. štev.
V Ljubljani, v  8. aa 179.
Letnik VI
Inseratl ne »prejemajo in velji triurnima vrsta :
S kr., če se tiska lkrat, M II l| n ^ n
lö i, „ ,i n 3 n
Pri večkratnem tiskanj »e itena primerno «manjia.
R o k o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eksp.edicija ua S;arem trgu h. it. 16.
Pilititn lisi za stasli iiaroö.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	, , 10 gi. — kr
ra poileta	. . 5 „ — ,,
za četrt leta	. . 'J „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . , 8 gl. 40 kr • za poi leta . 4 „ 20 „ za četrt ieta	U „ 10 ,.
V Ljubljani na dum pošiljan velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
JO!
..Ui
Gospodarska vojska na Nemškem, i.
Vse dnevno zanimivanje na Nemškem se suče okoli gospodarskega vprašanju. Knez 13 i s m a r k si je zmislil v svoji žeuijalnosti novih idej, s kterimi hoče prekucniti ves sedajni gospodarski red. Znanost narodnega gospodarstva je še mlada, načela še nevtrjena, Bismark ima tudi mnogo strokovnjaških nasprotnikov, ki ga več ali manj ostro pobijajo; mi si ne usojamo, razsoditi to pravdo, čeravno ne tajimo, da se v mnogih ozirih nagibamo na Bismarkovo stran, kakor to delajo tudi nemški katoliško-konservativni poslanci. Bismark hoče vpeljati coluino na vse izdelke in pridelke, ki pridejo iz tujega, na obrtniške izdelke angleške in francoske , na žito ameri-kausko, rusko in avstrijsko , na vina ogerska in francoska itd. Kar bo ta colnina vrgla, za toliko misli ali obljtibuje znižati direktne dn vkr. Ker se bo s tem cena poljskih pridelkov nert-ških zvišala, zato je jasno, da z njim glasujejo zastopniki kmeči:i iu veliki posestniki ali graj-ščaki; tudi obrtniki si obetajo večt ga zasluška, kedar se bo od inostranih izdelkov colnina pobirala, zato tudi ti Bismarka podpirajo , in tako mu je večina skoraj gotova.
Nasprotno pa se ne da tajit', da bo cena poljskih pridelkov in obrtniških izdelkov poskočila, in revni mož, delavec, in vsak, ki od stalne, dostikrat borne plačti živi, bo še težje izhajal, nego dosedaj. Vendar se da na to odgovoriti , da bo potem, če se domače delo povzdigne, tudi vsak lože dobil delo, in da bo to morda tudi bolje plačano. Pa „manšestrovci" ali zastopniki svobodne kupčije Bismarku ne
nasprotujejo iz tega, ampak, kakor se nam zdi, iz druzih oz>rov.
Veliki trgovci, in to so na Nemškem večidel judje, so vlekli iz velike mednarodne kupčije velikanske dobičke, le njim so služile železnice, telegraf in ceste v prvi vrsti, in za vse te dobrote so plačevali le majhne davke. Res je, da je bil tudi ruski kmetič in ogerski vinorejec vesel, če je svoj pridelek v Nemčijo prodal, pa g'avni ^dobiček od te kupčije je vendar le bogati kapitalist v žep deval, ki je to kupčijo vodil. Ker se bo s eolnino mednarodna, velika trgovina nekolko omejila, in j bodo ljudje bolj ua domače pridelke navezani, zato je razumno, da je Bismarkov projekt hud udarec velikemu, mednarodnemu trgovstvu, in umevne so po tem takem tudi lamentacije judovskih listov, ki imenujejo Bismarka diletanta, „ki od narodnega gospodarstva nič ue zastopi in bo s to sistemo velik fiaško naredil itd" Hud udarec je to tudi za angleško obrtnijo, in skoraj ni dvombe, da je angleška vlada mnogo ljudi na Nemškem že podkupila, da se še dalje potegujejo za svobodno trgoviuo. Da so tako odlično industrijalne države, kakor ste Anglija in Belgija, za svobodno kupčijo vnete, to pač ni drugače mogoče, in prav iz Anglije se je zanesel ta princip tudi po svetu, in tudi v Avstriji je to posebno za naše razmere pogubno načelo do najnovejših časov nadvladalo. S a le B;smark in v manjši meri naš ranjki V. C. Supan sta ljudem oči odprla, kaki bedaki da so, ker se po tem načelu izričajo v neko denarno vazahtvo angleško, ter pogub Ijajo svoj lastni obrtniški stan. Ce se vsa Evropa v angleško sukno in pavolo , in v francosko svilo oblači, če kupuje le angleško že-llezo, potem je pač jasno, da morajo obrtniki
drugih dežel počivati brez dela, denar pa ves v Anglijo in Francijo potuje. Mi hodimo pač bolj elegantno oblečeni okoli, pa cvenka ni nič v žepu in naše tovarne stojč. „Manšestrovci" so rekli, da bo tuja konkurenca domačo obrtnijo povzdignila, ker jo bo k boljšim izdelkom prisilila. Pa to se ni zgodilo ; tuja konkurenca je našo obrtn jo zadušila, ker nema tolikih sredstev, da bi mogla z ono meriti se.
Tudi naš kmet ne more z Rusijo in Ameriko meriti se , ker nema take zemlje , in je tudi prereven, da bi se povzdignil na stališče bolj umupga kmetovanja. Pač poslednji čas bi bil tudi pri nas v Avstriji, kar Bismark namerava, da bi se namreč kmetovalcem dav-kovsko breme olajšalo; kajti naši poljski pridelki padajo v ceni vsled konkurence tujih bolj rodovitnih deželd, in vendar mora poljedelec največ direktnega in krvnega davka nositi ! Ko bi bili mi v Nemčiji, ali pa Bismark v Avstriji, skladali bi se z njegovimi nazori in podpirali ga v tem vprašanji.
II.
Če je pa stvar dobra za Nemčijo, pokaže se nam v vse drugi luči, če pogledamo njene nasledke za Avstrijo. Bismark hoče eolnino pobirati od avstrijsk,h pridelkov, od žita, moke, vina itd. Od centa moke hoče vzeti eu goldinar, od finega vina v buteljah 20 goldinarjev! Kdo bo potem še žito in vino na nemško vozil, in kam bodo Ogri svoje pridelke prodali ? Še od našega mesa, ki se vozi ne v Nemčijo, ampak skoz Nemčijo na Francosko, hoče eolnino pobirati. Bismark nam hoče gospodarsko voj-ko napovedati, in „Vaterland" celö toži, da nas hoče vničiti, ali pa prisiliti, da se z Nemčijo gospodarstveno združimo , da se pod prusko nadvlast in varuštvo podamo.
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
llllilOVllik |(dominus reverendus).
V njegovem duhovskem poslu, v vzvišenem njegovem poklicu kot dušnega pastirja, voditelja in učenika človeštva ga ne bomo stavili na posvetni oder, ker se nam ne zdi spodobuo; pač pa ga smemo ogledati nekoliko zunaj njegovega duševnega posla, kedar odloživši duhovsko suknjo obleče navadno človeško in gre med ljudi.
Od navadnega človeka, tudi gosposkega, je različen že po svoji noši. Ni še dolgo tega, kar se je odlikoval po strogo črni obleki in visokih škornjih, podobnih kationom (od tod najbrže ime „knnonik"); zdaj je pa po večem že oblekel do'go hlače in odločno črna suknja ni več stroga zapoved, le starejšega še vidiš v visokih, nal kanih škornjih, mladega le bolj redko. Pač pa je njegov obraz gladko obrit, lasje ne predolgi in noia vedno praznična. Kedar gre po ulicah, se mu odktivajo ljudje — še celo taki, kterih ne pozrni; otroci in ženske
mu poljubujejo roko, pa tudi ta navada se v mestu čedalje bolj zgublja, ker liberalstvo in brezverstvo spriduje stare lepe katoliške navade. Vendar spoštovanje tega stanu ne gine, čeravno kak ostentativen liberalec ali spriden gosposki Robalin kaže svoje zaničevanje duhovniku s tem, da prav prevzetno memo njega gre in še med zobmi mrmra kako kletev in besedo „far".
V družbenem življenji utegne biti prav prijeten, se vdeležuje poštenega razveseljevanja in zabavanja vzlasti zdaj, ko se javnega življenja, toraj gostilnic in društev, ne ogiblje tako skrbno ko nekdaj, in si tudi včasih na takih krajih kako „dolgo" ali „kratko" med zobe utakne. Po svoji dolžnosti in kot sin naroda je vsaj v srcu, če ne že prav očitno naroden in zavoljo svojih vednosti, značajnosti in delavnosti naši pravični stvari koristen z besedo, peresom in dejanjem. Zavoljo tega zadnjega je nemčurjem trn v peti in mora slišati in brati marsiktero grdo zabavljico o sebi; ti ne morejo nikakor pozabiti, da je duhovnik največ ohranil nam domači jezik in s tem narodno
zavest in da to še zmiraj dela z vidnim vspe-hom kot dober svetovalec odraščenim, učenik mladini in hrabri voditelj katoliške vere. Srca. je večidel usmiljenega, toraj vnet za vsako dobrodejno in ljudoljubno napravo, za ktero rad odpre svoj ne pretežki mošnjiček, pa dela zii nio tudi z bpsedo in peresom. Veliko takih obče koristnih ustanov je njegovo delo. Slovenskemu časnikarstvu in slovstvu je enako koristen, oboje podpira duševno in materijalno. Sploh je močen steber narodne stranke v Ljubljani, stori veliko dobrega, zabrani veliko hudega. Ob volitvah, če ima volilno pravico, ga vidiš na naši strani (le letos je bilo nekterim premraz, zato so doma za pečjo obsedeli).
Med sabo se razloči še v korarja, ki je rudeč pod vratom in bolj resnoben, pa vendar poleti včasih ob sprehodu vkrene na kak gostilniški vrt ter si privošči vrček Kozlerje-vega, česar bi prej ne bil storil za noben denar; — v župnika, ki včasih ne gre volit, drugače pa je vendar narodnjak, — in v ta-cega, ki še oboje to misli postati. To je tako zvana pastirska duhovščina ob cerkvah. Dalje
dobil komturski križ Franc-Jožefuvega reda, profesor Makart viteški križ Leopoldovega reda in podžupan Uhl red železne krone tretjega razreda.
V «lržavncm ¡eliorii je govoril V o 1 s k i zoper objektivno postopanje pri konfiskaciji časopisov. Hekel je, da se nikjer toliko ne koufiscira, ko v Avstriji, da je to zoper čl. 15. drž. osn. post., tedaj zoper hvalisano ustavo, da se s tem lahko vsaka svoboda zaduši itd. in nasvetuje, naj se to objektivno konfisciranje odpravi. Težko bo kaj iz te moke, naša „ liberalna" vlada 8e Bvobodne besede boji.'
Hofer je zopet tožil, da se ječe zmirom bolj polnijo, iu naj se preišče, zakaj?
Jud N e u \v i r t h je zagovarjal „Krach-ritterje" in polemiziral z Lieubacherjem.
S t e u d e 1 govori zoper oderuhe, in nasvetuje, naj vlada brž ko mogoče predloži zbornici postavo zoper oderuštvo, ker to je splošna želja.
Krona \vetter pa govori o kaznilnicah. On pravi, da vsak kaznjenec državo stane 50 kr. na dan, zasluži pa le 13 kr., tedaj mora država 37 kr. po vrhu plačati. Govori čudi, da zdrav mož ne more več zasluti 13 kr. na dan. In veudar kaznilnice obrtn1 toliko dela vzamejo! Govornik nasvetuje, naj se postavno določi delo v kaznilnicah, pa tako, da davke plačujoči obrtniki ue bodo škode trpeli po konkurenci kaznjencev.
Teuschl pa pravi, da ogerska vlada svoje ladje podpira, samo da bi kupčjo iz Trsta v Reko zvabila. Trst pod tem mnogo trpi, za to bo treba še za Trst kaj storiti.
Poslanca W a Ite r sk i r c h e n in Ilaus-ner ostro napadata finančnega ministra. Prvi govori zoper okupacijo Bosne, drugi zoper malo loterijo. Kako bi se dalo bolje narediti, tega pa ni nobeden povedal. Čudno je, da možje, ki so šest let ministerstvo podpirali, se zdaj na enkrat tako delajo, kakor bi bili nedolžni in nekrivi tega slabega gospodarstva, ter si roke umivajo. Lojalno to ni, stopiti še le v zadujem trenutku v opozicijo, ker so nove volitve pred vratmi, in pridobiti si na tak način zopet zaupanje volilcev. En par za nas zanimivih stavkov iz govora poslanca Walters-kirchna hočemo ponatisniti: „Madjari so privolili v okupacijo Bosne, da bi Jugoslovane v strahu obdržali. To je noga, ki jo postavijo Madjari
i j uiuia
rnik.Be ižit&o
rtnikom
Jugoslovanom na tilnik v tem hipu, ko tega Turki več ne zamorejo".
„Izrazu „ustavoverstva" ne morem več pripisavati tistega pomena, ko poprej, kot im<5 stranke pov<5 preveč ali premalo. Premalo, ker so mnogi ustavi pokorni, tedaj ustavoverni, ki se do zdaj niso prištevali naši stranki, preveč pa, če se umeje ustavovernost tako, da se ustava ne sme spremeniti, ker so že mnogi iz naše 6tranke nasvetovali kako spremembo ustave, pa so vendar „ustavoverci" ostali."
Kdaj smo mi že enako pisali! Tedaj toliko časa je trebalo, da so v nemškem taboru to sprevideli! Vkljub govorom Walterskirchna in Ilausnerja bil je finančni budget sprejet.
Postava zarad uprave v Ilosiii se bo še le jeseni razpravljala. Stvar je odložil Stre-mayr, ki neče, da bi bc pred volitvami taka razburjajoča debata pripustila, ki bi znala vladni stranki škodovati v nemških provincijah.
Vnanje države.
ltiiMkn. Vlada ruska je ukazala, naj se znana enciklika sv. Očeta Leona XIII. proti socialistom v vseh katoliških cerkvah s priž-nice trikrat v raznih dobah bere v narodnem jeziku, če je to res, tedaj je Ruska na pravi stezi do notranjega miru, kteri se utrditi more le, ako se osnuje na podlagi v omenjeni enci-kliki povedauih načel.
Nemško-judovski listi so v svoj'čas vedeli dosti povedati, kako llnl^ari vedno bolj hladni postajejo nasproti Bvojim osvoboditeljem Rusom. To pa ni res, kar vidimo iz slovesa, ki so ga vzeli od generala Dondukova. Spregli so konje iu vlekli njegov voz, ter neprenehoma glasno pozdravljali njega in ruskega cara. Naročili so mu, naj pove caru, kako so mu Bolgari hvaležni. Ko je bil knez voljen, bilo je vse mesto Trnovo okinčano in razavitljeno. Čenčarije, da se Bolgarom zdaj nič bolje ne godi, kakor prej pod Turkom, se sodijo same.
Iz Pcterlmr^a se piše, da je tam vse mirno, in da gre vsak po svojih opravkih. O izjemnem stanji ali vojaškem obležnem stanji, kakor ga opišejo nekteri lažnjivi dopisniki, tam nič ne vedo.
O ISizmarkovciii projektu zgoraj še nismo vsega povedali, ko smo v članku razpravljali njegove namene. On hoče direktni davek kolikor se da, popolnoma odpraviti, od zemljišč in hiš ne bo nič davkov pobiral, in
Stvar bi pa ne bila tako grozna, ko bi imeli naši državniki tudi toliko domoljubja, razumnosti, samostojnosti in poguma, kakor Bismark.
Mi znamo svoje pridelke tudi sami pojesti in popiti, in toliko bolj i kup bodo pri nas, če jih Nemci ne bodo hoteli kupovati. Nasprotno pa bi morala tudi naša vlada euako visoko eolnino pobirati od obrtniških izdelkov , ki v obilni meri dohajajo k nam iz Nemčije, pa bi se stvar poravnala in naša domača obrtnija povzdignila. Pa naši ustavoverni vladi ne prisojamo toliko poguma, saj je vedno strepetala, kedar je mogočni Bismark čelo zgrbančil.
Morda imamo pa celo pri nas ljudi, ki jim je všeč gospodarstvena zveza z Nemčijo, to je, ne zveza ampak podložnost, — in če Bismark s svojo eolno vojsko proti Avstriji res kaj tacega namerava, potem bo našel še v Avstriji svoje pomagiče. V političnem oziru bi bila taka deuarua odvisnost pač škodljiva in obžalovanja vredna, ter sramotna za Avstrijo, zato se je moramo posebno Slovaui krepko braniti ; ali bi bila slaba tudi v rna-terjalnem oziru, tega danes še ne bomo pre-iskavali, ker stvar še ni tako daleč dozorela. Svoje upanje stavimo na eneržijo ogerske vladp, ki se je še pri vsaki važni priliki pokazala, in ta bo tudi našim Cislajtancem nekoliko poguma dala. Ogri nemajo druzega žitnega trga razun Nemčije iu Cislajtanije, tudi vino in meso večidel; v te kraje prodajajo; obrtnije pa nemajo, njih dohodki izvirajo iz poljskih pridelkov. Če se j m pa na ta način glavni trgi zapro, s čim bodo plačevali veliko svojo državno potrato? Ogerska mora takoj baukerot napove dati in prenehati s plačevanjem državno dolžnih obresti (kar bi sicer prevelika nesreča ne bila); ogerski državniki bodo morali vse žile napeti, da ta po naših mislih bolj sramotni, ko nesrečni dogodek odvrnejo.
Toda cela zadeva je še le v pretresavanji pred nemškim državnim zborom; zato opozo-rujemo vsacega, ki se zanima za vprašanja narodne ekonomije, naj dotičnih govorov v berlinski zbornici nikar ne prezre !
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 7. maja. Mumij. Za zasluge o sreberni slavnosti je od presvitlega cesarja župan dr. Nevald
so še profesorji v bemenišči in po srednjih šolah ; teh se je že bolj prijel duh pouosnosti, obraz jim ni vedno prijazen in jaseu, nego utegne skrčiti se v temne gube, iz kterih potem gromi in treska dvojke iu trojke; — ka-teheti po raznih drugih zavodih, ktere učitelji imenujejo „kolege", čeravno so ti, namreč učitelji, le malo časa trgali hlače po šolskih klopčh, - iu vojaški duhovni, penzijouisti in beneficijati, o kterih se pa nič posebnega ne ve in ne sliši.
Omeniti je še očeta frančiškana (pater reverendus). V mestu pač tudi še diu-gim duhovnikom, vzlasti kaplanom, pravijo samo „gospod Janez", „gospod Jakop", ,.go spod Fronc" itd., vendar pristavijo ali vsaj vedo še njihov priimek, če jih po njem vprašaš. Frančiškan je Bvoje krstno ime sam za-menil z drugim samostanskim, priimek, to je rodovinsko ime pa se mu je samo posušilo ter odpadlo, da malokdo še za-nj v<S. Ker je njegovo samostansko ime latinsko ali grško, zato za navadnega neizobraženega človeka ui gladko, zato slišiš pogosto „pater Gamelik", „pater Kalister" itd. To pačenje imen pa se ne godi
iz hudobije, nego le iz nevednosti. Tudi frančiškan v Ljubljani veliko velja in je zelo ko risten v cerkvenem, pa tudi v narodnem življenji, če ima volilno pravico, pride nevstraš-ljivo vol t narodujake. Zato tudi „kutarja" nemčurji ue marajo in ker druzega ne morejo, se v svojem časniku jeze nad „vednim zvo-nenjem" v frančiškanski cerkvi, posebno paše nad porcijuukulo.
Duhovskemu stanu se prišteva še semeni-ščnik ali duh o v sk i pripravnik (praepa-randus semi-revereudus). Ta preživi svojega pripravljanja desetmesična leta paroma, to je po dva in dva v ozki sobici ob knjigah in suhem kruhu, po kterega pa leta še šolska mladina, berači in beračice, kakor čebele na kostanj po med Kosi in večerja se skupno tako dobro, kakor se kuharci primerno zdi. Vendar ui misliti, da bi bil tisti kandidat, ki je rekel, „da s semeniško juho v sili krstiti bi ne bilo greh' , kedaj v ljubljanskem semenišči bival, vsaj mi nismo nobene pritožbe slišali o jedi iu pijači. — Za duševno in telesno razvedrenje ima semeniščnik večkrat na leto po nekoliko dni, ob koncu leta po hudi skušnji
velike počitnice, ob kterih se razide po svetu in razveseljuje vsak po svoje. Ob urah učenju in premišljevanju odločeuih so vrata do njegove sobe že spodej zaprta, ven sme le paroma ali še v veči družbi; saj je pa tudi obleka njegova tako vrezana, da ne mara v nji veliko hoditi po mestu, ker vsak otrok že ve, kaj je v nji, in ljudje, kteri duhovna grdo gledajo, tudi njemu ne kažejo preprijaznib obrazov. V obče je pa semenišče vseučilišče, med belim zidovjem po ozkih sobicah biva marsikak mla-deneč, ki že zdaj stanu, kteremu se je bil posvetil in za kterega se pripravlja, vso čast dela, napis nad vratmi, ob kterih stražita dva prava orjaka, namreč „Virtuti & Musis", že povd tujcu, da Be v tej hiši res nahaja to, kar napis obeta. Le škoda, da sedanja temu stanu jako neugodna vojaška postava in čedalje bolj razširjajoči se „liberalni" duh goni preveč naših mladenčev drugam, premalo pa v to hišo, iz ktere ima dobivati narod naš svojih vodnikov v časnem in za večno življenje.
(Dalje prih.)
misli, da bo to vse pri colnini not dobil, pri tobaku, pri soli, pri vinu itd., tako da ljudje šs ne bodo vedeli, kdaj davek plačajo. Dav-karskih uradnikov potem ne bo potreboval po deželi, in država bo dobila davek brez vsake dražbe in eksekucije, ker se bo kar pri colnini davek pobral. Kmetje kar vriskajo, čifuti pa z zobmi škripljejo, ker bodo morali zdaj oni davek plačevati, ki se največ s kupčijo pečajo, med tem ko je bila dozdaj kupčija skoraj davka prosta. Iz kmečkega denarja so se zidale železnice, č.fut je imel pa dobiček od njih, ker so mu blago dober kup in hitro prevažale, kmetu je pa železnica še zaslužek požrla, ker z živino nič več zaslužiti ne more. Poleg tega je železnica kmetn strašno konkurenco naredila, ker je pripeljala obilo tujega žita, da domeč kmet nič prodati ni mogel. Tako kmetu železnica na dve strani škoduje, in vendar jo je moral in jo mora ravno kmet plačati s svojimi davki, ker zviti čifut, ki mu je železnica res v korist, že zna tako zviti jo, da nič davka ne plača ; sicer se pa od velike kupčije do zdBj tako ni davek pobiral. Po Bizmarkovcm načrtu pa bodo morali kupčevalci na mejak visoko colnino plačevati, in tako bodo kmetu olajšali breme.
Če bi se na drugem ne poznalo, pozna se že na hripovem zabavljanji judovskih listov, da je Bizmarkova ideja dobra. Dokler je duhovščino preganjal, so ga hvalili, zdaj ko je tisto neumnost pustil in začel misliti na revščino ljudstva, pa ga hočejo križati čifutski listi, dobro da nemajo oblasti v rokah.
Izvirni dopisi.
Isr Metlike, 30. aprila. (Prošnja do g. J. Zalokar-ja, zdravnika v Metliki.) Gospod zdravnik! Nek moder mož pravi: „Spoštuj zdravnika zavolj potrebe; zakaj Najviši ga je vstvaril. Umetnost zdravnika k časti povzdigne, in mogočni ga hvalijo. V svoji bolezni pokliči zdravnika; ne puščaj ga od sebe, dokler njegove pomiči potrebuješ." Tako modri mož; pa blagor človeku , kteri ne potrebuje zdravniške pomoči. Ali skušnja neštevilnokrat potrjuje daljne besede modrega: „Pride namreč čas, ko boš njim (zdravnikom) prišel v roke." In tedaj srečen bolnik, kteremu v njegovi bolezni moder zdravnik na strani stoji! Blagor onemu kraju , ki ima spretnega, skušenega zdravnika! Vi, g. zdravnik! ste v tem oziru na dobrem glasu, ljudje pravijo, da imate srečo pri bolnikih; zatoraj pa tudi v bolezni radi pri VaB iščejo pomoči ne samo domači, ampak tudi bližnji in daljni sosedje na Kranjskem in Hrvaškem. Zarad tega Vam čast in hvala I
Ali eno, g. zdravnik ! eno reč bi Vam še radi priporočili: Vaše govorjenje v hiši bolnikovi, na Vašem domu, zlasti do druzega spola naj bo vselej dostojno. Verujte mi I marsikdo ravno zavoljo tega v svoji bolezni raji pri Vaših gg. tovarših pomoči išče. G. zdravnik! Mi spoštujemo Vašo zdravniško spretnost. Spoštujte nas tudi Vi, posebno kedar nas obišete in najdete bolne na postelji. Nikdar se ne hu-dujte, če bolnik vpričo Vas k Bogu zdihuje. Modri mož pravi: „Najviši je iz zemlje zdravila vstvaril. On je, ki vdari, pa tudi On je, ki ozdravlja." Ne zamerite bolniku, če v sili k Materi Božji kliče za pomoč, saj veste, da je Ona pomočnica kristjanov in — zdravje bolnikov. Toliko se nam je zdelo potrebno na Vašo in našo korist opomniti — zato brez zamere 1
('cgiovaii, dne 28. aprila. Svečanost cesarjeve srebrne poroke se je pri nas vršila
dva dni. V četrtek je bila v ta namen peta s v. maša, ktere so se razun mnogega ljudstva vdeležili tudi šolarji. Po dokončani Blužbi božji so se sošli šolarji spremljani od ljudstva na prijaznem homcu zunaj vasi. Tu jim je gosp. učitelj razlagal pomen današnje svečanosti, ter povedal, da bodo vsadili „cesarsko lipo" v spomin srebrne poroke presvitlega cesarja. Ko je bila lipa vsajena, je devetletno deklice stopilo pod njo ter govorilo za to svečanost zlo ženo pesem. Potem bo bili otroci obdarovani 8 kruhom in so se razšli vsak na svoj dom.
V nedeljo pak je svečanost nadaljevala „katoliško-politiška čitalnica" po naznanjenem redu. Omenim, da je gospod župan A. Kafol prav dobro govoril „prolog." G. A. Bratuž je jako umevno in prijetuo popisoval življenje cesarja Franca Jožefa I. Tuli vse druge točke so bile s pohvalo sprejete iu nektere so se morale celo ponavljati. Tudi igro so domači diletantje izvršili v popolno zadovoljnost. Ču-dili smo se, da se mora v gorski občini tako obširen program z domačimi močmi tako vrlo izvršiti. Posebne vrednosti je tudi to, da je program obsegal mnogo plodu domačega uma. Le tako naprej : „za vero, dom in carja."
Med besedo je došlo pismeno voščilo od bovške čitalnice in od prečast. gospoda A. Hajšeka, župnika makolskega. Obojno je bilo sprejeto z burnim odzdravom.
Z Gorice je bila namenjena , Sloga", pa žali! slabo vreme jo je pridržalo v mestu. Le gg. trgovca Ferfila in Bolko sta nas počastila, in postala tudi uda naše čitalnice. Živila 1
■ k M rope, 5. maja. Muogobrojni dopisi iz vseh krajev naznanjajo, da se je srebrna svatba Njiju veličanstev po širni Sloveniji povsod veličastno praznovala. Že naprej objavljeni programi občin iu društev so sve-dočili krasen dan, le od naše srenje je bilo vse tiho. Marsikteri si je že gotovo mislil, da bo Kropa zarad mlačuosti uekterih prvakov v kolu cesarski rodbini udauost skazujočib Slovencev zaostala. Kar se raznese po trgu prevesela vest, zadnjo nedeljo še le — da ste se društvi čitalnica in „Sloga" združili za skupno praznovanje tega veličastnega dne. Ljudi je to še posebno veselilo, ker ste se do sedaj omenjeni društvi žalibog iz neumevnih vzrokov pisauo gledali. Še le pretečeuo leto ukrepljeno narodno gibanje edino pripomoglo je, da se je ta slovesnost kolikor je pri nas mogoče sijajno vršila. Od obeh društev nalašč za to slavnost osnovani odbor izdelal je jako zanimiv program, koji se je okrajnemu glavarstvu v Radovljici v potrjenje predložil. Due 23. aprila predvečer potrjenje še ui došlo, pač pa od dveh strani vest, da okrajnemu glavarstvu slovesnost po tem programu ni nič kaj po godu. Javna veselica dne 27. aprila t. j. v nedeljo s tombolo na prid revni šolski mladeži in sprevodi s slovenskimi trobojnicami bo se preskrbnemu okr. glavarju baje sumljivi in zoprni zdeli. Ljudstvo to zvedši, bilo je jako vznemirjeno ; slišali so se tu pa tam klici: „Kdo more nam braniti udanost do cesarske rodbine javno pokazati I Ta večer bomo slavili kljub vsim zaprekam." Tudi društvi sklenili ste namenjeno izvršiti, ker pisane prepovedi še ni bilo.
Na večer kot pričetek slavnosti jelo se je razlegati s starega strelišča pokanje možuarjev. Ob 8. uri razsvetli se, kakor ua migljaj ves trg. Iz hiš bolj premožnih tržanov razobešeni so bili mnogoštevilni krasni lampijoni. Priznati se pa vendar mora, da so bili prostori društva „Sloga" najbolj okinčani. Transparenti so se videli po vseh oknih z jako pomenljivimi in prikladnimi napiii v narodnih bojah. Visoko
v zraku, na osti razobešenega društvenega bar jaka Bvetil se je kraBni balon z orloma v avstrijskih barvah. Domača godba zagode četrt ure pozneje pred „Slogo", kjer je bilo ljudstvo vsega trga zbrano , cesarsko himno. Po pre-molku godbe zaorili so združeni pevci „Bog obvaruj, Bog ohrani". Ko odpojo, korači vsa množica z godbo in pevci po trgu krog in krog. Na Bedmih postajah ostali so pevci. Naj mi bo za ta večer le še dovoljeno omeniti tu pa tam nekaj umetalnih ogujev, posebno pa velikanski kres na „Sivi peči", kteri je s svojim plapolanjem, daleko proti beli Ljubljani in sivemu Tržiču naznanjal slovesen večer.
Dne 24. aprila se zaradi tukajšnjega delavnika ni moglo nič druzega učiniti, kakor slovesna sv. maša, ktere se je šolska mladež in obilno ljudstva udeležilo. Obžalovati moramo samo to, da se srenjčanom zvonov preveč škoda zdi. Povsod drugod je njih praznični glas pomagal sijajnoBt povečati — pri nas bilo je vse tiho. —
Naj nam bo toraj dovoljeno nadalje poročati o javni veselici 27. dne aprila. Iz že zgoraj omenjenih vzrokov pričakovali ste društvi in ljudstvo v negotovosti, ali se bo smela ta veselica vršiti ali ne. Vendar so se priprave na vso moč delale, akoravno nas je okrajno glavarstvo že dvakrat, namreč 2. svečana v spomin Val. Vodnika in na veliki pondeljek prav na zadnjo uro s svojo prepovedjo izne-nadilo. Prepovedi v nedeljo še ni bilo, pa tudi privoljenja nikakoršnega in tako ste društvi mogli svoj namen izpeljati.
Ob 4. uri popoludne, ko se je svetoletno romanje zvršilo, zagromd možnarji nestanovitnemu vremenu na kljub in naznanijo pričetek veselice. Velikansk strel je oblake prepodil, čarobno je solnce obsvetilo muogobrojno množico na trgu zbranega ljudstva, in v tem hipu se tudi prične program izvrševati. Počasi premikal se je veličasten sprevod z godbo na čelu vojen od čitalniške zastave po vseh ulicah trga, dokler ni dospel do glavnega trga, kjer se je na dalje slavnost vršila. Kar najstareji ljudje pomnijo, nikoli še ni bilo na trgu toliko domačega ljudstva zbranega kakor to popoldne. Sedaj pridejo tudi vrli Kamnogoričanji s slovensko trobojnico in pomagajo s svojo priču-jočnostjo slavnost povekševati. Koj na to pride na vrsto prvi slavnostni govor, kterega je izvrstno govoril g. M. K., „Slogi1, predsednik. V obširnem govoru risal je ljudstvu ljubezen in skrb Njih veličanstva našega presvitlega cara Franja Josipa I. Dokončal je svoj govor s trikratnim živijo-klicom, na kar mu je množica med silovitim streljanjem viharno pritrdila.
Ko se živijo-klici nekoliko poležejo, stopi na okinčauo govorniško tribino gospica Jelisava Zupan-ova, ktera nam je že iz čitalničnega odra dobra znanka. Izvrsten, duhovit govor njen segal je ljudem v srca, nenavadna tihota, po kteri se je jasnodoneče razlegal njen glas, pričala je to. Tudi ona je znala naudušiti občinstvo opisovaje mu slavo cesarske rodbine in njenih prednikov, kar so konec njenega govora spremljajoči burni slava- in živijo-klici jasno naznanjali.
Tombola, koja je lep dobiček prinesla v prid revnim šolarjem, vršila se je v občno zadovoljnost v najlepšem redu.
Na to stopijo zopet pevci, kterih je bilo 20, v kolo in zapojosledeče pesmi: „Cesarsko", „Himno za 251etnico," „Hej rojaci", ,,Naprej", „Ilirija oživljena", „Naglo bratje", „Hej Slovani" in „Pobratimija". Vse te pesmi so se v splošno pohvalo pele od obeh zborov. Z lepo budnico „Buban budi" pokazal je čitalnični

pevski zbor svoje izvanredno dobre zmožnosti, med pevci odlikoval se je posebno g. F. Šust iz Kamnegorice s svojim prekrasnim tenor I. Slogin zbor zapel je na svoje znano pl. Zaje-evo „U boj", ktero je še dosti dobro izvršil. Med posamezuimi pesmi svirala je godba po jedau komad in, ko se je mračiti začelo, sna-mejo zastavonosci iz bližnjih hiš razobešene društvene zastave, oba pevska zbora še enkrat zapojeta „Cesarsko", ktero je občinstvo golo-glavo poslušalo in ua koncu z gromovitim živijo-klici pozdravilo.
Program je bil zvršen. Slogini pevci spremili so s svojo zastavo iz razne komade svi-rajočo godbo „čitalničarje", da so ti svoj barjak hranili in potem „slogarjem njih spremljevanje vrnili. O tej veselici, ki je bila do sedaj v Kropi ena največjih in najveličastnejših, se med prebivalstvom sliši le en glas iu to je splošna pohvala. Od vseh strani izrazuje se želja po popolnem združenji.
Domače novice.
V Ljubljani 8. maja.
(Koncert) v redutni dvorani napravita drevi ob 8. uri naš slavnoznani pevec gosp. Franjo Gerbic in pa nadepolna pianistinja Val. Karingerjeva. Program koncertu, pri kterem sodeluje tudi čitalniški pevski zbor, šteje 8 interesantuih toček. Naj bi tedaj dvorana bila prepolna 1
(Samomor.) Profesor više realke ljubljansko, gospod Jurij Kozina je pretekli ponc deljek zvečer znak zagnal se s tretjega nadstropja Treo-ve hiše ob celovški cesti na dvo rišče, kjer se je tako pobil, da je dve uri pozneje v bolnišnici umrl. Pred smrtjo je prišel še toliko k zavesti, da je mogel biti previden s sv. zakramenti za umirajoče. Vzrok samomora je bil ta, da so se mu možgani zmešali, ker je bil že dalje časa ves zamišljen in ne pri pravi pameti. Bil je še le 41 let star in 13 let profesor, zapustil je ženo s 4 otroci, med kterimi ima najstarejše C let. Kot profesor je bil priljubljen, sploh pak spoštovan narodnjak. Zadnja leta se je pečal s sestavljanjem zogodovine kranjske dežele in je gotovo mnogo veliko vrednega blaga o tem zapusti Bodi mu žemljica lahka!
(Nesreča.) V torek je v vevški papirnici pod Ljub'jano počil mali kotel, pri tem je bil en delavec ubit, drug pa hudo poškodovan. Komisija se je podala dol preiskavat vzrok te nesreče. Dobro, da ob času razpoka ni bilo več ljudi v prostoru, ker bi bila nesreča gotovo še veča. — Za posilno delavnico je padel v jamo, kjer pesek kopljejo, nek delavec in se do smrti pobil.
(Poskus samomora.) Od tu se nam poroča, da se je neki delavec B. obesil, pa so ga še o pravem času zapazili in odrezali. Tako so zadnji dnevi res bili polni raznih nesreč.
Kazne reci.
—	V Krškem je 28. aprila umrl ka pucin č. o. Ignacij Troha, iz Idrije, star 68 let; v Trsatu pa je 24. aprila umrl frančiškan č. o. Oton Škola, iz Novegamesta, star 73 let
—	Književnost. Duhovna književnost slovenska se je zopet pomnožila za lepo iu }ako koristno knjigo, kteri je naslov „Nun* Icpš} čerinost in nar ger^i |»re-grdi»" in ki jo je po nemški spisal sekovski škof dr. Janez Zwerger; poslovenila stajo gospoda Zamejec in Klun, na svetlo dal in založil pa jo je preč. prošt stolne cerkve Jožef Zupan
Knjiga ne obravnava samo predmeta v naslovu zaznamovan»ga, ampak izvrstno in lahko umevno razpravlja krščansko življenje in čednosti kakor tudi za to potrebne pripomočke sploh in naj zavoljo tega v nobeni krščanski hiši ne manjka. Zlasti pa bodo gospodje du hovni pastirji v njej našli ne samo obilnega in jako pripravnega blaga za svoje očitne govore, ampak tudi mnogo lepih, spodbudljivib in jako primernih naukov in zgledov tudi za spovedneo, osebni poduk itd. Slovenska prestava je gladka, čista in lahko umevna, za kar ste nam porok že imeni gg. prestavljavcev. Da jo bo vsakdo tem laglje kupil, določila se ji je od g. založnika jako nizka cena. Nemška knjiga velja namreč broširana 1 gld. 20 kr., slovenska pa samo 85 kr., da si obsega 23 tiskanih pol in jo razun tega na čelu šekiuča krasna podoba sv. Jožefa ali brezmadežne Device Marije. Trdo v papirji vezana se bo dobivala po 1 gld., v pol platnu vezana 1 gld. 5 kr., vsa v platnu 1 gld. 15 kr., v usnju pa 1 gld. 35 kr. Knjiga se dobiva v nekdanji 0. Klerr-ovi knjigarni pred škofijo h. š. 6, ki so jo nedavno nekteri gospodje od imenovane iirrue prevzeli in si bodo na vso moč priza devali, da bodo tudi pri drugih naročilih vsem p. i. naročnikom postregli hitro in kar bo naj bolj mogoče po ceni.
—	Nesreča. Iz Celja se nam piše: Ko preteklo nedeljo 1. uri popoldne pripelje že ezniški brzovlak na celjsko postajo, se nagloma zakadi neka gospa pred mašino, ko se vlak še ni vstavil. Mašina zgrabi ženo za obleko in jo tako poškoduje, da so jo prenesli v bolnišnico. Tu je bila vsaka pomoč zastonj, le še sv. olje je mogla sprejeti nesrečnica, potem je izdihnila Bila je že nekaj časa zelo zamišljena, toraj se sodi, da je to storila v svoji melanholiji. Ne srečnica je soproga deželnega sodmjskega sve tovalca, obče spoštovanega gosp. Levičnika. — Danes 5. t. m., je umrl tu stari mesar in ži vinski trgovec Gašper Zakušek.
—	Dr. J u g, prejšnji advokat v St. Le uartu v Slovenskih goricah in znan nemčur je zdaj zaprt ter sedi v ječi celjske okrajne sodnije.
—	V Celji so imeli tudi mestne volitve kterih se pa Slovenci in konservativci o sedanjih razmerah ne vdeležujejo. Voljeni so bili večidel prejšnji svetovalci, le oba Ilerzmana sta propadla. Vdeleževanje v III. in II. razredu je bilo jako slabo. Izmed voljenih so imeno vanja vredni le: Julij Rakuš, G. Stiger, Jos. Bobisut. Volitev županova se ima v kratkem vršiti.
—	Iz Goriškega se nam piše, da se tam razne stranke že močno giblejejo zarad volitve v državni zbor. Vladni kandidat je zo pet g. Winkler, sicer blag mož in izvrsten uradnik, ali kakor tak je in mora biti pokoren vladi, toraj ne more o vsakem'vprašanji zasto pati mnenja volilcev. Na kram se dela za g. dr. Abrama , ali ta kandidat dela vedno poli tiko na svojo roko; ou je nasprotnik „Slogi1 in njenim težnjam — pravi narodnjak mu ne more dati glasu. Tu in tam se govori o znanem dr. Tonkliju. Ali gotove podpore nima nikjer njegova kandidatura. Mož se je v po litiki nekoliko preživel. Najmlajši med kandidati je g. Povše, vodja slov. deželne kmetijske šole. Kmečko ljudstvo v goriški okolici in ob Soči si njega želi imeti v državnem zboru.
(IzsreČkanje zemljiških obligacij.) V sredo so se izsrečkale v doželni hiši sledeče obli gacije kranjske zemljiše odveze: s kuponom po 50 gl.: št. 24, 33, 62, 219, 442; s kuponi po 100 gl,: št. 132, 350, 390, 40G, 408, 504,
G66, 714, 734, 752, 880, 1116, 1153, 1180, 1360, 1436, 1-454, 1656, 1728, 1749, 1771, 1781, 1836, 1857, 1963, 1993, 2174, 2274, 2359, 2377, 246!), 2530, 2582, 2584, 2596, 2617, 2690, 2745, 2754, 2807, 2837, 2855, 2873, 2891, 2964, 3034, 3055, 3074, 3090, 3100; s kuponi po 500 gl,: št. 1, 14, 176, 190, 309, 362, 436, 498, 720, 809; s kuponi po 1000 gl.: št. 35, 153, 161, 21«, 294, 615, 642, 723, 778, 782, 833, 867, 985, 1054, 1077, 1104, 1183, 1211, 1219, 126?, 1609, 1689, 1704, 18*7, 1837, 1932, 1960, 2015, 2021, 2103, 2166, 2313, 2343, 2533, 2559, 2578, 2599, 2641, 2666, 2697, 2740, 2820, 2864, 2887, 2894, 2928, 2938; s kuponi po 5000 gl: št.208, 243, 252, 290, 331,349, 452, 649; Lit. A obl. št. 364 za 1< >.000 gl., št. 1007 za 50g).,št. 1208za 180gl, št. 1275za 10.000 gl., št. 1296 za 220 gl., št. 1523 /a 500 gl., št, 1587 za 300 gl, št. 1676 /.a 300 gl., š-.. 1704 za 50 g ., št, 1746 za 400 g'., Št. 1749 za 600 gl. — Skupj-nom št. 2800 za 1000 gl. z deležem 150 gl. — Sled(č» številke so že vlečene, pa šeniso k izplačevanji prinešene: št. 74, 260, 327 po 50 gl.; št. 29, 109, 137, 317, 413, 494, 601, 759, 927, 1143, 1409, 1484, 1485, 1544, 1693, 1831, 1843, 1855, 1967, 2013, 2144, 2251, 2366, 2369, 2488, 2576, 2577, 2581, 2746, 2764, 2853, 2929, 3036, po 100 gl.; št. 203, 211, 218, 219, 220, 446, 520, 553, 569, 655, 657, 802 po 500 gl.; št. 216, 244, 506, 850, 856,949,1259, 1549, 1550, 1632, 2037, 2160, 2254, 2302, 2653, 2668, 2830 po 1000 gl.
— V Rimu je 27. aprila umrl kardinal k. Morchini, rojen ondi 1. 1805, kardinal od I. 1852, škof Albanski, sloveč v latiuski besedi in poeziji.
Dr. Andrej R a d 1 i n s k y , farar v Kuteh na Slovaškem, goreč narodnjak in sloveč pisatelj, je umrl 26. aprila za mrtudom. Cerkev in domovina zgubite prav zvestega sina sedaj, kedar potrebuje stiskana Slovakija prav živo takih boriteljev in delavcev, kakoršen je bil Iladlinsky, vzlasti po svojih cerkvenih spisih znan tudi Slovenci m. Blag mu bodi spomini
Telriirnllčiie di'ii«rii«> cen* 7. maj». Papirni» rent« 66.95 — ftrehern» rent» 66.45 — Zlata renta 77 70 — 18601etno državno posojilo 12j,—
(JanRini akcije 807 — Kreditno akcije 257 --London
116 90 — — O«, kr cekini 6,54. — 20-frankov 9.34
IleimrHlvene renn 6. maja.
Državni fondi.			Denar.	rtiHgo
6'/, avstrijska papirna renta .			65 95	66.10
			66 45	65.60
4% renta v zlatu (davka prost«)			77.70	77.36
Srečke (loži) 1854. 1. . , .			115.—	115.'5
„ „ 1860. 1.. celi. .			188 -	123.50
„ „ 1860. 1., petinke			129.—	129.50
			161.70	102.10
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 5°'0.....	f		99 50	100.50
Kranjske, koroške in primorske	po 5",		93—	95,—
Ogerske po 6°/0.....		# ,	86 —	86 50
Hrvaške in slavonske po 6*/, .			87,-	88,—
SedmOgraake po 5%			80,—	80.60
Delnice (akcije).				
			807,-	809 —
Unionske banke ...			77,—	77.26
				267.20
Nižoavstr. eskomptne družbe .			770,-	780,—
\nglo-avstr. banke . . , ,			112 76	113- —
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. •	172.50	173.50
Tržaške „ 100 ,,	k.	d. •	120.—	121.—
n n 6° ■•	»	*> *	61.—	63,—
Budenske „ 40 gld.	H.	v. •	38.50	38.50
Salmove „ 40 „	M	II *	47 25	48,—
Palffi-jeve ,, 40 „	>»	II *	36 —	36.60
Clary-jeve „ 40 ,,	n	II •	37 50	38 —
St. Oenois ,, 40 „	t)	II •	38.25	38.75
VVindiscligriitz-ove „ 20 „		II •	34.76	34.25
Waldstein-ove „ 40 „	n	II '	33 75	34.26
Srebro in zlato.				
			5.64	6.56
				9.34
I
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip lladerlap.
j, Hiainikovi nasledniki v Ljunljuni.