Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 2 PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST 080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si Štajerski tednik 3 Kakovost bivanja Kakovost bivanja Nepremičninski davek Počitnic je konec, vlada je na delu. Finančno ministrstvo je že začelo vnovična usklajevanja predlogov rešitev iz zakona o davku na nepremičnine. Vlada namerava davek na nepremičnine uvesti leta 2014, osnutek zakona, ki ga je javnosti predstavila v začetku junija, pa je bil deležen vrste pripomb, kritik in nasprotovanj. Tako, denimo, kmetje nasprotujejo obdavčitvi zemljišč, gozdov in objektov, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, Cerkev pa ugotavlja, da župnije nimajo denarja za plačilo davka. Popravljeni predlog zakona o davku na nepremičnine naj bi predvideval, da cerkvene nepremičnine še naprej ostanejo neobdavčene. Bistveno manj bi obdavčili tudi kmete, medtem ko pri obdavčitvi stanovanj in hiš ni sprememb niti pri obdavčitvi poslovnih in industrijskih stavb. Stopnje davka bodo odvisne od vrste nepremičnin. Za stanovanjske so na finančnem ministrstvu predlagali obdavčitev z 0,15-odstotno stopnjo, za poslovne in industrijske nepremičnine z 0,8-odstotno, za nepremičnine za druge vrste rabe (npr. za javno, kmetijsko ...) pa z 0,5-odstotno. Za zemljišča za gradnjo stavb pa tudi vsa preostala zemljišča so sprva predvideli davek v višini 0,5 odstotka. Če stanovanja niso zasedena, bi se davčna stopnja zvišala, prav tako za zemljišča z neizkoriščeno rabo. Poleg tega bi imele občine možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov. Davek na nepremičnine bo prav gotovo tema, ki bo to jesen še kako zaposlovala politično in gospodarsko javnost. Mojca Zemljarič, urednica priloge Iz vsebine Takšna obnova pomeni konkreten finančni zalogaj 4 Aktal iz Kidričevega z 20-letno tradicijo 7 Kabelska televizija, internet, omrežja wi-fi, telefonija ... 9 Energetske prenove objektov v občinski lasti 10 Pridobivanje energije iz obnovljivih virov 12 V znamenju inovativnosti in naprednih idej 14 Kdaj potrebujemo gradbeno dovoljenje? 16 Gradbena dovoljenja celo v porastu 18 O povezovanju v gozdno-lesni verigi 21 Kakovost bivanja - gradbena priloga Štajerskega tednika. Datum izdaje: 10. september 2013, naklada 12.000 izvodov. Izdajatelj: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj. Telefon: 02 749 34 10. Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si, tednik@ radio-tednik.si. Spletne strani: www.tednik.si. Direktor: Jože Bračič. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednica priloge: Mojca Zemljarič. Celostna podoba in tehnično urejanje: Daniel Rižner. Lektorica: Barbara Ferčič. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Fotografija na naslovnici: Črtomir Goznik. Fotografije v prilogi: Črtomir Goznik in Mojca Zemljarič. Avtorice prispevkov: Majda Goznik, Patricija Kovačec in Mojca Zemljarič. Promocijski sestavki in oglasno trženje: Marketing Radio-Tednik, zanj Mojca Hrup, telefon 02 749 34 30. Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 499 Revitalizacija hiše v starem mestnem jedru Takšna obnova pomeni konkreten finančni zalogaj Živeti v starem mestnem jedru je zagotovo poseben čar, še posebno če si za delo in življenje ustvariš razmere, kot si jih je družina Vauda Benčevič. S trudom in delom, vztrajnostjo, entuziazmom in predvsem dobrimi idejami so dokazali, da je mogoče marsikaj, če se le hoče. Družina Vauda Benčevič ima v lasti staro meščansko hišo na Vrazovem trgu. Zgodovina hiše še ni v celoti raziskana. Po besedah lastnikov naj bi v kratkem zgodovino in vsebino preteklosti te hiše predstavila Marija Hernja Masten. Zdajšnjim lastnikom je znano samo to, da je po vojni v njej bival odvetnik Sluga, ki je večjo zbirko nepremičnin daroval pokrajinskemu muzeju. V kleti hiše so vidni vzidani rimski zidaki, zaznan pa je tudi slog romantike. Stanka in Igor Vauda Benčevič sta lastnika stavbe postala pred osmimi leti. »Nas je hiša poklicala oktobra 2005, ko smo se aprila 2005 po enoletnem popotovanju okrog sveta vrnili na Ptuj in iskali zavetje. Odločili smo se, da bomo naredili oziroma oblikovali prostor, ki bo omogočal, da bo svet prihajal k nam. Sprva je bila ideja o hostlu, vendar je hiša sama začela govoriti in nas voditi. Prostor spodaj in terasa sta se pokazala kot idealen prostor za kavarno s teraso. V kletnem prostoru sem nameravala imeti atelje in galerijo, a se je kmalu izkazalo, da bo to večnamenski prostor za dogodke. Sobe smo »Pohištva in dodatkov nisva nikoli iskala z namenom. Stvari so naju vedno poklicale. Tukaj sem, lepo in poceni. Tako so se nama nabrale stvari, ki sva jih potem razporedila po prostorih in sobah ter dodajala, kar je bilo treba.« nameravali imeti že v prvem delu hiše nad kavarno, a nam spomeniško varstvo ni dovolilo delati zidov, pa smo ugotovili, da bi bila to super dnevna soba in sploh stanovanje za našo družino. Tako je projekt nastajal intuitivno in sproti. Leta 2007 smo pridobili vse potrebno za gradbeno dovoljenje, kredit, imeli določen del lastnih sredstev in se lotili projekta,« je o začetku obnove hiše povedala Stanka Vauda Benčevič. V pogovor se je v nadaljevanju vključil tudi Igor in dodal: »Vsebin in zgodb se je v tem času kar nabralo in priznava, da jim je težko slediti v tem kratko odmerjenem času. Najprej smo se julija 2008 z otrokoma Doro in Dar-vinom vselili v stanovanje nad kavarno. Kavarno s sončno teraso smo odprli septembra 2008, maja 2009 smo začeli raznolike kulturne dogodke v galerijskem kletnem prostoru, dnevno sobo stanovanja smo spremenili v kostumsko delavnico, Vrazov trg smo skupaj s Študentko založbo oživeli s festivalom Dnevi poezije in vina, oblikovali smo prenočišča z zajtrkom - MuziKafe B&B MIPIS PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI. Irena Mesarii s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 051-305 677 .Svetovni prvak v vašem domu! novus 300 ■=> T y<37o toplotni izkoristek ■=> 0,23 l/Wi//n3poraba energije ■=> 21 dB izredno tiho delovanje ■=> upravljanje na dotik v slovenščini www.prezračevanje.si SSS PAUL WARMERUCKGEWINNUNG 5 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja s sedmimi sobami in kot sedmo zgodbo uredili notranje dvorišče, ki pa je trenutno še osnovni kalup in detajli še sledijo. Je pa tudi to od letošnjega poletja naprej oživljeno s poletno-jesenskimi dogodki.« Opravili zahtevno delo Stanka in Igor priznavata, da je bila obnova hiše res velik zalogaj. »Navajena različnih projektov sva se obnove skupaj s starši in potrebnimi mojstri konkretno lotila. Staro mestno jedro Ptuja je sicer na zunaj lepo, fasade so precej urejene, toda vse drugo, od temeljev naprej, je zelo načeto. Obnovo smo morali začrtati kot skoraj ponovno gradnjo, seveda je bilo veliko zdravljenja, vzidavanja, popravljanja ... Streha je bila še v redu, medtem ko je vse drugo potrebovalo zares celotno obnovo - od rezanja hiše zoper vlago in naprej. Ometi so morali biti sušilni in zato dražji. Finančni zalogaj je bil konkreten, zato smo na vse mogoče načine poskušali sodelovati v samem procesu dela od osnovnih del do notranjega oblikovanja. Ob grobih delih so se skonstruirale in položile vodovodne, elektro-in ogrevalne inštalacije, kar je pomenilo velik finančni in tehnološki zalogaj. Stavbno pohištvo smo morali v celoti zamenjati. Pri tem smo se držali kulturno-varstvenih določil, le barva nas je peljala v svojo smer, ker smo v barvah pač doma. Po meri smo izdelali vse stavbno pohištvo (okna in vrata), točilni pult v kavarni in postelje oziroma osnovne konstrukcije za postelje, ki sva jih pozneje sama dokončala. Oba najina očeta sta mojstra, ki sta se pri celotni obnovi zares izkazala, od vodovoda, mizarskih, zidarskih del do reševanja detajlov in vseh naknadnih opravil, kot so logistika, nabava, manjša popravila, vzdrževanje ...« Omete in polaganje tal sta lastnika prepustila mojstrom, čeprav sta bila zaradi določenih želja pri delu ves čas prisotna. »Ploščice v kopalnici sem izbrala za vse sobe in vse kopalnice tudi izrisala. Torej je bilo treba stati zraven pri polaganju. Za barve prostorov sva se sama odločala. To nama je bil velik izziv, ker imava barve oba rada in se jih nisva bala. Nekaj sva sama pleskala, zaradi številnih površin sva najela tudi mojstre, ki so po najinih navodilih pobarvali prostore. Sama sva lakirala in barvala macesnova tla (ladijski pod), konstrukcije postelj, tapecirala sobe, polagala parket v kleti, polagala prodnik na dvorišču ... Ravno zaradi lastne udeležbe sva veliko stvari prilagajala in poskušala izboljšati. V procesu dela je namreč treba velikokrat fleksibilno reagirati, če želiš, da je stvar še boljša.« Poseben čar hiši dajejo terase Zanimiva je tudi ureditev obeh teras. Na terasi na pročelju hiše raste trta, terasa na notranjem dvorišču je dekorirana s steklenicami. Na pogled čudoviti so vrtno pohištvo, sezonska zasaditev cvetja, vse dekoracije . Stanka in Igor sta pojasnila, da je ureditev teras po večini njuno delo, veliko jima pomagajo starši, brat je krajinski arhitekt in tudi z njim se o videzu rada po- »Vse, kar je nastalo, je skupek najinih idej. To hišo sva vzela kot kreativno maso, ki jo je treba oblikovati v prostor z vsebino. Veliko stvari sva v svojem življenju že videla, vendar poskušava biti nenehno izvirna in vse to znanje, pridobljeno v življenju, sva stkala v DomKULTure muziKafe.« Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 6 svetujeta. Sicer pa priznavata, da V naši državi manjka lastnih vzporedni, na način z roko v roki. mo biti neučakani. Gre za dolgo- je bilo v obnovo hiše vloženega izkušenj dela. Ni dovolj samo Za realizacijo nekega projekta je ročni proces, za način življenja, ogromno dela in truda. Potrebna znanje. Znanje je potrebno kot zelo pomembno vedeti, do kod za delo, prepleteno z ljubeznijo,« pa je tudi močna volja. »Potem nadgradnja, kot dopolnjevanje sežejo naše zmožnosti, da se ne sta ob koncu pogovora še pove- se stvari zagotovo premikajo. dela. Delo in izkušnje morajo biti uštejemo. Vsekakor pa ne sme- dala Stanka in Igor. Ti M D IN VESTd .0.0. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve ^ IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV ^ PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^ TEHNIČNO SVETOVANJE ^ NADZOR NAD GRADNJO Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net, www.tmd-invest.si Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja AKTAL IZ KIDRIČEVEGA Z 2Q-LETNO TRADICIJO Okna niso le del pohištva, temveč so stik z zunanjim svetom in udobjem v prostoru. Naša okna in vrata izpolnjujejo zvočne in toplotne izolacijske vrednosti, s katerimi so zahtevni kupci zelo zadovoljni. Okna odlikujeta funkcionalnost in dolga življenjska doba, ker kljubujejo zunanjim vplivom in so ob rednem vzdrževanju po veliko letih kot nova. Med gradnjo je treba sprejeti veliko odločitev, da bomo pozneje zadovoljni. K temu spada menjava oken, ki imajo velik pomen v naši okolici. TOPLOTNE IZGUBE SO LE ŠE PRETEKLOST, ČE SMO SEZNANJENI S TEM, KAJ POMENI KAKOVOST MATERIALOV. V Aktalu delamo s priznanimi materiali, ker se zavedamo, da je nakup okna dolgoročna naložba. SCHUCO je vodilni svetovni proizvajalec profilov, ki slovi po dovršenosti in zagotavlja arhitekturno brezčasnost. SCHUCO Kakovost plastike z izjemno trdoto in leskom je prijazna do okolja, ker ne vsebuje svinca in snovi, ki bi negativno vplivale na zdravje. Posebnost so silikonska tesnila (EPDM), ki so neuničljiva, izjemno prožna in poskrbijo za dodatno toplotno in zvočno izolacijo. Sistem CORONA CT 70 je preizkušen na inštitutu v Rosenheimu in doseže toplotno prehodnost zahtev o varčevanju z energijo (En Ev) za novogradnje in prenove. Novosti so nizek prag za vrata na balkone in terase, aluminijske pokrivne letvice v vseh RAL tonih in SCHUCO VENTOTHERM - integrirano prezračevanje, ki poskrbi za svež zrak. Vrhunsko okovje WINHHAUS Activ Pilot daje veliko posebnost našemu oknu, ker je v nenehnem razvoju na nemškem trgu (protipožarno okovje, pro-tivlomno, odmično paralelno). Steklo je proizvajalca ERTL GLAS, ki prihaja iz Amsteltna v Avstriji. V Sloveniji imajo lokacijo v Ribnici s posebno inova-tivnimi linijami, ki zagotavljajo najvišjo kakovost. Termopan dvoslojno UNITOP 4-16-4 FLOAT LOWE 4 mm, izolativnost stekla je Ug=1,1 W/m2K, zvočna izolativnost Rw=32 db. Termopan troslojno 4-12-4-12-4, izolativnost je Ug=0,7 W/m2K ali več na zahtevo stranke. Steklo je polnjeno s plinom in kovinskim nanosom na notranji strani - ALU-distančnik. Novost je plastični distančnik TGI, ki ima boljšo izolativno prevodnost in ne povzroča rosenja stekla. VRATA veliko povedo o lastniku, njegovem načinu življenja in odnosu do tega, kar mu pomeni dom. V Aktalu imamo za vas široko paleto različnih modelov in materialov vhodnih vrat. Naši izdelki uporabniku zagotavljajo: • izpolnitev individualnih želja, • visoko stopnjo varnosti (različni varnostni zaklepi) • visoko stopnjo zvočne in toplotne izolativnosti, • veliko izbiro materialov, ki zagotavljajo dolgo uporabnost izdelka. Ne smemo pa pozabiti na dobro montažo. V Aktalu jo opravimo individualno, po naročilu kupca, in to z nemškimi stroji in spretnimi delavci. Naša montaža je vedno v sodelovanju z nemškimi tehniki, ki nam prinašajo novitete, natančno izvedbo in dobre materiale. Dosegamo vse normative niz-koenergijskih gradenj. V Aktalu je poudarek na kakovosti, ne količini Opisani materiali so vrhunske kakovosti nemških proizvajalcev. Vemo pa, da imamo tudi kupce, ki želijo dober izdelek in ugodnejšo cenovno rešitev. Čeprav niso rožnati časi, ne uporabljamo ugodnejših materialov nižje kakovosti. V ponudbi imamo samo nemške materiale, ki po ugodni ceni ponujajo maksimalno dober izdelek. Veselimo se vsake stranke, naj^ bo še tako zahtevna. NAJDEMO 1 SKUPNO REŠITEV. | Tatjana Korpar o Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 8 TE LE Fi ^ X E A. o Excellent 11. mesec brez naročnine za nove naročnike širokopasovnih storitev ^ + darilo ^ DRUŽINA STORITEV ... TELEVIZIJA INTERNET TELEFONIJA MOBILNA TELEFONIJA ... PO VASI MERI! PAKETI TELEING ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠI: ► brez vezave pogodbe ► brez drobnega tiska ► brezplačna izvedba instalacije, do prvih naprav ► brezplačen prenos tel. št. ► brezplačni klici v omrežje TELEING in T-2 www.teleing.com info@teleing.si www.facebook.com/teleing Akcija poteka v času sejmov AGRA in MOS do 20.9.2013 9 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja Podjetje Teleing se predstavi Kabelska televizija, internet, omrežja wi-fi, telefonija ... Družba Teleing iz Razkrižja pri Ljutomeru je na območju Spodnjega Podravja in Pomurja pomemben ponudnik storitev analogne in digitalne kabelske televizije, širokopasovnega interneta ter stacionarne in mobilne telefonije. Skozi leta se ponudba podjetja vseskozi nadgrajuje in dopolnjuje. Tudi letos so izpopolnili ponudbo. Na omrežju kabelske televizije so maja podvojili hitrost interneta. »Predpogoj za to je bila nadgradnja celotnega omrežja s sistemom DOCSIS 3.0, ki na obstoječih kabelskih omrežjih omogoča sto megabitov prenosne hitrosti,« je povedal direktor podjetja Janez Smolkovič in dodal, da tudi po 1. juliju, ko je začela veljati višja stopnja davka na dodano vrednost, cene njihovih storitev ostajajo enake. Sodelovanje na sejmih Družba Teleing se bo v tem mesecu predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Prisotni bodo v dvorani L1 na razstavnem prostoru številka 20. »Avgusta smo med Prleškim sejmom v Ljutomeru in sejmom Agra v Gornji Radgoni začeli ugodno akcijsko ponudbo, ki jo bomo sklenili 20. septembra po koncu 46. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju, kjer se bomo predstavili že peto leto zapored. Sočasno s promocijami na sejmih smo za potencialne nove in za naše že obstoječe naročnike pripravili vrsto akcij in posebnih ponudb. Novim naročnikom pa tudi obstoječim, ki se odločijo za spremembo naročniškega paketa ali naročilo dodatnih storitev, prvi mesec dni omogočimo brezplačno uporabo naših storitev. Poudariti je treba, da pogodbe z naročniki Direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič sklepamo brez vezave. Res je, da ob sklenitvi naročniških razmerij ne ponujamo posebnih bonitet ali daril kot na primer naša konkurenca. Se pa trudimo, da smo z naročniškimi paketi za naročnike kar se da ugodni. Pogodba brez časovne vezane na primer naročnikom omogoča, da lahko kadar koli izberejo drugega ponudnika. Število naročnikov pa pri nas narašča, kar je zagotovo potrditev, da smo na pravi poti, da delamo dobro in ponujamo takšne pakete, ki so za uporabnike zanimivi.« Optična omrežja so prihodnost V naseljih Kicar in Spodnji Velo-vlek na območju Mestne občine (MO) Ptuj družba Teleing gradi optično omrežje. Na območju tudi teh dveh naselij bo odslej zagotovljena možnost uporabe storitev kabelske televizije, interneta in telefonije. »S prevzemom KKS Ptuj v upravljanje smo se v pogodbi obvezali, da na območjih, ki niso pokrita z omrežjem, to zgradimo. V ome- njenih dveh naseljih smo se s prebivalci lani srečali na zborih krajanov. Za gradnjo omrežja je bil izkazan zelo velik interes, saj so se z dostopom do širokopasovnega interneta v preteklosti pojavljale številne težave. Teh v prihodnje ne bo več, saj nameravamo omrežje v kratkem predati v uporabo.« Na nekaterih območjih po Sloveniji se gradnja optičnega omrežja sofinancira tudi z evropskimi sredstvi, v teh primerih so investitorji občine. V občinah na ormoškem (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) so optično omrežje že zgradili, v nekaj občinah na območju Pomurja pa gradnja še poteka. V teh primerih bo družba Teleing v omrežju nastopila kot eden izmed ponudnikov storitev. »Poudariti je treba, da v optičnih omrežjih na območju Spodnjega Podravja in Pomurja dosegamo zelo dobre tržne deleže, kar je dodatna potrditev, da so paketi v naši ponudbi na eni strani prilagojeni potrebam in na drugi strani finančnim zmožnostim naših naročnikov oziroma uporabni- kov. Ena izmed naših prednosti so tudi lokalne vsebine, vključene v sheme televizijskih programov,« je pojasnil Smolkovič in dodal: »Na področju telekomunikacij je razvojzelo hiter, tehnološkim spremembam smo priče iz dneva v dan. Trendom na tem področju sledimo in jih želimo sproti ali pa čim prej uvajati. Ena izmed novosti, ki smo jih uvedli letos, je vzpostavitev brezžičnega (wi-fi) omrežja na območju vseh 15 občin, kjer smo prisotni. Vzpostavili smo 35 vstopnih točk, naši naročniki lahko brezžično omrežje uporabljajo brezplačno. Z omrežjem smo pokrili vse javne površine, kjer je večja frekvenca ljudi. Na območju MO Ptujimamo tako 13 vstopnih točk, deloma je že ali pa še bo pokrito celotno območje, kjer smo ponudnik storitev. Naš glavni cilj je do leta 2020 vsem naročnikom omogočiti dostop do storitev prek optičnega omrežja in storitve ponujati po konkurenčnih cenah. Za dosego tega cilja bomo tudi v prihodnje v nadgradnjo vlagali vsa razpoložljiva sredstva.« Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 10 Učinkovita raba energije Energetske prenove objektov v občinski lasti Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je znotraj javnega razpisa za sofinanciranje energetske sanacije šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti julija odobrilo 160 projektov. Skupna vrednost projektov je 47,6 milijona evrov brez DDV, od tega bo sofinanciranje EU znašalo 31,9 milijona evrov. Kot je na svoji spletni strani objavilo ministrstvo, znaša najvišji odobreni znesek nepovratnih sredstev okrog 1,06 milijona evrov, najnižji pa približno 21.500. Sofinanciranje so odobrili projektom 101 občine. Znesek sofinanciranja znaša 37,5 milijona, od tega je 85 odstotkov oziroma 31,9 milijona evropskih kohezijskih sredstev, slovensko soudeležbo v višini 15 odstotkov morajo zagotoviti občine. Največ odobrenih projektov je v osrednjeslovenski in podravski regiji (po 31), sledijo savinjska regija (26), jugovzhodna Slovenija (14) ter koroška (11), gorenjska (10), pomurska in goriška (po devet), spodnjeposavska (osem), notranj- nanciranja pa 50,6 milijona evrov, od tega nekaj manj kot 43 milijonov evropskih sredstev, preostalo pa iz državnega proračuna. Ministrstvo v svoji objavi še navaja, da imajo investicije v učinkovito rabo energije pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, kar pomeni, da je na enoto investicije ustvarjenih največ delovnih mest in da gre za investicije z največjo domačo komponento (npr. gradbeni materiali, stavbno pohištvo). Poleg tega bo zaradi prenove zmanjšana potreba po uvozu energentov, posredno pa se bodo zaradi tega kazali pozitivni učinki tudi pri doseganju ciljnega deleža rabe obnovljivih virov energije. Glede na podatke, ki jih objavlja evropski statistični urad Eurostat, se slovenskemu gradbeništvu le obetajo boljši časi. V Sloveniji je namreč v juniju obseg gradbenih del porasel za 10,5 odstotka, kar je bilo največ med državami članicami EU. Wim)oor STAVBNO POHIŠTVO PVC, LESENA, ALU okna in vrata Notranja vrata Garažna vrata muuanja viaia ^^^^ ^^^^^ ^^^ A CO/ G3T OCO/ m fj ^^M m fj VVINDOOR d.o.o. | Naslov: Industrijska ul. 4, 9220 Lendava - Lendva Tel.: 040-717-067 | Internet: www.windoor.si | E-mail: ¡nfo@windoor.si HHHZHIHI SKA mm sko-kraška (pet), obalno-kraška (štiri) in zasavska regija (dva). To so rezultati prvega odpiranja vlog znotraj tega razpisa. Kot so dodatno pojasnili na ministrstvu, že izvajajo aktivnosti z drugega odpiranja, na katero je prispelo 46 vlog, občine pa so pozvali k dopolnitvi vlog. Če bodo vse vloge ustrezne, bodo za sofinanciranje namenili nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Gre za drugi javni razpis s področja energetske sanacije javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti. Znotraj prvega so z 78 občinami sklenili 108 pogodb, skupna vrednost projektov je znašala 57,1 milijona evrov brez davka na dodano vrednost (DDV), znesek sofi- 11 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja Ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za okoljske naložbe občanov Javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom do konca januarja 2014 ponuja za 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb. Mednje sodijo naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razre- da A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Kredit se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe, vendar do največ 20 tisoč evrov in ne manj kot 1500 evrov. Pri finančno zahtevnejših naložbah, kot so gradnja nizkoenergijske ali pasivne hiše, namestitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in obsežnejša obnova stanovanjskih stavb z izvedbo najmanj treh ukrepov, je posamični kredit lahko višji, in sicer 40 tisoč evrov, vendar ne more preseči priznanih stroškov naložbe. Eko sklad občanom ponuja kredite po spremenljivi obrestni meri trimesečni EURIBOR + 1,5 % in odplačilno dobo do 10 let. V primerjavi s povprečnimi kreditnimi pogoji komercialnih bank po za- dnjih podatkih Banke Slovenije, veljavnih na dan 1. 6. 2013, je za znesek kredita 4.000 EUR z odplačilno dobo treh let prihranek pri znesku plačanih obresti v celotni odplačilni dobi 273 EUR, za kredit v znesku 20.000 EUR z dobo odplačila 10 let pa je prihranek v znesku plačanih obresti v celotni odplačilni dobi 4.222 EUR. Vračilo kredita se zavaruje s plačilom zavarovalne premije. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si. Kontakti: • Sedež: v stavbi Center Tivoli na Bleiweisovi 30 v Ljubljani • Telefonska številka: 01/241 48 20 • Splet: www.ekosklad.si • Uradne ure: od ponedeljka do četrtka med 9. in 15. uro ter v petek med 9.00 in 14.30 Eko sklad Slovenski # ekoKrediti javni sklad Eco Fund Spodbuda za vaše okoljske naložbe! Environmental Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, ponuja 5 mio EUR sredstev za Public Fund kreditiranje občanov z ugodno obrestno mero trimesečni EURIBOR +1,5 % Z ugodnim kreditom lahko financirate naslednje naložbe: - vgradnja sodobnih kurilnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode - vgradnja učinkovitih kurilnih naprav na lesno biomaso - na polena, pelete ali sekance - vgradnja toplotnih podpostaj ali postaj za priklop na toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja - vgradnja sistemov za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka - vgradnja sprejemnikov sončne energije za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje - vgradnja toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe - namestitve sodobnih naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra z nazivno močjo do 50 kW - zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (zamenjava zunanjega stavbenega pohištva, toplotna izolacija fasade in / ali strehe ter tal nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tal nad zunanjim zrakom) - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne eno ali dvostanovanjske stavbe - nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega - nakup okolju prijaznih vozil na električni ali hibridni pogon - priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje - nakup in vgradnja malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do velikosti 25 PE - prekritje objektov z rastlinsko odejo - nadomeščanje strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna - nakup kompostnika zaprtega tipa, ki je namenjen predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva - namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice - namestitev naprav za mehansko, kemično in biološko čiščenje vode - zagotavljanje oskrbe s pitno vodo (kjer javna oskrba ni predvidena) skladno z razpisnimi pogoji javnega poziva 49OB13. Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20. Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 12 Energijska učinkovitost Pridobivanje energije iz obnovljivih virov Za podpore do okolja prijazne proizvodnje energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije je bilo v prvem polletju izplačanih 59,1 milijona evrov državnih pomoči. To je za 33 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani. Največji delež podpor, 46 odstotkov, so dobile sončne elektrarne. Trend višanja izplačil podpor se nadaljuje, saj je bila kljub slabšim vremenskim razmeram (za glavno skupino sončnih elektrarn) skupna proizvedena količina električne energije 418,2 gigavatne ure (GWh). V podporno shemo je bilo konec junija vključenih 3190 proizvodnih naprav s skupno močjo 461 megavatov (MW). V podporno shemo je v prvih šestih mesecih vstopilo 521 novih elektrarn s skupno močjo 51 MW. Največji delež so odnesle sončne elektrarne; od 521 novih elektrarn jih je namreč kar 476 sončnih. Največji padec so doživele bioplinske enote, katerih delež izplačil podpore se je zmanjšal na 13 odstotkov, potem ko je v enakem obdobju lani znašal še 23 odstotkov. Porast deleža sončnih elektrarn in padec deleža podpore bioplinskih elektrarn glede na enako obdobje lani je rezultat dveh dejavnikov: velikega porasta sončnih elektrarn, ki so vstopale v sistem v letu 2012, in težav bioplinarn pri vzpostavitvi normalnega delovanja. Konec julija je vlada na dopisni seji potrdila tudi spremenjeno uredbo o obračunavanju prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, ki znižuje višino prispevka za gospodarstvo - za 40 do 47 odstotkov. Skupno znižanje obremenitve gospodarstva s prispevkom bo od septembra do konca decembra zneslo okrog osem milijonov evrov. Spremembe uredbe se nanašajo na odjemalce, priključene na srednji in visoki napetosti, višina prispevka za gospodinjstva in odjemalce, priključene na nizki napetosti, pa se ne spreminja. Na Gospodarski zbornici Slovenije so pozdravili odločitev vlade in spomnili, da gre za prvi korak oziroma konkurenčni popravek, s katerim se znižuje enormni dvig tega prispevka z začetka leta. Kam z odsluženimi paneli? Ob povečanju števila sončnih elektrarn se upravičeno postavlja vprašanje, kam s sončno elektrarno ob koncu njene življenjske dobe oziroma kako je poskrbljeno za reciklažo. Reciklaža se nanaša predvsem na njen bistveni in najpogosteje uporabljeni sestavni del, to je fotonapetostni modul, ki ga lahko recikliramo in uporabimo pri proizvodnji novih modulov ali drugih novih izdelkov, izpostavljajo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Proces reciklaže za mono-kristalne in polikristalne module pa tudi za tankofilmske module je izpopolnjen do te meje, da je Lani je v podporno shemo vstopilo 1410 novih elektrarn s skupno nazivno močjo 214,7 MW, od tega je bilo kar 1353 sončnih elektrarn. Konec leta 2012 je bilo tako skupaj v podporno shemo uvrščenih 2543 elektrarn s skupno nazivno močjo 375,5 MW, kar pomeni približno 11 odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti v državi. primeren za široko industrijsko rabo. Z recikliranjem pridobijo materiale, kot so steklo, aluminij in polprevodniški material. Trenutno najbolj razširjeni organizaciji, ki prevzemata odslužene fotovoltaične panele, da bi jih reciklirali, sta PV Cycle in Ceres, ki imata prek pogodbenih partnerjev prevzemna mesta tudi v Sloveniji. Znotraj organizacije Ceres imata prevzemna mesta podjetji Bisol Group iz Prebolda in PlanNet iz Kamnika pod Krimom, ki prevzema module tudi znotraj organizacije PV Cycle. Za slednjo pa imata prevzemna mesta še podjetji Hidria inženiring iz Go-doviča in RE Teh iz Šenčurja. »Glede na to, da je življenjska doba fotovoltaičnih panelov trideset let in več, je trenutno zbrana količina odsluženih ali odpadnih modulov majhna. Pomembno pa je, da je sistem za namen recikla-že že vzpostavljen,« so pojasnili v Združenju slovenske fotovoltaične industrije. Tako so v podjetju Plan-Net, ki ima prevzemna mesta za obe omenjeni organizaciji, doslej zbrali 20 odsluženih foto-napetostnih modulov, namenjenih za reciklažo. 13 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja TRGOVINA fllf INA INŽENIR INŽENIRING, STORITVE Trgovina z instalacijskim materialom in drugim tehničnim blagom. Izvedba elektro, strojnih in plinskih instalacij. Montaža klimatskih, hladilnih in prezračevalnih naprav. Servis in montaža plinskih in oljnih gorilnikov. Montaža toplotnih črpalk za ogrevanje. Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 14 46. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti V znamenju inovativnosti in naprednih idej 11. septembra se v Celju začenja 46. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti MOS 2013. Priprave na največji poslovno-sejemski dogodek v regiji so končane, organizatorji tako samo še čakajo, da tradicionalni MOS odpre svoja vrata. Za letos razstavljavci napovedujejo številne novosti in sejemske ugodnosti, predstavljene bodo nove tehnologije in tehnološki procesi, razstavljavcem iz 34 držav pa se bodo pridružili še trije MOS-ovi podjetni talenti, ki so zmagali na letošnjem razpisu. Obiskovalcem sejma se bodo predstavili v sejemski dvorani L1, kjer si bo poleg finančnih, zavarovalniških, telekomunikacijskih in drugih poslovnih storitev mogoče ogledati še najnovejše tehnologije in tehno- loške procese, ki so namenjeni gospodarstvu, industriji pa tudi splošni javnosti. Prvič si bo v živo mogoče ogledati delovanje podjetja v oblaku. Skupina stro-ka.si bo namreč na sejmišče preselila pet svojih delovnih mest in tako obiskovalcem v živo pokazala, kako lahko podjetje deluje enako ali celo bolj uspešno, ne glede na to, kje trenutno so zaposleni. Bogato domače tehnološko znanje se obeta tudi na razstavnem prostoru Odbora za znanost in tehnologijo in sekcije elektro-nikov in mehatronikov OZS, ki skupaj s partnerji pripravljata predstavitev najobetavnejših in propulzivnih tehnoloških področij. Predstavili bodo tudi vesoljske tehnologije, plod slovenskega znanja, in zmagovalni robot SERŠ-a, ki je letos zmagal na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. 46. MOS tradicionalno prinaša najboljše domače in tuje ponudnike izdelkov in storitev za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, ponudnike stavbnega pohištva in materiala za energetsko učinkovito gradnjo ali obnovo stanovanjskih in industrijskih stavb (tudi drsno zaste-kljevanje brez stebrov, ki pomeni novost na slovenskem trgu in ga bo predstavila Majda Narat z ekipo iz Radomelj, ter projekt SuperLes, znotraj katerega bo predstavljena samooskrb-na bio hiša ter akvakulturni in akvaponski sistem). Energetska učinkovitost, vključno z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, je posebno izpostavljena tudi v spremljajočem programu, saj bo obiskovalcem vse dni na voljo brezplačno energetsko svetovanje. Ogledati si bo mogoče tudi stroje in opremo za kovino, les, ele-ktro- in varilno tehniko, čistilne naprave in komunalno opremo, predstavili se bodo ponudniki notranjega pohištva in opreme, gospodinjskih aparatov in opreme za dom, šport in aktivno preživljanje prostega časa. Zastopani bodo tudi živilski (tajska hrana, izdelki iz konopljine moke, mesnine, v svetovnem merilu nagrajeni pekoči čiliji Čili Pipp, slovenska vina) in gostinski program, osebna in gospodarska vozila ter blago široke potrošnje. Razstavni program bodo dopolnjevale predstavitve tujih držav ter domačih in tujih zbornic. Celotna sejemska dvorana A pa je rezervirana za veliko nacionalno predstavitev Turčije. VRTNARSKE STORITVE Janko Kelenc s.p. Bukovci 51, SI -2281 MARKOVCI tel: 02 766 68 81, fax: 02 766 68 81 GSM: 041 56 27 93 e-mail: info@jano.si, url: http://www.jano.si Priporočamo se s svojimi storitvami: urejanje in vzdrževanje okolice hiše, parkov, zelenih površin ■ svetovanje ■ višinsko obrezovanje okrasnih dreves ■ načrtovanje in izvedba namakalnih sistemov ■ postavitev in zasaditev skalnjakov 15 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja Vse na eni polici_ Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino Hitro in preprosto zavarujte z eno samo polico svoj dom s Ob sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stano-premičninami, družinske člane in še veliko več z najsodob- vanjsko asistenco CORIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja nejšim premoženjskim zavarovanjem Dom AS. hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih. MODRA ŠTEVILKA (((« 0801110) www.adrlatlc-slovenlca.sl AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15, Maribor, T: 02 3208 110 KONČNO SKUPAJ! Širimo ponudbo energije ELEKTRIČNA ENERGIJA + Najugodnejša* cena zemeljskega plina za vse gospodinjske kupce v Sloveniji DO KONCA LETA 2014 ZEMELJSKI PLIN ENERGIJA PLUS ELEKTRO HI A R I BOR 080 21 15 www.energijaplus.si n 20. 8. 2013 Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 16 Objekti glede na zahtevnost gradnje Kdaj potrebujemo gradbeno dovoljenje? Temeljni zakon, ki določa pogoje za gradnjo objektov, je zakon o graditvi objektov. Na njegovi podlagi je bila spomladi sprejeta uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ta naj bi bila z novo uredbo preprostejša in cenejša, prav tako se za več kot 50 odstotkov povečuje nabor nezahtevnih objektov. Po besedah nekaterih se s tem uvaja neke vrste mini legalizacija, sicer pa je glavni namen uredbe odprava administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje razvršča objekte na zahtevne, manjzahtevne, nezahtevne in enostavne objekte ter določa vzdrževanje objektov. Prav tako določa širši nabor preprostih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po preprostejšem postopku. Po tej uredbi za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za nezahtevne objekte ga je treba pridobiti, vendar na podlagi enostavne skice, brez projektiranja. Za zahtevne in manj zahtevne objekte pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje; tega izdajo na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga lahko izdela samo odgovorni projektant. Uredba določa tudi, kaj se šteje za vzdrževanje objekta, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja naj bi bil po novi uredbi hiter in za investitorja bistveno cenejši, ker v njem ni treba priložiti projektne dokumentacije. Tako se bo olajšal in pospešil zagon nekaterih investicij, trdi ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter dodaja, da je določen večji nabor preprostih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Po tej uredbi je zahteven objekt tisti, v katerem se zadržuje več ljudi, ali objekt, ki ima velike dimenzije, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. sam www.sam.si • Izdelki za vinogradnike in sadjarje • vse za pleskanje • vse za suhomontažo • > velika izbira električnega ročnega orodja a . v Zauoaite nam - se splača_ 3K SAM ORMOŽ Hardek 44b, 2270 Ormož, tel.: 02 741 65 00, e-pošta: oriri@saiTi.si 17 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja Med zahtevne objekte štejemo na primer eno- ali večstanovanj-ske stavbe, gostinske, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, garažne in industrijske stavbe pa stavbe za rejo živali, za opravljanje verskih obredov in še nekatere druge. Med zahtevne objekte štejemo tudi gradbeno-inženirske, kot so ceste, železniške proge, mostovi, predori, pristanišča, športna igrišča ter drugi objekti s površino, večjo od 2000 m2, ali višino, višjo od 25 m. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven. Za zahtevne in manj zahtevne objekte je treba pridobiti gradbeno dovoljenje; to izdajo na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga lahko izdela samo odgovorni projektant na podlagi enostavne skice, brez projektiranja. Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehnične-ga preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Zanj tudi ni potrebno gradbeno dovoljenje. Med nezahtevne in enostavne objekte med drugim spadajo garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, čistilne naprave, ograje, podporni zidovi in podobno. Kdaj gre GEODETSKE fesSTORITW m&ß Imate urejeno mejo, evidentiran in legaliziran vaš objekt...? w. geodet-kelenc.si Nudimo vam: - ureditev meje, - parcelacije, - geodetske posnetke oz. načrte, - evidentiranje stavbe (osnova za določitev hišne št.), - odmere dolžinskih objektov, - inženirska geodezija, - zakoličenje objektov, - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,... GE0DETSKE STORITVE KELENC, DAMIR KELENC s.p. Zamušani 54 b, 2272 Gorišnica e-mail: info@geodet-kelenc. si za nezahteven objekt in kdaj za enostaven, določajo njegova površina, višina ali zmogljivost. Uredba določa tudi, kaj se šteje za vzdrževanje objekta, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegovo uporabo. Pri gradnji enostavnega in nezahtevnega objekta in pri izvedbi vzdrževalnih del se ne sme posegati v konstrukcijo obstoječe stavbe. Sem spadajo pleskanje, popravilo ali obnova stavbnega pohištva, fasade, zasteklitev balkonov ali teras, namestitev senčil ter izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem. V vsakem primeru poseganja v konstrukcijo obstoječega objekta gre za rekonstrukcijo objekta. V tem primeru mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo obstoječega objekta, na primer zaradi pri-zidave, nadzidave objekta na podlagi izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Enostavni in nezahtevni objekt ima lahko priključek na infrastrukturo. Za priključitev takšnega objekta na infrastrukturo je treba pri upravljavcu te infrastrukture pridobiti soglasje za priključitev, in to v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje infrastrukture. Pero Popovic s.p., Gajevci 26a, Gorišnica se ukvarja s strojnimi estrihi, gradbeništvom, betonskimi in cementnimi izdelki, fasaderstvom, izolacijami in zaključnimi deli v gradbeništvu. Gsm 041 646 292, mail: pero.popovic@gmail.com. i UMARH d.o.o. 1 umarh@umarh.si 1 031659 556 m f L-VetKOV trg e%1 rCUJ projektiranje in legalizacija vseh vrst objektov - projektiranje individualnih hiš - pridobivanje dovoljenj - nadzor in svetovanje pri gradnji - prostorsko načrtovanje Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 18 Gradbena dovoljenja in nadzor Gradbena dovoljenja celo v porastu Kljub krizi v zadnjih štirih letih ni bilo vidnega upada pri izdajah gradbenih dovoljenj na območju Upravne enote (UE) Ptuj za gradnjo individualnih hiš ter stanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektov. Kot je povedala vodja oddelka za okolje in prostor pri UE Ptuj Marija Kumer, so od leta 2009 do konca leta 2012 skupaj izdali 1529 gradbenih dovoljenj za manjzahtevne in zahtevne objekte, med katere spadajo tudi stanovanjski in poslovni objekti. V letu 2009 je bilo izdanih 367 gradbenih dovoljenj, leto pozneje 405, v letu 2011 379 in v letu 2012 378. Kot kažejo podatki, gre celo za porast izdaje gradbenih dovoljenj v letih 2011 in 2012 v primerjavi z letom 2009, prvim letom krize, ko jih je bilo 367. Izstopajoče pa je leto 2010, ko so izdali čez 400 gradbenih dovoljenj. Povprečen čas reševanja postopkov od popolnosti vloge do izdaje odločbe je bil v tem času 24,22 dneva. V letu 2009 je ta znašal 20,88 dneva, 2010. pod dvajset ali 15,03 dneva, v letu 2011 25,09 dneva in lani 35,88 dneva. Nadzor na gradbiščih Inšpektorat za delo je v zadnjem obdobju zaznal povečano število prijav in drugih vlog v zvezi s pogoji opravljanja dela na začasnih in premičnih gradbiščih. Z namenom hitrega odziva na podane razmere zato v teh dneh izvajajo prioritetno usmerjeno akcijo nadzora na začasnih in premičnih gradbiščih po vsej državi. »Akcija zajema nadzor tako s področja delovne zakonodaje kot varnosti in zdravja pri delu, pri čemer je glede na vsebino očitanih kršitev s področja nadzora delovnih razmerij posebna pozornost namenjena predvsem zaposlovanju na črno pa tudi delovnemu času ter odmorom in počitkom,« je v sporočilu za jav- nost zapisala v. d. glavne inšpektorice za delo Nataša Trček. Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu inšpektorji preverjajo izpolnjevanje obveznosti naročnika, izvajalcev in koordinatorjev, delo na višini ter zagotavljanje in uporabo osebne varovalne opreme. 19 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja IZOLACIJA ZA ODLIČNE BIVALNE POGOJE! Izjemne prednosti steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology: naravna - inovativna trajnostna tehnologija varčna - zmanjšuje porabo energije prijetna za delo - ne srbi, prijetnega vonja požarno varna - negorljiva izolacija zvočno izolativna - visoka absorpcija zvoka izboljšuje kakovost zraka v prostoru! PRIPOROČAMO ZA IZOLACIJO podstrešij predelnih sten skeletnih konstrukcij kmfiHsmm Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje@knaufinsulation.com telefon 04/5114 105 www.knaufinsulation.si www.ecose.si with ECOSE )SEW TECHN0LC Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 20 Sedežne garniture premični vzglavnik za optimalno oporo glave premične blazine, polnjene s perjem in penastimi kosmiči kakovostno vzmetenje, ki tudi ob večjih obremenitvah omogoča dolgoročno obstojnost ležišče je dobrodošla rešitev pri obisku prijateljev ali večernem poležavanju ... več informacij tel.: 04/51 70 550 | www.zakelj.si Salon Maribor | Tržaška cesta 65 (poleg prodajnega centra OBI) | tel.: 08/205 88 50 | maribor@zakelj.si 21 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja Lesnopredelovalna industrija O povezovanju v gozdno-lesni verigi Ministrstvo za okolje in prostor se je v zadnjem obdobju intenzivno lotilo aktivnosti za povezovanje deležnikov v gozdno-lesni verigi. Minister Dejan Židan na to temo pelje pogovore s predstavniki lesnopredelovalne industrije, podjetij za proizvodnjo in predelavo lesa ter kmetijsko-gozdarskih zadrug. Kot ocenjuje Židan, so bili odnosi v panogi v preteklih letih dejansko uničeni, zato jih poskušajo zdaj znova vzpostaviti. »Vsi sledimo skupnemu cilju, k lesni proizvodnji, ne izvozu hlodovine,« je poudaril. Pojasnil je, da se trenutno oblikuje tudi novo posvetovalno telo, in sicer svet za gozd in les, ki bo pomagal pri tesnejšem sodelovanju. »Ministrstvo prejema veliko neposrednih ponudb, glede česa mora država ukrepati. Doslejtakšnega sodelovanja ni bilo dovolj, zato bo ministrstvo igralo vlogo posrednika,« je dejal. Danilo Knap iz Združenja žagarjev Slovenije opozarja, da se je v preteklih letih drastično zmanjšalo število zaposlenih v lesni panogi, zato je pozdravil pobudo ministra za tesnejše sodelovanje. »Ministrstvu smo predlagali rešitve na več področjih, zato upamo, da se bodo razmere uredile,« je poudaril Knap in izrazil upanje, da bo ministrstvo njiho- ve predloge upoštevalo in jih že v prihodnjih mesecih predstavilo javnosti, o podrobnosti predlogov pa še ni želel govoriti. Pojasnil je, da je zdaj vsak kmet upravičen do pavšala, kar pomeni, da je vsak hlod, ki ga ima v gozdu, vreden osem odstotkov več. Za ohranitev panoge pa v združenju predlagajo, da izvozniki hlodovine ne bi mogli uveljavljati tega pavšala. Kaj pravi nevladni sektor? Koalicija za gozd, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in neodvisni strokovnjaki, je ob tem sporočila, da mora do novih delovnih mest v gozdno-lesnem sektorju priti z naprednimi tehnologijami in ne s povečevanjem poseka. Po njihovem mnenju bi povečanje poseka služilo izključno zasebnim interesom, ustvarilo pa bi le zanemarljivo število novih delovnih mest. »Zavedati se moramo, da z nadaljnjim povečevanjem poseka in zmanjševanjem gozdne površine ob obstoječem neučinkovitem sistemu izkoriščanja vrednosti lesa izgubljamo državno premoženje, obenem pa negativno vplivamo na preostale, neekonomske funkcije gozda,« so zapisali v sporočilu. JJEMIS EMIS, Dušan Pernek s.p., Trdobojci 80,2285 Zg. Leskovec opravlja stroritve elektroinstalaterstva, montaže avtomatik za centralno ogrevanje. GSM: 041 802 820 Minister Dejan Židan: »Kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata država, se slovenska lesnopredelovalna industrija in obrtništvo soočata s pomanjkanjem hlodovine.« 4 MURALES w se uwm zmuži z lepoto Ponujamo vam veliko izbiro ekskiuzivnega jediiniškega pohištva najnovejšega modnega trenda : stolov, miz, kotnih klopi in jedilniških vitrin. Obiščite nas v našem prodajnem salonu Kolodvorska ulica 3, 9240 Ljutomer, tel.: 02 585 18 06, 02 585 18 07, fax: 02 585 18 30, e-mail: marica.skalic@murales@si, goranka.mlinaric@murales.si, http://www.murales.si in v salonih pohištva po vsej Sloveniji. Kakovost bivanja Štajerski TEDNIK 22 center _ Mumna PTUJ PRODAJA in MONTAŽA NOTRANJIH VRAT VHODNIH VRAT in OKEN PRODAJA ^ NOTRANJA VRATA -DRSNA NOTRANJA VRATA ■ -VHODNA VRATA ZA BLOK (protipožarna, protivlomna) -PVC OKNA IN VHODNA VRATA - KOVINSKA NOTRANJA VRATA - PARKETI, LAMINATI - OKENSKE POLICE - GARAŽNA VRATA (SEKCIJSKA) TUNING d.o.o., PE PTUJ, Osojnikova cesta 12; T: 02/ 78 00 424, F: 02/78 00 427, M: 051 316 130; www.vrata-tuning.si, danilo.planer@tuning.si na vase premoženje Naše storitve: fizično in tehnično varovanje, varovanje javnih zbiranj, izposoja prenosne alarmne naprave (v času vaše odsotnosti), trgovina (prodaja gasilnikov,...), servis in montaža varnostnih sistemov, protipožarno varovanje, servis gasilnikov (v delavnicah in na terenu), izvajanje meritev, preizkušanje in tehnični nadzor hidrantnih omrežij. NOVO SERVIS IN MONTAŽA SISTEMOV VAROVANJA Da bi strankam zagotovili celovito storitev varovanja, smo dvajsetletnim izkušnjam dodali montažo in servisiranje vseh sistemov varovanja. VARGAS-AL d. O. O. Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo www.vargas-al.si Tel.: (02)7995411 ČLAN SKUPINE TALUM AL KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO 23 Štajerski TEDNIK Kakovost bivanja tahting d. o. o. Inženiring podjetje za trgovino, marketing, finance, tehnologijo in razvoj Vurnikova 3, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 92 80, faks 01/ 300 92 88, podpora@tahting.si, www.tahting.si OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN Na obstoječih asfaltnih in betonskih površinah se kljub vzdrževanju vedno znova pojavljajo različne poškodbe. Tako na cestah kakor tudi na zasebnih dvoriščih nastajajo različne razpoke ali celo luknje, ki jih je potrebno na ustrezen način sanirati, ker se v nasprotnem obseg poškodb le povečuje. Z ASPHALTTON-om, FUGOLIT-FLEX-om in CAM-PHALT-om lahko sami izredno hitro, enostavno, kakovostno, dolgoročno in cenovno ugodno sanirate poškodovane površine. ASPHALTTON - obnovitveni premaz za zaporo por starih in hrapavih asfaltnih površin in za zaščito pohodnih in povoznih betonskih površin. Pakiran je v 30-kg hobokih in zadostuje za FUGOLIT-FLEX - hladna zalivna masa za razpoke na asfaltu in betonu ter med asfaltom in betonom. Pakiran je v 5-kg in 12-kg hobokih, poraba je odvisna od volumna razpoke. CAM-PHALT - hladni asfalt lukenj in dokr-panje robnih pasov. Pakiran je v 25-kg vrečah in zadostuje pri debelini nanosa 3 cm za cca. 1 m2. za krpanje večjih Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. Pri aplikaciji proizvodov priporočamo uporabo orodij iz našega prodajnega programa. ASPHALTTON in FUGOLIT-FLEX vam dostavimo na dom po pošti brez stroškov poštnine s plačilom po povzetju. O možnosti dostave CAM-PHALTA nas pokličite. Tel.: 01/ 300 92 80, 041/707 550. Spletna stran: www.tahting.si. E-mail: podpora@tahting.si tahting d. o. o. NOVO! PROIZVOD ZA POPRAVILO IN IZDELAVO HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH Na vseh bitumenskih hidroizolaci-jah ravnih streh se zaradi vplivov okolja sčasoma pojavijo poškodbe v obliki razpok in poroznosti. Zaradi teh poškodb hidroizolacija postane vodopropustna in s tem ne opravlja več svoje funkcije. Tako voda zateka skozi streho v notranjost prostora in povzroča škodo na objektu. Iz tega razloga je treba nastalo situacijo kar najhitreje sanirati. V ta namen v podjetju Tahting nudimo visoko-kakovosten bitumenski hidroizola- cijski proizvod STREFLEX, s katerim lahko sami izredno hitro, kakovostno in cenovno ugodno sanirate vse vrste bitumenskih hidroizolacij na ravnih strehah, nadstreških in terasah z minimalnim naklonom 3°. STREFLEX je visoko fleksibilna enokomponentna polimerna bitumenska zmes, s katero izredno učinkovito premostimo vse razpoke in zapremo pore na bitumenski hi-droizolaciji ravne strehe, s čimer se dolgoročno onemogoči vdor vode na površino in zagotovi popolna hi-droizolativnost površine. STREFLEX je popolnoma odporen na UV-žarke in na vse ostale vremenske vplive. Delo s STREFLEX-om je izredno enostavno ter zahteva minimalno uporabo orodij. STREFLEX je izredno primeren tudi za izdelavo nove brezšivne hidro- izolacije na ravnih strehah z minimalnim naklonom 3°. Iz naše zelene linije okolju prijaznih bitumenskih proizvodov pa v podjetju Tahting nudimo tudi proizvod HIZOBIT 1K PRO, ki je namenjen za izdelavo in popravilo hidroizolacij na temeljih. Vsi proizvodi so brez topil in so okolju prijazni. Tahting, d. o. o. Vurnikova 3 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 92 80 Faks: 01/300 92 88 Mobi: 041/ 707 550 E-pošta: podpora@tahting.si Splet: www.tahting.si ABC ENERGETIKA d.o.o. Proizvajamo, montiramo in svetujemo Bodite tisti, ki hišo ogreva na cenejši in ekološko iO tät prijazen način! § t Voda iz podtalnice Toplotna črpalka zrak-voda geosonde ali ^^^^ i-, kolektroja Voda v podtalnico geosondo ali kolektor Toplotna črpalka voda-voda ABC ENERGETIKA d.o.o. Podlog v Sav. dolini 57 3311 Šempeter v Savinjski dolini telefon: 031-347-312 041-880-837 e-pošta: kontakt@s-metal.net Solarni paneli Toplotne črpalke že od 2.000 € naprej Zemeljski kolektorji že od 2.500 € naprej Kombinirani sistemi ogrevanja s solarno energijo- TČ voda-voda/zrak-voda