METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na »/» strani 40 K, na '/3 strani 20 K, na </« strani 10 K in na '/i* strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz -Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Gospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko. — Pozor pred zavrelko! — Vipavci, cepite zelen! — Zanemarjeno delo pri oskrbovanju travnikov. — Vprašanja in odgovori. — Kaj delajo naše podružnice. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Gospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko.
(Dalje.)
Kmalu nato se je naša ladja usidrala v pristanišču (glej pod. 38.), in stem smo končali to zelo zanimivo plovbo.
Med potom nas je gospod dr. Karel Viškov-sky, deželni poslanec, ces. svetnik in ravnatelj tajništva češke sekcije dež. kult. sveta, ki nam je izdelal tudi načrt za vse potovanje na Češko in nam je bil dva dni ljubezniv in prijazen spremljevalec, večkrat fotografiral. Njegove izvrstno uspele slike kažejo podobe 30., 38 in 39.
Ko smo se izkrcali, nas je z iskrenimi besedami nagovoril melniški župan g. V&vra, ki nas je prišel pozdravit v spremstvu mestnega in okr. zastopa, g. glavarja dr. Brožke, oskrbnikov knezovih graščin gg. Deyla in Pičmana, ravnatelja vinarske šole g. Fofta itd. Ko ga je voditelj potovalcev zahvalil za pozdrav (glej podobo 39.) in za lepi sprejem, smo zasedli pripravljene kočije in smo se peljali v mesto, kjer nas je čakal
Podoba 38. V melniškem pristanišču.
obed, kajti ostri, hladni veter na Veltavi nam je zbudil tek, dasi smo se med potom v restavraciji kneza LobkovicavNelahozevsi pri izbornem rovdni-škem pivu prav dobro okrepčali.
Po skupnem obedu, ki so se ga udeležili tudi vsi
gospodje, ki so nas spremili iz Prage, zastopniki mesta, veleposestva, ravnatelj vinarske in sadjarske šole itd., smo se najprej podali v vinarsko in sadjarsko šolo (glej pod. 40.). Tam nas je pozdravil njen ravnatelj, priznani strokovnjak gospod Karel Fort in nam je pojasnil namen ter zgodovino šole takole:
Vinarsko - sadjarska šola na Melniku je bila ustanovljena 1.1885., najprej kot enoletna, in se je pozneje izpremenila v dvoletno. Začetki so bili skromni, ker sta dali država in dežela le po 4000 K podpore za ustanovitev. Mesto Melnik je dalo zavodu na razpolago skromno hišo, gole bregove nad reko Labo za napravo vinogradov in njive za ustanovitev vrtov in drevesnic. Šele po 10 letih obstanka se je s pomočjo države in dežele sezidalo novo, pri-pravnejše poslopje za šolo in za postajo za porabo sadja. Stalni deželni letni prispevek znaša sedaj
4000 K in državni 5000 K. — Šolo upravlja kuratorij.
Poslopje za tehnično porabo sadja so dali novoustanovljenemu sadjarskemu društvu na razpolago, ki je s podporo 100.000 K postajo opremilo s potrebnimi stroji in z drugim inventarjem. Podpora je bila podeljena pod pogojem, da podjetje, ki se je pri šoli društvenim potom osnovalo, ne sme biti dobičkarsko, temveč da ima v prvi vrsti namen, učencem šole dati priliko, da se v porabi sadja v velikem slogu praktično izuče in da se pri tem nauče sami presojati, kteri način porabe sadja je najbolj pripraven in najbolj dobičkonosen.
Gospod ravnatelj nas je nato peljal v postajo za porabo sadja. Tam stoje veliki stroji za kuhanje po-vidljev (povidlje = gosta sadna kaša) (glej pod. 41. in 42.). Povidlja izdelujejo posebno iz češpelj. Jeseni, kadar je tvornica v polnem tiru, jih izdelajo do 40 q na dan. Finejša povidlja se imenujejo franc. marmelada. To izdelujejo iz marelic, višenj, ribeza, agraza itd. Iz enakega sadja, dalje iz hrušek in jabolk izdelujejo tudi sadno žolico (franc. gelee, beri žele) in sadne konserve (v sladkorju vkuhano sadje), ki jihnarede do 5000 pločevinastih škat-ljic na dan.
Dalje je pri postaji velika sušilnica, ki posuši na dan 10 q sadja. Poleg sadja sušijo tudi ze-lenjad, ali jo tudi vkladajo v ocet itd. Za luščenje zelenega graha imajo poseben, izviren ameriški stroj. Za izdelovanje sadnega špirita imajo dva stroja, za izdelovanje slivovice en stroj sestave „De-roy," ki drži (kotel) 330 l, in enega sestave „Vakum", ki se, če se mu kapa zamenja z drugo, lehko rabi za rektifikačni stroj za izdelovanje konjaka.
Vse te stroje goni parni stroj 12 konjskih moči. Sadje se pa vkuhava s soparom, ki ga dobavlja kozne-valski parni kotel z 32 m2 kurilne površine. Zanimivo je, kako se postaje poslužujejo posestniki. Vsak posestnik, ki sadje pripelje (opomniti je, da ima v tem kraju vsak kmet lep in velik sadni vrt), pove, kaj naj se naredi iz sadja. Postaja lehko vsak dan sprejme do 1000 q sadja.
Če je sadja veliko in če ima sveže sadje nizko ceno, se vsako jesen na razne načine porabi kakih 10.000 q (100 vagonov) sadja.
Posestniki pripeljejo sveže sadje, in če je tvornica v polnem teku, takoj lehko dobijo povidlja, sušeno sadje itd., kolikor jim gre po množini (teži) pripeljanega sadja, tako da izdelke lehko takoj domu odpeljejo. To velja seveda le glede povidljev, sušenega in kon-serviranega sadja; slivovica, sadno vino itd. se dobi šele čez nekaj mesecev.
Kuratorij pobira za izdelovanje takih trajnih izdelkov iz sadja tele pristojbine: za 1 kg povidljev 10 h,
Podoba 39. Voditelj slovenskih izletnikov melniškega župana
za 1 kg marmelade 20 h, za 1 l sadnega mošta 10 h, za 1 l desertnega (sladkega, močnega) mošta 20 h, za 1 l konjaka, (z davkom vred) 70 h, za 1 l slivovice tudi 70 h. Za sušenje zelenega graha in zelenjadi se plača po tem, kakšna je sirovina in kako pripravljeno si želi posestnik.
Za sušenje sadja se plačuje po 8 K za 100 kg suhega izdelka.
Ko smo si ogledali še šolsko poslopje in vrt, smo se podali v spremstvu g. ravnatelja v vinograd, ki se nahaja na strmem bregu nad izlivom Veltave v Labo. yinograda ima zavod 2 ha, seveda še starega, ker na Češkem še ni trtne uši. Vendar so pa pripravljeni na njo in imajo že ameriške matičnjake in trtnice. Trto vzgajajo tu na sličen način kakor na Kranjskem ; režejo namreč na eno ali na več reznic (palcev) in na 1 na-pnenec (šparon), samo da drže stari les nižji kakor pri nas, ker je treba jeseni trto z zemljo zagrniti.
Sade največ beli in črni burgundec, traminec, nemški rizling, torej same fine vrste. 2 ha površine ima šola še puste vinogradniške zemlje, kjer vsako leto zasade en del, da se učenci priučijo temu delu.
Zavod ima veliko klet (za 1000 hI vina) kjer se navadno šola 200 do 300 hI izbornega vina, ki na leto donaša 8 do 10 tisoč kron. Vino smo imeli priliko pokusiti pri večerji. Bilo je izborno. Dosegajo pa tudi lepe cene, in sicer 100 do 300 K za l hI (100 1), ker ga skoraj vsega prodajo v buteljkah.
Poleg vinogradov ima šola lep sadni vrt (3 ha) in velike drevesnice, od koder na leto odda za 3000
do 4000 K drevesec. Tudi vrtnarstvo je lepo razvito, zlasti pridelovanje zelenjadi, ki je v melniški okolici, zlasti blizu Lo-vosic, jako razvito. Izvažajo se cele ladje, polne zelenjadi, daleč v Nemčijo. Ker pa šola vzdržuje mestne lepotične vrtove (parke), goji seveda tudi vrtnarstvo.
Pri šoli je internat za 30 učencev. Učenci se sprejemajo vsako leto in plačujejo po 350K na leto. Za ta znesek dobivajo stanovanje, kurjavo, svečavo, hrano, zdravniško pomoč itd. Za revne učence je 7 štipendij po 200 K in 3 po 300 K.
Na zavodu deluje 5 stalnih in 4 pomožne učiteljske moči. Vodstvo zavoda je vzorno, za kar se ima zahvaliti izbornemu strokovnjaku g. Fortu. Posebno pametna uredba na šoli je tudi ta, da imajo učenci enkrat ali večkrat na mesec ob navzočnosti kakega uda učiteljskega zbora svoja posebna zborovanja. Pri takem zborovanju si volijo predsednika in zapisnikarja. En učenec predava potem kako strokovno ali poučno razpravo. Po nji se otvori debata in se pri tem postopa popolnoma parlamentarno.
Stem se učenci šolajo za samostojen in dostojen nastop v javnem življenju. —
Zahvalivši gospoda ravnatelja za prijazno razkazovanje vzornega zavoda, smo se podali najprej v melniški grad kneza Jurija Lobkovica, bivšega deželnega maršala (glavarja), ki je to zimo (1908— 1909) preminul.
Pri tej priliki naj navedem nekaj podatkov o češkem vinstvu sploh.
B. Skalicky odgovarja na pozdrav V. Vavre.
Ljudska kronika pravi, da se je na Češkem vinska trta pričela gojiti že v dobi prvega kristjanstva, torej okoli 1. 874. Tedaj je baje soproga prvega kristjanskega češkega kneza Bor i v o j a, sv. Ljudmila, dobila trte z Moravskega in jih je zasadila v svojem rojstnem kraju Pšovu, sedanjem Melniku, in sicer posebno s tem namenom, da bo vino pri roki za krščansko bogoslužbo.
Najbolj se je vinstvo razvilo pod češkim kraljem Karlom IV., ki mu Čehi zaradi njegovih velikih zaslug za domovino pravijo „otec vlasti-1 (oče domovine).
Ta zelo izobraženi kralj, ki je tudi v Pragi ustanovil prvo srednjeevropejsko univerzo, se je šolal na
imeli nalogo nadzorovati vinogradništvo, voditi urbarje vseh vinogradov in strogo kaznovati vsak pregrešek, zlasti pa poškodbo vinogradov in ponarejanje vina. Perk-mojstri so celo določali cene vinu, puste, za vinograde sposobne vinogradniške lege so odkazovali pridnim posestnikom itd.; imeli so torej veliko veljavo.
Ni čuda, da se je vinogradništvo jako lepo razvilo. Še v 16. stoletju je bilo vinogradništvo na Češkem jako razvito in se je takrat pridelalo 600.000 čeških veder, to je okoli 500.000 hI vina na leto. Kranjska je pridelovala zadnji čas približno polovico tega. Po starih zaznamkih so dali nekteri dobro gojeni vinogradi do 40 hI vina na 1 ha, kar dokazuje, da so morali biti ti


Podoba 40. Vinarska in sadjarska šola v Melniku (na levi šolško poslopje in vrt, na desni postaja za porabo sadja),
univerzi v Parizu in je s Francoskega pripeljal na Češko burgundsko trto (burgundec), ki se je od tod razširila po vsi Avstriji, Ker je bil kralj Karel IV. obenem nemški in rimski cesar, je tudi z Renskega trte vpeljeval.
Kralj Karel IV. je dal nasaditi zlasti v praški okolici velike vinograde, zlasti tam, kjer stoji sedaj predmestje Prage, ki se še danes imenuje Kraljevi vinogradi. Dalje je dal zlasti ob Labi in Veltavi s trtami zasaditi puste bregove.
S Francoskega in z Renskega je pripeljal umne vinogradnike, da so domačine učili trte gojiti.
S pomembno naredbo iz leta 1358. je kralj Karel IV. osvobodil nove vinograde skozi 12 let vsega davka, je ustanovil gorniške urade (perkmojstre), ki so
vinogradi v zelo dobrem stanju.
Najbolj upadlo je češko vinstvo vsled tridesetletne vojne, ko se je na tisoče rodbin izselilo iz dežele v tujino in se je večina vinogradov opustila. Kako razširjeno je bilo vinstvo na Češkem v starih časih, pričajo še danes številna krajevna imena, kakor Vinica, Vinogradi i. t. d. Še leta 1820. je imela Češka 2578 ha vinogradov, 1.1872. pa le še 690 ha. Vinograde so opuščali zlasti zato, ker so menili, da je podnebje za trto ne-prikladno, dasi ima Češka ugodno, kotlinasto, proti burji zavarovano lego in leži v enaki zemljepisni širini kakor sloveči Burgund na Francoskem, pa veliko bolj južno kakor sloveči vinogradi ob Renu na Nemškem,
Od 1. 1872. se je zlasti po zaslugi knezov Lob-kovicev začelo vinogradništvo zopet zboljševati,
Posebno se je obdržalo in utrdilo vinogradništvo v melniškem in žernoseškem okraju na spodnji Labi, dalje nekaj malega v okolici Prage (Troja), pri Roudnici, Lovosicah i. t. d., tako da ima danes Češka še 865 ha vinogradov in se je pridelalo v zadnjih 10 letih povprečno 10.630 hI vina na leto.
Obenem s francoskimi trtami se je že za časa Karla IV. vpeljal na Češko sedanji staromelniški način obrezovanja na reznico (palec) in napnenec (sparon).
Črni burgundec še vedno tako režejo, bele vrste pa navadno režejo na glavo s palčki (čepki, reznicami),
vrsta prinč (baje od „vinum princeps"), ki je najbrž bela pavrsta traminca, dalje rdeči traminec, zeleni silvanec, zeleni veltlinec (rivola imenovan) rdeči vel-tlinec (tarant imenovan), olblink, muškatelec in španjol.
V zadnjih 30 letih se je z jako dobrim uspehom začel saditi v večji meri tudi nemški (renski) rizling in dišeči traminec, v novejšem času tudi beli burgundec.
Kletarstvo je tu na jako visoki stopnji, posebno ker je navada prodajati šele več let stara, za buteljke popolnoma zrela vina.
Melnik je torej zibelka češkega vinstva.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor pred zavrelko!
Podoba 41. Postaja za porabo sadja v Melniku. (Stroj za vkuhavanje povidljev, nad njim stroj za pasiranje povidljev.
ker se da tako nizek star les laže prigrniti z zemljo in stem proti mrazu zavarovati.
Melniško temnordeče vino je zelo priljubljeno in se večinoma prideluje iz črnega burgundca, ki ga Čehi imenujejo rovči in se prodaja v trgovini pod imeni: melniško, burgundsko, trojslavsko i. t. d. Vino, ki po kipenju iz kadi samo odteka, brez pritiska, in je boljše kakor prešnik, imenujejo kabinetno vino ali pa sa-motok.
V novejšem času sadijo tudi lovrenčevko in portugalko ter tudi nekaj frankinje, ki jo imenujejo karmazin.
Od belih vrst, ki se goje posebno v okolici Žer-nosek in dajejo sloveča žernoseška vina, je najboljša
Vsled vinske krize, ki je letos nastala v vseh vinorodnih krajih, nenavadno pomanjkuje vinske posode, kar vinogradniki posebno tedaj občutijo, ko je treba pretočiti vino.
Našemu vinščaku pretakanje dosedaj ni delalo posebnih preglavic, ker je doslej ponavadi vino prodal že jeseni, oziroma čez zimo ali vsaj do zgodnje pomladi.
Drugače je letos. Dasiravno je sedaj spomladi že skrajnji čas, da se pretakanje zvrši že drugič, nahajamo vsled tega, ker je vinske posode že jeseni primanjkovalo, po zidanicah in hramih dosti vina, ki leži še na prvotnih drožah.
V takem stanju je pa vino v silni nevarnosti, da se pokvari, in nič čudnega ni, če v vročem času tako vino zavre.
Zavrelka ali zavrelica je najhujša vinska bolezen, ki je ni mogoče več odstraniti, če se je popolnoma uveljavila. Mogoče jo je ustaviti le v početku razvoja.
Najrajša se na ta način izpridijo vina, ki imajo malo alkohola in kisline, pa mnogo beljakovin ; torej šibka, malo kisla in še nedozorela vina, ki še celo niso bila pretočena. Nasprotno pa včasih tudi pretočena vina niso čisto varna pred zavrelko, in sicer posebno tedaj, če se pri trgatvi ni povsem odbiralo gnilo grozdje od zdravega in se je vse skupaj zmastilo.
Drožna usedlina in beljakovine se ob toplem času prično razkrajati in se pretvarjajo v razne, vinu škodljive spojine. Ker ostane v vsakem vinu še od jeseni nekoliko nepokipelega sladkorja, se kipenje, ki je preko zime zaostalo, zopet ponovi. V tem kipenju se razkrajajoče drože dvignejo in se zmešajo z vinom, ki je stalo nad njimi. Razkrajanje, ki se je pričelo prvotno na drožah in beljakovinah, se sedaj raztegne na ostale vinske spojine, kakor so: alkohol, kislina, barvilo itd. Vino vsled tega izgubi svojo prvotno moč, barvo in okus ter postane motno, celo gosto, ponavadi rjavo ali temnorjavo in neprijetno diši po gnilem sadju.
Ko je omenjeni razvoj končan, ni mogoče takemu vinu več pomagati. —
Če pravočasno opazimo prva znamenja zavrelke, se da vino še rešiti stem, da ga takoj pretočimo v zažve-plano posodo in čistimo z želatino.
Če ima vino za tako čiščenje premalo čreslovine, mu lehko dodamo do 20 gramov tanina na hektoliter.
Če imamo pripravo, je pa najbolje, da vino pasteriziramo, t. j. segrejemo na 60 do 70 stopenj in čistimo, kakor pri prejšnjem postopanju.
Vino, ki smo ga na ta ali oni način obvarovali

zavrelke, ponavadi izgubi alkohola in kisline. To pa vsled delne razkrojitve teh sestavin.
Treba je torej to vino cepiti z močnejšim, in če mogoče, še kislejšim vinom. Če kislejšega ni pri rokah, si lehko pomagamo stem, da dodamo vinske kisline do 100 gramov na hektoliter, kar je tudi dovoljeno po novem vinskem zakonu.
Priporočljivo je dalje, da se tako vino prihodnjo jesen pusti, da prekipi na svežih tropinah.
Hudo napadeno vino pa ni za drugo, kakor da se prekuha v žganje.
Vsem vinogradnikom, ki svojega lanskega pridelka še niso prodali in ga tudi iz kteregakoli vzroka niso pretočili, je torej nujno svetovati, da to čimprej store, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bo prepozno.
Posebno je pa paziti na vina, ki se močno penijo, ker imajo dosti beljakovin v sebi.
L. Bučar.
zato ji Vipavci tudi pravijo „mati muškatelca." Mi jo pa imenujmo muškatni zelen.
Obe pavrsti zorita precej pozno in zato za Dolenjsko nista priporočljivi.
Muškatni zelen je le malo razširjen, ker premalo rodi. Meni je tudi premalo znan, da bi o vinu natančneje poročal; vsekako je to bolj kvalitetna vrsta.
Navadni zelen je pa jako rodovitna vrsta. V državnem nasadu na Slapu imamo 830 rodečih trt te vrste, ki nam dajejo skoraj vsako leto po 10 in več hektolitrov vina.
Zelen (mošt ima navadno 17 do 17'5 % sladkorja in 6 5 do 7°/00 kisline) daje dobro, pitno, ne pretežko namizno vino lehkoaromatičnega okusa, ki vsakemu ugaja.
Vipavci, cepite zelen!
Ko sem pred kakimi 13 leti prvič prišel v klet gosp. grofa Lanthierija na Slapu, mi je takratni oskrbnik g. Gvardjančič med drugimi vrstami vina dal pokusiti tudi zelen.
Dasi je bilo vino pripravljeno po starem načinu (kuhano), sem vendar takoj spoznal, da je to prav fina vrsta, in sem se začel za njo zanimati, to pa tembolj, ker mi jo je g. vodja R. Dolenc, rojen Vipavec, jako priporočal.
Kmalu nato smo za-cepili en oddelek v državnem nasadu na Slapu s to vrsto, in tako sem prišel tudi do pridelka, ki ga v državni kleti opazujem že skoraj 10 let.
Trta „zelen" je domača, vipavska vrsta in je znana v dveh pavrstah.
Obe pavrsti sta močne rasti, močnega, temnoru-menega, v prerezu okroglega lesa s kratkimi členi.
Navaden, tridelen, nabuhnjen list svetlozelene barve je le malo zarezan (zobat), spodaj pa čisto gladek in stoji na kratkem, močnem peclju.
V grozdju se pa lehko razločujeta obe pavrsti. Ena pavrsta, ki je bolj razširjena in ki jo lehko na-kratko imenujemo zelen, ki ji tudi velja moj današnji spis, ima precej velik, dolg, bolj valjast, z a ž e t (gost) grozd zelene barve; jagode so zelene, okrogle in stoje na kratkih, zelenih peceljčkih. Jagodna lupina je prhka, mehka in medenega okusa.
Druga pavrsta se razločuje od prve po tem, da ima bolj rahel grozd in podolgovate jagode na rdečih peceljčkih.
Ta pavrsta veliko manj rodi kakor prva, vino ima pa fin duh, ki nekoliko spominja na muškatelca, in
Podoba 42. Postaja za porabo sadja v Melniku. (Varilni kotii za povidlje.)
Zaraditega je podpisani lani poslal ravno vino te vrste v praško razstavo in je vino na Češkem jako ugajalo in tudi zaslovelo, tako da ga že od vseh strani zahtevajo.
To mi potrjujeta tudi obe vipavski zadrugi, zlasti pa prva vipavska zadruga, ki ima že v Pragi svojo zalogo vina in svojo vinarno. Zato pa toplo priporočam Vipavcem, naj cepijo to vrsto, bodisi v nanovo napravljenih vinogradih, bodisi da slabe ali nerodovitne trte precepljajo, k čemur je najbolj pripravno cepljenje na zeleno, zlasti cepljenje v piščalko (ali pa okuliranje), ki se je zlasti v občini Ustje udomačilo.
Pri tej priliki še nekaj.
Izvoz vipavskih vin na Češko prav lepo rase, in če se tam naša vina udomačijo, bo to lehko za Vipavce prava sreča.
Čehi pa zahtevajo tudi rdeča (temnordeča) vina (črnino).
Da njih naročitev glede črnih vin ne bo treba odklanjati, priporočam, naj Vipavci cepijo tudi nekaj
malega črnine. Najbolj priporočljiva je po mojih izkušnjah za to modra frankinja, ki bogato rodi in daje tako vino, kakor ga na Češkem zahtevajo. Karmenet, ki se je precej razširil, daje bolj kisla, teranu podobna črna vina, ki na Češkem niso toliko priljubljena.
Ta vrsta tudi veliko manj rodi.
Cepiče zelena in frankinje vsak vinogradnik lehko brezplačno dobi iz državne trtnice na Slapu, če se zanje takoj zglasi pri delovodju te trtnice g. Franu Kavčiču, poštarju v Št. Vidu pri Vipavi.
B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik.
Zanemarjeno delo pri oskrbovanju travnikov.
Mnogi sicer pogostoma prav pridni in dobri gospodarji, ki sicer skrbe za svoje senožeti in se tudi trudijo zanje, vrše na svojih travnikih neko delo prav površno, namreč zatiranje travniškega plevela. Kaj je plevel? Vse, kar rase tam, kjer tega nočemo imeti ali ne potrebujemo, kar slabša in zmanjšuje pridelek zemljišča, ki smo ga določili v posebne svrhe. Marsiktere drugače dosti vredne rastline, ki se posebej še celo sejejo in negujejo (opozarjam le na razna zdravilna zelišča), so na travniku plevel, dočim so sicer dobre travniške rastline na njivi plevel, ki se ga težko znebimo in ga težko ugonobimo med setvijo. Na njivah zatiramo plevelne rastline z dobrim oskrbovanjem polja, s čistim semenjem i. t. d. Teže se iztreblja plevel na travnikih in pašnikih, zlasti takrat, če so se plevelne rastline že zelo razmnožile.
Da bi plevel celo nič ne prišel na travnik, temu se ni mogoče ubraniti. Veter in voda donašata vedno dosti plevelnega semena na senožeti, ptice in živali ga raztrošajo ali pa ga puščajo na travniku in pašniku v svojem blatu. Travniška zemlja pa ga ima v sebi precejšen zaklad, ki čaka dolga leta na to, da mu dajo goličave in druge okolnosti ugodno priliko, da se more razvijati.
Pa tudi kmetovalec sam skrbi z gnojem, z gnojnico in z mešancem za to, da travnik ni čist plevelnih rastlin ne glede na to, da iz napačne varčnosti mnogo pripomore z nečistim semenjem do tega, da se plevel ne iztrebi, ampak da se semenje plevelnih rastlin vedno nadomešča. S splošno enostranskim in nezadostnim gnojenjem, ki je pri nas v navadi, s pomanjkljivim oskrbovanjem travnikov, z napačnim namakanjem travnikov, pri čemer se ne odstrani nepotrebna vlaga, s prazninami med dragocenimi travniškimi rastlinami se razširjanje travniškega plevela še pospešuje, zlasti tedaj, kadar lepo vreme ugodno vpliva na bujno rast plevelnih rastlin. Nikdo mi ne bo oporekal, da je krma vsled plevelnih rastlin mnogo slabša, da lehko škoduje zdravju živine, da krave molznice dajo manjvredno mleko, da neugodno vpliva na mlečnost krav. Večja pa je škoda za travnik in pašnik sam. Plevelne rastline izsesavajo iz zemlje vsled svoje bujne rasti mnogo redilnih snovi, ki jih torej ne dobe krmske rastline ; oropajo dragocene rastline tal, toplote in svetlobe; otežujejo obdelovanje zemlje, namakanje in odvajanje vode ter košnjo, kajti debelostebelnate rastline med njimi se le težko suše in začnejo plesniti.
Rastline zajedalke, kakor je n. pr. predenica, izsesavajo krmske rastline; druge zopet imajo glivice zajedalke, ki rade napadajo krmske rastline, ali pa so pravcata bivališča živalskih škodljivcev.
Zelo bogato seme olajšuje plevelnim rastlinam v mladosti borbo z dragocenimi krmskimi rastlinami, nagla rast jih brani proti temu, da jih travniške koristne rastline ne zamore, odpornost korenin in nagla rast pa jih varuje pred vremenskimi neprilikami, ki jih dosti laže prenašajo kakor koristna zelišča. Če kmetovalec ne stori svoje dolžnosti s pravilnim gnojenjem, z marljivim in temeljitim obdelovanjem z brano in z valjarjem, z namakanjem in z osuševanjem travnikov, z omlaje-vanjem, predvsem pa z zatiranjem ničvrednih in škodljivih vsiljivk, tedaj imajo sicer mestni izletniki in letni gostje svoje veselje nad bujno in raznovrstno cvetečimi rastlinami, kmet in njegova živina pa trpi — velikoškodo.
Če je na travniku plevel zelo razširjen, se da pomagati edinole stem, da ga preorjemo in ga nanovo obsejemo. Zgodaj zrele plevelne rastline pokosimo ; tudi mnogokratna košnja plevela mnogo pripomore k temu, da plevel iztrebimo s senožeti, kajti oslabimo mu korenine. Proti enoletnim plevelnim rastlinam pomaga pri deževnem vremenu pletev; če pa ima plevel globoke korenine ali če ima lesnato steblovje, tedaj naj se take plevelne rastline izkopljejo. Če ima plevel čebulo, naj se čebula prereže z močno žico; vsled tega čebula segnije plevel pa odmrje. Posebna pozornost naj se obrača na travniške robove, meje, obcestne jarke in robove, grive ob železnicah, trate ob gozdih, puste kraje, plotove itd., kajti to so gnezda živalskih in rastlinskih škodljivk. Pravočasna košnja ali paša na takih prostorih brani, da razno plevelno semenje ne more zoreti in da se plevelne rastline ne širijo dalje. Pleve iz mlatilnic, drob itd. naj se zmečka ali skuha, v kolikor te stvari krmimo, kajti ravno plevelno semenje gre neprebavljeno skoz želodec in pride z gnojem zopet na polje in travnik. Kar se ne pokrmi teh reči in morebiti pride na me-šančev kup, naj se pokonča z ugašenim apnom. Več pozornosti je sploh treba obračati na mešanec, da semenje plevela, ki se vgnezdi na mešancu, ne dozori in potem ne pride z gnojem na travnik. Če senožet pravočasno in večkrat preorjemo, potem je to sploh izključeno. Mnogo pripomore k pospeševanju plevelnih rastlin enostransko in preobilno gnojenje z gnojnico. Kjer se steka temna gnojnica leto za letom na travnik, tam sicer bujno rase kislica in druge rastline, ki jim prija gnojnica, nikakor pa ne dobra trava in tečne metuljnice. Prebogato gnojenje škoduje pravtako, kakor če nič ne gnojimo ali le enostransko. Na to slednje je treba posebno paziti zlasti pri gnojenju z umetnimi gnojili, kajti sicer kmetovalec lehko napravi bridke izkušnje. Končno še dve opomnji, ki se mi zdita jako važni. Vsak kmetovalec naj bi poznal najbolj škodljive in najbolj razširjene plevelne rastline že iz ljudske šole; nadalje bi moral biti poučen o razmerah, ki v njih najlaže uspevajo, kakor tudi na kteri način jih je treba zatirati. Tam, kjer ima posameznik dobro voljo iztrebiti iz svojih travnikov plevel, njegovi mejaši pa držijo roke navzkriž, naj bi se vpeljalo prisilno zatiranje plevelnih rastlin, tako da bi kot udje celote, to je kmetskega stanu, morali biti tudi v tej točki edini in bi delovali vzajemno drug za drugega.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 173. Ali je dobro prašičem pokladati med pičo rjave hrošče? Pri nas jih nekteri pokladajo in prašiči jih radi jedo. (A. V. v S.)
Odgovor: Ejavi hrošči so saminasebi prav dobra krma za prašiče, ki je redilna in lehko prebavna. Sveži rjavi hrošči
imajo v sebi 68'9 °/0 vode, 12-4 °/0 beljakovin in 3'8 °/0 tolšče. Vsekako pa ne smemo zamolčati, da so rjavi hrošči nositelji zalege neke gliste (echinorynchus gigas), ki se v prašičjih črevih razvije v popolno žival, t. j. v do 50 cm dolgo glisto, ki povzroča zaprtje, preje čreva in naredi vnetieo črev in trebušne mrene. Povsod seveda hrošči niso okuženi s to zelego. Posušeni rjavi hrošči nimajo v sebi žive te zalege in zato niso nevarni zdravju prašičev ter so tudi dobra krma.
Vprašanje 174. Ali so opaljeni trsni koli trpež-nejši in v kakšni meri ? (A. V. v S.)
Odgovor : Opaljeni trsni koli (na tistem mestu, kjer je kol med prstjo in zrakom) so znatno bolj trpežni in ne trohne in ne gnijo tako hitro kakor neopaljeni. Koliko bolj trpežni so taki koli od neopaljenih, je zelo različno in je odvisno od kakovosti kolov. Kolov ni pregloboko opaliti, ampak jih je le nekaj minut držati na ognju, ki ne gori z velikim plamenom, da dobe le rjavkastočrno barvo.
Vprašanje 175. Na graščinskem svetu imamo pašne pravice in pravico do lesa za poljske ograje. Dotični svet je sedaj že popolnoma zaraščen, da skoraj ni nikake paše več, in graščina zahteva, da ona odkazuje les, ki naj se poseka, in daje samo neporabno grmovje in trnje. Kako nam je postopati proti graščini, da pridemo do svojih pravic? (K. s. i. d. v S.)
Odgovor: Vi imate služnostne pravice do paše in do lesa na graščinskem svetu. Te pravice so urejene po cesarskem patentu iz 1. 1853., ki govori o odvezi in ureditvi takih pravic. Ta cesarski patent je zelo pomanjkljiv in v slučaju prepira bo graščina skoraj vedno imela svoj prav. Ne priporočamo Vam spuščati se z graščino v prepir; skušajte Be izlepa poravnati in priti do svojih pravic, in če tako ne gre, zahtevajte ureditev ali pa odvezo svojih pravic pri c. kr. deželni komisiji za odvezo in regulacijo služnostnih pravic v Ljubljani. Sicer pa dobimo vkratkem nov tozadeven zakon, ki bo gotovo bolj v prilog upravičenim kmetom, in takrat boste laže in več dosegli.
Vprašanje 176. Štiriletna kobila ni mogla storiti zaradi prevelikega žrebeta, in da smo jo oteli, smo morali mrtvo žrebe iz nje potegniti. Kobila je ostala zdrava, a ni naredila pred porodom nič vimena in tudi po porodu ni imela kaplje mleka. Ali je taka kobila, ki pri prvem žrebetu ni imela mleka, še porabna za pleme in kako jo je krmiti pred porodom in po porodu, da dobi mleko ? (A. P. v P.)
Odgovor: Kobila ni imela razvitih mlečnih žlez, ali pa ima celo pokvarjene. V prvem slrčaju bo morda kobila pri drugem žrebetu imela več mleka, v drugem slučaju pa ostane pri starem. Vsekako ostane kobila slaba dojilja, in ker so z vzrejo žrebet od takih kobil velike tvžave, zato je bolje, če take kobile ne rabite za pleme. Krmljenje z dobrim senom, z ovsom, s korenjem in z lanenimi tropinami pospešuje mlečnost.
Vprašanje 177. Kako zatrem bramorje na vrtu? Ali je res gnojenje s konjskim gnojem vzrok, da se bramorji rede? (P. K. v V.)
Odgovor: Bramorji ljubijo v zemlji gorkoto, in ker se pri razkrajanju konjskega gnoja razvija veliko toplote, zato je resnično, da konjski gnoj pospešuje razmnoževanje bramorjev. Sredstev proti bramorjem je več priporočenih, a zatreti jih je vendarle težko. Najbolje je jeseni in spomladi spustiti na neobdelani vrt prašiče, ki razrijejo vso zemljo in skrbno poiščejo in pojedo vse žuželke in med njimi tudi bramorje. Profesor Erjavec piše v svoji knjigi „Naše škodljive živali" o zatiranju bramorja takole: Bramor nima mnogo preganjalcev, ker živi in ruje skrit pod zemljo. Največja preglavica je tudi njemu krt in miši podobna rovka (špičmoh, špičmer). Vrane, kavke, škorci in drugi taki, po zemlji
brbajoči ptiči ga radi pohrustajo, če jim pride pod kljun. No, kjer so se bramorji prav vgnezdili, mora človek tudi sam vzdigniti roko na nje. Največ opraviš in najbolj v živo ga primeš, če poiščeš gnezdo in zatareš hkrati vso zalego. Gnezda ni težko najti, ovadijo ti ga vsihajoče rastline. Kjer na zelenih tleh opaziš orumenelo liso, ondi je gotovo bra-morjeva zalega. če si ta kos bliže ogledaš, zapaziš tudi rove, ki vodijo v gnezdo ; posebno očitni so po kakem dežju ali pa v jutranji rosi. če so ti bramorji nadležni spomladi, ko še nimajo gnezda, ali pa tudi tedaj, če jim ne moreš zaslediti legla, nastavi v zemljo lonec, da se bodo vanj lovili. Lonec, bodisi kak kuhinjski ali cvetni, ki si mu pa prej luknjo v dnu dobro zateknil, zakoplji v zemljo tako globoko, da bo njegov gornji rob nekoliko niže od bramor-jevega rova. Bramor priteče po svoji navadni cesti, pade v nastavo in ne more ven. Več takih loncev, na prikladnih mestih vkopanih, ti d& mnogo tega mrčesa v pest. Včasih pa poglej v lonec in izprazni človek. Bramor je zmrzla žival in išče toplote. Imaš li v vrtu mnogo te golazni, izkoplji jeseni tu in tam jame in jih napolni s konskim gnojem. Mrčes, gredoč za toploto, se zbira pod gnojem, in spomladi ga brez velikega truda lehko pomoriš. Nekteri jih tudi v rovih zalivajo z vrelo vodo.
Vprašanje 178. Da bi strop iz betona v hlevu ne bil pozimi moker, svetujejo nekteri, naj ga po vrhu nasujem s kako rečjo, in sicer n. pr. z žaganjem, b sipo, s peskom i. t. d. Ali bi to res kaj pomagalo, kaj bi bilo najboljše in koliko na debelo bi bilo nasuti? (V. K. v O.)
Odgovor: Strop iz betona je vedno mrzel in zračna vlaga se na njem nabira v obliki kapljic. Če se strop segreje od hlevne toplote in se mu more ta toplota s kako vrhu njega nasuto tvarino ohraniti, potem seveda ne bo močil. To se pa nikakor ne da tako lehko zvršiti, kajti nasuta plast bi morala biti precej debela, zlasti če je hlev visok in že samnasebi ni posebno gorak. Najbolje bi bilo narediti nad stropom lesena tla in med njimi ter med betonom napolniti prazni prostor b šotnim drobom, z rezanico ali s suhim žaganjem. Debelost nasute plasti je zavisna od raznih okoliščin in je še vprašanje, ča se doseže dober uspeh. Mi stojimo na stališču, da je edino pravi način, vlago iz hleva spraviti, ki je živalim zelo škidljiva, če se hlev pravilno in zadostno prezračuje. Redno odvajanje vlažnega zraka, ne da bi se blev shladil, tvori pravilno prezračevanje in preprečuje mokroto na stropu in na stenah.
Vprašanje 179. Kupil sem kravo, ki na en sesec ne molze. Pri molži se čuti v sesku debela mrena, ki menda zadržuje mleko. Kako bi se tak sesek popravil? (A. P. v M.)
Odgovor: Vsled kake bolezni ali vsled nepravilne molže morejo nastati znotraj v tuljavi seska novi stvori, ki zavirajo ali popolnoma onemogočujejo odtok mleka. Takega seska ne morete sami ozdraviti, temveč morate zdravljenje prepustiti živinozdravniku, ki obenem dožene, če dotični del mlečne žleze v vimenu še deluje, kajti v nasprotnem slučaju je vsako zdravljenje zastonj.
Vprašanje 180. V sadovnjaku imam hruševo drevje, že precej staro, in sicer na prepihu. Drevje je zdravo in krepko, rodi pa le redkodaj. Kaj je temu vzrok in kako bi se drevje prisililo, da bi rodilo? Morda je drevje prestaro in bi ga bilo bolje posekati? (B. S. v G.)
Odgovor: Da hruševo drevje v Vašem sadovnjaku maloktero leto obrodi, more biti več vzrokov. Taki vzroki so slaborodovitna vrsta, neprikladna podloga (ki je nanjo vrsta cepljena), neprikladna zemlja in lega, pomanjkanje redilnih snovi v zemlji, morda rudninskih, n. pr. fosforove kisline ali kalija, neprimerna spodnja plast (grušč ali mokra glina), starost in nepravilno oskrbovanje. Dognati morate
torej vzrok neplodnosti drevja in ga odstraniti, če se da, drugače je pa seveda treba drevje posekati.
Vprašanje 181. Kako je zdraviti takole bolne kokoši: Živali so čemerne, ne marajo jesti in hodijo prav počasi; blato gre rado od njih, pa se jih dolgo drži. Tako bolne kokoši navadno poginejo v 3—4 dneh. (A. Z. pri Sv. G.)
Odgovor: Kolikor se da iz Vašega kratkega opisa bolezen posneti, Vaše kokoši bržkone bolehajo za drisko, kar se da sklepati iz tega, ker gre blato rado od njih in se jih nenavadno dolgo drži. Poskusite dajati kokošim rižev sluz, t. j. na vodi popolnoma razkuhan riž. Tudi tanoform je dobro zdravilo proti driski. V pitno vodo dajte 1—2 °/0 železne (zelene) galice. Sicer pa najbolje storite, če pošljete prvo za tako boleznijo pogiblo žival na I. kranjsko perut-ninarsko društvo v Zg. Šiški št. 75. pri Ljubljani, da na podlagi raztelesenja doženejo bolezen in njen vzrok.
Vprašanje 182. Na svojo njivo imam pot po tujih njivah ter sem to pot doslej rabil spomladi in jeseni. Letos sem to njivo izpremenil v senožet, in ker zato več vozim kakor poprej, zahtevajo lastniki sosednih tujih njiv posebno odškodnino, ki je pa tako visoka, da več znaša kakor je prostor vreden. Ali sem dolžan plačati odškodnino za vožnjo po tujih njivah, ki imam pravico do nje. (M. P. v Č.)
Odgovor: Vi imate za obdelovanje svoje njive služ-nosto pravico voziti po sosednih tujih njivah, če imate sedaj več vožnje, je temu posledica razširjenje služnostne pravice, ki je sosedje niso dolžni trpeti, izvemši če se z njimi poravnate in plačate odškodnino. Sicer pa lehko po zakonu, tičočem se potov za silo, pri okrajnem sodišču izposlujete proti primerni odškodnini posebno dovozno pot na svojo senožet.
Vprašanje 183. Moja dve leti stara žrebiea ima bradavice na smrčku. Bradavice so spočetka drobne kakor proso, potem se pa povečajo. Odkod dobi konj bradavice, kajti imam vse snažno, in kako se bradavice odpravijo? (I. P. v N.)
Odgovor: Bradavice bržkone povzroča neka gliva, in odtod prihaja njih nalezljivost. Če je žival dotične glive nalezla, potem ne pomaga več snaga, temveč temeljito zdravljenje. Bradavice je treba odstraniti in razširjenje glive je preprečiti. To pa more le živinozdravnik in celo na konjskem smrčku, ki je prvlečen z nežno kožo, in je torej nevarno, da se z napačnim ravnanjem povzroči kaka huda poškodba.
Vprašanje 184. V naši vasi je kmet, ki trpi veliko škodo, ker njegova živina že več let kri moči. Odkod prihaja krvomočnost govedi? Dotični kmet trdi, da je njegovo seno premočno, jaz pa menim, da je vzrok drugje, kajti njegovo seno je bolj blatno in on ima vedno domače bike, ki so z vso čredo v sorodu. (A. S. v U.)
Odgovor: Vi niste povedali, ali je dotična goved vse leto krvomočna, ali le tedaj, kadar hodi na pašo. Krvomočnost je namreč posledica zastrupljenja krvi, vsled česar se rdeča krvna telesca tope in odhajajo od živali s scalnico vred. To morejo povzročiti strupene rastline v krmi ali pa klopi. Če je živina tudi pozimi krvomočna, potem je temu vsekako vzrok seno, ki ima v sebi strupene rastline. Tako seno rase na mokrotnih travnikih, in tako ima dotični kmet, ker pravite, da je seno blatnato. Krvomočnost pa povzroča tudi klop, in sicer pri živini, ki hodi na pašo. Goveji klop se zagrize v kožo in zastupi z neko glivo živalsko kri, vsled česar nastane bolezen v obistih, ki se kaže v krvomočnosti. Tudi goveji klop se najrajši nahaja v krajih z vlažnimi tlemi, zlasti kjer rase jelševo drevje, in odtod prihaja, da so prej jelšo dolžili za povzročiteljico krvomočnosti.
Vprašanje 185. Ali je resnična pri nas razširjena trditev, da koli iz smolnatega lesa, n. pr. smrekovi
in mrcesnovi, škodujejo mlademu sadnemu drevju,
ki se privezano k takim kolom zaradi smole posuši ? (F. S. v B.)
Odgovor: Domnevanje, da so koli iz smolnatega lesa mlademu drevju škodljivi, je popolnoma neutemeljeno. To je pač sodba, ki jo je kdo pri Vas izrekel vsled napačnega sklepanja na podlagi kakega slučaja, ki je pa imel drug vzrok, in drugi brez premisleka tjavendan za njim klepečejo. če bi bila smola mlademu sadnemu drevju škodljiva, potem bi je pač ne smeli ravno pri tem drevju rabiti za cepljenje in za zamazovanje ran.
Vprašanje 186. Ali se sme prodajati brez koncesije Vino iz medu (medica) in žganje, kuhano iz medice? Važno je to določno vedeti v našem kraju, in sicer iz raznih vzrokov, zlasti pa vsled dejstva, da je čebelarstvo že izza časov cesarice Marije Terezije vsakega davka prosto. (A. J. v K.)
Odgovor: Po našem mnenju je točenje medice svobodna obrt, ki jo je obrtni oblasti samo naznaniti, in ni zanjo potrebna nobena koncesija. To mnenje izvajamo iz dejstev, da se pri nas vsaj doslej ni plačevala užitnina od medice in se medica torej ne šteje med opojne (alkoholne) pijače. Tudi v novem obrtnem redu, kjer se govori o pravicah krčmarjev, ni o točenju medice nič omenjenega, dasi je vse drugo našteto, kaj sme krčmar točiti. Vsekako je pa prodaja in točenje žganja, kuhanega iz medice konce-sionirana obrt.
Vprašanje 187. Jaz imam z vinom napolnjene SOde trdo zaprte, dočim naš dacar trdi, da je bolje imeti vino le rahlo zaprto, ker more potem priti z zrakom v dotiko, kar je bolje. Ali je res tako? (V. P v P.)
Odgovor: Vaš dacar nikakor nima prav. če naj vino v sodu zdravo ostane, mora biti sod vedno poln in dobro zaprt, kajti zrak povzroča tvorjenje kana in cika, ki vino spridita. Zrak pač pospešuje godenje vina, a to je tisti zrak, ki prihaja skoz luknjice v dogah. Soda, ki je na pipi, seveda ni mogoče imeti polnega in zaprtega, zato je pa prazen prostor med vinom semtertja zažveplati, da se vino ne spridi.
Vprašanje 188. Imam pot skoz sosedov vrt, kjer ima on v ograji lesena vrata v tako slabem stanu, da mora voznik živino iz rok izpustiti, če jih hoče odpreti. Ker je na tem vrtu zelo strm klanec, se zaraditega lehko pripeti, kaka nesreča, zlasti pri vožnji z mlado živino. Pri županstvu se mi je celo reklo, da moram vrata za seboj zapirati. Ali je mogoče posestnika prisiliti, da odstrani vrata na poti, ki je javna? (I. S. v O.)
Odgovor: Dotična pot čez sosedov vrt bržkone ni javna, temveč imate le Vi in morda še kdo drug služnostno pravico po tej poti hoditi in voziti, če je tako, potem ima sosed pravico imeti vrata v ograji vrta, in ga nihče ne more siliti, da bi jih odstranil. Sosed ima celo pravico vrata s ključavnico zapirati, če izroči po en ključ vsakemu upravičencu.
Kaj delajo naše podružnice.
Čč. načelništva podružnic prosimo, naj bodo tako prijazna ter naj nam pošiljajo kratka poročila o svojem delovanju saj bo to njim v čast, tovarišicam pa v spodbudo.
Gorenjske kmetijske podružnice.
Na povabilo kmetijske podružnice v Cerkljah so se v nedeljo, dne 25. aprila zbrali zastopniki raznih naših podružnic po Gorenjskem na skupen dogovor zaradi ustanovitve ožje skupne zveze kmetijskih podružnic na Gorenjskem. Ta nameravana zveza podružnic se opira na § 27. družbenih pravil, tretji odstavek, ki se glasi: „V dosego skupnih agrarnih koristi in v prospeh jednakošnih zemljedelskih
vrst se sme dve ali več podružnic s privolitvijo občnega zbora združiti ali pa osnovati širšo zvezo podružnic."
Temu sestanku je predsedoval zastopnik podružnice v Št. Jurju g. Golob, za podpredsednika je bil izvoljen načelnik podružnice na Primskovem g. Fran Luznar in za zapisnikarja načelstveni ud g. Jos. Benedik iz Stražišča.
Korist in potrebo take zveze je utemeljeval g. Jenko. Rekel je, da je treba naše podružnice poživiti, spraviti v nje več samozavesti, ognja in ude navdušiti, da se s ponosom imenujejo ude c. kr. kmetijske družbe. Potrebe gorenjskega dela dežele so popolnoma drugačne kakor n. pr. dolenjskega, čisto umevno in naravno je, da bo imel oni del dežele večje koristi, ki se bo za potrebe svojega okoliša bolj brigal. Kmetijska družba je organizacija, ki nanjo gledajo kmetje z zaupanjem, s ponosom, kar je naravno, kajti kar je ona storila za kmečki stan, se ne da lehko povedati.
Storila bo pa še mnogo več, ko bo imela oporo v zaupanju, v zvestobi do nje, in ko ji bodo dajali udje podružnic na svojih javnih zborovanjih, ono zaslombo, da družba na zgoraj lehko pokaže: to zahtevajo naši udje, to je nujna potreba za zboljšanje kmečkega stanu.
Zveza podružnic je potrebna, da se med udi poglobi kmečka zavest, ljubezen do tega stanu ter se da družbi večja moralna moč v dosego njenih namenov.
Nadalje je govoril še o podrobnem gospodarskem načrtu, ki ga bo treba sestaviti o nalogah nameravane zveze, ter je stavil v tem zmislu resolucijo, da naj se zbrani zastopniki izrečejo za tako zvezo, ki je bila pri glasovanju tudi soglasno sprejeta. Dalje je govoril še g. Luznar, ki je rekel, da je med kmeti res že enkrat potreben oseben stik, da je potreba vedno večja po izobrazbi, zato naj se v podružnicah prirejajo vsaj v zimskem času redni mesečni shodi. Podružnice naj bi med seboj govornike zamenjavale.
G. Mihael Poličar iz Naklega je zastopal ravno tako mnenje, da bodo imele podružnice mnogo koristi od zveze, ki bi bila glasnik med glavno družbo in podružnicami.
G. Ivan Pipan iz Vižmarjev je priprročal, da naj delujejo tudi razne kmečke zadruge roko v roki s podružnicami, ter se je še posebno zavzemal za kmetijske shode.
Končno je poročevalec opomnil, da se v raznih krajih deluje v tem zmislu, da podružnice spopolnjujejo zadruge in obratno. Zadružna oblika je zato pripravna in potrebna, ker nudi v deležih in poroštvu, da se lehko dobe potrebna denarna sredstva. V pravem zmislu pa imenujemo samopomoč le takrat, kadar se ustvari kmetijstvu koristno podjetje z doma pridobljenimi in skupaj zloženimi denarnimi sredstvi, kjer požrtvovalno sodelujejo izobraženi udje.
Razmotrivalo se je vprašanje, ali naj izvoli vsaka navzoča podružnica svojega zastopnika v pripravljalni odbor, ali naj se voli skupno izmed navzočih. Ker je obveljalo zadnje mnenje, se je soglasno izvolil naslednji pripravljalni odbor: Fr. Luznar, Josip Golob, Mihael Poličar, Jos. Benedek, Fr. Kržič, Ivan Pipan in Jožef Jenko.
Predsednik je zahvalil navzoče za udeležbo — bilo jih je okrog 60 — ter je zaključil zborovanje z željo, da se ustanovnega občaega zbora prav obilno udeleže še drugi, danes nenavzoči udje.
Potem se je takoj posvetoval pripravljalni odbor, ki je za predsednika izvolil Jož. Jenka, in se je dogovoril, da se ustanovni občni zbor skliče na dan 1. junija, t. j. binkoštni torek ob eni popoldne v veliko dvorano hotela „Nova pošta" v Kranju.
Sklenilo se je naprositi g. cesarskega svetnika G. Pirca, kot potovalnega učitelja, za predavatelja in pripraviti za ta dan podroben načrt za povzdigo gorenjskega kmetijstva, ki se bo po njem v bodoče ravnati in ki bo program zvezanih gorenjskih podružnic.
Ker bo shod javen je upati, da bo udeležba od strani posestnikov prav obilna. Že to naj si vsakdo šteje v dolžnost, da bo gotovo pričujoč. Glej tudi razglas med uradnimi vestmi! — Pripravljalni odbor bo imel svojo sejo ta dan dopoldne ob desetih. Posebej se ne bo vabilo.
Kmetijske novice.
Vinska razstava v Novem mestu. Vinska kriza, ki se v nji nahaja naša vinorodna Dolenjska zaradi slabe vinske kupčije, je napotila kmetijsko podružnico novomeško, da je priredila od 17. do 19. aprila v Novem mestu vinsko razstavo v zvezi z vinskim semnjem. Podružnica je želela tem potom privabiti vinogradnike in vinske kupce v Novo mesto, da bi se tukaj prepričali o dobroti in vrednosti vina in da bi se tukaj vneli za kupčijo. Prvo se je posrečilo v polni meri, kajti od vseh strani so prišla vina na razstavo. Vinogradniki, ki imajo v vinu še polno mrtvega kapitala po svojib kleteh, so se odzvali vabilu in ponujali svoj pridelek, ki bi ga radi prodali tudi za nižjo ceno. Izostali so pa vinski kupci. Vina je bilo na ponudbo čez 2000 hI, prodalo se ga je pa komaj 100 hI. Največ je prodala kmetijska šola na Grmu, namreč 30 hI belega vina po 36 in 37 h liter. Izvrstni cvički so se ponujali po 28 in 30 h.— Razstava sama se je priredila v prostorni sobani Tučkove gostilne, ki je bila z zelenjem, napisi iu podobami primerno okrašena. Na mizah, opremljenih s čednimi policami, dolgih po 4 m, so bile razstavljene 203 vrste dolenjskega in belokranjskega belega in rdečega vina v ličnih steklenicah, enotno opremljenih in etiketiranih. Presojanje vin se je zvršilo v soboto, 17. aprila, in sicer v 3 skupinah. V presojevalci komisiji za dolenjska in belokranjska rdeča vina so bili: dr. Elbert (načelnik), vodja Dolenc, Smola, Stoviček, Zajec, Zurc in Wut?cher; v komisiji za dolenjska vina: Gombač (načelnik), Drašler, Gregorič, Majzelj, Prijatelj in Rudež; in zi belokranjska bela vina : Skalickv (načelnik), Dolničar, Guštin, Ogoreutz, Kramarič, Šušteršič in Zdolšek. Dolenjskih belih vin se je razstavilo 81 vrst, premnvanih je bilo 34; belokranjskih belih vin se je razstavilo 63, premovalo 28, in rdečih vin (belokranjskih in dolenjskih) se je razstavilo 59, premovalo 30, tako da se je vsega skupaj oddalo 92 premij. Poleg državnih daril (2 srebrni in 3 bronaste kolajne) se je razdelilo 20 družbenih in 67 podružničnih diplomov. Premije so prejeli naslednji razstavljalci: a) Za dolenjska vina: Anton Ulm v Klevevžu (srebrno državno kolajno), Karlovšek v Šmarjeti (bakreno državno kolajno), pl. Langer v Bršljinu, Fr. Kerin v Sv. Križu, Prijatelj v Tržišču, Porenta, župnik v Stopičah, oskrbništvo v Pogancih, Suppan v Ljubljani, Gregorič v Krškem, Kartuzijanski samostan v Pleterjah, Lenarčič v Turnskem gradu pri Leskovcu, Pavčič v Straži, Pfeifer v Krškem, Majzelj v Beli cerkvi, Smola v Grabnu, grof Margheri v Starem gradu, Rudež v Tolstem vrhu, Tavčar v Št. Jerneju, Nemanič, župnik v Brusnicah, Dular, nadučitelj v Vavti vasi, Neža Rome v Sevnem, Rus v Maharovcu. Kmetijska šola na Grmu in državna klet v Novem mestu sta se odpovedali premijam. Vsi drugi dobe družbene in podružnične diplome, b) Za belokranjska bela vina: Fr. Gustin v Metliki (srebrno državno kolajno), M. Cesar iz Radovice (bakreno državno kolajno), I. Kramarič v Radovici, M. Bajuk v Božakovem, N. Vraničar v Čurilah, M. Rezek v Radovici, J. Vraničar v Slamni vasi, Nemanič v Želebeju, J. Badovinac v Radovici, Matija Novak, župnik v Radovici, Ivan Slane v Brčicah, I. Šušteršič star. v Semiču, Fr. Pezdirec v Drašičah, Malerič v Semiču, Matjašič, deželni poslanec v R'salnicah, I. Sprajcer v Pugledu in Jos. Simončič v Semiču. Državna vinska klet v Novem mestu seje odpovedala premiji, c) Za dolenjska rdeča vina: V. Pfeifer v Krškem (bakrena
državna kolajna), Ivan Gregorič v Krškem, Ivan Zagorc v Vratnem, dr. S. Elbert, prošt v Novem mestu, J. Majzelj v Beli cerkvi, grif Margheri v Starem gradu, dr. I. Hočevar, državni poslanec v Krškem, Ulm v Klevevžu, Kartuzijanski samostan v Pleterjah, Porenta, župnik v Sto-pičah, F. Kerin v Sv. Križu, Anton Drelse v Ljubljani, Ivan Lenarčič v Turnskem gradu, pl. Fichtenau v Novem mestn, H. Štamcer v Krškem, Anton Hočevar v Novem mestu Ivan Bojane v St. Petru, Karlovšek v Šmarjeti, Urbančič v Čatežu, Gričar v Končnem pri Krškem in Jurčič v Koleah. Kmetijska šola na Grmu se je odpovedala premiji. d) Za belokranjska rdeča vina: Ivan Vraničar v Črnomlju, M. Bežek v Radovici, Matjašič v Rosalnicah, M. Cesar v Radovici, I. Režek v Radovici, Slane v Brčicah in M. Molek v Slamni vasi. Od 81 dolenjskih belih vin je dobilo premije 34 vin, od 63 b lokranjskih belih vin 28, od 40 dolenjskih rdečih vin 23 in od 19 belokranjskih rdečih 7 vin. Vsega skupaj se je priznalo 92 premij. — Otvoritev razstave se je vršila v nedeljo, 18. aprila ob 11 dopoldne. Udeležili so se otvoritve: c. kr. okrajni glavar baron Rechbaeh, deželna poslanca D u 1 a r in Matjašič, zastopnik c. kr. kmetijske družbe Gombač, župana O gore utz in Zurc in polna sobana občinstva. Razstavo sta pozdravila brzojavnim potom deželai glavar dvorni svetnik pl. S u k 1 j e in komercijelni svetnik Povše. Razstavo je otvoril načelnik razstavnega odbora mil. prošt dr. S. Elbert, ki je poudarjal pomen dolenjskega vinogradništva in razstave in pozdravil vse navzoče. Za njim je govoril vodja Rohrman, ki je naglašal potrebo združene samopomoči za vpi ljavo vinske trgovine na zunaj. Odzdravili in g ivorili so še okrajni glavar baron Rechbach, Skalickv, Gombač, Dular, Matjašič, Ogoreutz in Zurc. Sledila je pokušnja vin, ki je pokazala, da se Dolenjska ponaša z izbornimi pridelki, tostran in onostran Gorjancev, — Razstava se je zaključila v torek ob 6 popoldne s prjmernim nagovorom načelnika razstavnega odbora mi), prošta dr. Elberta in s poročili vodje Rohrman a in nfdzornika Skali ckega.
Kranjsko vino V Prag-). D.voz nnših, zlasti vipavskih vin na češko in na Moravsko čim ialjebolj rase in se gotovo še bolj razvije, ko se vinogradniki poprimejo pravilnega kletarjenjn. Prva \ipavska vinarska zadruga je ustanovila v Pragi žc zalogo svojih vin ia v kratkem otvori tam svojo vinarnj v sloveči starodavni patricijski hiši „u vejvodu" (pri vojvodu). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, vitu inarji in gostilničarji še bolj sfzn nijo z našimi vini, zlasti pa da izvedo, kje in kakšne vrste vina na Kranjskem rasejo, priredi novomeška podružnica kmetijske družbe kranjske v Pragi od 29. t. m. do 6. junija deželno razstavo kranjskih vin s pokušnjo. Te razstave se udeleži kakih 25 naših najboljših vinskih pridelovalcev in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina iz raznih krajev, tako da bodo vsi tipi naših vin zastopani. Vse priprave so že v tiru in lokal že najet, vina se pa odpošljejo že 10 t. m. v Prago. Razstavo in pokušanje bo vodil na mestu osebno g. vinarski nadzornik B. Skalicky, ki bo dajal udeležencem tudi strokovna pojasnija in obvestila glede nakupa vin itd. Upajmo, da ta prireditev znatno pripomore k povzdigi izvoza naših domačih vin, ki gredo letos že tako težko v denar. Gotovo bodo tudi vsi merodajni činitelji to važno prireditev vsestransko podpirali.
Cepitev prašičev proti rdečici. Presičerejci se opozarjajo, da je skrajnji čas, da se pošljejo priglasi onih posestnikov, ki mislijo prašiče dati cepiti. Cepiti se smejo prašiči v vsaki starosti. Iz podpor, ki jih ima družba za leto 1909. na razpolago, plača ona živinozdravnikom, ki bodo cepili, za vsako žival po 15 vinarjev, za ude kmetijske družbe pa še posebej 5 vinarjev, za kteri znesek (15—20 vin.) bodo živinozdravniki dotičnim posestnikom za cepitev
I vsakega prašiča menj računali. Priglase naj pošljejo žu-l panstva in posamezniki kakor tudi podružnice na okrajna glavarstva, oziroma na živinozdravnike, ki bodo cepili v dotičnem okraju. Vendar pa podružnice ali posamezni udje priglase tudi lehko semkaj pošljejo in se potem od tukaj pošljejo na glavarstva, da po živinozdravnikih preskrbe cepitev. Prasičerejce opozarjamo na veliko važnost cepitve prašičev proti rdečici, ker je edino sredstvo proti tej bolezni, tudi večkrat že pri obolelih prašičih.
Družbene vesti
*	Gg. družbenim udom naznanjamo, da se družba strogo drži načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju.
*	Modro galico za škropljenje trt proti peronospori ima kmetijska družba tudi to leto v zalogi, in sicer ne smetno ameriško ali angleško blago v težkih sodih, temveč najčistejšo galico iz slavnoznane tvornice v Ustju na Češkem. Cena galici je 56 K za 100 kg v Ljubljani. Oddaja se v vrečah po 100 in po 50 kg. Podružnice, ki galico skupno naroče, jo dobe voznine prosto, a le do zadnje železniške postaje, dočim morajo posamezni naročniki voznino sami trpeti; zato nujno priporočamo, naj vsakdo galico naroči potom podružnice. Podružnice naj gredo tistim vinščakom, ki zaradi revščine ne morejo biti udje družbe, na roke ter naj jim dajo galico za isto ceno kakor udom. Kdor pa udnino lehko utrpi, naj galice ne dobi, če ne pristopi k družbi. Pri tej priliki družba javlja, da je naročeno modro galico družbi, oziroma podružnicam takoj plačati. Slednje morajo izkupilo takoj poslati družbi, ker je družba modro galico kupila proti gotovemu plačilu ter mora za 20 kupljenih vagonov nad 100.000 K založiti. Naročila, ki jih družba ne plača takoj, so dražja, ker teko zamudne obresti. Te izgube pa družba ne more trpeti.
*	Modra galica in žveplo se oddajata koncem aprila, oziroma začetkom majnika. Opozarjamo pa vinščake, da pri Je letoi na trg silno veliko ameriške in angleške modre galice, ki je cenejša, a zato ni čista, je trtam lehko škodljiva in je navadno v velikih težkih sodih, ki voznino zelo podražijo, ter je vrhutega smetna, da končno v sodu ostane veliko nep^rabnega blaga. Naša družba ima letos le omejeno množino modre galice kupljene, ker ve, da se bo marsikdo dal zapeljati po cenejši ameriški galici, zato prosimo, naj se nam naročila kmalu pošljejo.
Trtne Škropilnice ima družba kakor prejšnja leta tudi letos v zalogi, in sicer dve vrsti : Navadne škropilnice, ,.Korona", in škropilnice najnovejše sestave, „Hero," ki imajo tlačilno in brizgalno napravo, ki se izsnema, so močnejše in vsestransko priporočene. Škropilnica „Korona" stane K 20"— in škropilnica „Hero" K 32"— z zabojem vred.
*	Kmetje, ne opuščajte škropljenja trt proti peronospori! Ker smo imeli zadnji dve leti zaporedoma sušo, se tudi peronospora ni tako močno razvijala kakor pretekla leta. Mnogi lehkoverni in lehkomiselni vinogradniki vsled tega mislijo, da ni treba več trt škropiti. Kako napačno je to mnenje, to nam je pokazalo ravno lansko leto. Po dolgi suši je meseca avgusta nastopilo močno deževje, in kar na mah se je prikazala peronospora, ki je mnoge vinogradnike (zlasti v zapadnih legah), ki niso bili poškropljeni, prav hudo zdelala! Ker je pa letos že majnik deževen, nam je letos pričakovati peronosporo bolj zgodaj in bolj hudo kakor lani. Zato pa svarim vse vinogradnike naj ne opuščajo škropljenja! Prvo škropljenje naj se vrši koj, ko poganjki odrasejo za dobro ped dolgi, drugo škr. pljenje 10 do 14 dni po prvem in tretje 14 dni po drugem. To navadno zadostuje ; le če je p. letje mokrotno,
naj sc škropi še v četrtič, tri tedne po 3. škropljenja. Pri vsakem škropljenju moramo pripraviti svežo zmes galice in apna. 1 kg galice in 1 '/2 kg apna zadostuje na 100 l vode. Ker je letos trta veliko bolj razvita kakor lani, naj si vsak nemudoma priskrbi potrebno galico in škropilnico. Galico oddaja c. kr. kmet. družba potom svojih podružnic.
*	Deteljno seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od kmetijsko-kemijskega preskušališča v Ljubljani, oddaja družba svojim udom z zavojem vred, in sicer seme domače štajerske ali črne detelje po 1 K 85 h, in seme lucerne ali nemške detelje po 1 K 80 h kilogram.
*	Sivo francosko ajdo, drobnozrnato, je družba za letošnjo setev ravnokar naravnost s Francoskega dobila ter jo oddaja po 36 K 100 kg z vrečo vred. Ker vsa zaloga znaša le en vagon (10.000 kg), bomo mogli le tistim naročnikom postreči, ki se bodo pravočasno zglasili; zato prosimo takojšnjih priglasil.
*	Glede oddaje semen objavljamo, da veljajo gori označene cene z zavojem vred in s stroški za vozni list le pri naročilih nad 5 kg. Pri naročilih do 5 kg se posebej zaračunita zavoj in vozni list.
*	Dušičnato umetno gnojilo, in sicer amonijev sulfat, bo družba imela odslej v zulogi. Cena temu gnojilu je 31 K za 100 kg. — To gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju itd., in sic r v zvezi s superfosfatom in s kalijevo soljo. Poraba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spis „Gnojenje z dušikom" v 1. št., na spis „Dušičnata umetna gnojila" v 2 štev., na spisa „Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili spomladi" ter „Mešana gnojila in gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili" v 3. št. in na spis „Gnojenje krompirju, zlasti z umetnimi gnojili, s posebnim ozirom na amonijev sulfat" v 6. številki letošnjega „Kme-tovalca".
*	Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi:
Tomasovo žlindro po K 8-— 19 odstotno, za 100 kg. Te cene veljajo za nadrobno oddajo v družbenem skladišču. Pri naročitvah v celih vagonih se odračanajo skladiščni stroški in se torej dovoli znaten popust. V zalogi ima družba le 19odstotno Tomasovo žlindro.
Rudninski superfosfat s 14 °/0 v vedi raztopne fosforove kisline po 8 K 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih v celih vagonih znaten popust. Svarimo pred nakupom superfosfata, ki je zaznamovan kot 12 - 14 odstoten, če ni primerno cenejši, kajti tak snperfosfat je resnično le 12-odstoten in sme v razmerju z gorenjo ceno le 6'86 K veljati.
Kostni superfosfat po 11 K 100 kg.
Kajnit po 5 K 80 h 100 kg.
Kalijevo sol po 12 K 60 h 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 °/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 — 13°/0 kalija ter stane 5 K 80 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 4 K 80 h.
Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred.
Čilski soliter po 35 K 100 kg.
Amonijev sulfat po 31 K 100 kg.
*	Rudninski superfosfat za gnojenje ajdi prosimo pravočasno naročati, drugače ne bo mogoče ob setvi točno postregati. Lansko leto so naši gospodarji tega gnojila za ajdo porabili 70 vagonov, t. j. množina, ki je tvornica ne more naenkrat izdelati, če nima pravočasnih naročil. Došlih naročil seveda ne izročimo precej, temveč pravočasno
do ajdove setve, ker se nam za sedaj gre le za to, da moremo tvornici pravočasno oddati naročila.
*	Močna krmila, in sicer lanene in sezamove tropine, ima družba v zalogi ter jih oddaja prve po 19 K in druge po 17 K 50 h. Tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg. Ker imajo tvornice le malo blaga v zalogi, more družba naročitve zvrševati le po vrsti, kakor dohajajo, in sicer z ozir. m na zalogo, ki jo iz tvornic sproti dobiva.
*	Klajno apno oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
Oddaja kos. Družba ima v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah imamo trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skopaj.
Cene kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 4'/2 6 6'/a 7 71/, 8 cm: 45 60 65 70 75 80
Cena:	K 1'20, 0-90, 1—, P10, 1-20, 1-30.
*	Prave bergamaške osle, in sicer temnovišnjevkaste, podolgem žilaste, oddaja družba po 60 h. Osle so vse enake kakovosti ter so 24 do 25 cm dolge.
Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 6. maja 1909.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. komercialni svetnik Povše, navzoči so bili: podpresednik gosp. Knez, odborniki gg. Gombač, Kalan, Lenarčič, baron Liech te n ber g, Pogačnik Rohrman, dr. pl. Wurzbach, Zirovnik m ravnatelj Gustav Pire.
Glavni odbor je za družbenega zastopnika v državnem železniškem svetu izvolil družbenega presednika gosp. komercialnega svetnika Povšeta, za njegovega namestnika pa odbornika gosp. državnega in deželnega poslanca Pogačnika.
Odbor je uredil službeno razmerje začasnega voditelja družbene podkovske šole.
Podružnici v Bohinjski Bistrici se povrne iz državne podpore polovica nakupne cene za plemenskega mrjasca.
Prošnji neke posojilnice in neke zadruge za pletarstvo in gojitev vrb za državno podporo, da uredi vzorne nasade pletarskih vrb, je glavni odbor sklenil priporočeni predložiti c. kr. deželni vladi.
Prošnji dveh mlekarskih zadrug za državno podporo se istotako priporočeni izročita na pristojno mesto.
Glavni odbor se je vsled poziva c. kr. deželne vlade izrekel za dovolitev dveh novih semnjev v Št. Petru na Krasu.
Za nove ude se so priglasili in so bili sprejeti gg.: Erbežnik Ivan, posestnik na Trnovcu; Cedilnik Ivan, posestnik v Krašnji; Žnidaršič Leopold, posestnik v Zagorici; Smole Frančišek, pos. v Brestu; Jakič Ivan, posestnik v Tomišlju; Majdič Anton, pos. v Beričevem;v Jeglič Josip, učitelj v Selcih; Mesojedec Josip, posestnik v Šmarčni; Kržmanec Jernej, posestnik na Drenovem; Frelih Mihael, posestnik v Davči; Ruech Karol, gostilničar in
posestnik v Tržiču; Svetek Josip, posestnik v Zostrem; Bončar Jakob, trgovec v Ljubljani; Štrukelj Peregrin, posestnik v Kom-poljah; Dobrota Terezija, posestnica v Spod. Kašlju; Podlipnik Josip, posestnik v Srednji vasi; Zupan Anton, posestnik v Smo-kuču; pl. Glaser Oskar, c. kr. ritmojster na Selu; Ražem Karol, trgovec v Kozjanah; dr. Lampe Evgen, dež. odbornik in poslanec v Ljubljani; Golob Frančišek, posestnik v Rakovniku; Jerič Josip, posestnikov sin v Gorenji vasi; Nučič Josip, posestnik v Vel. Lipljenah; Prijatelj Peter, posestnik v Sodražici; Brajčič Janko, posestnik v Velikih Leščah; Jurkovič Jakob, posestnik na Hribu; Fischer Martin, gozdar na Mošunu; Kramer Martin ml., posestnik v Ahletah ; 1'utzi Ivan, posestnik v Beli peči; Pilli Anton, posestnik v Beli peči; Klampfer Ivan, posestnik v Beli peči; Schrey Henrik, posestnik v Beli peči; \Vester Viljem, posestnik v Beli peči; Paximati Štefan E., veleposestnik v Sežani; Grden Josipina, posestnica pri Sv. Križu; Riffel Josip, posestnik v Pli-berku.
Seja glavnega odbora dne 5. aprila 1909.
(Konec.)
Za nove ude so se zglasili in so bili sprejeti gg: Lovrin Jure, posestnik v Stari Lipi; Bukovec Henrik, župnik v Mokronogu; Cilenšek Alojzij, župnik v Poljičanali; Zupančič Ivan posestnik v Spodnjem Kašlju; Lekše Frančišek, posestnik v Dolgi Raki; Sket Andrej, nadučitelj v Podsredi; Rozina Ant., posestnik na Selih pri Sumbregu; Rozman Josip, posestnik na Podreči; Dim Frančišek, posestnik v Hudinjah; Verderber Mihael, posestnik v Turkovi Dragi; Turk Josip, posestnik v Livodu; Poje Peter, posestnik v Livodu; Dolenec Gregor, posestnik v Volči; Kloboves Ivan, posestnik v Poljanah; Kokalj Jernej, posestnik v Volči; Nosan Ivan, posestnik v Brusnicah; Mali Ivan, posestnik v Dol. Grčevju; Kuralt Frančišek, posestnik v Kranju; Strah Jakob, posestnik v Pristavi; Pirnat Ivan, posestnik v Dravljah; Križnar Ivan, posestnik v Stražišču; Siler Florijan, posestnik in mesar v Stiažišču; Klemenec Julij, mesar v Ljubljani; Turk Frančišek, posestnik v Novem Kotu; Mihelič Josip, posestnik v Novem Kotu; Kotnik Josip, posestnik v Mirkah; Bolka Simen, posestnik v Pože-niku; Kandolf Anton, posestnik v Gradu; Barle Frančišek, posestnik v Cerkljah; Jermančič Frančišek, posestnik v Malkovcu; Jermančič Frančišek, posestnik v Telčah; Breskvar Marija, posestnica v Ljubljani; Stare Martin, posestnik v Vel. Lipljenah; Gerjol Valentin, posestnik v Setniku; Demšar Frančišek, posestnik v Volčah; Krek Luka, posestnik v Bačnah ; Osterman Jure, posestnik v So-devcih ; Korošec Ivan, posestnik na Hitonjem; Saje Josip, posestnik v Kuzarkalu; Kumše Frančišek, posestnik v Mateni; Podkov Anton, posestnik v Beričevem; Mihelčič Ivan, župnik v Zaplani; PUar Jernej, posestnik na Rupi; Jankovič Frančišek, posestnik v Črni vasi; Žebovec Ivan, posestnik in gostilničar v Mostah; Radelj Alojzij, posestnik v Dolnjih Ponikvah; Ratajec Josip, posestnik v Cešnjevku; Rogelj Anton, posestnik vRibpovcu; Vidovič Anton župnik v Komanjah; Pust Frančišek, posestnik v Trbovljah; Seme Josip, posestnik na Repčem; Moder Feliks, posestnik v Zagorju ob Savi; Strmole Josip, posestnik in župan, v Gorenjih Prapročah; Končar I»an, posestnik v Mali Stangi; Zbašnik Frančišek, posestnik v Čampah; Kaplan Karol, posestnik in mizar v Prigorici; Mrhar Alojzij, posestnik v Prigorici; Gorše Frančišek, posestnik v Rakitnici; Trebušak Frančišek, posestnik v Srednji vasi v Tuhinju; Drašček Frančišek, posestnik v Bodrežu; Kržin Frančišek, posestnik v Zadvoru; Kušar Ivan, posestnik v Notranjih goricah; Šikonija Jurij, posestnik v Tribučah; Brodar Ivan, posestnik v Hrastju; Mravlje Valentin, posestnik v Brezovici; Zalaznik Josip, posestnik v Vrzdenem; Smiljanič Elija, posestnik v Radatoviču; Kofler Mihael, posestnik v Zmetičah; Burgar Ivan, posestnik v Zavrhu; Lobe Frančišek, posestnik v Zagradcu; Mušič Marija, c. kr. pošta-rica in posestnica v Borštu; Lipovšek Valentin, posestnik v Jastro-bljah ; Anžlin Josip, posestnik v Stavčji vasi;
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice v Kamniku, ki bo v nedeljo, dne 23. maja t. 1. ob desetih dopoldne v mestnem gasilnem domu v Kamniku. SPORED:
1.	Določitev časa in kraja za poučno potovanje.
2.	Razgovor o predlogih za občni zbor kmetijske družbe.
3.	Raznoterosti.
Kmetijska podružnica v Kamniku, dne 9. maja 1909.
Valentin Benkovič, načelnik.
Vabilo
na
ustanovni ob cn i zb o r»
zveze Gorenjskih podružnic ■	c. kr. kmetijske družbe kranjske, ==
ki bo
v Kranju dne 1. junija (binkoštni torek) popoldne ob "eni v veliki dvorani hotela „Nova Pošta."
SPORED:
1.	Govor g. cesarskega svetnika G. Pirca.
2.	Naloga zveze in določitev gospodarskega načrta za Gorenjsko.
3 .Volitev odbora.
4. Razni predlogi in slučajnosti.
Ker je pristop vsakemu dovoljen in prost je upati, da se kmetje z Gorenjskega v najobilnejšem številu udeleže
Pripravljalni odbor.
P. n. Seja pripravljalnega odbora bo dopoldne ob desetih v istem prostoru. Prosimo, da se je gg. odborniki zanesljivo udeleže.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Gorenjah pri Postojni, ki bo dne 23. maja 1909 popoldne ob štirih v hiši Ivana Jurca ml. v Gorenjah.
SPORED:
1.	Pregledovanje računov za dobo treh let.
2.	Volitev novega odbora in načelnika.
3.	Predlogi in nasveti.
Če se ob določeni uri ne snide za sklepčnočst občnega zbora zadostno število udov, bo pol ure pozneje zborovanje ob vsakem številu navzočih udov.
Kmetijska podružnica v Gorenjah,
dne 28. maja 1909.
J. Jurca, st.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske v = Št. Vidu pri Ljubljani	=
priredi svoj
XIX. kmetijski sestanek
v nedeljo, 23. maja 1909 ob petih popoldne na Trati pri Žibertu.
Govoril bo gosp. dr. Janko Žirovnik o zapuščinskih zadevah.
K temu sestanku vabim p. n. ude c. kr. kmetijske družbe in po njih vpeljane goste.
Ant. Štrukelj, podružnični načelnik.
Listnica uredništva.
I. Z. v D. Najemnik male loterije nima nikakšne pravice kaj zasevzahtevati od dobitka in ne sme nikomur braniti v loterijo staviti. Če pa vendar komu brani staviti v loterijo, nima sicer prav, a mi ga pohvalimo, ker stem zabranjuje neumnost, ki tiči v igranju v loteriji.
J. P. v S. Če sle Vi vzeli dvojno aro nazaj, ki Vam jo je nasprotnik prostovoljno dal, in niste zahtevali izpolnitev pogodbe, potem je reč končana in Vi niste zavezani sprejete dvojne are vrniti.
Fr. Z. v S. Pasti za polhe Vam priskrbi Anton Debelak v Ribnici št. 103.
F. N. v S. Vodo iz svojega studenca smete le tedaj za namakanje svojega travnika rabiti, če mlinarji, ki temu ugovarjajo, nimajo služnostne pravice do vode.