Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na- državni učiteljski skupšcini v Sar?jevu, 1. 1922.) PRVI DEL. ZAHTEVE IN NALOOE NOVEOA ČASA. Veiika in doigotraina svetovna vo.ina je. f<j- nieijit;- spremenila prejšr.ji sistem v muogih državah in pri rr.^osih narodih, tako tudi pri nas. Tudi pri nas so po končarii vojni izpremenjcni * Resoiucije, sprejete k referatu v Sarajovu se glase: 1. Neobhcdr.o je pr.trebne, da izde!a jugos!ovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvcdbo tega programa, čim bo izdelan, naj se po oblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave. ternelji naših dotedanjih državnih in nacijonalnib razmer; nastala je r.cv<_ cloba v našem državr.ern ln naciionalnem življenju. Iz novih razmer in potreb so vznikle nove naloge za vse faktoric. ki vplivajo na naše državno in naciionaino -Uvlienje. Iz t._kci,_i stanja je potekla poireria. da sa vsi ti vplivni činitelji na državno in nacijor.a!no življenje pr^d vsem dobro oiiientirajo, d?. dobro spoznajo in pravHlno shvatijo vse razmere, potrebe in zahtevc novega časa in da z obzirom na vse to postaviio in določijo svoje zadače, opredele program svojega dela in določijo metode (taktiko) dela za izvršitev svojih-postavljenfli nalog. Zaradi tega stoje v tej prehodni dobi vsl na naše državno in nacijonalno življenje vpllva- joči činitelji pred mnogimi, velikimi in važnimi nalogaini. ()d tega, koliko se bodo ti vplivajoči činitelji spoznali v novih razmerah, v koliko bo¦do znali zapopasti in razumeti zahteve novega časa, zavisi vse bodočc življenje naše novCujedinjene države in naše nacije. Uk in vzgoja mladega narr.dtiega naraščaja sta bila povsod in vedno velike važnosti za državno in narodno življenje, ali drugačc rečeno: uk in vzgoja mladega narodnega naraščaja jt bilo vcdno in povsod prilagodeno nacijonalnim idealom in državnim nalogam. Zaradi tega spada med vplivne činitelje za življenje in razv.j države in naroda tudi narodna šola in narodno učiteljstvo. Toda naše posebne državne in nacijomlnc razmere provzroča.io. da ima odgoja mladega narodnega naraščaja v našiti narodnih šolah posebno veliko važnost, večjo kot pa v mnogili dnigih državah in drugih narodih. VsleJ tega zavisi bodoči obstoj in razvoj naše nove in ujcdinjene dr/ave in nacije v mnogočem od tega: ko.iko se bodo < riiMitirali ali naši prosvetni delavci, odgojitelii in učitelji naše narodne mladine v teli novih razmcrah in koliko bodo dobro shvatili zahteve novega časa in z ozirom na to uravnali tudi smernice svojega dela. Ker žive odgojitelji in učitelji narodne mladinc in delujejn v vseli delih naše nove države, imajo tudi priliko opazovati celodnevno mnngo pojavov, v katerih se silno izraža plemenski čut, pokrajinski patrijotizem in separatistične težnje; in vse to dokazuje, da pri nas v resnici še ni pravega nacijonalncga edinstva, in da se mora isto šele ustvariti. NACIJONALNO UJEDINJENJE. .lunaštvo vojske in diplomatska inodrost sta stvorila samo naše državno ali samo teritorijalno edinstvo. toda ustvaritev našega nacijonalnega edinstva ni v njuni tnoči. Nacijonalno ujedinjenie ne more izvršiti ne vojska, ne diplomacija, ne policija; to se ne more utrditi niti z državno ustavo niti s kakšnimi proglasi in proklamacijami. Uie_injcn.;e se inore izvršiti samo z dobro šolo !n odgoio mladega narodnega naraščaja v narodni šoli. ker se samo z dobrim poukom in odgojo mladega narodnega naraščaja more doseči, da zamro pokrajinski patrijotizem in plemenski čut ter separatistične težnje v poedinih pokrajinali, in da mesto plemenskih teženj zavladata nacijonai.rra zavest in narodni čnt, namesto pokrajinskega patrijotizma pa splošna Ijubezen do ccle ujedinjene domovin. tako, da se vsi počutijo v nji ne samo kot podaniki ene državc, ampak ko_ sinovi enega naroda. Tn je v sedaniih naših državnili in nacijonalnih razrnerah prva, naivečja in najvažncjša naloga narodne šole, vzgojevalcev in učiteljcv našc narodnc mladinc, kajti dokler se ta naloga navadne šole ne izvrši, do tedaj ne more stati našc državno ujedinjenje na čvrstih temeljih. DRŽAVNA IDEJA IN DRŽAVLJANSKA ZAVEST. Druga, ravno tako važna naloga, ki tudi poteče kot zahteva novega časa in ki ravno tako spada v delokrog narodne šole, vzgojitelja in učitelja narodne mladine. je delovanje in vpliv na razvoin in šir.enhi domorodne zavesti, katere tudi ni v dovoljni meri v vseh pokrajinah in vsoii panogali našega naroda. Naša nova ujcdinjena država je postavljcna na demokratskem tcmelju, toda velik del našuga naroda ie živel in se vzgojil v državah z najbir';kratskimi uredbami. Prvo in temeljno nače_o vsake demokraciie ie načelo narodne samouprave. Toda zelo težko je uveljaviti in izpeljati v državi, kjer v masi naroda ne vladata dovolj naroc.na zavest in razumevanje pomena narodnč samouprave, ker take narodne mase podležejo Iahko nevedotna vplivom škodljivc propagande iti padejo vslcd tega lahko iz svobode v anarhijo, iz tc pa v reakcijo. Najboljši jez tcm in takim kvarnim vplivom za pravilno življenje in razvoj države in narnda je pa izobrazba širokih narodnih mas. Kjer se pred podelitvijo velike politične svobode in državljanskili pravic ni izvršila izobraz- ba naj.iršili narodnili mas morda zato, ker se ;o i.i mogl'.), se mora sedai zastaviti vse sile, da se uživanje politične svobode in državljanskih pravij tur izobraževanje najširših narodovih mas v.Mta vzporedno, da se na ta radikalni način polc ¦; dn.gili preventivnih ukrepov preprečijo in opLiiu.gočijo nezaželjeni in mogoči neredi, zmešniave in potresi v državi, kar ovira miren in pra. ilcn državni razvoj. KULTURNO U.IEDINJENJE. Trctia važna zahteva novega časa, ki spada nicd naiose narodne šole in v^led tega tudi med dolžnosti vzgojiteljcv in učiteljev mladine, jt; vpliv na ustvaritev in širjjen.ie duševne in materijalne duševne kulture. Veliki dcl našega naroda ic preganjala zgodovinska usoda, da mu je premagovalec uniči! staro nacijonalno državD in staro kulturo, nesrečni zemljepisni položaj pa inu je izročil še nesrc';ncišo dolžnost, da jc moral cela s|oletja odbijati inpadu «d izlioda na zal.od in od zalioda iih vzhod. Posledica tega ie bilo, da so se razvUe v tem .deln našega naroda lepe vrline: viteški čut, jnnaštvo in požrtvovanje za domovino, torei vriine, katere se morejo primerjati samo še z oninii v stari klasični zgodovini starih Grkov in Rimljanov, in s katerimi vrlinaini je ta del našuga naroda navdušil cel svet. Ta del našega naroda se tedaj lahko ponaša s svojimi lastnostini; on sc more ponašati tudi s tem, da so iz njega iz51 i vsi veliki pokreti za naše osvobojenje in ujodinjenje; toda od vseh teh vrlin se ne tnore živeti v ekonomskem srr.islu. Osvobojenjc in iijedinjcne se nc smcla smatrati za poslednji cilj naše naliic. tumveč za izvojevanje najvažnejših in najr')trcbncjših predpogojev za uspcšno kulturno ra/vitjc in napredovanje. Po končanih bojih za našc osvobojenje in u.cdinienie niora nastati era intenzivnega dela n;_ knlturnem razvoju in okrepitvi' našega narod.., d;i bi se vsi deli našega naroda v čim krajšcm l;si'. izednačili v kulttirnem pogledu z drugiuii ru.rodi, ki so imeli bolišo zgodovinsko usodo in ka.terih kulturtii razvoj ni bil oviran z ničemur. V ni.dnarodni tekmi liiti vsak, da čim prej doseže svoj cilj. Ta tekma se vrši s s.trašno brzino; tu niliče nikogar ne čaka, in gorje tistemu, ki je počr.sen, kcr njega hitrejši pogazijo. Velik del našega naroda poseduje divne kraie, ki jili je narava obdarila s krasnim podneb.iem in z vsemi drugimi dobrotami. toda lo divi.e pokrajine pokriva gosta tema neznanja, k.r velik del našega naroda blodi še kot po mrak.i ter sc na vse načine muči in trpi. Vse svoje P-is'e, od kaierih živi in r.d katerih daje Bogu kai je božjcua in kralju kar je kraljevega, izvršuje še primitivno brez kakšnega znanja in razui.itvanja: loda narod, ki opravlja posle, ki ga I nvivlJajt., brcz dovoljnega znanja in razumevaii.i.., sc ne morc riikdar dvigniti do pravega blagostanja. Ogromna je tedaj razlika v tem pogledu med kulturno mlajšimi in kulturno starejšimi, kcr dočim _o prvi sužnji prirodnili sil, so te prir..dne sile drngi obvladali in jih vpregli, da iitn bhi/.i.o. Z.i kultu.rni razvoj in pospešitev naroda io potrebno tedaj znanje in razumevanje, toda to potrebno znanje in razumevanje, brez katerega iic more l.iti narodnega blagostanja, se doseže Ie potom izobrazbe narodne mladine v narodnih šolah, kajti: >Kdor se mlad uči, se star ne mučl«. Tako se tedaj inorajo razumcti zahteve novcga časa, naloirc narodne šole in dolžnosti učitclja narodove m.adine, ki pa niso niti majlinc niti lalike. . Tc velike in pomembne zahteve se moraio izpolniti, zato mora tndi narodna šola rdgovar.iati vscm tem nalogam, kajti ako jim ne odgovarja v polni meri, ni vrcdno niti da obstoja r.iti da se jo vzdržuje. Narodna šola bo morala izvrševati vse svoje naloge satno tedai, ako su bo pri izvrševaniu teli zahtev hodilo po dobro zasnovanem in utrjenem načrtu in sistemi.; ker delo, ki sene izpelje po določunem načrtu nikclar nc obrodi zaželenih rezultatov. (Dalje prih.)