L 11 Ir Nemško geslo (razlaga) 2082681.3.10 Slovenski prevod Forstwirtschaftsmeister m; delovodjam, gozdarski Haumeister m; Holzhauermeister m; Holzermeister m; Holzmeister m (za mojstra izobraženi gozdar z dovoljenjem za poučevanje) 2090 164.5 .20 Belaubung t, olistanost f Blattwerk n (skupek listov- iglic drevesa ali druge rastline, razporejen na rastlini) 2093 624.20 hiebsnotwendiger Bestand m sestoj m za sečnjo (sestoj pri katerem je končni posek nujno potreben zaradi gozdnogojitven ih, gozdnogospodarskih, gozdnovarovalnih ali drugih razlogov) 2094 zweihiebiger Hochwald m; sestoj mv pomlajanju; doppelhiebiger Hochwald m; pomlajanec m mehrhiebiger Bestand m (oblika gospodarjenja s semenovcem, pri kateri po pomlajanju pustimo en del starega sestoja kot enakomeren zastor. Oba drevesna sloja imata pri gospodarjenju enako pomembnost) NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Avgust Guzelj Avgust Guzelj, diplomirani 1nzenir go- zdarstva, se je rodil 13. septembra 1864 v Škofji Loki, umrl pa je 26. septembra 1931 v Novem mestu. Realko je obiskoval v Ljubljani. študij na Visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju je zaključil leta 1885. Pripravništvo je opravil v gozdovih kneza Auersperga v Kočevju. Od 1887-1888 je bil komisar pri razmejitvi državnih gozdov v Bosni, nato je do upoko- jitve deloval v splošno-upravni službi v raznih krajih Slovenije, konstituiral za- družne gozdove ter skrbel za gospodarski razvoj dežele. Od leta 1895 je deloval v Novem mestu, sprva kot gozdarski referent okrajev Novo mesto, Krško in Črnomelj. Upokojil se je kot gozdarski nadkomisar leta 1908. Zaslužen je za ureditev gozdar- skih obratov in revirjev na Dolenjskem. Organiziral je pogozdovanje Krasa ter preskrboval drevesnice s sadikami. V letih 1895-1907 je predaval gozdarstvo na kme- tijski šoli v Grmu pri Novem mestu ter prirejal predavanja za kmečke gozdne po- sestnike. Bl BL.: »Navod za oskrbovanje malih goz- dnih posestnikov na Kranjskem in Primor- skem«. Ljubljana 1903. - »Glavna vodila za dobro pogozdovanje«, spis v Knjigi Go- spodarski nauki, Ljubljana 1905. Napisal je mnogo člankov, objavljenih v Kmetovalcu. LIT.: Šivic, Avgust Guzelj. Gozdarski ves- tnik 1962, str. 301. Cvetka Koler GDK: 902.1 Boleslav Črnagoj Boleslav črnagoj, diplomirani inženir go- zdarstva, se je rodil 18. oktobra 1894 v GozdV 53, 1995 339 šmartnem pod Šmarno goro, umrl pa je 24. julija 197 4 v Ljubljani. Po maturi leta 1911 je študiral gozdarstvo na Visoki šoli za Dunaju in leta 1920 diplo- miral. Službovati je začel kot uradnik in taksator pri Direkciji gozdov v Ljubljani. Od leta 1926 je bil pri Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu zadolžen za reševa- nje tehničnih vprašanj gozdnih gradenj. Skrbel je tudi za kataster gozdnega ces- tnega omrežja. V času 1964-1947 je bil strokovni sodelavec v jugoslovanski vojaški misiji v Berlinu. Krajši čas je bil predavatelj na Gozdarski srednji šoli v Ljubljani in od 1954 do 1971 znanstveni sodelavec na · IGLG v Ljubljani za področje projektiranja gozdnih komunikacij. Bil je tudi član komi- sije za strokovni izpit gozdarskih inženirjev. BIBL: - .. optimalna širina šumskih pute- va«. Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, Ljubljana 1957. - "Ekonomska ana- liza amortizacije gozdnih cest«, Ibid. 1962. LIT.: Milan Ciglar, Umrl je dipl. ing. Bole- slav črnagoj, Gozdarski vestnik 197 4, str. 337. Cvetka Koler GDK: 902.1 Jože ŠLANDER Jože Šlander, diplomirani inženir gozdar- stva in redni profesor za gozdno entomolo- gijo in varstvo gozdov na Biotehniški fakul- teti v Ljubljani se je rodil 1 O. marca 1894 v Gornjem gradu v Savinjski dolini, življenjski krog pa je sklenil v Ljubljani, 28. avgusta 1962. Gimnazijo v Celju je zaradi širjenja na- prednih narodnostnih idej moral predčasno zapustiti in jo dokončati v Mariboru 1914. V času študija na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu (1919-22) je organiziral prenos sedeža slovenskega akademskega društva Triglav iz Gradca v Zagreb in bil njegov prvi predsednik. študij gozdarstva je nadaljeval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju in 1927 diplomiral. 340 GozdV 53, 1995 Do leta 1929 je deloval pri velikem žu- panu v Mariboru, kjer je organiziral uspešno zatiranje brestovega podlubnika v Murski šumi pri Lendavi. Do 1946 je kot šef več gozdnih uprav in referent za varstvo gozdov uspešno zatiral kalamitete smrekovega prelca (Lymantria monacha L.), velikega smrekovega lubadarja (lps typographus L.) ter skrbel za varstvo gozdov pred požari. Pri pogozdovanju Krasa je uveljavil izvirno metodo sajenja z železnim drogom in zaš- čite sadik z zaščitnim pasom. Tu je skons- truiral entomološki zaboj za spremljanje razvoja smrekovega lubadarja. S tem zabo- jem je dokazal neprekinjenost rojenja smre- kovega lubadarja in ovrgel staro teorijo o periodičnem rojenju. Leta 1946 je izvajal inventarizacijo notranjskih in primorskih go- zdov, nato pa organiziral zatiranje lubadar- jev po vsej Sloveniji. V letih 1948-1950 je kot referent za varstvo gozdov pri Zveznem ministrstvu za gozdarstvo v Beogradu orga- niziral zatiranje gobarja po vsej Jugoslaviji ter sprevodnega prelca v Slovenskem Pri- morju. Leta 1950 je kot izredni profesor za gozdarsko entomologijo, fitopatologijo in varstvo gozdov predaval na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani, organiziral katedro za varstvo gozdov ter ustvaril bo- gato entomološko zbirko, 1962 pa postal redni profesor. Od leta 1956 je bil zunanji sodelavec Inštituta za gozdno in lesno go- spodarstvo v Ljubljani ter predstojnik kate- dre za varstvo gozdov. S hranjenjem divjadi pozimi in z osnovanjem gozdnih jas je uspešno rešil vprašanje škode v gozdovih zaradi divjadi. Uveljavil je biološko zatiranje gobarja z umetnim razmnoževan jem gobar- jevih parazitov v naravi. Odlikovan je bil za prostovoljno udeležbo na solunski fronti s spomenico ter za ude- ležbo v NOB BiH. BIBL.:- "zatiranje lubadarjev«. Ljubljana 1951. - "zalaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po poseki ?« Gozdarski vestM nik 1953. - "zaščita ptic z vidika gozdar- stva<<. Ibid. 1958. - »Entomološki zaboj((. Les 1949. -"Biološko suzbijanje gubara«. šumarstvo, Beograd 1949. LIT.: F. Sgerm, V spomin prof. ing. Jožetu Šlandru, Gozdarski vestnik 1963, str. 236. Cvetka Koler i 1 ! r