k T.«. S postni*. 0 T AlirMO FI HmmmirniM TfU i« t Maribor.. ki I i I I II Ti 1 1 1 n I « T ^ h yri UJJl/1 JjiiUlVl K Ml« M« * S.- rmlikt» ti«« f »t m N leta .. a.»0 ^^^ ^ «^ni^po^ ■■■■ll lili II ■ 11 rsrss r 11 la II || || A 1| KKK || || ^ r || II» || St: UULfl V Af mil "^T"' List ljudstvu v pouk in zabavo. Štev. 45. Avstrijska državna ideja. Vsaka stvar, torej vse, kar je ustvarila roLa božja, ima določen namen. 0 namenu človekovem pouči nas katekizem; ta je torej lahko vsakomur znan. Ne ve se pa splošno, čemu je ustvarjena ta ali ona žival, ta ali ona rastlina; to se še le najde po dolgoletnem natančnem opazovanju in proučevanju. In res so učenjaki doslej uže določili o mnogih živalih in rastlinah, čemu da so, toda o veliki večini njim namen še ni jasen; vendar je gotovo, da tudi te niso brez njega. Tako mora tudi imeti vsaka reč, ki izhaja iz roke človekove, določen namen, ker je človek umno bitje; le norec dela brez namena. Potem takem ima določen namen tudi država. »Gotovo da«, boš djal, »ona ima namen, stvariti in hraniti pogoje, ki narodu in posamezniku omogočijo, da se osrečijo z ozi-rom na večno pa tudi na pozemeljsko življenje, v kolikor je to-le pot do onega«. Narodi ustanavljajo in se družijo v države ter se podvržejo njihovim zakonom in sicer zato, da uživajo tisti red in mir, ki ga je treba v dosego višjega namena; država je torej zaradi narodov in za nje, ne pa naopak. Ker pa države niso enake niti z ozirom na lego, niti z ozirom na zemeljsko površje, niti z ozirom na prebivalstvo itd., tudi ne morejo vse svojega namena doseči pod enakimi pogoji. Ta n. pr., ki leži ob morju in je malo rodovitna, išče doseči svoj namen po trgovini, druga sestajajoča iz mnogih narodov in obsegajoča rodovitna tla, ustvari Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Dalje.) 4. Tidikov pogreb. Drugo jutro je bilo celo mesto na nogah. Anamski vojaki so se zbrali že na vse zgodaj in se postavili v vrsto na vsaki strani pota, ki je peljal od cesarske palače do slovite pagode Tijedrisove in do cesarskih grobov. Ob bregu in na široki reki, ki je tekla skoz mesto, je bilo bujno življenje. Priprosti čolniči in krasne ladjice bogatih velikašev so silile v pristanišče pred glavnimi vrati. Skoraj vse ladije so že spravile svoje popotnike na suho. Zdajci se še naglo približata dve ladjici, ki ste takoj obrnili splošno pozornost na sebe. Jedna je nosila kitajsko zastavo t. j. rudečega zmaja na zlatorumeni podlagi. Na drugi pa je plapolala francoska trobojnica. «Kitajski poslanec!» zaklical je eden mandarinov, ki so zapovedovali straži pri mestnih vratih. «In eden od evropskih vragov, ki jih naj duh rajnega Tidika vse podavi,» pravi V Mariboru, dne 17. novembra 1898. naredbe, ki pospešujejo medsebojno ljubezen narodov in poljedelstvo, tretja, ki ima vsega dosti, a leži sredi drugih držav, stremi, da razširi svoje meje do morja itd. Vsako državo torej vodi in mora voditi neka ideja, v katere uresničenju leže pogoji, da doseže svoj namen in ta ideja se imenuje državna ideja. Kar je človeku duša, to naj je državi državna ideja. Vse naprave, vse notranje uredbe, kakor tudi zunanja politika imajo se državni ideji prilagoditi ter jej služiti. V vseh ukrepih, ki jih stori država, mora se poznati, da jo vodi določna ideja, državna ideja. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morala država dokler živi, jedni in isti ideji ostati zvesta. Razmere v državi in okoli nje se izpreminjajo, in vsled tega mora se, kadar je treba, ideja zameniti z drugo razmeram primerno. Toliko se nam je zdelo treba povedati, da lahko govorimo o državni ideji avstrijski. Razmatrati hočemo, katere ideje so doslej našo državo vodile, in katere se naj oprime sedaj. Ko so Turki pred 400 leti jeli napadati zahodno Evropo, združili so se razni manjši narodi prostovoljno v veliko državo avstrijsko, da bi se v slogi obranili pogina. Prva avstrijska državna ideja bila je torej: varstvo pred Turki. Lahko trdimo, da bi danes tega ali onega naroda avstrijskega ne bilo več, ako bi ne bil iskal rešitve v slogi z drugimi. Prva avstrijska državna ideja je torej bila gotovo zdrava. Crez dobrih 200 let, to je, ko so Turki njegov tovariš. «Prav za prav bi ga še v mesto ne smeli spustiti!» «Hm, to bi nas drago stalo. Čez malo dni bi namreč njihovi topovi tirjali vhod, in ne vem, če bi se jim naši topovi po nasipih mogli dolgo ustavljati. Dragi Van, ne pomaga nič. Mi moramo Francoza ravno tako prijazno sprejeti kakor Kitajca.» «Pa Tudak, naš prihodnji vladar —» «On more le takrat zapovedovati, če ga bode potrdil trijendin (t. j. svetovalstvo starejšin, ki imajo pravico potrditi cesarja). Zdaj še ni potrjen. Še je lahko mogoče, da zasede prestol Hiephoa, ki je prijazen Francozom. » «Potem pa živeli črnopraporniki! Potem je domača vojska gotova in —» «Tiho, tiho, mladi prijatelj! V takih časih se ne smejo tako lahkomišljeno razodevati najskrivnejše misli. Govorila še bova o tem na skrivnem. Hvali pa bogove, da nisem izdajalec! «Jaz moram sprejeti ta dva poslanca. Med tem spravi stražo v lepši red. Glej, Francoz že viha nos nad našimi junaškimi bojevniki.» S temi besedami stopi starejši častnik ob obrežje, in sprejme z globokimi pokloni francoskega poslanca. Ravno tako pozdravi tudi kitajskega mandarina. A ko ga natanč- Tečaj XXXII. bili toliko oslabeli, da se Avstriji njih ni več bilo bati, pa je tudi prva državna ideja svoj pomen izgubila in razmere so ji vsilile drugo. Avstrijski vladarji so bili namreč ob jednem nemški kralji, ali kakor so se zvali, rimsko nemški cesarji. Po sedemletni vojski pod Marijo Terezijo pa se je kazalo, da je imenovano dostojanstvo avstrijskih vladarjev v nevarnosti, ter da si ga namerjajo prisvojiti kralji pruski. Treba je torej bilo dosedanjo državno idejo izpremeniti v tem smislu, da ostane dostojanstvo rimsko-nemškega cesarja pri Habsburžanih. Ohranitev rimsko-nemške cesarske krone bila je torej druga državna ideja avstrijska. Tedanji državniki so prav spoznali, da Avstriji v boju z nemško Prusijo ne ¡bode lahko zmagati, ker je velika večina njenih prebivalcev raznih drugih narodnosti, le nemške ne, ter da je država, ki bi veliki nemški državi naj bila jedno, le malo nemška. Zatorej se je moralo začeti po Avstriji z vsemi močmi germani-zovati in v tem smislu je n. pr. kar Marija Terezija ukazala ustanavljanje nemških ljudskih in drugih šol po vsej državi. Bolje se je še državna ideja po germanizaciji pokazala pod Jožefom II. Ali vkljub tolikim naporom avstrijske politike se je Prusija svojemu namenu vendar čim dalje tem bolje približavala in vsled tega se je Franc II. leta 1806. rimsko-nemški cesarski kroni prostovoljno odpovedal ter si nadel naslov cesarja avstrijskega. Ali avstrijska politika je odsih-mal le še vendar stremila po izgubljeni kroni in vsled tega imela s Prusijo vedne spletke; državne ideje svoje torej ni hotela popustiti neje pogleda, se zavzame, ker spozna v njem poglavarja črnoprapornikov, ki se je oblekel v kitajsko obleko. «Sofo,» pošepetal mu je na to, »junaški poglavar črnoprapornikov, midva bova pozneje govorila pri mandarinu Humu.» Na to je spremljala častna straža oba poslanca v cesarski grad. Tam jih pričakuje nek dvorni k, ki najprvo sprejme Francoza in ga izroči o. Hoangu. Potem pa osebno spremlja navideznega Kitajca v palačo. Oče Hoang je bil tolmač pri francoskem poslaništvu v Hue. On je rojen Anamec. Bil je skrbno vzgojen pri misijonarjih in je svoje bogoslovske študije dovršil na Francoskem, od koder se je vrnil kot duhovnik v domovino. O. Hoang prijazno pozdravi francoskega poslanca, ki z vso častjo spoštuje velezasluž-nega duhovnika. «Tidikovo smrt sem zvedel še le včeraj med potjo,» pravi Francoz. «Moj namen ni, Tidiku izkazati zadnjo čast. Pridem namreč na povelje admirala Couberta (Kuberta), da anamski vladi zadnjekrat ponudim mir pod pogojem, da popolnoma izžene črnoprapornike, in da brezpogojno sprejme francosko varstvo.» «Ravno v odločilnem trenotku ste prišli,» reče o. Hoang. «Postopajte odločno; potem se znabiti odločijo starešine, da pokličejo na prestol miroljubnega Hiephoa namesto Dik- in odločitev prineslo je še le leto 1866. Vsled bitke pri Kraljevem gradcu morala se je Avstrija nadvladi črez nemške dežele za vselej odpovedati ter od teh stalno odločiti in 3. grudna 1. 1870. si je pruski kralj postavil na glavo krono nemškega cesarstva. Leta 1866. morala se je torej Avstrija državni ideji ohranitve rimsko-nemške cesarske krone za vselej odpovedati, zategadel pa tudi od tistihmal germanizacija pri nas nima več smisla. Katera državna ideja vodi Avstrijo sedaj? Državna ideja se ne razglaša, kakor ukazi, ki se pribijajo ob steno; treba njo je spoznati iz raznih naprav in političnih sredstev. Po pomirju, ki je sledilo bitki pri Kraljevem gradcu, uvedel se je v Avstriji dua-lizem. Vsled njega je 1.) država razcepljena v dve polovici, ki sta si v gospodarskem oziru tuji, da ne rečemo sovražni. V tem razmerju tiči kal razpada, kakor to predobro dokazujejo dolgotrajna pogajanja o nagodbi. 2.) pa je v dualizmu izraženo, da naj nadvladujejo tostran Litve Nemci in Lahi, onstran Madžari. Tudi to nosi v sebi kal razpada; kajti v Avstriji, kjer so se združili razni narodi prostovoljno, nima nobeden pravice, da bi drugega vladal; najmanj pa je treba dati se zatirati Slovanom, katerih je po številu največ in ki tudi dajajo cesarju krvnega in denarnega davka največ. Vrh tega pa tisti, katerim so se po dualizmu dale predpravice, te-le še v ta namen izrabljajo, da si gladijo pot do popolnega odcepljenja od Avstrije. Da, celo tako daleč je uže prišlo, da ni več varno avstrijskega patrijotizma kazati, in da se morajo avstrijski domoljubi umikati, ker ne najdejo varstva. Vzlasti so se te žalostne razmere še bolj poslabšale, odkar se je bila sklenila znana trozveza z Nemčijo in Italijo. Katero državno idejo kaže vse to? Menda le ne, da se ima Avstrija razkrojiti? Gotovo je, da Avstrija, odkar se je nadvladi nad nemškimi deželami stalno odpo-vedela, nima zdrave državne ideje, in da je mora v kratkem biti konec, če se ne oprime takoj z vso močjo druge, ki jo more osrečiti. Katera bi to naj bila ? Avstrija leži sredi Evrope in sestoji iz koncev onih velikih narodov — slovanskega, nemškega, laškega, rumunskega — ki bivajo od nekdaj gromadno ob robu evropske celine; le Madžari so iz Azije prihruli pozneje ter se vrinoli med za-padne Slovane. Ti narodi so, kakor smo uže rekli, se prostovoljno združili in imenujejo svojo last krasen in z božjim blagoslovom bogato obdarovan kos zemeljske površine, ki še vrh tega v dolgi črti sega do morja. »Glej, stvarnica vse ti ponudi, — Iz rok ji preje- dika, ki je okruten trinog, kakor njegov oče. Tako bi se ohranil v Anamu mir.» «Anamski kristjani bodo hvaležni Francozom, ker jih hoče z mogočno roko varovati,» odgovori resno duhovnik. «Francosko posredovanje je pred desetimi leti skoraj popolnoma uničilo katoliške misijone v Tonkingu, in ne vem, če njihov prihod v Hue ne bode imel istih žalostnih nasledkov. Naš položaj vam hočem pozneje razložiti. Zdaj se je dalo znamenje za pogrebne svečanosti. Kristjani se bodo pogreba udeležili, v kolikor njim vera pripušča.» Francoski častnik gre za duhovnikom na vzvišen prostor, od koder se je lahko opazovalo celi sprevod. Na čelu mu je stopala truma služabnikov v beli obleki. Tako so bili oblečeni sploh vsi udeleženci pogreba, ker je belo v Anamu žalovalna barva. Služabniki so nosili dolge obredne palice s pozlačenimi konicami. Tem je sledilo kakih petdeset velikanskih bobnov. Nosila sta jih po dva in dva moža na dolgih drogih; ob strani sta stopala druga dva; eden je držal solnčnik nad bobnom, drugi pa je od časa do časa zmerno udarjal po njem. Tem je sledila cesarjeva telesna straža, nji na čelu je jezdil general v zlato in svilo oblečen. Dvajset vojnih slonov pa, ki so nosili vojake mat' ne mudi!« Te besede našega pesnika pač ne veljajo le Slovencu, za katerega so se napisale, ampak vsakemu Avstrijcu sploh. Ničesar nam ni treba želeti, dovolj imamo vsega, še preveč in kar nam je odveč, lahko prodajamo, ker imamo morje. Toda le eno je, ki je pa za to tako nesrečepolno, da preti po njem naši prelepi domovini neizogiben pogin, to je, da se, odkar z Nemčijo nimamo nič več opraviti, ni hotela najti oblika v kateri bi si narodi med seboj ne škodovali in se torej ne sovražili. Kar nas je v Avstriji, navezani smo drug na drugega, ker nas neposredno ali posredno spaja Donava. Donava zahteva, da leži ob njej država, kateri je glavna reka in še več nego to. Večno ostanejo resnične besede velikega Palackega: »Ako bi Avstrije ne bilo, podvizati bi se morali, da jo v korist Evrope in v prospeh človekoljubnosti prej ko slej ustvarimo«. Velikih narodov razne konce in tudi Madžare, skratka nas vse, ki nas Donava neposredno ali posredno veže na-se, po poti stroge jednakopravnosti in jed-nakoveljavnosti osrečiti, dajati nam streho, pod katero tekmujemo v hvaležnosti do skupnega nam vladarja, to je, odkar smo od nemških držav odločeni, edina prava ideja, ki naj vodi našo avstrijsko državo. Le v tej ideji ji je rešitev, pa tudi gotova rešitev; če se je pa ne oklene, potem ji ni več in ji tudi ne bode več treba pomagati. Ta ideja ni nova; izrekel jo je prvič uže imenovani Palacky pred 33 leti. Odsih-mal je imela mnogo čestilcev, ki so se trudili, pripomoči ji do zmage, imela pa je tudi mnogo sovražnikov. 0 njej nočejo nič vedeti in bi jo najraje pokopali v dno morja Nemci, Lahi in Madžari, ker nasprotuje njih vele-izdajskim namenom; njim bi se namreč najsrčnejše želje izpolnile prav tedaj, kedar bi Avstrija razpadla; tedaj bi Madžari postali samostalni, in bi »rešeni« Nemci in Lahi lahko objemali svoje »proste« brate. Le Slovani gledajo v njej svoj idejal, le Slovanom je ležeče na obstanku in mogočni prihodnosti Avstrije; zatorej more le od njih Avstriji priti rešitev, zatorej pa je tudi njih sveta dolžnost, da se za kot jedino pravo spoznano državno idejo z vso močjo potegujejo in jo povzdignejo na prestol, raz katerega bode našo lepo, toda hudo zadeto domovino storila slavno in srečno. in najvišje mandarine na hrbtih, je končalo vojaški oddelek sprevoda. Za vojaštvom je šla cela tropa cesarskih služabnikov. Vsak je nesel dolgo desko, ru-deče pobarvano in z velikimi zlatimi črkami popisano. «Na teh deskah so napisani naslovi in čednosti rajnega cesarja.» reče oče Hoang Francozu. «Tukaj-le n. pr. se bere: «Najpravičnejši,» tam «Najmodrejši;» tukaj zopet «Najkrotkejši,» «Najdobrotljivejši,» tu «Osrečevaleč svojega ljudstva,» «Zmagovalec vragov» itd. «S tem menijo gotovo v prvi vrsti «vragove iz zapada,» reče smehljaje se častnik. «Ali je pa tudi kje zapisano število ubogih kristjanov in srčnih misijonarjev, katere je trinog dal pomoriti? — Kaj pa pomenijo tele pošasti : zmaji, tigri, kače, levi, ki so tako mnogoštevilno narisani na deščicah ?» «To predstavlja podobe hudih duhov, katere je Tidik premagal. Tam-le pa so podobe vseh sovražnikov, katere je on ubil ali pa njegovi vojaki.» «Prav laskavo za nas! Kaj pa, ali ni tam-le naš junaški Rivière, ki so ga pri Namdinu umorili črnopraporniki?» «Da, da, njegovo ime je pripisano.» Državni zbor. Na Dunaju, 16. novembra. Novazatožba proti grofu Badeni. Pred nekaterimi meseci se je vršila v državnem zboru obravnava proti grofu Badeni zavoljo tega, ker je koncem novembra 1897 dovolil, da so vsled sklepa državnega zbora prišli redarji v zbornico ter odvedli iz zbornice največe razgrajače. Vsled malomarnosti nekaterih slovanskih poslancev in vsled tega, ker se je nemška katoliška stranka zdržala glasovanja, je takrat sklenil državni zbor izvoliti poseben odsek 36 udov, ki ima preiskati omenjeno postopanje bivšega ministra Badenija. Toda zdajšnja vlada je zaključila državni zbor meseca julija in oni sklep državnega zbora je zgubil svojo veljavo. Radi tega so napeli nemškonarodni poslanci v tem zasedanju novo zatožbo proti grofu Badeniju, ki pa ni drugega storil, kakor da je izvršil sklep državnega zbora. V četrtek 10. nov. se je začela ta razprava; toda nikogar ni zanimala. Ko pogledam v zbornično dvorano, kaj vidim? Vse klopi prazne. Kaj se je zgodilo? Se je li zaključila seja? Ne, tu zagledam starega Turka, kako maha z rokama in kima s svojo brado — pred praznimi klopmi. Živa duša ga ne posluša; le nesrečni brzopisec mora zvesto zabelježiti vsako modrost, ki prihaja iz Turkovih ust. Predsednik je pretrgal sejo ter začel obravnavo o nekaterih nujnih predlogih. Zopet govori zvest Schonererjanec Tiirk ter želi podpore od vlade za tkavce, ki trpijo veliko škodo vsled tega, da so se znašli tkalni stroji. Dobro mu je zasolil nek soci-jalni demokrat, rekoč: Glejte ga modrega Turka! Vse dela ta mož in njegovi tovariši, da se le zabrani vsako pametno posvetovanje v zbornici, — na drugi strani pa zahteva, naj se državni zbor posvetuje o tkavcih — trpinih. Toda ne samo Tiirk; velika večina levičarjev počenja ravno tako. Tu ti vlagajo zlata vredne postavne načrte, da morejo potem slepiti svoje volilce rekoč: Glejte, kaj smo Vam hoteli lepega pridobiti v zbornici! A na drugi strani kričijo ali z dolgim besedičenjem zabranijo vsako modro razpravo. To je sleparija. Dvoboj med WolfominGniewoszem. Pretečeno leto se je spozabil ministerski predsednik grof Badeni, da se je dvobojeval z znanim Volkom. Volk ga je premagal. Pred nekaterimi dnevi je pa Volk grdo psovko zblebetal proti vsemu poljskemu ljudstvu, kakor smo v »Slov. Gosp.« naznanili že zadnjič. Vstal je proti Volku poljski poslanec «S tem tedaj vladar prizna, da delajo ti roparji na njeno povelje. To bodem o svojem času vse porabil,» reče poslanec. Za cesarskimi služabniki so sledili budisti s svojimi bonci, ki so plesali in skakali ter žalostinke prepevali. (Dalje prih.) Smešnice. Ko je mala Tinica prvokrat prišla iz šole, pravi opoldne pri mizi: «Mama, ko bi vi vedeli, kako radovedni so naš gospod učitelj, — vedno in vedno povprašujejo, vse bi radi vedeli.» Učitelj (prepozno v šolo došlemu dečku): «Tako? Ali je šele zdaj čas v šolo priti? Dobro bi bilo, če bi te pozneje pridržal še jedno uro tukaj!» Učenec: «Oprostite gospod učitelj; ravno so v naših ulicah orožniki prijeli tatu, pa so mi mati rekli, naj grem gledat, če niso naš oče!» Kmet svojim hlapcem, ki so se hudo medseboj pretepali: «Za božjo voljo, ali mislite, da ste v državnem zboru, ker ste tako surovi?» Gniewosz ter imenoval Volka pouličnega po-balina. Volk pošlje dve priči h Gniewoszu, kateri napovesta dvoboj Poljaku. Dasiravno se je zbornični predsednik dr. Fuchs prizadeval, da se opusti dvoboj, sta se vendar sekala s sabljami Volk in Gniewosz. Izid tega dvoboja je zopet pokazal, kako nespametno počenja tisti, ki hoče s kruto silo odločiti pravico. Celi svet spozna, da je v tem slučaji bila krivda na Wolfovi, a pravica na Poljakovi strani. Toda v dvoboju je premagal Wolf Gniewosza. Vsled tega je predlagal opat Treuenfels, naj se takoj izvoli odsek 24 udov, ki ima sestaviti načrt postave, vsled katere se vstanovi «častno sodišče,» ki bo razsojalo, kedaj poslanec koga s svojim govorom razžali. Poslanec, ki se ne bi hotel vdati tej razsodbi, zgubi pravico, stopiti v poslopje državne zbornice tako dolgo, dokler ne zadosti tej razsodbi. Dr. Hochenburgerja silno peče imenovanje Slovenca dr. Hrašovca za mariborsko okrožno sodišče ter zahteva, da se ima pri imenovanju sodnikov gledati le na njihovo spretnost in pridnost, ne pa na to, jeli znajo slovenski jezik ali ne. Po tem takem tudi Turki sodijo za slovenske stranke. Dr. Šte-pišnik tudi ne zna slovenski, pa je imenovan za sodnijskega pristava v Ormožu. Ali se bo pa tudi naučil tega jezika? Kako uraduje s slovenskimi strankami, ki ga ne razumejo? Dr. Pommer se boji za svoj sedež v državni zbornici. Radi tega je predlagal, naj se volilna postava spremeni tako, da bota s celjskim mestom volila tudi Slovengradec in Slovenska Bistrica. Kakor spričujeta že imeni, so bivali od nekdaj v teh dveh mestih le sami pristni Slovenci. Katoliško politično društvo za kozjanski okraj je vložilo 10. novembra po poslancu Žičkarju prošnjo za enakopravnost slovenskega jezika v vseh uradih na Štajarskem. Pri tej priložnosti se je oglasil naš poslanec Ž i č k a r k besedi ter toplo priporočal prošnjo, ki se je dala tudi v stenografičnem zapisniku ponatisniti. Več prihodnjič. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Včeraj se je nadaljevalo posvetovanja državnega zbora o zatožbi grofa Badenija. Ko je hotel podpredsednik dr. Fer-jančič preiti na nujne predloge za podporo po uimah poškodovanih krajev, se je levica uprla temu postopanju ter zahtevala glasovanje o namenu predsednikovem. Predsednik je zmagal le z 2 glasovoma večine. Večina se ne zaveda svoje naloge, je premalomarna. Štajarsko. Novoizvoljeni župan graški dr. Graf je dobil cesarjevo potrjenje. Prisegel je v roke ces. namestnika Bacquehema. Gradec. Najvišje sodišče na Dunaju je ugodilo ugovorom slovenskih odvetnikov ter odredilo, da se morajo pri nadsodišču v Gradcu slovenske vloge vsprejemati, se v slovenskem jeziku reševati ter se tudi obravnave vršiti v slovenskem jeziku, ako stranke zahtevajo. Nemci so jako nezadovoljni in vznemirjeni zaradi tega odloka, kajti sedaj bo se v Gradcu pri nadsodišču govorilo tudi slovenski. Ker pa Slovenci v svoji miroljubnosti nočemo vznemirjati Nemcev, za to še bomo nadalje zahtevali slovensko nadsodišče v Gradcu. — Vedno bolj pogosto se sliši, da bo ces. namestnik Bacque-hem odstopil. Sedaj se imenuje njegovim naslednikom šleski namestnik Clary. Kranjsko. Na Kranjskem nameravajo ustanoviti zavarovalnico za starost. Ker se po pravilih razteza zavod po celi Avstriji, pristopajo lahko k nji Slovenci iz vseh pokrajin. Trst. Zaradi izgredov povodom cesa-ričine smrti v Nabrežini je bilo obsojenih jednajst oseb v zapor od 20 dnij do 20 mesecev. Ogrsko. Ogrska obstrukcija dela mi-nisterskemu predsedniku Banffyju vedno več preglavic. Vse opominjanje nič ne pomaga. Obstrukcija hoče, da se Banffy umakne. Vnanje države. Geneva. Morilec cesarice Elizabete je obsojen v dosmrtno ječo. Pri obravnavi ni kazal nobenega kesa nad svojim zločinom, pač pa je izrekel, da bi še tudi v drugokrat storil enakega. Gotovo bi bil obsojen na smrt, toda v Genevi ni take kazni. Saj je tudi hujša kazen dosmrtne ječe. Španjska. Španjska vlada se upira zahtevi Amerikancev, da bi odstopila tudi Filipine. Francosko. Kakor vse kaže bo kapitan Dreyfuss, ki je bil obsojen zaradi ova-duštva v prognanstvo, vendar le oproščen. To bodo imeli židje veselje, kajti tudi Dreyfuss je žid. Nemško. Nemški cesar se že vrača domov s svojega potovanja v Palestino. Potovanje gotovo za cesarja ni bilo ravno prijetno, kajti na celi poti so ga zasledovali anarhisti, da bi ga umorili. Italijansko. Državni zbor je zopet začel zborovati. Otvoril ga je kralj sam. Govoril je o trozvezi ter omenjal cesaričinega umora v Genevi. Cerkvene zadeve. Kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila? (Apologetični pogovori.) III. Ko se je začela katoliška cerkev razvijati in razširjati, je gospodarilo z mogočno roko skoraj čez ves takrat znani svet rimsko cesarstvo. A ne dolgo. V četrtem stoletju se je razrušilo. Na njegovih razvalinah so se osnovala nova kraljestva, nove države. Velikanski preobrat se je izvršil v celi Evropi. Nastalo je takozvano preseljevanje narodov. Ljudstva, stoječa še na zelo nizki stopinji omike, so prihrula v plodovite rimske pokrajine ; vse so razdjala, vse upostošila. Mesta in vasi so požgala, gradove in trdnjave so podrla. Vsa Evropa bila je podobna grozni puščavi, po kteri je razsajal strahovit boj, ter je tekla potokoma kri. Pisatelji petega stoletja po Kr. nam slikajo takratne čase z najbolj črnimi barvami. Silno žalostna je bila ona doba. Narodi so bili razdivjani; šege in navade krute; omika, ki je bila v rimskih časih vendar dokaj razvita, je bila ugonobljena. Tak položaj je našla katoliška cerkev, ko se je jela razširjati po severni in izhodni Evropi. O omiki ni bilo ne duha ne sluha. Takrat je morala začeti s podukom, da bi surove narode soznanila vsaj s prvimi pojmi omike. Narodi so bili nevedni, treba jih je bilo učiti. In kdo je to storil ? Kdo je narodom podal prvi poduk? Morebiti kaka država? Ali morebiti kaki liberalni kričači? Ne, to je storila cerkev, edino le katoliška cerkev. Ona je položila temelj vsej novodobni omiki, ona je razvila napredek v vsakovrstnem poduku, ona je odprla narodom tajno svetišče vzvišenih znanosti. Ona edina si sme pripisovati neprecenljivo zaslugo, da je prižgala narodom luč svete vede. Ona ni le preblaga mati vsem olikanim narodom, temveč jim je bila in je deloma še vedno: najmodrejša, in najskrbnejša učiteljica svojih otrok. V začetku srednjega veka, v zgoraj opisani dobi splošne razdivjanosti, šol, se ve, nikjer ni bilo. Samo duhovniki imeli so nekoliko izobrazbe. Silno redki so bili. možje, ki bi se bili lahko z večjo učenostjo ponašali. Priprosto ljudstvo pa je bilo popolnoma brez vsega poduka. Belim vranam enaki so bili možje med narodi, ki so znali brati in pisati. Celo v plemenitih rodovinah, na bogatih gradovih, med grofi, knezi in baroni, se je le redko kdo našel, ki bi bil branja in pisanja vešč. Taka nevednost je vladala med narodi stoletja in stoletja. Cerkev je začela prve šole zidati. Že v petem veku zahtevali so cerkveni zbori, da morajo samostani vzdrževati znotranje in zunanje šole; v prvih so podučevali bodoče menihe, v drugih pa priprosto ljudstvo. Učitelji so bili, to je ob sebi umevno, samo menihi. Kmalu pozneje je cerkev zapovedala tudi škofom, da so imeli poleg svojih prestolnih cerkev tudi šole, ne samo za svoje duhovnike, temveč tudi za priprosto ljudstvo. To so bile tako-zvane škofovske šole, ki so se nahajale v vsakem večjem mestu. V njih so bili učitelji samo duhovniki. Drugih šol pa ni bilo. Le sem ter tje po gradovih imeli so samo za plemenitaške otroke posebne šole, v katerih so podučevali istotako samo duhovniki, toraj členi učeče katoliške cerkve. In kako dolgo, bi kdo vprašal, je podu-čevala katoliška cerkev na tak način narode ? Približno tisoč let! je odgovor; od petega do šestnajstega stoletja. Še le vjnovejšem času je prevzela država oskrbljevanje narodnih šol, in učiteljskemu stanu so se tudi še le v novejšem času posvetili lajiki, neduhovniki. Zelo zanimive podatke o tem je čitati v preslavnem, veleučenem delu «Concilien-geschichte» od odličnega Hefeleja; tam se bere, kako se cerkvene oblasti po vseh evropskih pokrajinah na neštevilnih cerkvenih zborih zahtevale, da naj škofje in samostani vstanovljajo in vzdržujejo šole za ljudstvo. Glej torej, narod, kdo je tvoje otroke prvi podučevali Samo katoliška cerkev jim je lomila kruh prave krščanske omike. Samo ona je bila mnogo stoletij učiteljica narodov. Ravno tako, kakor za poduk priprostega ljudstva, je pa cerkev skrbela tudi za višji poduk. Kdo je rešil grške in rimske pisatelje, da se niso pogubili ? Neutrudno marljivi menihi, ki so jih z neizmerno vstrajnostjo študirali, prepisovali in razširjali ter jih s tem oteli gotove pogube. Le poglejte v bogate samostanske knjižnice, pa boste videli dragocene rokopise; to je neminljiv spomin samostanske marljivosti. V tem jih nikdo ne doseže. Najvišji poduk se pa podaje na vseučiliščih ali univerzitetah. Kdo pa je nje ustanovil? Zopet cerkev, edino le katoliška cerkev. Prva vseučilišča, v Padovi, Paviji, v Rimu in Parizu, so papeži ustanovili. Oni so imeli pravico skozi več stoletij, podeliti profesorjem oblast na vseučiliščih podučevati. Profesorji so bili skoraj brez izjeme samo le menihi in posvetni duhovniki, le zdravilstvo podučevali so učenjaki posvetnega stanu. Papeži so pa tudi gmotno vzdrževali mnogoštevilne višje šole, milijone so za nje žrtvovali. Podporo dobivali so revnejši dijaki samo od cerkvenih oblasti. Tudi štipendije, ki vzdržujejo sedaj na tisoče dijakov, so ustanova katol. cerkve; Robert Sorbon, dvorni kapelan pobožnega francoskega kralja Ludovika IX. je ustanovil prve štipendije za ubožce na parižkem vseučilišču. Dijaki naj ne pozabijo, kdo je bil njih prvi dobrotnik! Res, — neizmerne so zasluge katoliške cerkve za poduk, za napredek, za svetovno prosveto! Dr. A. M. Gospodarske stvari. Kako ravnati z vinom, ki ima okus po žveplu? Spisal Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču. (Konec.) Praviloma se z uspehom žvepla prvokrat že meseca maja, t. j. pred cvetom, drugikrat pa meseca junija ali po cvetu in ako se pozneje še vendarle začne tu ali tam kazati plesnjivec, se praši še meseca julija. V mesecih avgust, september in oktober pa se navadno niti ne žvepla. In kdo je letos pri nas meseca maja ali junija mislil na žveplanje? Skoraj nikdo! Šele meseca avgusta so nekateri inteligentnejši vinogradniki začeli vpraševati po sredstvih, s katerimi bi rešili svoj pridelek plesnobe. Toda pustimo sedaj to in vrnimo se k moštu, ki ima okus po žveplu. Kaj naj ž njim storimo? Pred vsem je treba počakati, da popolnoma p o v r č, prej se ne da ž njim celo nič ukreniti. Pa tudi potem ni s takim vinom bogsigavedi kako umetnega ravnanja. Ko je burno vrenje končano, naj se takoj z droži pretoči in sicer v snažno, na novo zažveplano posodo. V navadnih okolščinah je mošt že pri vrenju žvepleni okus zgubil, ker je žveplena snov v moštu sedla na dno v droži. Ko bi pa vino še tudi po prvem pretakanju imelo v sebi žvepla, tedaj treba isto čez kake 3 tedne znova pretočiti in sicer — kakor prvikrat — v zmerno zažveplani sod. Naj žveplanje soda ne moti nikogar, zakaj žveplena so-kislina (plin), ki se naredi pri zažiganju žvepla, upliva čisto drugače na vino, nego pa trdna snov, kakoršna je žveplena moka. Če tudi dvakratno pretakanje ne bi pomagalo, naj se vino za par tednov znova pretoči in sedaj je treba uporabiti kako čistilo, s katerim se na umetni način spravi iz vina zgoraj navedena napaka. Najprimernejše čistilo za to je sveži j a j č j i beljak. Na polovnjak se vzame beljak 10—12 jajec, katera morajo biti celo sveža. Ta snov se stisne skozi redko platno in ko se je prej še pridejalo nekoliko kuhinjske soli (kakih 5 dg.), se z dodatkom potrebite vode naredi sneg (vsaka količkaj izurjena kuharica ti pove, kako!), ki se konečno zlije v vino, katero hočemo popraviti. Čistilo se naj v sodu dobro pomeša (vzemi snažen kol, ali kaj enakega!) Popisano čistilo potegne za kaka dva tedna vse v vinu se nahajajoče nepotrebne tvarine — torej tudi žveplo — na dno, a bati se ni, da bi podelil jajčji beljak vinu kak poseben okus, zakaj beljakovina ostane vsled v vinu se nahajajočega vinskega cveta neraztopljena in se kot taka sede na dno. Za kake tri tedne treba vino pretočiti. Pomniti pa gre, da mora biti vino, koje hočemo čistiti, popolnoma povrelo in vsa manipulacija se naj vrši v hladni kleti. Dopisi. Iz Marenberga. (Nemška golazen — grda prikazen.) Ako govorimo o nemški golazni, vedi, da to ni kaj navadnega. Pošten Nemec, ako se kje najde, je vsega spoštovanja vreden. Naš trg ima nekaj poštenih Nemcev, pa tudi zagrizenih Nemcev nemške napetosti tu ne manjka. Pri nas se ne godi tako, kakor drugod. Povsod imajo razni kraji vrle može raje za svoje voditelje, kakor razgrajajoče napetneže. V našem trgu pa smo videli pri zadnjem šolskem shodu veliko nemške golazni, ki ne zasluži drugega, kakor da se odstrani. Ta golazen je zlezla na slovenski napis «Posojilnične» krčme, ga je oblazila, ogrdila in skvarila. Ko bi Slovenci marenberškega kraja, kateri redimo to golazen, tudi tako delali, bi se nemškim napisom po trgu tudi slaba godila. Pa mi Slovenci imamo več omike in prizanesljivosti v peti, kakor Nemci v glavi. Schober je sicer pri šolski slovesnosti v nebesa povzdigoval nemško omiko. Pa on je dobro pokazal, kaj s tem razume. Našo vrlo duhovščino je v govoru napadal, zvečer pa je nekemu nemškemu učitelju v krčmi Brudermanovi vpričo več gostov zaušnice delil. Tisto nemško kulturo, katero bo on nam slovenskim kmetom vsiljeval z vsemi tistimi, ki radi tako plešejo, kakor jim on gode, te njegove omike se nam je pač treba z vsemi štiremi braniti. Nemška golazen je res grda prikazen, če je zadnjo nedeljo priporočala in hvalila svojo lepo nemško šolo. Kaj pomagajo lepe stene, kaj pomagajo visoka okna, kaj koristijo kamenite stopnice, kaj pomaga tisti trgovec, ki na eni strani prodaja žganje, Bismarkove buče, in jih hvali v svoji štacuni in na drugi strani nadzoruje novopostavljeno šolo! Vzgoja te šole je le ponemčevalna. V njej vse slovenske otroke ponemčijo. Slovenski otroci morajo po tri leta v eni šolski sobi trgati obleko, ne da ki kaj napredovali. Mladini je treba poduka v materinščini. — Nemški tržani so tako pametni, da svojim otrokom ne privoščijo ne francoskega, ne italijanskega, ne angleškega pouka, ampak le edino nemškega. Zakaj pa? Zato, ker se otroci le v maternem jeziku morejo izobraziti. Pri vsem tem pa hočejo, naj bi slovenski otroci v nemški šoli prazno slamo mlatili. Dokler smo Slovenci zadovoljni z nemško šolo, kakoršna je marenberška, smo daleč od izobrazbe, daleč odstranjeni od napredka! Le tako dolgo bomo sužnji trških debeluhov, dokler bomo zadovoljni ž njihovo nemško šolo; tako dolgo kmetski otroci ne bodo tako prebrisani, kakor trški, dokler se ne bodo ravno tako učili vseh rečij v maternem jeziku. Materinščina je podlaga vse omike, in ker naša šola Slovencem tega ne privošči, zato je nemška šola naša največja nasprotnica. Kdo pa je dal denar za trško nemško šolo? Nemci kvasijo okrog, da ta šola kmete nič ne stane. Kaj še le! Naši Nemci barantajo s slovenščino. Kako visoko sami cenijo slovenski jezik, so pokazali s tem, da jim je le naša slovenščina pozidala šolo. Nemci so hoteli svojim nemškim otrokom pripraviti nemško šolo. Ker bi si tako šolo morali sami plačati, so si pomagali s tem, da so Slovence dali v zameno. Sklenili so, da učitelji ne smejo poučevati slovenskih otrok v maternem jeziku, nemške pa poučujejo v materinščini. S tem so vse slovenske otroke zvrgli, da pri svojem pouku ne bodo napredovali, za šolo so pa od nemškega šul-ferajna dobili za to čez 10.000 t. j. čez deset tisoč goldinarjev. Celo iz Berolina so dobili od kupnino izdajsko, 300 mark nemškega denarja, za slovenske kmetske otroke. Kdo je po takem pomagal pozidati novo šolsko poslopje? Le slovenski, kmetski in delavski otroci so k temu pomagali. Le zato, da se jim bo vzela materinščina, zato, da bi zaničevali mile materne besede, zato, da bi Slovenci v nemških šolah vedno butasti in neumni ostali, da bi jih Nemci lažje po šta-cunah goljufali, v ta namen storijo Nemci vse, da bi vzeli slovenski mladini ljubezen do slovenskega maternega jezika. Marenberška šola bi morala biti dvojezična, ker je nad polovico otrok slovenskih, a grda nemška golazen, ki lazi po Gradcu, po Berolinu in po vseh nemških kotih, pa je pri nas zastrupila slovensko mladino. To golazen moramo pokončati, tej golazni moramo z združenimi močmi vzeti strup, da bo šola dvojezična. To moramo doseči, zakaj ta nemška golazen je čez vse grda prikazen v našem okraju. Iz Konjic. V zloglasni celjski »vahterci» se je nekdo pred kratkim z vsem strupom zakadil v našo posojilnico. Kdor ima oči, da vidi, in možgane, da misli, koj razvidi, kam pes taco moli. Naša slovenska posojilnica hrani in varuje že 14 let slovensko ljudstvo pred nemčurskimi kremplji; marsikoga je strgala že s teh nevarnih krempljev, marsikomu ohranila je domovje, da ga nasprotnik ni mogel stirati z rodne hiše in mu dati be-raške palice na pot. To naše nasprotnike bode v oči, in radi bi ugonobili vrlo delujočo posojilnico. Ko je pred več kakor jednim celim letom posojilnica odpustila svojega tajnika Sattler-ja, ker se je začel zaupno bratiti z vinom, ter se je zvedelo, da je obdržal zase neke denarje, koje so mu dali večinoma njegovi prijatelji v krčmah in neuradnih dneh, da plača uradni dan zanje pri posojilnici obresti, nastalo je hrupno veselje v nemškem brlogu. Mencali so si roke, se krohotali, stikali glave, so že videli v svojih krempljih slovensko ljudstvo, prav za prav slovenska posestva, ker upali so, da posojilnica propade. Med ljudstvo so se trosile gorostasne laži in krive vesti o slabem denarnem gospodarstvu v posojilnici. Vendar pošteno naše ljudstvo je spoznalo volkove v ovčji koži, ker to dobro ve, dokler v posojilnici gospodarijo značajni, skrbni in previdni gospodje, kakor Šepic, dr. Rudolf, Ogorevc itd. zguba ni mogoča. Posojilnica sama sploh ni imela niti vinarja zgube, pa tudi prizadete stranke je vedela obraniti vsake škode, saj ji je izročil Sattler sam primerno svoto, da se poplačajo vse svote, koje je sprejel od strank, a jih ni izročil posojilnici. Grda laž je torej, da je moral kedo dvakrat kaj plačati. Kdor kaj tacega trdi, je lažnjivec, ki zasluži gorko zaušnico. Celi dopis v vahtarci je toraj le nekako čudna reklama za nemško «šparkaso», koji baje jetika preti, dočim posojilnica ravno letos, kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, krasno napreduje. Naj še nekaj omenimo. Ta napad na posojilnico kaže, da hočejo naši Nemci boj imeti na gospodarskem polju. Zakaj? Ker vidijo, da slovensko ljudstvo sili v nemške trgovine, gostilne, k nemškim obrtnikom — to jim daje pogum. Mislijo si, če so slovenski kmetje tako malo zavedni, da nas sami podpirajo, res drugega ne zaslužijo, da jih popolnoma ugonobimo. Ko bi pa naše slovensko ljudstvo kupovalo le v slovenski trgovini, se ogibalo nemških gostiln in obrtnikov, upadel bi jim pogum, zgrevano bi trkali na svoje prsi in rekli: «Slovensko ljudstvo nas je spoznalo, da smo mu nasprotniki — kdo nas bode zdaj redil? Poberimo svoje bisage in pojdimo drugam!» Morda še doživimo kaj tacega. Zreče. (Zborovanje) priredilo je dne 6. novembra naše politično in gospodarstveno društvo «Straža?» Podpredsednik je zbrane društvenike prisrčno pozdravil ter omenivši žalost v cesarjevej hiši, povabil, naj bi se mi z dosedanjo ljubeznijo tesno oklepali še zanaprej obeh naših vladarjev, namreč sv. Očeta in presv. cesarja. Potem je tajnik poročal o delovanju društvenega odbora. Isti je povodom grozne smrti blage cesarice odposlal na Dunaj v imenu društva pismo, v katerem se razodeva izraz najglobljega so-žalja in ob enem iskrenozveste udanosti do tolikoskušanega cesarja. In te dni je dospela Najvišja zahvala. Odbor je med ostalim tudi sklenil, naj bi se nekje v najem vzelo nekoliko zemljišča za trsovnico, odkoder bi društveniki bodi brezplačno ali proti malej odškodnini dobivali trsje. V toto hvalevredno svrho je potem društveni načelnik, gospod Dobnik, odstopil za trsovnico potreben svet, ne da bi zahteval za to kakšno plačilo. Blagosrčnemu dobrotniku naj torej plačuje ljubi Bog! V vzporedu obljubljeni poduk o gospodarstvu je izostal, ker je pričakovani gospod učitelj iz vinorejske šole v Mariboru svojo službo opravljal v drugem kraju, pač pa nas bo lahko obiskal enkrat v novembru. Neki društvenik je sprožil misel, naj bi se v Zrečah ali pa vsaj v Konjicah osnovali «viničarski tečaji,» t. j. naj bi vinorejska šola od časa do časa pošiljala učitelja, ki bi tukaj ostajal po nekoliko dnij; tako bi iz sosedstva gospodarji in mladež prihajali k nauku, a prenočevat bi hodili domu. Z viničarskimi tečaji v Mariboru gre namreč preveč počasno. — Vzgled: V Mariboru je letos dvakrat, t. j. po zimi in pozneje v spomladi bil samo jeden Zrečan, več prosilcev iz naše občine niso zavoljo pomanjkanja prostorov pri učilišču mogli vzprejeti. A ta jedinec sam ne more pridobljenega si znanja dalje prodajati v zdatnej meri. V pogledu na omenjene okoliščine so zborovalci sklenili, naj bi se vis. deželnemu odboru odposlala prošnja za «vi-ničarske tečaje» pri nas na deželi. Razumeva se samo ob sebi, da bi ne škodovala tudi «viničarska šola» z obširnejšim delokrogom. Politično stran dnevnega reda je razlagal podpredsednik. Načrtal je zgodovino «ustavnega življenja» v Avstriji, t. j. razmere od 1. 1861, ko so svetli cesar ljudstvu dali pravico, da si ono po svojih poslancih samo kuje ali srečo ali nesrečo. Ljudstvo se naj te dobre pravice poslužuje pri raznovrstnih volitvah, naj si pravico zahteva v uradih in po šolah, sploh povsod v javnem življenju. Vsled tega so se sklenile resolucije, oziroma prošnje za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, pa za slovenske napise ob železnici Konjice-Poljčane. Sklepoma smo se še enkrat spominjali sv. Očeta Leona XIII. in presvet. •cesarja Franca Jožefa I. In s tem smo končali zborovanje. Iz Slov. goric. Gospod urednik! Zima je blizo, zatorej bi rad še enkrat zasukal svoj «rešpetlin», preden se skrijem v svoj zimski brlog. — Dne 8. oktobra sem vrtel «rešpetlin» proti lepi občini Srednji Gasteraj, o kateri sem Vam obljubil poročati. Tamkaj so volili nov občinski odbor. Rettenbacher-jeva stranka je napenjala vse moči, da bi odstranila z županskega stola Fr. Kurnika, ki je že 16 let občinski predstojnik. Vendar hvala Bogu, dan 16. oktober je nam naklonil popolno zmago v Srednjem Gasteraju, ker izvoljen je predstojnikom zopet naš starosta France Kurnik, iskren Stovenec in blag podpornik mnogo dobrodelnih naprav. A za svetovalce so se izvolili France Damiš in Anton Tomažič. Rettenbacherjeva stranka je torej popolnoma pogorela in padla v jamo, katero je drugim kopala. Zatorej živijo značajnim možem v Srednjem Gasteraju, vzlasti živijo starčku, občinskemu predstojniku Kurniku! Dalje mi je moj «rešpetlin» pokazal, da je v Spodnjem Gasteraju izvoljen tudi stari predstojnik, veleposestnik D. Koser. Je še sicer mlad mož, vendar priljubljen pri vseh občanih ter vrl Slovenec; tudi njega naj Bog živi na mnoga leta! V Žitancih bo obhajal drugo leto Jože Crnčec, obč. predstojnik svojo 251etnico kar sedi na županskem stolu. To smo menili že letos obhajati, a radi žalostnega dogodka, ki se je dogodil v Genevi, smo odložili na drugo leto. Bog živi tudi tega starčka! O volitvi v Partinji Vam bo, g. urednik, moj «rešpetlin» prav v kratkem poročal; do takrat sprejmite poklon od Vašega udanega puščavnika Milivoja. Razne stvari. Domače. (Gospod Zofi, kaj mislite storiti?) Pri blagoslavljanju novega marenber-škega šolskega poslopja, o katerem poročamo natančneje med dopisi, so se godile neču-vene reči. Čeprav obiskuje to šolo nad polovico slovenskih otrok, vendar je bila vsa slovesnost popolnoma nemška in celo skrajno žaljiva za Slovence. Na šolskem poslopju je vihrala izdajalska frankfurterica, drog nove šolske zastave je namazan z i z-dajalskimi pruskimi barvami in krajni šolski načelnik, Jožef Schober, kojega | slovenski pradedje so se imenovali Gobarji, je govoril pri blagoslavljanju pred otroci o sedanjem političnem boju med Slovenci in Nemci ter Slovence imenoval pred otroci s psovko »die Windi-schen«. Mi javno vprašamo gospoda Zoffa, načelnika okrajnega šolskega sveta, ali je voljan celo stvar strogo preiskati ter pokarati šolsko vodstvo zaradi razobešene frank-furterice in droga šolske zastave, in ali je voljan, krajnega šolskega načelnika Gobarja takoj »stante pede« odstraniti? Mi izjavljamo že danes, da ne bomo mirovali, dokler se ne da primerno zadoščenje globoko razžaljenim Slovencem marenberškega okraja. (Prijatelj učiteljev.) Krajni šolski načelnik v Marenbergu, Jožef Čobar, je zadnjo nedeljo, ko se je blagoslovilo tamkaj novo šolsko poslopje, pred mnogoštevilnim ljudstvom dajal zaušnice nekemu pridnemu in vzglednemu nemškemu učitelju. To Vam je olikan šolski načelnik, kaj ne ? Upamo, da se bo okrajni šolski nadzornik in vse učiteljstvo marenberškega okraja odločno uprlo takemu sramotnemu poniževanju učiteljskega ugleda. (Slovenskim trgovinam) nujno priporočamo, da si naredijo cenike svojega blaga. Ta in oni bi si rad kupil slovenske skladbe za citre, za glasovir, za petje, zopet drugi kak molitvenik za mladino. Marsikateri bi rad podpiral narodnega trgovca, pa ne ve, ako in kako blago se dobi pri njem. Ker so nam pa ceniki nemških trgovin vedno na razpolago, kupujemo dostikrat pri njih, ker ne vemo, po kaki ceni bi se to znalo dobiti pri Slovencih. Slovenski trgovci, napravite si slovenske cenike in razpošiljajte jih na vse strani. S tem bote zelo podpirali napredek trgovskega prometa sebi in drugim v dobiček. (Zavedne občine.) Občina Št. Vid je tudi sklenila v svoji seji te dni odpo-slati g. vit. Berksu prošnje za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Slava! (V nedeljo 27. nov. gremo v Konjice.) Tamošno »kat. polit, društvo« in »Katol. delavsko podporno društvo« priredita prvo adventno nedeljo ob 3. uri popoldne v Konjicah slavnostni zbor v proslavo petdesetletnega blagonosnega vladanja našega svetlega cesarja. Naš državni poslanec, g. prof. Robič bo pri tej priliki poročal o političnem položaju, č. g. profesor dr. Matek bo pa govoril o delavskih društvih. Prijatelji obeh teh društev so dobro došli! (Šolske zadeve.) Iz Doliča se nam poroča, da prosijo tamkaj z ozirom na krajevne razmere za poldnevni pouk in za šest letno šolsko dolžnost. /Katoliško-politično društvo za kozjanski okraj) nam poroča, da je odposlalo že 12 prošenj različnih občin za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani ter za ravnopravnost slov. jezika v vseh uradih na Slovenskem, zlast na slov. Štajarju. (V Št. A n d r a ž u p r i V e 1 e n j u) se je v lično popravljeni cerkvi obhajal sv. misijon od 29. vinotoka do dne 7. listopada. Vodili so ga čč gg. lazaristi Alojz Pogorelec, Franc Kitak in Jožef Ferjančič. (Žalost za cesarico vKozjem.) Dobili smo naslednji popravek: Z ozirom na notico, katero je prijavil »Slov. Gospodar« dne 29. septembra 1898 v svojej 39. številki str. 6 pod naslovom »Žalost za cesarico v Kozjem«, zahteva predsedstvo c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajarsko na podstavi § 19. tiskovnega zakona, da sprejme »Slov. Gospodar« v svojej prihodnjej številki na primerno očividnem mestu sledeči popravek : Ni res, da se moštvo oddelka c. kr. finančne straže v Kozjem ni vdeležilo za-dušnice, katera se je brala v farnej cerkvi dne 23. septembra 1898 za Nje Veličanstvo, pokojno cesarico Elizabeto. Res pa je, da se je vse moštvo tega oddelka c. kr. finančne straže od začetka do konca vdeležilo te za-I dušnice. Predsedstvo c. kr. finančnega dežel- nega ravnateljstva za Štajarsko, v Gradcu, dne 8. novembra 1898. (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji.) Dne 12. novembra sta pristopila k temu društvu odvetnika gg. dr. Iv. Dečko iz Celja in dr. Valentin Krisper iz Ljubljane kot ustanovnika in plačala v društveno blagajno skupaj 100 kron. Sedaj ima društvo šest ustanovnikov, kateri so plačali skupaj 300 kron. Imena prvih štirih ustanovnikov je »Domovina« svoj čas objavila. Ako bi ti našli še daljnih posnemovalcev, uresničila bi se kmalu želja in namen društva, namreč, da si tisto osnuje svojo lastno bolniško blagajno. Vže od početka sem bil je edini glavni namen tega društva osnovanje lastne bolniške blagajne, ali ta namen izvesti je pač težko. Pogoji v dosego tega namena so tudi, namreč, da mora biti ali predpisano število (najmanje 300) članov, ali pa gotovega premoženja čez 2000 gld. pri manjšem številu članov. Poprej je bilo sploh nemogoče izvesti ta namen, odkar se je pa delokrog društva razširil na vse slovenske pokrajine, goji isto opravičene nade, da se mu bode v kratkem posrečilo si osnovati lastno bolniško blagajno. Da se namen društva čim prej uresniči, priporočamo gg. odvetnikom in notarjem, da podpirajo društvo na tem stremljenju. Ob enem pa tudi z veseljem pozdravljamo blago-naklonjenost prvih ustanovnikov, kateri so postavili temelj temu podjetju ter si gotovo postavili s tem svojim dejanjem v društvu trajen spomin. (Izpit učiteljske usposobljenosti) so naredili vsi slovenski kandidatje in kandidatinje z dobrim uspehom, g. Drag. Pribil celo z odliko. Častitamo! (Divje race med domačimi.) V Polulah pri Celju vračale so se v nedeljo zvečer domače race iz bližnjega močvirja tik Savinje. Ko jih hoče ugnati gospodinja v hlev, zapazi med njimi pet povsem tujih. Misleč da so sosedne, nažene jih proti cesti, nakar so se vzdignile ter s krikom odletele prek Savinje proti takozvanim «trem ribnikom.» Bile so namreč divje race, ki so se v močvirju pridružile domačim. Res čudno in nenavadno. Slov. dopisovalnica. (Duhovniške spremebe.) Č. g. Viktor Weixler, kapelan pri Sv. Barbari v Halozah, je dne 15. novembra v ptujski bolnišnici. Pogreb je bil danes. Vzrok bolezni je bila jetika, katero si je nalezel gospod s prehlajenjem. N. v. m. p.! (Mrtvo) so našli slovaško, 31 let staro krošnjarico Marijo Bunčak v Podgorju pri Slov. Gradcu v pondeljek 14. t. m. Preiskava je pokazala, da se je ponesrečila isti dan na potu od podružnice sv. Duha proti Suhodolu. Reva je bila obremenjena z dvema težkima culama blaga, ki sta jo raz slabi pot potegnili po strmi drči, ob kateri je bila najdena mrtva. Na kak zločin ni misliti, ker je bilo tudi denarja pri njej najdenega nad 53 gld. (Nova knjiga) izide te dni, ki bo naslovljena : „ Obravna proti anarhistu Luigi Lucche-niju, morilcu Nj. Vel. cesarice avstrijske, kraljice ogrske. Natančni in zelo obširni popis blage vladarice in popis umora." Knjižica je sestavljena iz verodostojnih virov, in pisana prav po domače. Cena ji je zelo nizka in sicer velja jedna knjižica, katero krasi lepa slika ranjke cesarice v žalni obleki samo 20 kr., po pošti 23 kr.; denar se pošlje lahko v poštnih znamkah poleg naročila. Zelo bi bilo želeti, da bi se jih na deželi več vkupaj zbralo in pod jednim naslovom knjižice naročilo, ker se znižajo s tem poštni stroški in se knjižicam pri naročilu 50—100 komadov cena zniža. Naročila sprejema in brzo odpošilja: «Vodstvo tiskarnice sv. Cirila v Mariboru, Koroška ulica 5.» Rojaki! Sezite po knjigi, katero prav toplo priporočamo in bi želeli, da bi na slovenskem Štajarskem ne bilo hiše, ne družine brez omenjene izdaje. (»Naša straža») je imela v torek v Ljubljani ustanovni shod. Značilno je, da se kranjski narodni liberalci Tavčar-Hribarjeve garde shoda niso udeležili. Župan Hribar je sklical ob isti čas občinsko sejo, da se mestni odborniki niso mogli udeležiti shoda. Naš štajarski dr. Srnec je izjavil svoje obžalovanje nad takimi pojavi. Ves slovenski narod štajarski se pridružuje tej izjavi jednega svojih voditeljev. Predsednikom je izvoljen poslanec Vencajz, tajnikom in blagajnikom dr. Brejc, kateremu se naj pošiljajo denarni doneski. Za Štajarsko so izvoljeni naslednji odborniki: dr. J. Mlakar, kanonik v Mariboru; dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru; dr. Dečko, odvetnik v Celju; Martin Kocbek, notar v Marenbergu; dr. Jurtela, odvetnik v Ptuju; dr. Fran Rosina, odvetnik v Ljutomeru; Drag. Hribar v Celju; Kelemina, župnik v Št. llju; Fr. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine; Fran Robič, dež. odbornik. Več še spregovorimo. (Družbinski večer) priredi kat. delavsko društvo mariborsko svojim članom v nedeljo ob x/a8. uri pri »Nadvojvodi Ivanu«. Nastopil bo tamburaški kor in se slišalo lepo slovensko petje. Delavci in prijatelji delavcev, pridite v obilnem številu. (Kat. del. društvo) je imelo zadnjo nedeljo pri »Nadvojvodi Ivanu« dobro obiskano zborovanje. Govorila sta prof. gg. Zi-danšek in dr. Matek. Društvene. (Vabilo.) Kmetijsko in bralno društvo v Novi Štifti pri Gornjemgradu zborovalo bode dne 4. decembra popoludne ob tretji uri v šoli. Ker bode g. živinozdravnik Je-lovšek takrat predaval o živinozdravništvu, vabi k prav obilnej udeležbi najuljudneje odbor. (Vabilo.) Podružnici sv. Cirila in Metoda v Št. Juriju ob juž. žel. imata v nedeljo, 20. t. m. pop. ob 4. svoja letna zborovanja", po običajnem vsporedu, na Vrbnem pri «Cestnem Jožeku.» Po zborovanju prosta zabava s petjem. Pri vseh vlakih so cenj. gostom vozovi na razpolago. K mnogi udeležbi vabita najuljudneje odbora. (Novo društvo.) Kmetijsko bralno društvo v Št. Lenartu nad Laškim trgom, ustanovljeno v spomin 501etnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. priredi v nedeljo dne 20. nov. t. 1. svoj ustanovni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav pripravljalnega odbora, 2. Citanje društvenih pravil, 3. Vpisovanje udov, 4. Volitev društvenega odbora, 5. Prednašanje o napravi in oskrbovanju sadnega in vinskega mošta, 6. Prednašanje o gospodarstvu med Slovenci, 7. Predlogi, 8. Med posameznimi točkami petje domačega pevskega zbora. K mnobrojni vde-ležbi vabi pripravljalni odbor. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Konjicah zboruje v nedeljo dne 27. nov. koj po večernicah v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Govor z ozirom na jubilej presvitlega cesarja in žalosten dogodek v cesarski hiši. 3. Pobiranje doneskov. 4. Slučajnosti. Po zborovanju prosta zabava v gostilni g. Šuterja, kjer hočemo pri petju milih slovenskih pesmi in drugih razvedrilih živeti par prijetnih uric. Slovenci iz Konjic in okolice — pridite! (Družba sv. Mohorja.) Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Razpošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le pre-rade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo »Naš cesar« zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušanega cesarja! Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. go- riška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. som-boteljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. Cenjene g"Spode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, tla ne bode silnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne si roške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje sedaj knjige čim preje dobč v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja! V Celovcu, dne 8. novembra 1898. Odbor. Iz drugih krajev. (Avstrijski škofje) so izdali skupno pismo do avstrijskih katolikov povodom cesarjevega jubileja. Pismo se bo čitalo prvo adventno nedeljo. Loterij ne številke. Gradec 12. novbr. 1898: 9, 3, 37, 16, 8 Dunaj » » 82, 14, 46, 77, 31 Fulard-svila 65 kr. 2 do 3 gold. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. v najbolj novošegnih tkaninah, barvah in obrazcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na doni. Vzorci obratno. G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu. I Te dni izide nova knjiga v tiskarni sv. Cirila v Mariboru Obravnava proti anarhistu Ltttfji Mjuccheni-jui I morilcu Nj. Vel. avstr. cesar., kraljice ogrske, Elizabete. _ — Popis življenja blage vladarice in groznega umora — ■ Knjižica yelja 20 kr., s pošto 23 kr.; naročila sprejema in odpošilja: Vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Pri naročilu 50 ali 100 knjižic se cena precej zniža. Trgovci, ki žele razprodajati, naj se oglase! Lepa nova hiša, Dva mala dijaka obstoječa iz treh sob, dveh kuhinj in velike kleti, 15 minot oddaljena od Maribora, stoječa pri okrajni cesti, s gospodarskim poslopjem, studencem, velikim vrtom in njivo, se proda. Več se izve pri lastniku v Poberžah hštv. 144 (Frau-staudnerstrasse) pri Mariboru. 1-2 Dražba cerkv. vina. Dne 19. novembra bo ob 10. uri predpoldne držba cerkvenega vina 1. 1898. okoli 9 polovnjakov v Ritoznoji — Rit-tersberg. Cerkveno predstojništvo v Slov. Bistrici. Malo posestvo s 4 orali njiv, vrta in vel. sadonosnika, hišo s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, se takoj proda. Cena 1500 gld. Prav ugodni plačilni pogoji. Več se izve pri lastniku Matiji Kmetec v Spodnji Novivesi pri Slov. Bistrici. se sprejmeta pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano. Naslov pri upravništvu „Slov. Gosp." 1-2 je Bartlielavo apno za klajo: zabrani, da živina ne liže in Krize lesa, da ne dobi mrlikili kotitij, da ne 8liuJ«a. stori pa, da rada je, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso. Za vsako vrsto živine prav potrebno. Opis, kako se rabi, zastonj. 5 kil za po-skušnjo 1 gld. na Dunaju. 1-20 M. Barthel in drug. na Duuaju, X. Keplergasse 20/V. RoLlin^ 'z boljše družine, UCnil(«cl vešča obeh deželnih jezikov, ki zna tudi šivati in druge domače posle, se sprejme pri .Jožefu Dufek, svečarju in medičarju v Mariboru, Viktringhofove uUce 5. 3-3 ®P iN Avtonomna past za množico živalij. Za podgane fl. 2.—, za miši fl. 1.20. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem. M. Feith, Dunaj II., Taborstrasse 11/b. XXXXXXXXXXXXX j Svoji k svojim! Anton P. Kolenc, trjcovec v Olji v ,,.T(ii'«r/ii f t 11 (toiiiii" in „pri kroni". Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, laneno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. Z velespoštovanjem 37-52 Anton P. Koleno. Uradne in trgovske KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. CevhorniU z dobrimi spričevali, išče službe. Naslov pove upravništvo lista. 1-4 tfznanUo. Novi VTvarski mojster (žalarj Franc Vajdlč, stanujoč v novem hramu vštric nove pošte «• 1'ltijtt. priporoča svojo veliko in lastnoročno izdelano zalogo vrvarskega blaga (štrikov) po najnižji ceni. Za obilen obisk prosi s spoštovanjem 4-4 Franc Vajdič. J ¡HOfjrrail, obstoječ iz enega orala gosto nasajenega trsa, IVa orala njiv;, lepega hrama in pod hramom ležeče prostorne in suhe kleti, se zaradi posestnikove smrti takoj pod roko proda. Posestvo leži pri Sv. Antonu v Slov. gor. blizu cerkve v lepem kraju in raste tam kaj dobro vino. Več se poizve pri Marija Mulec, gostilničarki na Gornjih Verjanah blizu Sv. Trojice v Slov. gor. 2-3 * pri 24-25 V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož In posredovalec z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod 20.298, Gradec, poste restante. Za bolehne na pljučah, y vratu in goltancu in nadušljive ljudi. Kdor se hoče za vselej znebiti pljučnih in goltančnih še toliko trdovatnih bo-leznij, potem naduhe, če je še tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. Wol ITaWy-j ev čaj zoper kronične pljučne in vratne bolezni. Na tisoče zahvalnic zajamčuje veliko zdravilno moč omenjenega čaja. Zavoj stane 1-20 mark. Knjižice zastonj. Pristen samo pri A. Wolffsky-ju v Berolinu, N. 37. 3-26 Zobozdravnico naznanilo. Ker sem zadostil svoji vojaški dolžnosti, nastopil sem zopet svoje prejšno mesto pri dr. vsega zdravilstva A. Praunseisu v Celji. V Celji, dne 1. novembra 1898. 2—2 Herman Peters. Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka J. F. PEYER-a Moschiuei-Allee — Maribor — Hilarinsstrasse. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila. Velika zaloga izdelanih novih nagrobnih kam eno v , marmornih plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo. 37-45 Solidna postrežba in prav nizke cene. Trgovina J. N. Peteršiča DC v Ptuji zraven okr. glavarstva "^C priporoča gg. trgovcem in prekupovalcem raznovrstno galanterijsko blago, vsake velikosti in kakovosti koncept, kancel. in pismenega papirja, trgovske in molitvene knjige, različne tiskovine, kakor vsa pisalna in risalna orodja za urade in šole po najnižjih cenah. .3-3 Zunanja naročila se točno izpolnjujejo. co • S ». . >0 •• >w U i? C M % o > £ >00 "JJJ M ® M s c/i O S 9 m* ° .5. a>

N O« 1 3 O GJ «•ä t S e&n i J 2.s 0 5 i §2 i .s So N -H •jrf ra IB !■ L n 1 Mfe S n o N 0 N m 60 , S O -8-« c « 01 -S S S,c-5 O I» B Ž en Sž c.^ S o ®.s s > CS o S i- m S c sl (U e/a CO oš ► < Tg,1 a c O) C JI 1 s- V tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšla je na 176 strani obsegajoča knjižica: V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, Dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Cena knjižici 30 kr., po poŠti 35 kr. T® 3-3 (iftAi 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 o za Vsega zdravilstva dr. J. Majciger, prvi sekundarni zdravnik kirurgične, kožne in spolne bolezni javne bolnice v Mariboru, ordinuje vsak dan od Vj8 do Vs» UI>e dopoldne in od ys3 do V24 ure popoldne na glavnem trgu, št. 4 v I. nadstropju. vi/---c!> w V/ \/ W V V V V \/ W V/ \/ W V VŽVTVTNTVNTŠTVV Najboljšo in najnovejšo slamoreznico izdeluje in tovarna Pehanj, in v v Žalcu Tovarniške Jamči se Ceniki zastonj prodaja za stroje Lorber dr. cene. eno leto. in franko, Slovenske in nemške pratike prodajajo se ceno, 11» debelo in drobno pri J. N. Peteršic v Ptuji. Phoniksova poma»i/;