. QUAL IZZA KR IS TINA r. Petrussa r. 2.9.1900 - Stregna, Ben. Slov. + 17.2.90 — Burvvood (S), NSW KOŠOROG JOSIP r. 20.2.39 — Čabar, Gorski Kotor + 24.2.90 - Villawood (S), NSW MIRKOVIČ MILAN r. 24.8.29 - Pavče v Slavoniji + 4.3.90 — Marrickville (S), NSW BILLI VANDA r. Čotar r. ? 1930 — Škrbina pri Kopru + 9.3.90 —Heidelberg (M), Vic. MA VRIČ (MAURICE) DANILA r. Jakin r. 10.12.28 - Kozana (Gor. Brda) + 13.3.90 —Greenvvich (S), NSI/V CATANA ALOJZIJA r. Lipovž r. 21.6.1893 - Buta je pri Vipavi + 16.3.90 -Pennant Hi lis (S) NSI/V PUR GAJ ANTON r. 16.1.26 — Pesnica + 17.3.90 — Brisbane, Qld. PARADISO ALOJZIJA r. Batič r. 2.2.18 — Lokavec + 23.3.90 — Auburn (S), NSW VERBEK JANEZ r. 4.2.28 —Draženci(Hajdina pri P.) + 8.4.90 - ? Sydney, NSW SMRDEL FRANK (MIRO) r. 18.9.29 — Selce pri Pivki + 9.4.90 — Northcote (M), Vic. PENKO JOŽE r. ? (49 let) — Petelinje na Pivki + 11.4.90 — Melbourne, Vic. BARBIŠ LEPOPOLD r. 7.10.29 — Podtabor (Ilirska B.) + 14.4.90 - Wingfield (A), S A KATIČ DRAGICA r. 5.5.34 — Čačinci, Hrv. + 15.4.90 -Kew (M), Vic. LAVRENČIČ ELKA r. Grilj r. 4.1.36 - Dol. Zemon (Ilirska B.j + 16.4.90 — Canberra, ACT VITEZ IVAN r. 4.11.34 — Brestovica + 23.4.90 -Auburn (S), NSW TERBOSFRED r. 10.5.15 - Ruše + 23.4.90 — l/Varrigal, Vic. PUPEK IVICA r. 6.8.55 - Sarvaš (Osijek) + 30.4.90 - Auburn (S). NSVV VELIŠČEK LUDVIK r. 19.12.20 - Zapotok (Mar. Celje) + 5.5.90 — Camperdovvn, NSVV KRUŠEČ JANEZ r. 12.7.30 - Nova Lipa (Bela Kr.) + 6.5.90 — Springvale (M), Vic. MAR ING JOSEPH r. 13.3.64 — Geelong, Vic. + 6.5.90 — Nevvcomb (G), Vic. JUG ŠTEFANIJA r. Hvalica r. 25.2.01 — Kambreško + 8.5.90 - Enfield (S), NSW MARKOVSKI MARKO ANTHONY r. 29.6.64 - N ort h Shore (S), NSIA/ + 16.5.90 - ? SA ŠELIGO FRANC r. 27.8.27 — Nimno pri Rog. Slatini + 22.5.90 — W.Footscray (M),Vic. UMEK SLAVKO ALAN r. 6.5.49 - Reštanj pri Brestanici + 27.5.90 — Canberra, ACT KRANC STANISLAVA r. Zupančič r. 24.5.24 - Šoštanj + 30.5.90 — Nevvcastle, NSI/V SAMSA JOŽEFA r. Žnidaršič r. 29.10.36 — Dolenja vas, Notr. + 9.6.90 - RMH, Melbourne, Vic. STANTE HEDVIKA r. Semelbauer r. 15.9.16 - Austetten, Avstrija + 11.6.90 - Geelong, Vic. PARADISO Gl O VAN NI r. 7.10.19 - Andria (Bari), Italija + 14.6.90 - Smithfield (S), NSVV ŠILEČ MARTIN r. 18.9.28 — Zgornja Polskava + 14.6.90— Brisbane, Qld. KOČI SIEGFRIED RIHARD r. ? 1935 - na Češkem + 15.6.90 - Woodville (A), S/4 BASTALEC JOŽEF r. 8.8.13 — Trst + 16.6.90 — Pa ringa, S A KVEDER MINKA r. ? r. 3.3.08 — Idrija + 19.6.90 — VVoodville (A), SA VRAN DUŠAN r. 28.3.23 - Kazlje pri Sežani + 10.7.90 - Bilambil Hts., NSW IGUMANOVIČ IRENA r. 21.10.69 - Melbourne, Vic. + 12.7.90 — Melbourne, Vic. UR AN JAK MARJAN r. 18.9.32 - Velenje + 9.8.90 — ? Adelaide, SA PRPIČ IVAN r. 17.7.05 — Hruščica pri Jesenicah + 20.8.90 - Oakleigh (M), Vic. PREGELJ SILVESTER r. 23.11.29 - Malo Polje (Col) + 25.8.90 — Brisbane, Qld. UŠENICH JORDAN r. 4.6.27 - Trst + 25.8.90 - Petersham (S), NSW VELIŠČEK IVAN r. 24.12.26 — Zapotok,Kanal ob S. + 30.8.90 — VVagga-VVagga, NSW VELIŠČEK ANTON r. 9.1.23 — Šmartno (Gor. Brda) + 5.9.90 - Concord (S), NSW SCHEICHER MARIJA r. Hanželj r. 15.2.15 — Ptuj + 9.9.90 - Kew (M), Vic. VARGA ROBERT LUDVIK r. 24.2.66 - Sydney, NSW + 15.9.90 - blizu Gosforda, NSI/V BIZJAK MARIJA r. Skvarča r. 28.5.04 — Landol (Hrenovice) + 20.9.90 —Nevvcombe (G), Vic. PEK LAR OTON r. 22.2.43 - Loka pri Z. mostu + 26.9.90— Heathcote, Vic. ADLEŠIČ FRANC r. 15.6.28 — Učakovci (Bela kr.) + 2.10.90 — Queanbeyan, NSW VUČKO ALOJZ (LAIČI) r. 25.5.38 — Dolič v Prekmurju + 11.10.90 — Randvvick (S), NSI/V ŠPILAR MARIJA r. Rozman r. 26.4.25 — Brezova Reber, Dol. + 28.10.90 - Kew (M), Vic. MIKŠA ANGELA r. Rotter r. 17.4.17- Radvanje + 30.10.90 — Geelong, Vic. MA TIČI POKOJNIH ŠELE ZDAJ DODANI: RESNIK RUDI r. ? + ? - Gisborn, Vic. TOMAŽEVIČ FRANC r. 5.8.26 — Jesenice + 4.8.70 - Bundoora (M), Vic. CRAMBOFANOS ERNESTA r. Mozetič r. ? 03 - Bilje pri Vipavi + 25.8.82 — Kenmore (B? ), Qld. JUHART IVAN r. 7.3.18 — Maribor + ? .5.87 -Campbelltovvn, NSI/V KOVAČIČ STANISLAV r. 29.6.21 - ? + 22.11.88 - VVodonga, Vic. VAJDIČ EDVARD r. 18.9.32 - Ptuj + 12.7.89— L. Templestovve (M), Vic. IVANČIČ STANKO A VGUST r. 7.2.30- ? Ohio, ZDA + 30.7.89 - blizu Coominya, Qld. BEDRICA ANTONIJA r. Vidmar r. 14.5.03 - Črni vrh nad Idrijo + 27.8.89 - Ascot Vale (M), Vic. ŽEGA ŠTEFAN r. ? (star 92 let) — ? na Krasu + 7.10.89-? Sydney, NSW KRIŽMAN ANDREJ r. ? 1945 — Kamnik + ? 89 — ? Melb., Vic. ROŽE za novembrske dneve. Beli, vijoličnordeči in zlati cvetovi gore na mnogih grobovih. Zadnje cvetje, ki še prenese prvi mraz. Vsesvetnice je lepo ime za krizanteme. Menda nobena roža na grobu ne sveti s tolikšno spokojnostjo in mirom kakor vsesvetnice. Vsi sveti in Vernih duš dan. Dva dneva, ko vsakdo, ki gre na pokopališče, tako lahko čuti, kako se od grobov do neba pne Jakobova lestev, po kateri hodijo angeli gor in dol. Čas in večnost plivkata drug v drugega. Koliko pokopališč in grobov smo že videli in obiskali v svojem življenju! Jaz sem jih mnogo. Blejskega - tam leže mnogi moji, tudi moj brat. Majhnega v Gorjah, kot otrok sem hodil po njem. Podbreškega -moja najmlajša sestrica in dva bratca so se raztopili v tisti prsti. Kranjskega - tam sem obiskal Prešerna in Simona Jenka in mnoge prijatelje. Majhnega v Dobre-poljah, kjer je Rekarjev France in mnogi, ki sem jih ljubil. Kamnitega, s plitvo in revno zemljo v Eisen-erzu. Tam se je za vselej prislonil h kamenju moj oče. Videl sem tistega v Lienzu, koj za barakami, in še tiste posamezne grobke ob cesti, ki so tedaj še imeli majhne križe. Danes jih gotovo ni več. Ne grobkov, ne križev. Videl sem tistega v Spittalu ob Dravi. Med vrbovjem in jelševjem. In tistega na Edlingu. Neznansko lep je bil in obiskal sem ga leta 1966 zadnjič. In videl sem lemontskega na ameriških Brezjah s tihimi patri in fratri in z grobom škofa Gregorja ljubljanske- *U vet vtiče ga. Tako dobro poznam božjo njivo Vernih duš in Kalvarijo in Sveti križ. Še tista daljna, po gmajnah raztresena, ki jih je še Baraga blagoslavljal, poznam. Pri cerkvici sv. Ignacija v Good Heartu in tistega, kjer med visoko praprotjo počiva misijonar Andolšek in še tistega, na katerem tiho poje veseli pevec in misijonar Čebulj. Neznansko veliko je pokopališč in neznansko veliko je grobov. Z vsakega gre lestev v nebo. Za angele in za misli. In je mnogo grobov, za katere nikoli prav ne bomo zvedeli. Nekateri posamezni, nekateri pokrivajo stotine. Kakor stisnjene rozine so, kakor satje. Kamenje nad njimi, med njimi korenine in čez in čez robidovje in srobot. Stari so ti grobovi. Vrnjeni iz Vetrinja -domobranci in četniki in mnogi civilisti. Na Teharjah trave rasto preko njih, nad mnogimi so žita klasila. To so posebna pokopališča, to so kraji, kamor romajo misli vseh, ki so mrtve ljubili in vseh tistih, ki so jih sovražili. Misli prvih prihajajo, ker ljubezen nikoli ne opeša. Misli drugih zavoljo tega, da bi mogli tam pokopati svojo krivdo. Toda pokopališča sprejemajo samo mrtva telesa, ne sprejemajo ne krivd in ne sovraštva. Mnogi grobi doma so še starejši od teh povojnih. Tisti v Mozlju in po raznih gmajnah. In so še taki, preko katerih ceste gredo in taki, na katerih so napravili prostore za odlaganje smeti. In so posamezni grobovi na tujih tleh, tako majhni in tako zgubljeni, kakor so bili nekdaj pri nas beračevi grobi. Spomnim se enega. Prvi dnevi leta 1946 so tekli. Od Hodoša nas je šla mala gruča preko širokega močvirja proti madžarski meji. V mali vasici Salafoe smo se obrnili proti Monoštru. Pusta, z visokimi jag-nedi in strupenim mrazom, veter, ki je nanašal sneg. Star mož in stara žena sta bila v gruči. Hodili smo in hodili, star mož in stara žena z nama. Skoz vasico Maria Hilf, do Ženavcev, ki sem jih do takrat samo iz šole poznal. Onstran Ženavcev, mislim, da blizu neke stare ce-glarne, je stari mož opešal. Zapisano je bilo v njegovi knjigi življenja, da bo prišel prav do sem, do sveta, ki ga nikoli prej ni videl in ga nikoli več zapustil. Samo nagnil se je, niti reči ni mogel, da je njegov konec prišel. Srce je obstalo in niti obupen jok stare žene ga ni več pognal. Na tuji zemlji so ga dobri tujci pokopali. Tam pri Ženavcih. Na tabli pred vasjo je pisano Jenersdorf. In stara žena je šla z nami naprej. Vem, da moževega grobka ni več videla. Kdo je še iskal grobove v letu 1946? ------------ Vsesvetnice! Tako rad bi jih nesel na vse grobove. Na vse, ki sem jih videl in v svojem življenju že obiskal. In na vse, za katere ne vem, le slutim kraje. S koreninami bi jih rad posadil. Da bi se razrasle in se razbohotile v preprogo, v katero bi lahko stopali angeli in pohitele misli. Dišimo po zemlji kakor zreli gomolji. Prav je tako, zakaj samo skoz prst moremo videti v večnost. Dva praznika večnosti sta v novembru - Vsi sveti in Vernih duš dan. Naj bodo vsesvetnice barvaste luči, praznikoma večnosti prižgane. KAREL MAUSER VERNOST ¥ SLOVENIJI NARAŠČA V “Novi reviji” (št. 83 in 84) je Zdenko Roter objavil zelo zanimiv članek z naslovom “Revitalizacija religije v Sloveniji konec osemdesetih let” (t.j. obnovljena življenjska sila vere v Sloveniji). Iz daljšega članka bomo povzeli samo najbolj značilne izjave in statistične podatke iz študije, ki jo je napravilo “Slovensko javno mnenje 1988”. Ta študija obsega desetletno dobo, t. j. od leta 1978 do 1988. Uvodna ugotovitev je, da “že prvi globalni vpogled v dobljene rezultate in njihova primerjava s prejšnjimi leti pokažeta, da o revitalizaciji katoliške religije v Sloveniji ni utemeljeno več mogoče dvomiti’.’ V članku ni navedeno število oseb (od mladine do upokojencev), ki jih je vodstvo Slovenskega javnega mnenja zaslišalo. Tisti, ki so bili zaslišani, so dobili naslednja vprašanja: a) ali bi nam lahko zaupali, če ste verni (religiozni) ali niste in ali obiskujete verske obrede; b) ali sta po vašem mnenju vera (religija) in Cerkev v naši družbi potrebni ali nista potrebni; c) ali religioznost oziroma nereligioznost valiva ali ne vpliva na človekovo poštenost, moralnost; d) ali je po vašem mnenju pri nas dovolj ali premalo verske svobode glede osebnega izpovedovanja vere; e) kakšna naj bi bila po vašem mnenju vloga Cerkve v naši družbi; 0 o tem, kdo oziroma kaj je bil Jezus, obstaja več različnih mnenj; katero od navedenih mnenj je za vas sprejemljivo? Vsa vprašanja so bila zaprta. Kako so odgovarjali ljudje na gornja vprašanja, bomo navedli v nadaljevanju tega članka. V globalni razdelitvi vernih, nevernih in neopredeljenih državljanov v slovenski družbi je prišlo - kakor pravi Roter - do upoštevanja vrednih sprememb. Prišlo je do zaustavitve razkristjanjenja, značilnega za prvo opazovalno desetletje (1868 - 1978). Hkrati s tem pa je prišla do izraza velika kriza nereligiozne orientacije, ki se kaže predvsem v velikem padanju skupine nevernih. Ob ohranitvi kmečke večine med verniki, je opazno naraščanje vernosti pri delavstvu. Kako je vernost v Sloveniji naraščala, pokaže Roter v naslednjih številkah: najnižji odstotek vernih je bil leta 1978 (46,1%), dočim je bil odstotek vernih leta 1988 kar 57,8%, to pa je za 11,7% višji. Kako pa je bilo v tem času s skupino nevernih? Ta skupina doseže v drugem desetletju najnižjo točko, t.j. 31.3% v primerjavi z letom 1978. Ta podatek jasno govori, da se kriza nereligiozne orientacije nadaljuje. Skupina neopredeljenih leta 1988 pa ostaja na ravni zadnjih let (11,4%). Kako je z obiskovanjem verskih obredov? Med obiskovalce verskih obredov šteje Roter vse, ki so to izjavili ne glede na pogostost obiskovanja cerkve (vsako nedeljo ali samo nekajkrat na leto, ob velikih praznikih). V letu 1978 je bilo obiskovalcev verskih obredov 40,5% od celotnega slovenskega prebivalstva. V letu 1988 pa se je ta odstotek dvignil na 57,8%. Ali če to povemo enostavneje — kakor pravi Roter: od leta 1978 dalje so cerkve vsako leto bolj polne. Razumljivo je, da drugo desetletje beleži padec skupine neobiskovalcev verskih obredov. Teh je bilo leta 1978 še 53.5%, dočim jih je bilo leta 1988 le še 42,2%. Zelo značilni so odgovori na vprašanje o potrebnosti ali nepotrebnosti vere in Cerkve v naši družbi. Že leta 1983 - pravi Roter - smo ugotovili težnjo po naraščanju stališč o potrebnosti vere v težavah in stiskah. V istem času pa smo tudi ugotovili zmanjšanje deleža stališč o nepotrebnosti vere v današnjem času. Izrazito je narastel delež stališč “Vera in povezanost s Cerkvijo sta tudi za današnjega človeka potrebni”. Dočim je bil odstotek v letu 1969 teh, ki so se tako izjavili, le 28,7%, se je v letu ta odstotek dvignil na 38,1%. Bistveno pa se je skrčila skupina, ki je bila mnenja, da vera danes ni potrebna (od 22,8% v letu 1969 na 5,9% v letu 1988). Skupaj se 72,9% vprašanih leta 1988 izreka pozitivno o potrebnosti vere v današnjem času. Večina vernih se popolnoma strinja z vlogo Cerkve na socialno-humanitarnem področju. Ta odstotek se je od leta 1982, ko je znašal 52,7%, dvignil v letu 1988 na 66,1%. Na vprašanje o političnem delovanju Cerkve, pa so vprašani odgovorili leta 1982 s 13,6%, leta 1988 pa s 17,2%, da soglašajo s političnim delom Cerkve. Tistih, ki s tako vlogo Cerkve niso soglašali, je bilo leta 1982 65,7%, leta 1988 pa 61,1%. Iz tega Roter sklepa, da slovenska javnost večinsko (61,1%) ni naklonjena temu, da bi katoliška Cerkev oblikovala politična stališča in da bi spodbujala politično delovanje vernikov. Tudi večina vernih (57,3%) je proti politični vlogi Cerkve. Na vprašanje o verski svobodi glede osebnega izpovedovanja vere, je večina (72,4%) odgovorila v letu 1988, da je te verske svobode dovolj, dočim jih je 15,8% odgovorilo, daje verske svobode premalo. Zanimivo pri tem pa je stališče “mnenjskih voditeljev” (zdravniki, duhovniki, književniki, samostojni kulturni delavci, časnikaiji, profesoiji .. ,),ki so se z 32,1% izjavili, daje verske svobode premalo. Na vprašanje, “ali religioznost oz. nereligioznost vpliva ali ne vpliva na človekovo poštenost, moralnost”, je večina odgovorila, da človekova poštenost ni odvisna od tega, ali je religiozen ali nereligiozen (v letu 1988 74,2%). Zanimivo pa je naraščajoče pre- pričanje, daje lažje biti pošten, če si religiozen. Značilni so tudi odgovori na vprašanje, “kdo ali kaj je bil Jezus Kristus”. Mnenje, da Jezus sploh ni nikdar živel, da je izmišljen, da je mit, legenda, se je znižalo od 13,1% v letu 1983 na 9,5% v letu 1988. To kaže po mnenju Roteija na določeno rušenje sestavin bojevitega ateističnega ideološkega modela. Močnejše pa je med vprašanimi tako imenovano laično gledanje (Jezus je v resnici živel, vendar je bil le izreden človek, okrog katerega so se pozneje spletle legende in pričevanja). Katoliško gledanje — Jezus je v resnici živel, bil je Bog, ki se je učlovečil, bil je hkrati Bog in človek — se je pri vprašanih dvignilo od 16,5% na 21,3%, kar je po mnenju Roteija znamenje sprememb in znamenje porasta vernosti v Sloveniji. Pomembne so spremembe pri mladini. Medtem ko je bil v starostni skupini od leta 18 do leta 25 delež religioznih leta 1974 - 34,9%, a nereligioznih 50,2%, seje razmeije leta 1988 popolnoma zaobrnilo. Delež religioznih je narastel na 50,5%, delež nereligioznih pa je padel na 35,4%. Enake značilnosti najdemo tudi pri starostni skupini od 26 do 30 leta. Med temi je bilo leta 1978 religioznih 34,8% in nereligioznih 50,8%, dočim je bilo leta 1988 nereligioznih 34,4%, religioznih pa 50% - torej popolnoma obrnjeno razmeije. Če pogledamo po starostnih skupinah še obisk verskih obredov, potem pridemo do enakih ali podobnih dejstev kot v zvezi z religioznostjo. Leta 1978 je bilo v starostni skupini od 18 do 25 let 36,9% obiskovalcev verskih obredov in 63,1% neobiskovalcev. Leta 1988 pride do obrata: obiskovalcev je 54%, neobiskovalcev pa 46%. Po mnenju Roterja gre pri mlajših generacijah za neke vrste vrnitev h krščansko-obredno-kulturni tradiciji. Kako pa je z religioznostjo posameznih izobrazbenih skupin? Najbolj religiozna je skupina z osnovno šolo s 73,4% v letu 1988. Potem pa delež religioznih z rastjo izobrazbe pada in doseže v skupini višja, visoka šola 27,7%. Ze primeijamo leti 1978 in 1988, je bistvena novost ne le v tem, da je religioznost na-rastla in nereligioznost pada v vseh izobrazbenih skupinah, marveč posebej v tem, da je religioznost najbolj narastla v skupini višja, visoka šola: od 9,5% leta 1978 na 27,7% leta 1988. Vsi ti podatki povedo, da se izobrazbena raven verujočih dviga. Poglejmo še, kako je z vero v posameznih poklicih. Kmetje slej ko prej ostajajo najbolj religiozna skupina (88,8%) in najmanj nereligiozna (4,3%) socialna skupina. Zelo zanimivi pa so podatki pri delavcih. Vernost delavstva je od 50,7% leta 1978 narastla na 65,1% leta 1988, nevernost pa padla od 35,8% na 23,6%. Spremembe so tudi pri uslužbencih (uradnikih). Ti so sicer v primerjavi z drugimi družbenimi sloji najbolj nereligiozni (47,7%). Vendar {udi pri njih narašča religioznost. Dočim jih je bilo leta 1978 kar 75,9% nereligioznih, je leta 1988 med uslužbenci religioznost na-rastla od 15,6% kar na 37,8%. Vernost leta 1988 je torej v Sloveniji delavsko-uslužbensko-kmečki pojav, kakor pravi Roter, ki napoveduje poglabljanje krize nereligiozne orientacije. Sklep, ki ga napravi Roter na koncu razprave, je tale: Če je bila za obdobje 1968-1978 odločilna kriza religiozne orientacije in prakse, potem je za obdobje 1978- 1988 ključna globinska kriza nereligiozne orientacije. Narašča vernost pri vseh slojih v Sloveniji. RUDOLF SMERSU Starodavno mesto Kamnik SPOMLADANSKO sonce je prijetno ogrevalo nedeljski popoldan in Janez se je odpravil na pokopališče. A vtomobil je pustil zunaj ob ograji, vzel rože in svečo ter odšel proti kraju, kjer počiva njegova mati. Skupaj sta prišla v to daljno deželo, skupaj trpela domotožje in obujala spomine na osamljen dom v domovini. Na pokopališču ni bilo dosti obiskovalcev, le tu in tam je bil kdo ob grobu. Janez je še vedno nosil v srcu Dan mrtvih tako, kot ga je nekoč doživljal doma. Tam so ljudje na praznik mrgoleli ob grobovih in vsak je bil zamišljen v svoje delo, povsem drugače kakor tukaj. Šopek je dal v vazo in prižgal svečo. Zagledal se je v materino sliko ob napisu, počasi dvignil roko, se pokrižal ter začel tiho moliti. Med molitvijo se je z mislimi izgubil in to mu je zarosilo očL Nenadoma ga zdrami neznani ženski glas ob sosednjem grobu. Janez ni niti opazil njenega prihoda. “Vaša mati počiva tu? "je ženo zanimalo. “Da, moja mati, "je bil Janezov rahli odgovor. “Zakaj pa sveča gori na grobu? Kaj tp pomeni? ” je s prstom pokazala na svečo. Kakor da ne bi nikoli prej videla sveče na grobu. Menda je res ni. Janez ni vedel, kaj naj bi odgovoril. Vprašanje ga je iznenadilo. “To je luč in v luči je ljubezen, ” je končno počasi izgovoril besedo za besedo. Janez je podvomil, da je gospa razumela njegovo razlago. Molčala je, stopila korak vstran in dejala: "Tu pa počiva moj sin. ” Prinesla je nekaj skromnih rožic in jih dala v vazo, ki je bila očitno že dolgo prazna. Nato se je izgubila med grobovi. Janez je dokončal svojo molitev. Tudi sam je zaželel narediti sprehod po pokopališču. Spotoma si je ogledoval grobove in vse bolj so se mu zdeli tuji. Pred odhodom je obstal pri pokopaliških vratih in se še enkrat ozrl po božji njivi Opazil je razliko, o kateri doslej ni nikoli razmišljal: samo en grob se je razlikoval od drugih - mamin grob, ker je na njem gorela lučka .. . IVAN LAPUH /*/ 1 DII . l/rT/jn SK Lil ds, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478 SLUŽBE BOŽJE: MERRYLANDS Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8.december (letos je na soboto), bomo pri Sv. Rafaelu proslavili s sveto mašo ob 9.30 dopoldne, kot imamo običajno nedeljsko mašo. Ker je sobota za večino prost dan, upamo na lepo udeležbo. Isti dan zvečer ob sedmih pa bo vigilna maša druge adventne nedelje. Advent bomo praznovali s kratko pobožnostjo ob petkih zvečer ob 6.45 in pa z božično devetdnevnico od 16. do 24. decembra. Pri devetdnevnici bomo molili za našo domovino, za mir na svetu, za begunce, za našo mladino in vse, ki se pripravljajo na zakon, za družine v težavah zaradi nesoglasja, alkoholizma in' mamil. WOLLONGONG V Figtree bo vse srede v adventu sveta maša ob sedmih zvečer združena z adventno pobožnostjo. Te srede so: 5., 12. in 19 decembra. Nedeljska služba božja bo 9. decembra ob peti uri popoldan. Sledi Miklavževanje, o katerem več kasneje. Vigilna maša četrte adventne nedelje bo v soboto 22. decembra ob sedmih zvečer. Polnočnica bo v ponedeljek 24. decembra. Slovesnost se bo pričela ob pol-dvanajstih s petjem božičnih pesmi. Sodeluje tudi mladinski zbor “Zlati glas”. - Novo leto, torek 1. januarja: služba božja bo letos že ob 11.30 dopoldne. Na praznik Gospodovega razglašenja, nedelja 6. januarja, bo izredna služba božja, nato pa redni dne 13. in 27. januarja, vselej ob peti uri popoldne. CANBERRA - GARRAN, A.C.T. - ima redno slovensko mašo v nedeljo 16. decembra. Naslednje so na božič (torek 25. dec.), na novo leto (torek l.jan.) in v nedeljo 20. januaija, vedno ob šesti uri zvečer. -Lepo prosimo za številno udeležbo, da ne bo pater, ki naredi dolgo pot do canberrskih vernikov, maševal praznim klopem ... WAGGA-WAGGA pride na vrsto za slovensko službo božjo v nedeljo 16. decembra. Čas službe božje bo tokral že ob dvanajsti uri, torej opoldne, ker mora pater ob šestih začeti mašo v Canberri. NEWCASTLE ima slovensko mašo na nedeljo svete Družine, 30. decembra. Cas: ob šestih zvečer, kraj pa tudi običajni: cerkev Srca Jezusovega, Hamilton. Pred mašo prilika za spoved po maši običajno srečanje v dvorani. GOLD COAST: slovenska maša bo v soboto 5. januarja ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac. Po maši srečanje pri vhodu v cerkev. BRISBANE pride na vrsto za slovensko mašo naslednji dan, v nedeljo 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja ali sv. Treh kraljev. Čas je ob 11.30 dop., cerkev Matere božje, South Brisbane. Upam, da se boste dogovorili za srečanje po maši. MAROOCHYDORE, cerkev Marije Morske Zvezde bo kraj, kjer se bomo sestali k slovenski službi božji na isto nedeljo, 6. januarja, ob 7.30 zvečer. Cerkev je na Church Street. Lepo bo, če bomo imeli po maši tako prijetno srečanje, kot smo ga imeli že dvakrat. SREČANJE UPOKOJENCEV in BOLNIKOV bo spet v četrtek 6. decembra. Ob 10.30 bo sveta maša, nato pa v dvorani kosilo in družabnost. Kot doslej, ima tudi tokrat postrežbo in sploh celotno organizacijo na skrbi naša molitvena skupina. Poskrbite za naše starejše rojake in jim omogočite udeležbo s tem, da jih obvestite o srečanju in jim nudite prevoz! STOJNICA v prid našega verskega središča je spet na sporedu v kiosku merrylandskega trgovskega kompleksa v četrtek 29. novembra. Spet se priporočamo za primerne predmete v dobrem stanju. MIKLAVŽEVANJE z nastopom otrok naše Slomškove šole bo v nedeljo 9. decembra po maši v cerkveni dvorani. Starši lahko prinesejo darove za svoje otroke že v soboto zvečer ali pa v nedeljo pred mašo. Isti dan bo Miklavž obiskal tudi rojake v Figtree: Miklavževanje bo sledilo redni sveti maši ob petih popoldne. Z obiskom Miklavža bo združen tudi nastop mladinskega zbora “Zlati glas” ter drugih mladincev oz. mladink, ki naj se pravočasno prijavijo Andreju Žičkarju na telefonu (042) 84 3736 ob večernih urah. KONCERT BOŽIČNIH PESMI bo naša letošnja posebnost predbožičnega časa. Prvič boste slišali božične pesmi izven cerkve, v naši dvorani. Nastopajo razni združeni pevski zbori. Koncert bo na četrto adventno nedeljo, 23. decembra, ob sedmih zvečer. Da bo prikladno za tiste rojake, ki žive daleč in bi radi z obiskom koncerta opravili tudi nedeljsko dol- Letošnji prvoobha janci pri Sv. Rafaelu. I mena smo objavili v prejšnji številki. žnost, bomo imeli ob Šestili pred koncertom sveto mašo. Tako jim ne bo treba dvakrat na isti dan priti v Merrylands. MERRYLANDČANI imate priliko udeležbe pri petju božičnih pesmi Christmas Carols tudi v Central Gardens, ki bo v soboto 15. decembra ob osmi uri zvečer. Nastopajo razni zbori, ansambli in solisti. POLNOČNICA bo tudi letos v dvorani, na sveti večer, v ponedeljek 24. decembra opolnoči. Spovedovanje bo od enajste ure dalje v cerkvi. Tam bodo tudi jaslice, pri katerih počastite božje Dete, ki se je rodilo v naše odrešenje. Poleg polnočnice bosta na božični dan pri Sv. Rafaelu še dve maši: prva ob osmi uri zjutraj z ljudskim petjem, druga pa ob 9.30 slovesna in z /borovim petjem. Na nedeljo po božiču, praznik svete Družine 30. decembra, bo sveta maša ob običajni uri (9.30), po bogoslužju pa Zahvalna pesem za konec leta in blagoslov z Najsvetejšim. Sveto mašo bomo imeli tudi na Silvestrovo (ponedeljek 31. decembra) ob sedmih zvečer. Na Novo leto, torek 1. januarja, bo sveta maša ob 9.30 dopoldne in tudi ob sedmi uri zvečer. BOŽIČNI SPORED, ki sem ga vključil že v to številko, bom na kratko ponovil v decembrski, to je božični številki Misli. P. CIRIL se je vrnil iz Melbourna, kjer je bil eno leto na študijskem dopustu v St. Pashal College, Box Hill. V tem času je sestavil vse naloge, ki so mu jih predpisali na ljubljanski teološki fakulteti. Tudi svojo tezo je že končal. Drugo leto bo moral v Ljubljano, da jo bo pred profesorji branil za pridobitev licenciata iz pastoralne teologije. Želimo mu že zdaj veliko uspeha pri izpitih, ki jih mora še opraviti. Vesel sem, da se je vrnil v Merrylands in si spet deliva delo, ki ga je za enega vse preveč. Zlasti še za človeka, ki se bliža starosti, ko je na vrsti pokoj. Prihaja čas, ko bo treba odložiti vodstvo našega verskega središča na mlajša ramena. POROKE Ronald Collier, Bega, NSW, in Brigita Osolnik, Fadden, ACT, hčerka Vinka,in Marije r. Fa-lež. Župna cerkev sv. Družine, Gavvrie, ACT. Med poročno mašo dne 22. septembra 1990. V soboto 13. oktobra 1990 sta se vCampsie, NSW, poročila Gerrard Davidson, avstralskega rodu, in Dragica Flisar, hčerka Ivana in Irinke, po rodu iz Prekmurja, zdaj v Marrickville, NSW. Ivan Koželj, St. Marys, NSW, rojen v Celju in krščen v Vojniku, ter Cvijeta Gavrič, rojena v Stanič-Ri-jeka, krščena v Doboju. Priči sta bila Milorad Simonovič in Alojzij Rajnovič. Merrylands. med poročno mašo dne 20. oktobra 1990. Andrew Robinson, Marsfield, NSW, sin Roya in Ruth r. Eden, rojen in krščen v Sydneyu, ter Irena Tomšič, Wentworthville, NSW, hčerka Staneta in Marte r. Spadaro, rojena v Sydneyu, krščena v Black-townu. Priči sta bila D. Wilson in J. Hough. Škof B. Heather je dal spregled od kanonične oblike poroke, da je bila poroka lahko v prezbiterijanski cerkvi sv. Andreja, Wentworthville, 3. novembra 1990. Davorin Vinko Miljevič, Merrylands, NSW, sin Vinka in Ane r. Buljan, ter Stacey Lee Denniss,Merry-lands, NSW, hčerka Keitha in Fay Wendy r. Ryan. -Cerkev sv. Benedikta, Smithfield, NSW, 10. novembra 1990. Vsem parom naše čestitke k prejemu svetega zakona. Želimo jim, da bi zakramentalna milost v njih močno delovala ter jim ohranila stanovitnost, obilo ljubezni in zvestobe! KRSTI - Natasha Maryanne Stanič, Greystanes, NSW. Oče Daniel, mati Diana r. Zula. Botra sta bila Stephen Stanič in Patricia Cochrane. - Župna cerkev Kraljice miru, Greystanes, NSW, 15. julija 1990. Michael John Hector, Fairfield, NSW. Oče Brian, mati Marija r. Rakušček. Botrovala sta Franc in Angelina Rakušček. - Sv. Rafael, Merrylands, 28. oktobra 1990. James Christopher Koželj, Condell Park, NSW. Oče Marijan, mati Irena r. Kuret. Botra sta bila Branko in Julija Fabijančič. - Sv. Rafael, Merrylands, 11. novembra 1990. Novokrščencem kakor tudi staršem, botrom in vsem njih družinam naše iskrene čestitke. Malčki so s krstom postali člani katoliške Cerkve. Bog daj, da bi jim starši omogočili, da bodo po naukih Cerkve tudi živeli! V naši kroniki na tem mestu bomo po želji objavili tudi krste v avstralskih cerkvah, če nam sporočite podatke, kakor jih vidite zgoraj. Isto velja za katoliške poroke rojakov kot tudi za smrtne primere. PRVEGA POKOJNEGA med nami v mesecu novembru naj omenim za konec: V torek 13. novembra je v “Aranue Lodge” v Sydneyu umrl MIHAEL OREHOV. Rojen je bil 23. septembra 1929 v Ljubljani v družini Mihajla in Metke r. Kovšca. Oče je bil rojen v Rusiji, mati pa je bila doma na Vrhniki. Pokojnik je prišel v Avstralijo ravno na svoj rojstni dan, 23. septembra 1964. Živel je večinoma v Sydneyu, med drugimi tudi v okraju Lidcombe, nekaj časa pred leti pa tudi v Baragovem domu v Melbournu. Maja 1986 mu je v Sydneyu umrl brat Aleksander in ostala mu je tu le še nečakinja Danica Petrič, daje ob njeni skrbi lažje prenašal čas bolezni. V Ljubljani pa ima še dve sestri in eno polsestro, ena sestra pa je v Kanadi. — Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v torek 20. novembra, nato je bil pokopan v grob na Indepen-dent Section pokopališča Rookvvood, kjer že počiva njegov brat Aleksander. R. I. P. P. VALERIJ AN Vaška cerkvica z božjo njivo /Bele vode pri Šoštanju/ Zemlji, ki meje rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah! /S. Gregorčič/ LOJZE KOZAR sveeni (29.) Že doma, ko je samo še razmišljal o tem, kako bo v ječi, saj ni imel nobene osebne izkušnje, sije želel in je bil tudi prepričan, da bo vsaj takrat nekoliko sam v svojem svetu, ko se bo obrnil vstran od drugih in bo vsaj od ene strani zaščiten. Toda želja se mu ni izpolnila. Sojetniki so sedeli vsak na svojem koncu ležišča in samo eno mesto je bilo prosto, prav v sredi med drugimi. Zdravko bi najraje prosil, naj bi kateri od teh, ki so ječe že vajeni, odstopil mesto ob steni, ko pa je videl njihove privoščljive poglede, polne posmehljive radovednosti, seje premislil. Tudi to moram prenesti, si je dejal in se usedel na rob praznega mesta. “Dober dan! Če je v ječi kateri dan lahko dober,” je rekel in šel s pogledom od človeka do človeka, pa ni opazil na nobenem obrazu kakega zanimanja, niti ni dočakal odgovora, le od stene se je zaslišal hripav glas: “Hudiča je dober! Boš že videl. Ali pa morda pričakuješ, da boš tudi tukaj kakšen ‘ekstra’ človek? Na tisto kar pozabi.” “Sem že pozabil. Meni je ime Zdravko. Vas bom pa že počasi spoznal.” “Če se ti bo zdelo vredno,” je rekel zopet oni edini glas od stene, drugi pa so še nadalje vztrajno molčali. Zdravko se je potegnil nazaj, legel na hrbet ter prisluškoval napeti tišini, ki ni bila, to je Zdravko dobro čutil, vsakdanja, ampak seje v njej kuhalo nekaj zoprnega, tujega, napadalnega. “Rekel si, da si že pozabil, da si nekaj ‘ekstra’, delaš pa nasprotno.” “Saj nič ne delam.” “Ležiš, ko ni dovoljeno ležati.” “Mislil sem, daje vseeno, ali ležim ali sedim.” “Ti nimaš tukaj prav nič misliti. Mislijo drugi, ti samo ubogaj. Doslej si samo zapovedoval, zdaj boš pa samo ubogal.” “Saj stražnika ni blizu.” “Kaj te briga stražnik. Sedaj si pod oblastjo sobnega starešine.” Zdravko se je dvignil na komolce in se splazil nazaj na rob postelje. “Sem prvič v zaporu, pa na to nisem pomislil. Kateri pa je sobni starešina? Ste vi? ” seje obrnil k tistemu, kije edini doslej govoril. “Tudi ko si bil zunaj, nisi mogel biti preveč pameten, če si zdaj pomislil na to, da bi jaz lahko bil sobni starešina.” “Kateri pa je? ” “Zraven njega sediš.” naše nabirke BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $49.— Sonia Obranovich; $34,—Angela Kostevc; $32.— Marjan Lauko; $22.— Janez Lah; $17.— Jean Sluga, Josephine Hvala; $16.— Ivan Leben, Milena in Zorko Abram; $15.— Jerica Grfelj; $12,— Gina Terezija Gesmundo, Jože Vičič, Angela Dodič, Olga Hrvatin, Feliks Drobež, Aleksander Bole, Terezija Cresi; $11.— Ivan Šestan; $10,— Maria Ogilvie, Albin Žarn, Anton Ferfila, Alojz in Nežka Hrast; $8.50 Helena Mohorko, $7.— Ivan Truden, Ivanka Bajt, Ivan Sužnik, Marta SuSa; $5.— Rudolf Horvat; $4,— Ivanka Repina, Janko Menič, Daniel Pon-delak, Alojz Gombač; $3,— Franc Kološa; $2.— N. N., Miro Kastelic, Du?an Novak, Miha Ulcej, Vera Pregelj, J ulie Blažič; $1,—Janez Sivec. V POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $300,- D. T.; $120,- C. Š.;$50,-Za lačne namesto božičnih voSČil prijateljem in znancem družina Jože Brožič (Campbellfield, Vic.); $40.— Marija Kužnik (Sydneyj s hčerkami za lačne v misijonih namesto božičnih voščilnic znancem, Anica Konda z družino (Sydney) za misijone namesto božičnih voščilnic znancem; $25.— Ivanka Bajt (ACT) namesto božičnih voščilnic znancem; $20,— Alojz Golja z družino. MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $20,- N. N. ZA BARAGOV IN SLOMŠKOV PROCES v zahvalo: $50,— Angela Kostevc. VSEM DOBROTNIKOM NAJ DOBRI BOG STOTERO POVRNE! VABILO ROJAKOM PO SVETU k uresničenju tretje slovenske univerze MISEL ni nova. Že dalj časd govorimo in pišemo o možnostih tretje slovenske univerze, doma in v tujini preštevamo imena tistih naših rojakov — znanstvenikov, raziskovalcev, gospodarstvenikov, umetnikov —, ki dosezajo svetovni sloves. O konkretnejših oblikah tretje slovenske univerze se je dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, pogovarjal v prostorih IS RS, v sredo 26. septembra, z nekaterimi vidnejšimi osebnostmi kulture, izobraževanja, raziskovalcev za narodna vprašanja. Minister Dular je predstavil osnutka te porajajoče se ustanove ter okrožnice slovenskim raziskovalcem po svetu. Za uresničitev te vizije si prizadeva slovenska vlada. Vendar pri tem ne gre za kakšno "novo ustanovo", temveč le za načrtno sodelovanje u-veljavljenih slovenskih znanstvenikov po svetu pri predavateljskih gostovanjih na univerzah v Ljubljani in Mariboru, mentorstvo pri podiplomskem študiju, za priporočanje nadarjenih študentov za tuje štipendije, recenziranje naših raziskovalnih nalog, sodelovanje v habilitacijskih komisijah, za medsebojno izmenjavo znanstvenih publikacij in podobno. Slovenska vlada vabi zato vse slovenske znanstvenike in druge vrhunske strokovnjake po svetu, da se pridružijo temu prizadevanju, o-pozorijo pa naj tudi druge. Podatke o teh ljudeh (kraj in stroka) — z zagotovilom varovanja in potrebne zaupnosti - zbira pri IS RS oddelek za Slovence po svetu. Nekateri Slovenci so se uveljavili s svojimi talenti na tujih univerzah, znanstvenih inštitutih in drugih u-stanovah; s svojim znanjem in izkušnjami so udeleženi pri vrhunskih dosežkih sodobne humanistike, družboslovja, naravoslovja in tehnologije "in tujina se diči z deli nji- Zdravko se je ozrl na levo. Tuje sedel velik človek, grobega obraza in velikih lopatastih rok, ki so mu počivale na vozlatih kolenih napeto kakor v nekem pričakovanju in samo močna mezinca obeh rok sta enakomerno utripala in tolkla ob progaste jetniške hlače. Ne z obrazom ne s kako kretnjo ni izdajal, da se morda pogovor med Zdravkom in jetnikom tiče prav njega. Na desni strani je sedel majhen, zgrbljen možiček. V obraz je bil siv, z globoko vdrtimi očmi, ki so nemirno begale od stropa do tal, kakor da preganjajo nevidne grozljive stvari. V pasu je bil ozek, roke so mu bile dolge in nenavadno ozke, kakor roke kakega umetnika. Ohlapno viseča jetniška obleka na njem je razodevala izredno mršavo telo. Zdravko se je moral odločiti. Odločil se je prav za tega na videz neznatnega človeka, ki pa je širil okrog sebe neko notranjo napetost in silo. “Potem si pa sobni starešina ti. Ali moram morda sobnemu starešini reči vi, kakor sodniku? ” “Kako si pa uganil? Ti je kdo povedal? Ga opisal? ” je bil radoveden glas ob steni. “Bilo je samo dvoje možnosti. Zato sem pač lahko zadel. Prav tako bi lahko tudi zgrešil. Bi bilo potem kaj narobe? ” “Tu je lahko vse narobe ali pa vse prav, kakor se vzame. Zdaj pa že enkrat sprazni culo.” “Nimam nič takega v njej.” “Kako nič takega? Kje pa je čik? ” “Misliš cigarete? Na to pa nisem pomislil. Sam ne kadim in sem na to čisto pozabil. Pa ni nič zamujenega. Imam nekaj denarja in zanj kupimo cigarete. Kdo bi nam jih lahko priskrbel? ” “Daj denar, drugo je naša skrb.” Zdravko je vzel iz breviija nekaj rdečih in jih ponudil sobnemu starešini. Ta jih je zmečkal in vrgel onemu ob steni. “To ni moje delo,” je rekel in glas mu je bil globok in pojoč, kakor bi ga tako šibkemu telesu težko prisodil. Ure so tekle, napetost v sobi je ostala. Po kosilu je Zdravko vzel iz svoje cule brevir in ga odprl, sede na vznožju postelje. “Kaj pa je to? ” je rekel glas od stene. “Menda ne boš bral brez dovoljenja sobnega starešine? ” “Uprava jetnišnice mi je dovolila vzeti s seboj brevir, tole knjigo. Iz nje duhovniki vsak dan molimo predpisane molitve. To je naša dolžnost, ki je brez važnega vzroka ne smemo opustiti. Če pa je potrebno dovoljenje še posebej, pa prosim, naj mi ga sobni starešina da.” “In če ti ga ne da? ” je kakor v nagajivi otroški igri vzkliknil oni ob steni. “Bom pač moral moliti brez dovoljenja,” je rekel Zdravko počasi in resno, kakor da mu gre za zelo važno stvar. “Misliš? ” je rekel sobni starešina in veselo zrasel, kakor da se pripravlja na družinsko slovesnost. “Misliš zares? ” “Mislim, da sobni starešina ni nad jetniško upravo. In če mi je ta dovolila vzeti s seboj brevir, mi ga tudi tukaj ne bi smeli braniti.” “Kdo ti je pa branil, to nam povej. Kdo ti je branil imeti s seboj bre- vir, ali kako že tej reči praviš? ” “Vse skupaj sem tako razumel. Dobro, če sem se motil.” “Imej, če hočeš, svoj brevir. Toda z molitvijo nas tukaj, ne boš motil.” “Ne mislim vas motiti, saj ne bom molil na glas.” “Samo to manjka, da bi molil na glas. Nas moti že to, če sploh moliš.” “Žal mi je, če vas to moti, toda moliti moram.” “Vraga ti je žal. In ne boš molil. Tukaj že ne. Počakaj, da prideš ven, potem se pa slini okrog oltaija, kolikor hočeš.” “Kako pa ti, Bengo, govoriš s svetim človekom, a? Ne poznaš nobenega spoštovanja do milostljivega gospoda, a? ” se je drugi od stene prenarejal. “S svetim človekom? Kaj pa je na njem svetega? Zmečkana jetni-ška obleka, polna zaplat? Ta že ni sveta. In če bi ga slekli, bi videli, daje pod kožo prav tako krvav kot mi vsi.” “Zato pa je prišel v ječo, ker je pod kožo krvav. Če ni morda po nedolžnem tukaj, ali bolje rečeno, po pomoti ali po krivdi sodnikov, kakor mi vsi. Kdo izmed nas pa je kdaj kaj zagrešil? In vendar smo tukaj, zbrani lepo na varnem, da nas hudobni svet ne bi pokvaril.” Zdaj so se začeli vmešavati drug za drugim in so se prehitevali z vprašanji in s pojasnili, drug drugemu so segali v besedo, dokler ni starešina s svojim zvonkim glasom prevpil vseh in vprašal: “Zdaj pa povej, zakaj si po nedolžnem tukaj? ” “Nisem po nedolžnem tukaj.” “Hudiča, sem prav razumel? Da nisi po nedolžnem tukaj? Torej si kriv? ” “Da, kriv sem.” “Fantje, ta far je znorel. Pravi, da je kriv. Kdaj pa je bil kakšen duhovnik česa kriv? Mi, grešniki, ne rečem, mi smo pač mnogočesa krivi. Zato smo pa poklekali pred častite in svete gospode in se obtoževali, toda da bi faiji bili kdaj česa krivi? ” “Tudi jaz in vsi duhovniki poklekujemo pred častite gospode, če že hočete spovednika tako imenovati, in priznavamo, da smo krivi, jaz pa sem tudi pred sodiščem priznal, da sem kriv, ker tega ne smem tajiti. Samo resnica me bo osvobodila.” “In te je osvobodila, bratec! Zdaj vidiš, kako te je osvobodila, da te je speljala sem v to luknjo med nas razbojnike, ki ne spoštujemo niti sodnika niti duhovnika in priznavamo nad seboj samo eno oblast, to je oblast sobnega starešine. Tudi tebi svetujemo, priznaj to oblast in ubogaj, pa ti bo dobro na zemlji in boš dolgo živel.” “Priznam in jo bom priznaval, dokler ne bo posegala v področje, kjer zapoveduje višji gospodar.” “Kdo je ta višji gospodar? Višjega gospodarja tukaj ni.” “Je, in to je Bog.” “Neumnosti kvasiš. Boga ni in ga nikoli ni bilo.” “Je in je vedno bil.” “O tem se zdaj ne bomo prepirali. Rajši povej, kakšen zločin si storil, da si pristal med zavrženci tega sveta.” Russell F a I Is blizu Hobarta /Tas./ hovih rok". Čemu nenadoma pospešeno zanimanje za tak pretok znanstvenih informacij? Gre za sooblikovanje in uveljavljanje sodobnega slovenstva. Minister Dular je še poudaril: "Sedanje in prihodnje spremembe v republiki Sloveniji, uresničevanje njene suverenosti in njeno vstopanje v mednarodni politični, gospodarski in kulturni prostor, odpirajo Slovencem nove življenjske možnosti, hkrati pa jih izpostavljajo najzahtevnejšim kakovostnim merilom, kakršnih se drži razviti svet. Za enakovredno uveljavitev v takih razmerah mora slovenski narod zbrati in izrabiti vse svoje tvarne in duhovne zmogljivosti, razviti pa tudi nove. Med poglavitnimi pogoji takega razvoja sta prenova našega izobraževalnega sistema in pospešitev znanstvenega raziskovanja." jz v "Družini" GROBOVI pokojnih so pridiga živim: pomni človek, da si prav. Morda jutri, morda čez petdeset let. Spričo večnosti majhna razlika. Človek brez vere stoji ob grobu nerodno zmeden. Le veren človek more slišati in razumeti tiho pridigo grobov. Kljub bolečemu spominu na pokojne odhaja s pokopališča potolažen in obogaten. Kako dragocen obisk: sam sredi grobov. Morda najlepši prostor za premišljevanje. Vsak človek ima svojo nalogo na zemlji. Vsak ima svoj svet, ki mu ga je odkazal Bog. Vsak ima svojo pot in svojo misijo. Že to je v božjih načrtih, da živim. Lahko ne bi. In če živim z osnovno molitvijo: zgodi se tvoja volja, je moje življenje smiselno in bogato. Po ovinkih ali po ravni poti: konec je skupen — Očetov dom. Današnja naloga naša pa je le ena: stegovati roke k Bogu. Franc Sodja /Trenutki molka/ Razvaline Celjskega gradu -neme priče pretekl>h stoletij . . . “Nisem storil nobenega zločina.” “Prej si pa rekel, da si kriv. Ta človek govori zmešano. Zdaj tako, zdaj tako, kakor mu jezik prinese.” “Kriv sem, da sem bil lahkomiseln in nisem pomislil, kaj lahko iz mojega ravnanja sledi.” “Slišali smo, da si ubil neko dekle.” “Menda iz silnega poželenja. Umor iz spolne sle ali nekaj podobnega. Je res tako? ” “Nisem jo ubil. Bila je nesreča. Sprožila je nevaren plaz v planinah.V tem plazu je našla smrt.” V kratkih besedah jim je opisal dogodek, pa so ga samo sumljivo gledali in se muzali. “Nekaj pa si nam vendarle prikril, bratec, nekaj bistvenega.” “Kaj naj bi vam prikril? ” “To, zaradi česa si tukaj. Kar si nam sedaj natvezil, je tako brez tvoje krivde, da te nobeno sodišče zaradi tega ne bi moglo obsoditi na teh nekaj mesecev, ki sijih dobil. Ali nisi imel zagovornika? ” “Imel sem ga. Izmazal bi me, če jaz ne bi vztrajal pri izpovedi, da sem kriv.” “Bedak! Zakaj si pa vztrajal? ” “Ker sem zares kriv. Ne pravno, ne po paragrafih, ampak notranje, pred tistim sodnikom, ki je v nas in ki ga ni mogoče preslepiti in ki nas oprosti samo takrat, kadar smo popolnoma iskreni pred seboj. Moramo si priznati resnico, da nas ta notranji sodnik oprosti krivde.”/Nad.prih./ NAŠA adelaidska skupnost je preteklo nedeljo, 18. novembra, sprejela v svojo sredo novega člana. Med sveto mašo je prejel zakrament svetega krsta Nathan Andrevv Natt. Mama je Anita r. Isler, oče Colin Natt, botrovala pa sta Anna in Jožef Kapelj. Družina je pri pripravah in samem obredu zelo lepo sodelovala — res vzgled marsikateri mladi družini. Malemu Nathanu želimo božjega varstva in zdravja ter življenjske modrosti. staršem pa tudi naše iskrene čestitke! V sredo 7. novembra je bil pogreb IGNACA RAČIČA v Salisburyju. Ubila ga je elektrika, ko je čistil plavalni bazen. Pokojnik je bil rojen 3. septembra 1936 na Hrvaškem. Po očetu je bil slovenskega rodu, mati pa je bila Hrvatica. Svoj zadnji zemeljski dom je našel na smithfieldskem pokopališču. Sorodnikom naše sožalje, njemu pa večni mir pri Bogu! Večkrat sem že omanjal našo knjižnico, sedaj pa gre delo zares h kraju. Vsa oprema - police, stoli, mize - je že nameščena in zdaj že urejujemo knjige, kar je zamudno in natančno delo. Smo pa že zdaj lahko ponosni na lepo zbirko knjig. Veliko knjig je poklonil pokojni Stane Šubic in prepričan sem, da marsikatere iz njegove zbirke ni mogoče več dobiti. Tudi gospod Janez Primožič iz Queenslanda nam je že dvakrat poslal nekaj knjig - Bog povrni zanje! Na tem mestu bi se tudi rad zahvalil Danilu Kreseviču za podarjene mize. Tudi nam je po izredno nizki ceni nabavil iz tovarne udobne stole, plačala pa sta jih gospa Marija Novak (v spomin moža Lojzeta, ki je umrl pred dvema letoma) in njen brat Jože Klement. Res se vedno najdejo dobri ljudje, ki jim ne uidejo potrebe misijona in radi priskočijo na pomoč. V kuhinji dvoranice pa so kuhinjske omarice dobile nova vrata. Na nezaprtih omaricah se je nabiral prah — zdaj se ne bo več. Material je daroval Danilo Kresevič, mojster, ki jih je napravil in montiral, pa ne želi biti imenovan. Obema se preko Misli lepo zahvalim v imenu skupnosti. V cerkvi smo dobili nov tabernakelj za našo kape- C5—i CVETA DRUŽINA Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family S/ovene Mission, 51 Young A ve, l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Bok 159, Hindmarsh, S. A., 5007) Tel.: (08) 46 9674 lo, kjer naj bi bile shranjene sakralne posode. Priromal je od daleč - iz lepega Pertha, naredil pa ga je dobrotnik Ivan Cirej. Je občudovanja vredno delo, tako zunaj kot znotraj. Mojstru se adelaidski rojaki zahvaljujemo za dar. Upam, da ga bomo kdaj lahko pozdravili tu med nami ter bo videl svoja dela, podarjena slovenski cerkvi v Adelaidi. Prvoobhajanci imajo verouk vsako soboto popoldne ob 2.30. Naj priglasijo svoje otroke starši, ki bi želeli, da prejmejo prvo obhajilo v slovenski cerkvi! Radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je vsako sredo zvečer ob 7.30 na valovih etnične radijske postaje 5 EBIFM. Za vasje - poslušajte jo! Rojake bi rad opozoril, da bo z 28. novembrom našemu telefonu dodana še ena številka. Od takrat ne več 46 9674, ampak 346 9674. Zabeležite si jo! Rojake v Milduri bom obiskal na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra. Pred mašo bo priložnost za prejem zakramenta pokore, maša pa bo ob sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, kot običajno. V Berriju bom obiskal rojake v ponedeljek 17. decembra. Slovenska maša bo ob sedmih zvečer v farni cerkvi Our Lady of the River, pred mašo pa tudi priložnost za božično sveto spoved. Obvestite se med seboj, dragi rojaki! In vsi lepo vabljeni k slovenskemu bogoslužju, ki naj bo domača priprava na božične praznike! P. JANEZ GOSPOD, moj Bog, pripravljen sem, da me ti preustvarjaš. Živeti hočem iz tvoje svobode. Sprejemam samega sebe iz tvoje roke. Hočem biti tak, kakršnega si me hotel imeti ti. Možnosti, ki jih čutim v sebi, in nepopolnosti, ki me omejujejo, kar mi je odvzeto in kar mi je naloženo — vse sprejemam, kar si tako hotel ti. /Romano Guardini: Molitev za godovni dan/ --------------------------------------O—i z vuh i/trnov ________________________________________I DVANAJST LET je minilo v oktobru, kar smo presenečeni in veseli hkrati slišali vest o izvolitvi slovanskega papeža, poljskega kardinala Karla Wojtyla. Zavladal je vesoljni Cerkvi, pa s svojim vplivom toliko pripomogel k razvoju “pomladi narodov”. Ob vsem, kar je svet doživel v zadnjih letih, ne moremo mimo dejavnosti in zaslug sedanjega papeža. Njegova naravnanost k človeku in neomajna zvestoba evangeliju zgovorno pričata o karizmatičnosti njegove osebnosti. Vedno znova občuduje svet njegovo neustrašenost in nadčloveški pogum, ko se spoprijema s starimi in novimi problemi. Naša želja ob dvanajsti obletnici je, da bi vedno našel veliko odprtih ušes in src, ki bodo slišali njegova vabila in se odzvali. Bog daj, da bi bili med njimi tudi Slovenci s svojim tisočletnim krščanstvom. Ko vpletamo v svoje molitve prošnje in zahvale, ne pozabimo na našega skupnega očeta, ki potrebuje tudi naših molitev! VOJNA v Perzijskem zalivu direktno prizadeva tudi slovensko podjetje, pravi poročilo iz Ljubljane. Metalna naj bi po že sklenjenih pogodbah z Irakom v naslednjih letih iztržila 130 milijonov dolarjev. Letošnji izkupiček z Irakom pa znaša dobrih 25 milijonov dolarjev. Pri tem se upravičeno bojijo, da zaradi blokade iraških računov v ameriških bankah (preko teh so doslej prihajala plačila) ni nobenega zagotovila za bodoče prejemke. No, vsaj glede talcev pa Sloveniji ni bilo treba biti v skrbeh, kot je v skrbeh naša Avstralija. V Iraku je v začetku blokade živelo kakih 300 Slovencev, od teh 250 iz IMP, ki gradi v Bagdadu velik poslovni-trgovski center in še eno poslopje s poslovnimi in trgovskimi prostori. V Kuvajtu pa je bilo petnajst slovenskih zdravnikov in medicinskih sester. SIMBOL UPORA proti stalinističnemu preganjanju Cerkve na Madžarskem je bil kardinal Mindszenty. Leta 1949 je bil na planiranem sodnem procesu obsojen na dosmrtno ječo. Svobodo mu je prinesla madžarska vstaja leta 1956, po precej dolgem zatočišču na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti pa se je umaknil na Dunaj, kjer je leta 1975 tudi umrl. Nove madžarske oblasti so že preklicale krivično obsodbo ter v znak priznanja poimenovale po njem trg pred nadškofijskim dvorcem, zdaj pa so se dogovorile s člani Mindszentyjeve ustanove, da bodo maja prihodnjega leta prepeljali kardinalove telesne ostanke v domovi- no. Tam bodo 4. maja s slovesnim državnim pogrebom pokopani v esztergomski baziliki, kjer počivajo tamkajšnji nadškofje. “ZID V GLAVAH” naj bo tudi porušen, ko je prišlo do porušenja berlinskega zidu in združenja obeh Nemčij. Tako se je izrazil predsednik nemške škofovske konference škof Karl Lehmann. Prebivalci nove, združene Nemčije morajo sprejeti drug drugega, kajti izvesti gospodarsko in socialno unijo ni dovolj. Veselje ob združitvi grenijo “temne sence preteklosti” in tudi strah pred negotovo bodočnostjo. Nemški škofje opozarjajo svoje vernike, naj ne nasedajo neutemeljenim tožbam o žrtvah in stroških za nemško edinost. Raje naj okrepijo medsebojno solidarnost. Težave je mogoče reševati skupaj, potrebna pa je marljivost, pripravljenost ukrepati in načrtovati. Združenja obeh Nemčij se je 3. oktobra spomnil tudi papež Janez Pavel II. Zahvalil seje Bogu, daje do tega dejanja končno le prišlo ter so se znašli skupaj ljudje, ki so bili toliko let nasilno ločeni drug od drugega. Združitev so omogočile spremenjene družbenopolitične razmere v Srednji in Vzhodni Evropi in papež Janez Pavel II. upa, da se bo razumevanje med prebivalci evropskih držav še nadaljevalo in krepilo. “AFRICA VVATCH” je ime ameriški organizaciji, ki opazuje afriški razvoj in opozarja svobodni svet na krivice črnemu prebialstvu. Nedavno je pokazala na hude kršitve človekovih pravic v Malaviju, kjer vlada “v 26 letih vladanja predsednika Hastingsa Kamuza Banda sistematično zatiranje vsake opozicije”. Samo letos so policisti v Kavaleju umorili dvajset demonstrantov. “Pomembno orožje proti oporečnikom” so zapori brez vsakega sodnega postopka. Razumniki trpijo pod strogo cenzuro, politično življenje je omejeno le na privilegirano stranko, ki je naklonjena vladi. — Država Malavi je samostojna že od leta 1964, a že sedem let kasneje (1971) se je Banda vsilil za dosmrtnega predsednika ter hoče več in več moči v svoje roke. Poleg predsedniške funkcije vodi še druga državna področja: zunanje zadeve, pravo, kmetijstvo, javna dela in preskrbo. Prebivalstvo je večinoma iz plemena Batu ter 65 odstotkov nepismeno. AVSTRIJA izgublja katoliški značaj, so nakazali izvedenci mednarodnega Instituta za uporabno analizo v Luxenburgu. Do tega so prišli na podlagi podatkov o izstopih iz Cerkve v zadnjem desetletju. Leta 1984 je bilo 32.126 izstopov iz katoliške Cerkve, lani pa celo 37.154, kar je za 5,5% več kot v letu poprej. Najbolj so se dvignile številke v Vorarlbergu (61,3%), na Gradiščanskem (38,2%), dalje na Tirolskem (18%) in v Zgornji Avstriji (17%), na Štajerskem (4,9%) in na Dunaju (2,1%). Le v dveh avstrijskih deželah število izstopov upada, v Spodnji Avstriji in na Koroškem - slednje je kaj tolažljivo za nas. Razlogi za tako visoko število izstopov so gotovo zelo različni, v bistvu pa gre najbrž za materialistično in porabniško miselnost. Porazne številke, kijih omenja raziskava, pa vsekakor vabijo avstrijsko Cerkev k temeljitemu premisleku. .. PŠRE-LACHAISE je znano pariško pokopališče, ki obsega 44 hektaijev ter ima nad 70.000 grobov. Na njem so pokopane številne znamenite osebnosti. Na leto ga obišče okrog 2,5 milijona ljudi iz vseh delov sveta. — To bo najbrž eno prvih pokopališč ki bo zavarovano in nadzorovano z infrardečimi kamerami in senzoiji. Sicer je že sedaj precej zaščiteno, vendar je bilo v zadnji desetih mesecih 150 nočnih napadov na sprehajalce, od časa do časa pa so tudi poškodovani spomeniki. Lani 16. decembra je bilo deloma in popolnoma razbitih 73 nagrobnikov. Zdaj se je uprava odločila, da hoče vsemu temu napraviti konec. Zaradi velike površine bo načrtovani varovalni sistem gotov šele leta 1994, stal pa bo 1,25 milijonov frankov. Torej so kar po vsem svetu zlikovci, ki jim grobovi niso nič več sveti in jim pokopališča ne veljajo za kraj miru. Še poganski Rimljani so spoštovali katakombe, zato so bili v njih prvi kristjani varni pred preganjalci. Danes pa je toliko pokvarjenosti in podivjanosti . . . PETINPETDESET ODSTOTKOV vseh smrti v Avstraliji je v zvezi s prehrano, vzrok za te smrtne primere je treba iskati v slabi izbiri hrane, je dejal naš zvezni minister za zdravje Mr. Howe na 15. letnem znanstvenem srečanju Nutrition Society of Australia v Ade-laidi. Napačna prehrana je poleg kajenja in uživanja alkohola ena treh glavnih vzrokov smrti. Kar 42% moških in 35% žena je v Avstraliji nadhranjenih. Avstralci užijejo preveč maščob, sladkorja, soli in alkohola, premalo pa zelenjave in sadja. Glede tega je na slabšem ekonomsko nižje stoječa lestvica prebivalstva, dočim je ekonomsko višje stoječa skupina od srede 1960 leta znižala možnost srčnih bolezni za 60 odstotkov. OMENILI SMO v avgustovi številki francoskega diplomata, Roberta Schumana kot kandidata za čast oltarja, danes pa naj dodamo, da ima tudi Kanada diplomata med svojimi svetniškimi kandidati. V Ottavi je bil imenovan preiskovalni odbor uglednih oseb in zgodovinarjev s poblastilom nadškofa Marcela Gervaisa, naj zberejo pričevanja in dokumente ter polože prve temelje delu za beatifikacijo in kanonizacijo Georgea Vaniera. George Vanier je bil rojen 1888 in je umrl leta 1967. Po poklicu je bil advokat, kanadski vojak in diplomat, od 1959 do 1967 pa kanadski Governor General namestnik kraljice v Kanadi. Njegovo res zgledno krščansko življenje je vredno pozornosti Cer- kve. George Vanier je od leta 1946 pa do smrti vsak dan prebil pol ure v premišljevalni molitvi. Tudi seje vsak dan udeležil svete maše in prejel sveto obhajilo. Celo v letih odgovorne službe namestnika kraljice tega ni nikoli opustil, pa naj ga je službena dolžnost vodila kamor koli. PRVA RAZSTAVA ruske umetnosti je bila letos v vatikanskih galerijah. Iz Sovjetske zveze so pripeljali nad sto ikon, ki se jih je v dveh mesecih ogledalo 112,602 ljubiteljev umetnosti. Ravnatelj Pietrangeli je bil z obiskom zelo zadovoljen ter je novinarjem izjavil, da namerava Vatikan nadaljevati s podobnimi razstavami. Da se Rusija odpira tudi na tem polju, je velikega umetniškega pomena. Ko je bil papež Janez Pavel II. še kot kardinal Karel Wojtyla iz Krakovva leta 1973 na svetovnem evharističnem kongresu v Melbournu, se je v Healesville srečal tudi s temle Avstralcem. : t~C5 i kanon hauh mladih ____________________________________________i Dragi striček! Pa sem se okorajžil in spravil k pisanju. Mama meje že dolgo časa priganjala in obljubljala pomoč. Sam bi si ne upal, ker vem, da bi se smejal mojim napakam. Mi živimo na deželi. V Sydneyu sem bil samo enkrat in prav tako v Melbournu, ko je prišla teta Francka na obisk iz Evrope. Živimo malo ven iz Bendiga, ki je lepo mesto. Žal tod okrog ni ljudi, ki bi govorili slovensko, kar mama zelo pogreša. V šolo hodim v mesto, ata pa v službo. Če mu bo uspelo, da ga bodo poslali v Melbourne, se bomo preselili. Potem bom tudi jaz lahko hodil v slovensko šolo in se pridružil mladinskemu zboru ali pa plesalcem. Mama mi je pravila o “Rožmarinu”. Občudoval sem slike mladinskega koncerta. Nisem vedel, da imate toliko mladih tam pri vas. Za enkrat bo dovolj. Bodi pozdravljen, striček, in hvala za kotiček! - Mario Bibič, 13 let. Dragi Mario, hvala za pismo. Lepo, da si se spraviI k pisanju. Zanimivo, da ste otroci na deželi bolj pridni bralci in sodelavci Kotička kot pa otroci naših središč. Te so razmere razvadile, saj imajo priliko za šolo in petje in ples folklore. Pa bi tako rad dobil kako poročilo tudi iz naših mladinskih vrst. Omenjaš "Rožmarin''. Da, pridno nastopa. Tu objavljam sliko zadnjega nastopa v prekmurskih narodnih nošah. - Lep pozdrav! Striček. VESELJA DOM Preljubo veselje, o kje si doma? Povej, kje stanuje?, moj ljubček srca? Po hribih, dolinah za tabo hitim, te videti hočem, objeti želim. Te iŠČem za mizo, kjer dobro jedo, na plesih pri godcih, kjer sladko pojo; al prav'ga veselja na rajanju ni; pijance, plesalce veselje beži. Te iščem po polju, kjer rož'ce cveto, po logu zelenem, kjer ptičke pojo. Pa ptičke vesele in rožice vse le majo veselje za mlado srce. Poslednjič veselje šele zadobim, na vaško ledinco pridirjam za njim. Glej, tamkaj z otroki prijazno igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma. Oh, blažena leta nedolžnih otrok, imate veselje brez težkih nadlog. Oh, kako vas srčno nazaj si želim, a vi ste minula, zastonj se solzim. Le eno veselje še čaka na me: v presrečni deželi, kjer mlado je vse. Trpljenje v taisto deželo ne zna: le tamkaj je pravo veselje doma. Anton Martin Slomšek Po maši raznih narodnosti v melbournski stolnici — na nedeljo Kristusa Kralja — se je "Rožmarin" zavrtel v parku "Fitzrov Gardens" /Foto Sr. Petra/ Iz našega izseljenskega arhiva: Slika je iz tržaškega begunskega taborišča. Naši fantje proslavljajo slovo pred novim transportom v daljno Avstralijo. Datum je 18. julija 1955. Alojz Poklar iz Ade-laide nam je poslal fotografijo. Bo kdo bralcev MISLI našel na sliki sebe, ali katerega svojih znancev? KZIZ£M AVfTZALiKt flOViNUL IZJAVA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE Priče smo izredno hudih posledic povodnji v naši domovini. Zelo veliko ljudi je čez noč ostalo skoraj brez vsega: brez doma, hrane, obleke. Mnogim je podivjana voda uničila hiše, gpspodarska poslopja, polja. V veliki meri so poškodovane nekatere tovarne, delavnice, razni obrati, ceste in mostovi. Škoda je res ogromna. Stiska bližnjega trka na srce slehernemu dobronamernemu človeku. Vabim verne ljudi, da podprete vse reševalne akcije državnih ustanov, civilne zaščite, gasilcev, Rdečega križa in drugih pri reševanju človeške stiske. Pozdravljam in podpiram pobudo Slovenske Karitas in vas pozivam, da z denarnimi prispevki in na druge načine pomagate lajšati posledice poplav. Hkrati vas prosim, da se v molitvi spominjate prizadetih in priporočate našo domovino božjemu varstvu. Ljubljana, 5. novembra 1990 ALOJZIJ ŠUŠTAR nadškof Predsednik Slovenske škofovske konference V Avstraliji že nabiramo ter je prvih deset tisoč dolarjev Slovenska Karitas za poplavljence že prejela. Če se še niste, se lahko pridružite kateri koli nabiralni akciji v ta namen, lahko pa pošljete ali oddaste svoj dar na katerem koli slovenskem verskem središču, da ga posredujemo dalje. RINGVVOOD NORTH, Vic. — Spomini se mi vračajo na mlada leta, ki sem jih brezskrbno preživela pri svojih dragih starših. Eden od njih je tudi na čas, bilo je nekje na spomlad, ko so se odločili, da prebelijo hišo. V veži našega doma je bil napis, ki pa se ga otroci nismo dosti zavedali. Vsaj do prebelitve hiše ni izstopal za naše oči. Ko pa so prebelili vežo, seje napis naenkrat pojavil tudi za nas. Začeli smo brati in premišljevati njegov pomen. Napis se glasi: Ta hiša meni sliši, a vendar moja ni. Kdor za mano pridejo tudi zapusti. Ko tretjega mrliča ’do nesli iz hiše te, prijatelj moj, povej mi, čigava hiša je? Vsa leta mojega bivanja v Avstraliji so se mi spomini pogosto vračali nazaj. Tudi na ta napis v veži, katerega sem prebrala pred odhodom iz rojstne hiše. Zanimivo: pred kakimi dvajsetimi leti so bili sorodniki doma na obisku. Prinesli so mi ilustrirano revijo Tovariš. V njej je bil članek o slovenskih materah in tudi o moji mami. Tudi novinarjem ob obisku našega doma ni ušel napis v veži, da bi ga ne prebrali. Novinarka je vprašala mamo:“Mati, kaj to pomeni?” In mati je odgovorila:“Kaj jaz vem! Menda to, da je vsem sojeno, da bomo šli na oni svet. Pa kdo bi zdaj mislil na to, ko je še toliko za postoriti.” Napis pa je zanimiv in pomenljiv, ali ne? Nekaterim bralcem Misli je morda znan, mnogim pa ne. Zato bi želela za objavo teh vrstic v Mislih. Lep pozdrav uredniku in bralcem! — Marija Kosi SLO VENI A N FUNEKAL SER VICE 724 5408 A F.D A fJ' /<*~iy ,'^oMdr , 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni se je poslovila od nas naša draga sestra in teta MARIJA ŠPILAR. Ob tej priliki bi se radi zahvalili Francki Anžin, ki je zanjo tako lepo skrbela ves čas njene bolezni. Dalje p. Baziliju in p. Niku za pomenljive pogrebne obrede ter našim sestram. Enako številnim prijateljem in znancem, ki so se udeležili molitev, pogrebne maše in spremili Marijo na zadnji poti; vsem, ki so poklonili cvetje ali pa namesto cvetja dar za Dom počitka m. Romane. Zahvala tudi pridnim rokam za postrežbo po pogrebu. Še enkrat: iskrena hvala vsem! Sestra Iva, brat Jože in France, v domovini pa še sestra Verona in brat Štefan, vsi z družinami. KARAVVARA, W. A. - Dragi pater urednik, bodite prisrčno pozdravljeni. Upam, da ste se že pozdravili, saj sem čitala, da ste bili v bolnišnici. Pošiljam dragim Mislim svoj skromni dar - v slovo. L. & E. K. Bayside Printing Service i/- Slovenska tiskarna Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov. Lastnik Lojze Kovacičf Very Reasonable Prices A.H. 551 7451 * 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167 * HEIDELBERG CABIHETS FRANK ARNllS PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakom /.a izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A.H. : 459 7275 Na žalost moram naš mesečnik odpovedati zaradi svojih oči. Vid mi je zelo opešal in pri najboljši volji ne morem več brati. Imam sicer očala, pa mi tudi nič več ne pomagajo. Sem pač že stara ter mi gre vse proti koncu... Moram pa povedati, da bom Misli zelo zelo pogrešala. Sleherni mesec sem jih z veseljem pričakovala ter še po večkrat prebirala članke. Dolga leta sem bila naročena, menda prav od začetka ali kmalu potem. Težko mi bo in dolgčas mi bo po njih, a kaj hočem: črke so premajhne in migotajo. Želim Vam vse najboljše in prav lepa hvala za ves trud pri urejanju in izdajanju mesečnika. Pa z Bogom ostanite! - Ana Paulin MELBOURNE, VIC. — V roke mi je prišla knjiga The Fabric of Australian Society (An Exhibition of Aboriginal and Multicultural Textiles). Presented by the Melbourne 01ympic Candidature 1996. Kljub temu, da mesto Melbourne kot kandidat za olimpijado 1996 ni zmagalo, ima knjiga svoj namen in pomen. Je velikega formata in na štiridesetih straneh, dvaintrideset strani pa je opremljenih z barvnimi slikami (vsaka je v velikosti pol strani) ročnih del današnje avstralske družbe, kot pravi naslov knjige. Če prav razumem, je knjiga nekak priročnik k razstavi teh ročnih del, ki imajo v knjigi tudi kratko razlago in sliko umetnice, ki je ročno delo napravila. Razstava je potovala in morda še potuje po Avstraliji ter bo vsekakor lep uspeh na polju našega multikulturalizma, včasih tako opevanega, od drugih pa spet napadenega kot nekaj nesmiselnega, ki samo zadržuje potrebno enotnost Avstralije. Ali res? Kaj ni različnost v enotnosti pest- Marija Kužnik, Toni in Tončka Stariha ter Toni in Anica Konda želijo preko MISLI vsem znancem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Prihranek pri voščilnicah in poštnini darujejo v razne dobre namene: Marija Kužnik daruje 40 dolaijev za lačne, Starihova dva 30 dolatjev za potrebe našega verskega središča sv. Rafaela v Sydneyu, Kondova pa 40 dolaijev za misijone. — Bog povrni vsem! DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 rejša? Prav gotovo. Že listanje po tej knjigi ti to potrdi. Dvaintrideset različnih ročnih del sem naštel v knjigi in njih dvaintrideset umetnic iz vseh delov sveta, ki danes žive v Avstraliji. Od aborigenske umetnosti do afriške, pa urugvajske in bolgarske ter estonske ... In prijetno sem bil presenečen, ko sem med narodnostmi našel tudi slovensko, ter ob sliki idrijskih čipk(upo-dobljen je križ v ovalni obliki čipk) slovensko ime: Maria Podobnik iz Jesenice pri Gorici, Slovenija, Jugoslavija, prišla v Avstralijo 1954, zdaj živeča v Bris-bane, Qld. Poleg njene slike je tudi slika njene mame, ki jo je naučila izdelovati idrijske čipke. Seveda, to je naša Marija, dolgoletna naročnica Misli in tudi še kako delovna med našo brisbansko skupnostjo. Iz srca ji čestitam k sodelovanju pri tej razsta- vi in knjigi. Z njim je ponesla slovensko ime med avstralsko javnost. Le naj naš narod bolj in bolj spoznajo. Morda smo prišli kot begunci v Avstralijo praznih rok, gotovo pa ne praznega srca. — Urednik Raztreseni upokojeni profesor Kavčič sreča na cesti starejšega moškega in ga ustavi:"Dober večer, gospod Kos. Odkar vas nisem videt, ste se pa zelo spremenili: prej ste bili dolgi in suhi, zdaj ste pa manjši in debelejši." Možakar pa ga začudeno gleda:"Oprostite, saj jaz nisem Kos - moje ime je Kotar." "Neverjetno," zamomlja profesor Kavčič, "torej ste spremenili tudi ime ..." < > A A ^ ^ A A A A i , J Melbournskim Slovencem se priporoča [ J KAMNOSEŠKO PODJETJE ’ : V1ZZ1N1 MEMORIALS ! < , ' Proprietor: Giovanni Verga < 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. > l Telefon: 359 5509 | ; doma: 478 5375 in 478 4726 J Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > , Garancija za vsako naše delol , REŠITEV KRIŽANKE oktobrske številke: Vodoravno: 6. sredozemski; 9. rdeč; 10. ajda; 11. mnenje; 12. mila; 13. sipa; 15. okla; 17. pest; 18. prekop; 19. Etna; 20. list; 22. nravoslovje. Navpično: 1. krajši; 2. sod; 3. tečna; 4. ustnik; 5. Milena; 7. drama; 8. zemljepis; 13. sipina; 14.prepad; 15. oteto; 16. Unija; 17. polom; 21. sla. Rešitev so poslali: Lidija Čušin, sestre v Slomškovem domu, Ivan Podlesnik, Jože Grilj, Jože Petrovčič, Ana Kos. — Žreb je izbral Ano Kos. ADELAIDE, S.A.—Za kroniko pravijo, daje vedno bolje nekaj kot nič in bolje kasno kot pa nikoli. Zato ne bo nič prepozno šele zdaj omeniti poroko, o kateri še ni nihče poročal, pa je bila v adelaidski stolnici sv. Frančiška Ksaverija že dne 19. maja letos. AlexZaba-locki ukrajinskega rodu, je dobil za življenjsko družico Sonjo Dodič, iz znane sh)venske družine Danila in Angele Dodič. Kljub zakasnelosti čestitke in vse dobre želje! — Poročevalec Melbournskim rojakom je na uslugo ! ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN ’ LUBI PIRNAT * 18 WRIDGWAY AVE., BURVVOOD, Vic. • Telefon: 808 4159 • Lzdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Fult denture Service and repa in. I VIKTORIJSKIM SLOVENCEM UD North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Križanka (Ivanka Ž abkar) I a + Spomenik revoluciji se nagiba, ker so ga postavili — na kosteh. + Skoraj vsakdo ima kakšno hibo: eden škili, drugi jeclja, tretji je pošten .. . + Tisti pri tisku, radiu in televiziji nam na mile viže dopovedujejo, da se jim je posrečilo pretentati zakone razvoja: iz včerajšnjih plazilcev so se prelevili v pokončna bitja. + Izkoriščanje človeka po človeku ni dovoljeno. Kako pa je z izkoriščanjem človeka po — nečloveku? + Pot v prihodnost je enosmerna. Tisti, ki nas pošiljajo, se bojijo, da bi se vrnili. + Marsikatera pot v prihodnost je tlakovana z žolčnimi kamni. + V medicini merijo pritisk z aparatom. Država je šla še dalje: s svojim aparatom ga zna tudi povečati. + Včasih so na Miklavževem semnju prodajali rdeče in črne parkeljčke. Naš Ciril Zlobec lahko Boga hvali za svoj priimek: tako je bil prej rdeč, zdaj je pa lahko črn. Vodoravno: 1. izraz bolečine; 5. "črka" za različne glasove; 9. stasito, suho; 10. del merilne lestvice; 12. pokazati obžalovanje, poboljšati (se); 14. ne dva ali več; 15. ptica lepotica; 16. pisalna priprava; 17. eden glasov pri pevskem zboru; 18. angleška površinska mera; 20. predlog; 21. dati v oskrbo, ali dati v . . .; 22. umetna struga; 24. škodljiv, hudoben; 26. vsak ga ima (ena množinskih oblik); 28. med nami znano ime sredstva za pijačo, ki umiri želodec; 29. veselje izraža; 31. osebni zaimek; 33. proizvod iz apnenca; 36. žensko ime; 37. skrivil (je); 39. koristna rastlina; 40. povratno osebni zaimek; 41. prekomerno, prisiljeno; 43. netil (je) ogenj z udarjanjem kamna ob kamen; 45. umetni dom čebel; 46. enaka, popolnoma slična; 47. okrajšano moško ime. Navpično: 1. naša rodna domovina; 2. premikanje vode; 3. obrambni nasip;4.podzemeljski del nekaterih rastlin; 5. čista teža; 6. kazalni zaimek; 7. kazalni zaimek; 8. umetnikova delovna soba; 9. zmaličen značaj, karikatura; 11. znano moško ime; 12. drugo ime za škrata, zlobneža, tudi zlodeja; 13. v zadnjem času precejkrat imenovana azijska država; 17. letala, avio-ni; 19. del telesa; 21. telesna poškodba; 23. prislov; 25. zna; 27. vrsta literarnega dela; 29. žvižg; 30. odstrani kožo z ubite živali; 32. sukanec; 34. v novembru je živ spomin . . . (tretja oseba); 35. kazalni zaimek; 37. brez tega ni življenja; 38. slovensko narodno drevo (množina); 41. domača žival (dvojina); 42. z veseljem; 44. eden. Rešitev pošljite do 10. decembra na uredništvo! + Všeč mi je njegova doslednost: že dvajset let dosledno govori neumnosti. + Resnica vedno prispe na površje — žal, največkrat kot truplo. + Nočem v zgodovino, dokler ne gredo nekateri iz nje. + V partijo smo sprejemali delavce, pa ni šlo. Kaj ko bi poskusili spraviti partijce v delavstvo? + + + Veliko državno podjetje objavi razpis za službo direktorjeve tajnice. Oglasi se kandidatinja z odličnimi spričevali.“V eni minuti lahko stenografiram dvesto zlogov,” poudari v pogovoru s predstavniki podjetja. “Potem pa, žal, ne pridete v poštev,” ji odvrnejo, “naš direktor namreč ne zna tako hitro misliti.” + + + “Videti si zelo spočit,” pravi Blaž prijatelju, ko ga sreča na cesti. “Kaj si bil na počitnicah? ” “Jaz ne, pač pa moj šef,” se zasmeje Miha. ^RESNICA JE KISLA KOT CVIČEK - PA SE OB NJEJ LE NASMEJEMO /Uvoženo iz domovine/ KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne, ( ena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne, ( ena 3. dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana l apuha. Melbourne, ('ena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z. opombami in kratko ra/lago težko ra/umljivih mest. ('ena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je /birka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. / dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Toma/a kempčana. Cena 5. dolarjev. OHIO S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življenjepis /.daj že pokojnega rojaka senatorja ZDA. - Cena 22,- dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe i/ sanj" v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 12. dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.VV. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 0. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko /godovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol. ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih pesmi. Cena je samo pet dolarjev. MARIJANSKI KOLEDARJI za leto 1991. Dobite jih v naših verskih središčih po tri dolaije. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas DOM. po/nau pod imenom TRIGLAV, na I rvMiiii Street PHILLIP (CANBERRA). A C I . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote .'nedelje in pra/nike. razen velikega petka in večera božične vigilije) od I I JOa.m. do I 1.45 p.in Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od sestih do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR Sl MUDITI V CANBERRI DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM IX)MU! Pri nas Vam bo tjidi vselej kdo na razpolago /a razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVE'**,K, AUS1HALIAN FOR ALL YOUR TRAVEL REQUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DON V AL 'RAVEL >c DONVALE TRAVEL 1042 1044 Dom aster Road, KAST DONCASTER, Victor.a 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obiik lepe Slovenije in vseh strani sveta .. . 'DONVALE rRAVEL PokliCitc ali obiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVF.l. 1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666