AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 17, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Predsednik Zed držav je obvestil ves svet, da bomo pošiljali toliko časa orožje, da bodo diktatorji strti; označil je osišče kot najbolj brutalno silo na svetu. Poslanik Fotič pri Rooseveltu Radijsko poročilo iz De-troita je sinoči ob 11 javljalo, da je včeraj poklical predsednik Roosevelt v Belo hišo jugoslovanskega poslanika dr. Konstantina Fotiča. Roosevelt je poslaniku rekel, naj se Jugoslavija upre vsem zahtevam osišča, kolikor mogoče dolgo in da ima Jugoslavija na razpolago tukaj 300 letal najnovejšega tipa. VEČ DAVKOV, MANJ DOBIČKOV, DALJŠE DELOVNE URE STOJE PRED NAMI Italijani in Grki so i imeli težke izgube zadnje dni na fronti Bitolj, Jugoslavija. — V to mesto prihajajo poročila s fronte v Albaniji, da se italijanska ofenziva v okolici mesta Tepelini še vedno nadaljuje, enako tudi v dolini Škumbi in da imata obe strani zelo težke izgube. Italijani se poslužujejo tankov, kjerkoli teren to dovoljuje. Pričakovati je, da se bo ofenziva kmalu raztegnila vzdolž vse fronte. Grki poročajo, da Italijani niso dosegli nič uspehov kljub svojemu velikemu številu, Grki so pa dosegli nekaj uspehov pri Podgradcu. Pri Tepelini so izvec'ffi' Italijani pet silnih naskokov s svojimi novimi in svežimi četami. Toda ofenziva se je izjalovila radi slabe priprave in pa radi slabega vodstva generalnega štaba. Italijani so jo tako naglo rinili pred Angleži iz libijskega {pristanišča Derna, da so pozabili vzeti s seboj dragoceno sliko Duceja. Angleški vojaki si prav radovedno ogledujejo to vrhovno silo Italije, ki ima tctko hrabro armado, da so se marali Angleži prav požuriti, da jo nekaj ujeli. • ......................^...... Sinočni koncert Glasbene matice je zelo lepo uspel; publika je bila popolnoma zadovoljna si NE UPAJO? V Albaniji je pri jugoslovanski meji zbranih 60,000 italijanskih vojakov s tanki, topovi, strojnicami, granatami in kaj še vsem. Ampak preko meje v Jugoslavijo si ne upajo. Zakaj ne? Zato ne, ker so zvedeli, da je na jugoslovanski strani patrulja, ki obstoji iz enega kaprola in petih mož! Angleški državljani bodo odšli iz Madžarske SMRTNA KOSA Dora Matoševac Včeraj zjutraj okrog petih je umrla Mrs. Dora Matoševac, stara 64 let. Bolehala je zadnje dve leti. Živela je pri svoji hčeri Elizabeth Buckholtz, 2403 St. Clair Ave. Rojena je bila v Metliki in je prišla v Ameriko leta 1902. Poleg hčere zapušča brata Franka Matoševac in tri vnuke: Frank, Thomas in Joseph Urick. Hči Mary Urick je umrla leta 1937. Bila je članica društva Majke Bistričke, št. 47 HBZ in sv. Kranjce sv. Pavla. Truplo bo ležalo do pogreba v pogrebnem domu A. Gr eli na in Sinovi, 1053 E, 62. Si... C&s pegreteaJaa.....aaznsmjen pozneje. Matevž Bratkovich Včeraj dopoldne ob 11 je umrl v Longview bolnišnici v Ashtabuli Matevž Bratkovich, star 65 let, samski. Zadnja tri leta je živel pri Jack Lenaršiču v Geneva, O. Prej je pa stanoval pri Mary Leskovec na 155. St. Doma je bil iz Št. Jerneja na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Pogreb se je vršil v sredo ob 10 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Ivan Miller Na svojem domu, 14615 Darwin Ave. je umrl sinoči Ivan Miller, rodom Hrvat. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Čas pogreba in drugo poročamo pozneje. Joe Hiti V soboto zjutraj je umrl v Barbertonu, O., rojak Joe Hiti, star 23 let, na posledicad poškodb, ki jih je dobil pri delu v petek, 14. marca v tovarni Columbia Chemical Co. v Barbertonu, O. Truplo bo ležalo na domu matere, 40—14th St. Pogreb bo v torek, 18. marca, ob 9. uri dopoldne v cei'kev Srca Jezusovega in potem na pokopališče sv. Križa v Akron, O. Pokojni zapušča žalujočo mater, pet sester, dva brata in več drugih sorodnikov. Oče Joe Hiti mu je umrl pred petimi meseci. Na pogreb bo prišel tudi Rev. M. J. Hiti župnik v Wau-keg^inu, 111., ki je sorodnik družine. Naj mu sveti večna luč, materi, bratom in sestram pa naše iskreno sožalje. -o- Klavir za armado Mrs. M. C. Horton iz 3386 W. 117. St. je pripravljena dati še dobro ohranjen klavir, ki bi se poslal v vojaško taborišče Shelby, Miss., če bi se dobil kdo, ki bi plačal za prevoz klavii'ja. DOMOVINA AMERICAN HOME i!if S0- 63 Brez stolčka se ga lahko nagledajo 1 _ Nija hiti s 300,000mož močno A 7 pado na pomoč Balkanu, \ a®erava ofenzivo proti Nemčiji se, da je Anglija že izkrcala na Grškem '"0,000 mož. Jugoslavija bo zavlekla poganja z Nemčijo, da vidi, kaj bo napravila an- # a'58ka armaria v firriii. (•: g . - i,(ja 8c'. 15. marca. — Anglija, ki se z vso naglico priprav-<čne z ofenzivo proti nemški armadi v južni Evropi, hiti • m°čno armado na Balkan, od katere jo je 100,000 &ij0 lla m- Načrt Anglije je, da kakor hitro mogoče zbere ar-^•^J^lkanu, nakar ho udarila po nemški' armadi v Bolgariji. Angleške čete, ki so že v Grčiji, imajo s seboj bojne tanke in metalce plamenov. Te čete se izkrca vajo v petih grških pristaniščih. Novica, da hiti angleška armada na Balkan, je dala tudi Jugoslaviji več poguma, da je postala bolj objestna napram osi-šču. Nek visok vladni uradnik je rekel, da se bo poskušalo za-vleči pogajanja z Nemčijo, da se bo videlo, kakšen bo uspeh angleške armade na Grškem. Očividci pripovedujejo, da se pomičejo angleške čete že proti severni Grški. Te čete obstoje iz Avstralcev, Novozelandcev, Kanadčanov in Angležev. Nekaj teh je pravkar dospelo od doma, mnogo jih je pa iz afriških bojišč. Angleške transportne ladje neprestano vozijo po Sredozemskem morju med Grčijo, Palestino in Afriko. Dobro poučeni diplomatski viri trdijo, da Anglija ni toliko časa poslala armado v Grčijo, dokler niso dospeli tje tanki, topovi in drug material. Splošno se sodi, da se bliža kritičen trenutek na Balkanu. Nemčija ima pripravljene po bolgarskih zrakoplovnih pristanih bombnike, da udarijo na grško zemljo. Mnenje je tudi, da se Nemčiji ni posrečilo privesti do premirja med Grčijo in Italijo. Skozi Belgrad so vozili danes truki, polni vojaštva. Nihče ne ve, kam so se odpeljali. Vsi kolodvori so polni rezervistov, ki hite pod orožje. Vojne priprave se po vsej Jugoslaviji nadaljujejo z mrzlično naglico. Vojaštvo je na pohodu vsepovsod in ozračje je polno bojnih letal. Vlada jemlje poslopja za vojaško uporabo. Vlada je posvarila vse vojaške atašeje inozemskih vlad, da ne smejo oditi iz Belgrada brez posebnega dovoljenja. Rooseveltov govor, v katerem je obljubil vso pomoč Angliji in njenim zaveznikom ter zadnja poročila, da je Anglija izkrcala vojaštvo na Grškem, je še bolj pokrepil odpor Jugoslavije proti osišču. Srbski vojaški in politični voditelji javno zahtevajo, da se Jugoslavija pridruži Grčiji in se ž njo vred upre Nemčiji, če bi stopila z armado na grško zemljo. Obratno se pa poroča iz Hrvatske, da zahtevajo Hrvatje "mir za vsako ceno." -o- Kazanje slik Jutri večer ob osmih bo kaza-na v šolskem avditoriju sv. Vida i lepa slika "življenje Male Cvet-. ke." Prireditev se vrši pod po-i kroviteljstvom dekliške Marini, i ne družbe. Narod je prijazne vabljen. Lltev sovjetskega posla- 4>d, je ^rnost je t ' marca. — Danes ^ija vest, da sta se li ijj ,'n Jugoslavija sporazumno U b°ste podpisali nena-t* 1)0P0godbo. Kakšne točke V uTba vsebovala, še ni * Juf tolik° je zdaj gotovo, * 08i^°slaviJa ne bo pridru- 5 afrn, j Nenadna mobiliza-:J'o0/ Je dala Jugoslaviji H. Pornost nemškim zahtevno % p0zornost je zbudila 6 VjklVr?»tev ruskega posla- Protnikova v Bel-^ 6 bl1 odsoten več kot dva \ i ^^jjčnjh krogih se ' &0(L Rusija pripravlje- id1 ZVezo z J ug°alavi-^ Se Rta naprosi. Zatrjuje USi-'a zanima za uso-Vav!1Jev' vendar Sovjetija S&l n°benega diplomi. Korala napram Jugo- j6(1 10 belgrajsko "Vre-\oHl.esp0udar-'alo> da stre-ijlJ 3VobVlja za tem, da varje Vn; 0ti v • ki bi nas skušala za- Pustolovstva in ki bi \„ a§o svobodo in neod- —o—_ žrtev C ^ Viharjev jHvk78ka zima, ki je vče-Č' h 7,wPOd osrednjem za-^ zahtevala najmanj 45 Nti lev v North Dakoti in jhajjt' na jezeru Superior rSk ledeni Plošči' ki se r'^režja, najmanj j ^ jih ^ atere Je malo upa. >t, k.rešijo. Rešilo se jih 3 ^ 80 skočili v vodo in bregj ko je logfia C^Us A William Chal- V iowf? let, je bil obsojen »a $20 kazni. J) mu bo odpuščena, X, ;?, Če gre obtoženi Še Ju^il je in se tudi *ftd„i Večer. Na cesti in Ubil. X > ^^ % ,J ob „„j tel' Iti j edmih bo vaja za št ?riredi društvo sv. ' ste prošeni, da ste Kljub slabemu vremenu, ki je včeraj nenadoma obiskalo Cleveland, pa je imela Glasbena matica dovolj lepo udeležbo. Zbor je pod vodstvom dirigenta g. Ivana Zormana zopet pokazal, da poseduje zares dobre pevske moči. Zelo je ugajal moški zbor pri "Kaj pa ti pobič" (glasba Ivana Zormana), ženski zbor v "Jaz bi rad rdečih rož" in "Dekle, to mi povej," moški zbor pa s "Fantovski." Publiko je pa najbolj užgal tercet (Tončka Simčič, Louis Belle in Frank Plut), ki je res dovršeno pel odlomek iz opere "Trubadur." Mešan zbor je pa ugajal v "Spominu" in pa V Berlinu so aretirali ameriškega časnikarja; vlada je začela preiskovati Washington, D. C. — Nemška tajna policija je v soboto aretirala Riharda Hottelet-a, ki je v Berlinu prideljen ameriški poročevalski zvezi. Ameriško poslaništvo v Berlinu je dobilo naročilo, naj takoj zadevo preišče. V Berlinu trdijo nemške oblasti, da so prijele Hotteleta, ker je obdolžen vohunstva za neko inozemsko državo. Hottelet je bil rojen v Brook-lynu, N. Y. od nemških staršev. Njegovi starši so zelo vznemirjeni radi sinove aretacije in trdijo, da bi se Rihard nikdar ne vmešaval v kako vohunsko afero. -o- . Večja bolnišnica Glenville bolnišnica, ki se na-■ ha j a na 701 Parkwood Drive, - bo začela v maju zidati dodat-) no poslopje. Tudi mnogo nove onreme bo dobila bolnišnica. "Ogljar," toda krona vsega večerja je bil pa gotovo odlomek iz opere "I Lombardi," ki ga je pel mešan zbor. V tej ariji je prišlo do polne veljave tudi spremljevanje na klavir pod spretno roko g. Charlesa Zormana. Publika je pevce in pevke nagradila s toplim aplavzom in več pesmi so morali ponoviti. Kako fino je zbor izvežban kaže zlasti pri težjih skladbah, katere, sko-ro bi rekli, poje celo z večjo dovršenostjo kot pa lažje, recimo narodne. Navzoča publika je bila zelo zadovoljna s koncertom in kdor iz tega ali onega vzroka ni pose-til koncerta, je zamudil nekaj zelo lepega. London. — Angleško poslaništvo v Budapešti je obvestilo vse svoje državljane, ki se nahajajo na Madžarskem, da takoj zapu-ste deželo, razen če imajo tehtne vzroke, da ostanejo. To pa še ne pomeni, da se bodo diplomatski odnošaji med obema državama pretrgali, zatrjuje angleški poslanik. Večina Angležev je že odšla iz Madžarske, ostalim se je pa svetovalo, naj odidejo takoj, dokler imaio šp odnrto not. Nemci širijo govorico, da bodo Angleži v kratkem zasedli Azorske otoke Berlin.—Nemško vlado zelo zanimajo v$sti, ki prihajajo iz Tangiera, Afrika, da nameravajo namreč Angleži zasesti Azorske otoke, ki so last Portugalske. Tudi v Portugalski sami baje nameravajo Angleži dobiti kako važno oporišče. Tangier, ki je bil prej mednarodna zona, je sedaj v oblasti Španije. Nemško časopisje trdi, da bi Zed. države ne oporekale Angliji izvesti ta korak in ne samo to, ampak da Zed .države celo Angležem to priporočajo. Oporišče na Azorih, na Portugalskem in končno na Irskem, bi služilo Angliji za boljšo obrambo proti nemški vojni s podmornicami. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7:15 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Mr. Zalar v mestu Včeraj je dospel v Cleveland po uradnih potih Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ. Danes ostane še tukaj. Seja Slavčkov Jutri večer se bo vršila seja Slavčkov. Starše se prosi, da se polnoštevilno udeleže, da se uredi vse potrebno radi domače zabave 19. aprila. Iz bolnišnice Mrs. Mary Prudič, 8408 So-winski Ave., se je vrnila iz bol-! nišnice.. Tem potom se lepo za-! hvaljuje za obiske, karte in , cvetlice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Washington, 15. marca. — Predsednik Roosevelt je pozval ameriški narod, da bo moral doprinesti žrtve in upreči vse sile, da izvije zmago iz rok osišča, ki je največja brutalna sila na svetu. Pohvalil je sprejem posojilne postave, kot glas 130,000,000 ljudi, ki ne bodo delali nobenih kompromisov s tirani. Obljubil je Angliji, Grčiji in Kitajski pomoč, ki bo vedno večja in večja, dokler ne bo zveza Rim-Berlin-Tokyo strta. Predsednik, ki je govoril na banketu zveze časnikarskih poročevalcev, je povedal, da je zdaj konec govoričenja in da se bo zdaj pričelo z akcijo in obljubil, da bo vrelo iz naših tovaren na fronto demokracij brezmejno število ladij, letal, tankov, topov in municije, pa tudi živež. Posvaril je narod, da če hočemo dati to pomoč, da ji ne sme delati zapreke vojno dobičkarstvo, niti nepotrebne stavke, niti slabo gospodarstvo ali sabotaža. Splošno se označuje ta njegov govor kot eden najstrastnej-ših, kar jih je še kdaj imel. Govor je prenašalo 500 radijskih postaj in prenašal se |e v vse dele sveta v 14 jezikih, tudi v jezikih onih dežel, ki so pod nacij-skim jarmom. -Kot bi. hotel ; ca onih narodov na Balkanu, ki jim danes groze nemške divizije, je predsednik Roosevelt izjavil, da bo ameriška produkcija povzročila, da diktatorji ne bodo nikdar zmagali. Pri banketu je bilo navzočih 800 časnikarjev, državni tajnik Hull in drugi kabinetni uradniki, angleški poslanik Halifax, Wendell L. Willkie in druge odlične osebe. Sledil je gromovit aplavz ,ko je Roosevelt rekel: ■'Povedali smo svetu, da se ta narod, zedinjen kot je, zaveda nevarnosti, ki nam grozi in da bomo kos tej nevarnosti, je stopila naša demokracija v akcijo." Predsednik je zlasti poudarjal besedo "novo," ko je rekel, da bomo poslali preko morja vojni material, nov in star, ki ga le moremo pogrešiti. -o- Sabotaži pripisujejo zeležniško nesrečo Baden, Pa. — Sinoči se je iztiril blizu tega mesta ohijski br-zovlak, ki je vozil proti Pitts-burghu. Neuradno se poroča, da so bjle ubite tri osebe in ranjenih je pa več ali manj nad 40. oseb. Ubit je strojevodja, neka ženska in 5 letna deklica, ki je bila z materjo na obisku v Cle-velandu. Kot zatrjuje podpredsednik železniške družbe, E. W. Smith, so bili na progi pri železniških tirih odstranjeni vsi žeblji. Ko je pridrvel vlak do tega mesta, se je iztiril in trije potniški vozovi in voz za prtljago so padli v reko Ohio. Rešilna dela so bila otežkočena radi snežnega viharja, ki je tod divjal sinoči in pa radi tega, ker so vozovi globoko v ledenomrzli vodi. -o- 30 dnevnica V torek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim John Novakom v spomin 30 dnevnice njegove smrti, Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Roosevelt kliče na ooraz diktatorjev 'AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER S117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA; Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za ^Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ __ _ 83 No. 63 Mon., Mar. 17, 1941 j BESEDA IZ NARODA Južna Amerika v sedanji vojni Med vzroki, ki so vplivali na vlado Združenih držav Severne. Amerike, da bodo Angliji dobavljale vojni material v skoraj neomejenem bosegu, niso samo politični interesi, ampak, kaki r se razume samo po sebi, tudi gospodarski. Treba je braniti liberalni gospodarski sistem, zgrajen na zlati valuti, na svobodni trgovini in na možnosti, da ima Amerika slej ko prej s svojimi produkti in izdelki prosto pot v vsem svetu. Pri tej politiki igra zelo važno vlogo tudi Južna Amerika. Hkrati ko se bo zaradi dobavljanja vojnega materiala Angliji ameriška proizvodnja pognala do višine, ko se bo za to dobo zmanjšala in sčasoma popolnoma odpravila brezposelnost in si bo Amerika izposlovala od Anglije še nadaljnje gospodarske in strateške koncesije, bodo Združene države Amerike l^hko gospodarsko zagospodovale tudi nad državami ju/ne ali latinske Amerike. Doslej sta bila največja gospodarska tekmeca Severne Amerike na tem območju Velika Britanija in Nemčija. Danes sta ti dve državi v političnem in gospodarskem življenju Južne Amerike izločeni, medtem ko je Južna Amerika zdaj popolnoma odprta Združenim državam Severne Amerike z vsemi svojimi ogromnimi zakladi na surovinah in s svojo veliko potrebščino po trgu Združenih držav. Tudi politična svoboda držav Južne Amerike nima danes tiste obrambe, ki jo je imela, dokler so Severna Amerika, Velika Britanija in Nemčija tekmovale med seboj na političnem in na gospodarskem poprišču in tako same skrbele za tisto ravnovesje sil, ki je potrebno državam Južne Amerike, da ohranijo tudi svojo politično neodvisnost v vsakem pogledu. Pr. tem seveda ne mislimo na suvereni-teto nad lastnim prostorom, ki je nihče ne ograža, ampak na večjo ali manjšo politično odvisnost od inozemstva in inozemskih držav, ki naravno sledi iz prevelike gospodarske odvisnosti. Danes ni med Južno in Severno Ameriko nikogar, ki bi mogel preprečiti, da ne bi Združene države izvajale vsega svojega mogočnega političnega in gospodarskega vpliva nad Južno Ameriko,\azen če bi ta predstavljala politično enoto ali pa vsaj trdno povezano skupnost latinskih držav, za kar pa niso dani danes nobeni realni pogoji, razen nekaj nacionalne ideologije, ki pa plava po zraku. Vojaka v Evropi je povzročila v državah latinske Amerike izredno gospodarsko stisko. Tako je Brazilija izgubila za svoj najvažnejši izvozni produkt, to je za kavo, skoraj ves evropski trg, bodisi zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, to je trgovskega ladjevja, bodisi zaradi pomanjkanja zlata in deviz, bodisi zaradi blokade Atlantskega in deloma rudi Tihega oceana. Večina delavstva je zato brez posla in ta brezposelnost se bo čedalje bolj večala. Podobne razmere vladajo v Čilu, ki dobiva največji del svojih dohodkov iz izvažanja umetnih gnojil, tako imenovanega guana, in soli-tra, pa tudi od izvoza bakra, ki ga je v Čilu v izobilju. Nič manjša ni gospodarska stiska v Argentinijl, ki bo, če všteje-mo še vse leto 1941 imela 15 milijonov ton žita odveč, ki ga ne bo mogla nikomur prodati in ga bo morala sežgati ali za kurivo porabiti, kakor to Brazilija že dela z ogromnimi kupi svoje kave. Združene države Severne Amerike temu ne morejo od-pomoči s tem, da bi nakupovale poljedelske produkte južnoameriških držav, ker imajo tega blaga same ne samo dovolj, ampak še preveč. Kakor je izračunal znani imeriški gospodarski politik Hansen, znaša vrednost prebitka vseh pro-duktov tako v Severni kakor v Južni Ameriki, ki se izvažajo drugam, približno 2 milijardi dolarjev. Od tega zneska odpade na latinsko Ameriko skoraj polovica, na Kanado 300 milijonov, na Združene države Severne Amerike pa 750 milijonov. Iz tega je razvidno, da Združene države niso zmožne sprejeti ogromni prebitek produktov Južne Amerike, ko pa niti svojih lastnih prebitkov ne morejo izlepa izvoziti. V teku sedanje vojne so mogle Združene države Severne Amerike izvoziti iz Južne Amerike samo za 31% več blaga, kakor pred vojno."medtem ko se je njihov izvoz v Južno Ameriko zvišal za 50%. Gospodarski položaj je torej za Južno Ameriko neugoden in stiska se bo seveda še povečala. Severnoameriške države pomagajo Južni Ameriki s tem, da ii dovoljujejo velika posojila, ki pa po soglasni sodbi gospodarskih strokovnjakov pomenijo samo kapljo v morje in bodo \ nekem oziru imela celo slabe učinke. Treba bi bilo vse južno-ameriško gospodarstvo popolnoma preurediti, da bi bilo kos sedanjim razmeram; to pa je zaenkrat nemogoče. Seveda si Združene države Severne Amerike prizadevajo, da tak položaj kar moč izrabijo zase, in razen gospodarske pcmoči so začele tudi veliko propagando, da se okrepijo gospodarski in kulturni odnošaji med Unijo Severne Amerike in državami latinske Amerike. Seveda ta propaganda zadeva na odpor nacionalne misli v latinski Ameriki in ta odpor ni majhen. Ob priliki, ko si je zdaj ameriška vlada na podlagi sklepa pan-ameriške konference začela graditi vojaška oporišča v ustju La Plate, so se naenkrat vznemirile vse države, ki imajo v tem porečju svoje interese: Uruguay, Argentina. Brazilija in Paraguay. Znano je tudi, da je največja južnoameriška država, ki krije v sebi še ogromne politične in gospodarske možnosti za bodočnost in zahteva velikega upoštevanja, to je Brazilija, tudi, kar se tiče politične ideologije, zelo v nasprotju s severnoameriško demokracijo. Fantje gredo k vojakom Tudi v Ameriki smo doživeli, da morajo fantje k vojakom. Za nas, ki smo prišli iz stare domovine, ni to nobeno iznenadenje. Mnogi so mnenja, da je to iz več ozirov še koristno in potrebno. Gotovo pa je to potrebno za našo državo, kajti drugače bi toga ne bili vpeljali. To je sedaj postava in hočeš nočeš, pokoriti se ji moraš. Zato pa hočem nekaj napisati času primernega. Mnogim družinam, ki imajo sinove, ki se bodo morali podati k vojakom, je prinesla ta odredba britke ure. Mnogim materam so srca napolnjena z žalostjo. To pa samo zato, ker gledamo vojaško službo samo z ene strani. Dandanes se vse preveč poroča o vojski in njenih grozotah. Radio in časopisje je vse polno takih poročil o velikanskih žrtvah mladih vojakov. Seveda to ne vpliva prav ugodno na starše in tudi na marsikaterega ameriškega vojaka, ki ni vajen militarizma in vojaške službe, kot je bilo to znano nam še iz otroških let. Poglejmo pa si vojaško službo še od druge strani. Saj ta stan ni samo s krvjo omadeževan in strašan, niti v Evropi ne, kaj šele v Ameriki, kjer vojak najbolj častna oseba. Biti ameriški vojak, je nekaj častnega. Zavedati se moramo, da živimo na zemlji. Mi, ki smo dospeli v Ameriko, v to najbolj svobodno deželo, kjer vsak lahko udobno živi, ne smemo pozabiti, da so to deželo piborili vojaki. Dalje se moramo zavedati, da dela red na zemlji samo vojaštvo, brez tega bi ne bilo reda v državah. Za našo deželo Ameriko, pa je bila posebna izjema, da je lahko shajala do sedaj samo z malim številom vojaštva, ki je obstojalo iz samih prostovoljcev. Ameriški državljani smo bili do sedaj najsrečnejši ljudje na svetu, ker smo tu lahko svobodno živeli in naša dežela je bila varna pred sovražnikom. To pa nas je tudi oslepilo, da smo popolnoma pozabili na vojaščino, ker je bilo vedno dovolj porstovoljcev za to službo. Ne moremo pa pričakovati, da bi bilo vedno tako. Prav nič se ne smemo čuditi, če je bila sprejeta postava za enoletno obvezno vojaško službo. Dokler imajo vse dežele sveta svoje vojaške službe, jo mora imeti tudi Amerika. Oglejmo si malo ameriškega vojaka in njegovo službo, da obrnemo naše dušne oči stran od bombnikov in kanonov ter si oglejmo malo tudi častno stran tega stanu in mladega fanta, ki je poklican v vojaško suknjo. Jaz samo rečem, da po vsem kar sem že prestal na zemlji in če bi bil še enkrat mlad, da bi šel takoj k vojakom. že v stari domovini, kjer je imel vojak čez želodec precej trdo pritrjen pas, da mu ni želodec preveč krulil, se je mladi vojak kljub temu prav dobro pu-čutil srečnega in ponosnega. Sam sicer nisem bil vojak. Kako sem pričakoval, da bi tudi meni dekle pripelo krasen šopek za klobuk, nisem bil potrjen. Ko je moj brat prišel od vojakov na dopust, je vsa fara govorila: "Glejte Slugovega Jakoba, kako se postavi." Bil je pri "Jagrih," ki so imeli skoro najlepšo uniformo. Kdo bi ne bil rad vojak. Torej tako v stari domovini, ko vemo, kako trda gre tam vojakom, koliko napora morajo prestat in v kakšni disciplini se tam vežbajo in vendar so Se fare druga proti drugi postavljale, katera je dala več vojakov. Kaj je ameriški vojak napram evropskemu? točita se kot noč in dan. Ameriški vojak je gospod napram evropsjtsmu. V čast naj si štejejo starši in mladi fantje, če so zmožni biti ameriški vojaki, če je fant potrjen k vojakom, je že to samo na sebi velikega pomena zan.i in za starše, ker tako veste, da je v vseh ozirih zdrav, ker drugače bi ga ne marali k vojakom. Preiskave so zelo stroge in kdor je potrjen, se ve, da je fant od fare brez vprašanja. Drugo pa je to. Za tisoče staršev bi bilo veliko bolje, če bi bila ta vojaška služba vpeljana že pred leti in zakaj? Pri vojakih se bodo fantje izobrazili, kajti to je najboljša vzgoja, kjer se mlad človek navadi discipline, kar mu bo prav služilo v življenju. Kolikrat mi jadikujemo nad našimi otroci: "Kaj bo z Ameriko, ko bodo ti naši mladi sami gospodarili in začeli živeti življenje sami zase in od svojih rok?" Kaj ne rečemo res tako? To je pa zato, ker našim otrokom sami nismo mogli dopovedati kako naj žive, da to ali ono ne gre tako, kot si oni mislijo, da naj ne zapravljajo itd. Če smo mu to hoteli vtepsti v glavo zlepa, se ni nič prijelo, če smo pa poskusili malo bolj s trdo besedo, so pa otroci kaj hitro povedali, da se bodo pritožili pri oblasti. Kako naj se potem kaj nauče? Mi, ki smo prišli iz stare domovine,, kjer so poleg staršev tudi šole zahtevale od nas pokornosti in drugih za življenje potrebnih čednosti, smo v tej novi domovini nadaljevali svoje življenje prav z lahkoto. To pa zato, ker smo prinesli s seboj nauke naših staršev, ki so nas učili iz svojih lastnih življenskih izkušenj. Moj oče je bil vojak pri pionirjih na Donavi in je služil vojake celih osem let in tudi nekaj vojska je prestal. Kaj pa je služba našega ameriškega vojaka? Glavno je, da se uči poslušnosti in pokorščine in kaj je več vredno za mladega človek, kot to! Ni še dolgo od tega, ko sem govoril z nekim mladim vojakom, ki je prišel na dopust v lepi vojaški uniformi. Prej je bil poznan, da mu ni bilo dosti za dom in družino. Prostovoljno je odšel k vojakom. Fant je zadel terno. Mogoče, da se je nekaj dni kislo držal, toda fant se je z veseljem oprijel učenja in je postal vzoren vojak in bil je že odlikovan. Ko se je vrnil domov k svojemu očetu, sestri in bratu je bil vse kaj dragega. Ko je videl v hiši nered in prerekanje, je takoj povedal, da odslej naprej naj bo v hiši malo več reda in snage. Ko sem govoril z njim, je govoril kot odraščen mož in ne kot mladenič zaljubljen v večerne plese in zabave. Poznal sem tudi več drugih ki so služili v ameriški armadi. Sicer tukaj ni treba nobenemu k vojakom iz potrebe. Kdor se je javil k vojakom, je to storil ra di tega, ker doma ni bil zadovoljen in je videl pri vojakih vse kaj boljšega in drugi pa so zopet šli z namena, da se kaj nauče. To je vse hvale vredno. Torej, če se podaš v vojaško službo, tedaj je najbolje, da se podaš in držiš vojaškega reda in ko se boš vrnil domov, boš nekaj veljal. Res je pri vojakih disciplina in to je koristno za mladega Človeka, ker mu bo zelo prav hodilo v življenju. Ne rečem, saj je mnogo družin, ki imajo dovolj kruha doma in se tudi drugače prav dobro razumejo, da bi ne bilo treba sinovom k vojakom se iti učit discipline. Toda bodočnost naše mladine ne sme biti odvisna samo od tega kar smo mi naredili zanje, mladina naj si sama poišče podlago za bodočnost. TVidi ne ,smemo pričakovati, da bo v Ameriki ve- dno tako kot je sedaj in gorje človeku, ki bo navajen samo lahkega življenja, tedenske plače in obložene mize. Toliko moramo biti razsodni, da bomo znali računati tudi na to, kar lahko še pride. Vojak se vsega tega priuči in se utrjuje za bodoče življenje. Kakor sem že prej omenil o vojaku, ki je bil komaj star 22 let, ko se je vrnil od vojakov, pa je že učil svojega brata in sestro drugačne manire. Ali ni taka izobrazba potrebna? Starši bi morali biti veseli, da grejo vaši sinovi k vojakom, kjer se bodo nečesa naučili. Kaj mu pomaga, če ima sin dober zaslužek, če pa ne zna gospodariti z denarjem in si prihraniti za slabe čase. Največja zapoved pri vojakih je: uči se in zopet uči se ter ubogaj! Kdor se bo tega naučil, bo lahko shajal v bodočnosti. Saj so tudi izjeme, kjer so sinovi že doma naučeni reda in discipline ter dovolj poučeni, da lahko nastopijo samostojno življenje in bi jim ne bilo treba iti k vojakom se tega učit, ampak postava je tu in tej se je treba ukloniti in bo zelo koristna za mnogo mladeničev, ko do sedaj še niso vedeli kaj je življenje. Naj navedem še en dokaz, da je vojaška služba vzvišena v Ameriki, že prej sem omenil, da so vojaki tisti, ki bodo branili našo'deželo. Oni so poklicani vselej in povsod, kjer bi bila naša domovina ogrožana, pa naj bo, da vzdržujejo red ali pa rešujejo ponesrečence. Kadar zadenejo nezgpde državo, so vselej vojaki poklicani na pomoč? Vojak je pravi gospodar države, zato pa mora biti tudi vsak. vojak kos svoji veliki nalogi in častni nalogi. Nikar ne smatraj-mo za vojaka samo tistega, ki z mečem seka po glavah. Ameriški, kakor tudi evropski vojak je učen tudi inteligence kako mora ravnati v vseh izrednih slučajih. Vojak mora imeti prisotnost duha in inteligenco. Vojal. je vsak dan, a vojske pa so ie vsako toliko let. Tu se nam ni bati vojske, ker Amerika ne gleda na zemljo drugih, ampak tu se gre le zato, da se bo branila morebitnega sovražnika, ki bi ogrožal njeno svobodo. če pride vojna, je to strašna šiba, ki nas tepe, toda ne ustraši se je ne tudi ameriški vojak, kadar je treba braniti domovino. Umreti za domovino je častno! Ne smemo pozabiti, da so umirali vojaki za to domovino, v kateri sedaj mi živimo tako udobno. ,Ne godrnjajmo, če moramo nekaj storiti, kar se nam ne zdi prijetno, zavedajmo se, da so drugi storili za nas in mi pa moramo nekaj storiti za one, ki pridejo za nami. Posebno pa se moramo postaviti v bran sovražniku, ki bi hotel škodovati domovini, v kateri bodo živeli naši potomci. Amerika je sedaj naša domovina in kateri smo prisegli svojo zvestobo in z nami vred tudi naši sinovi, če gredo sedaj naši sinovi k vojakom, mislim, da je to za starše velika čast, ko gredo za domovino, katero smo podedovali za onimi, ki so se pred nami vojskovali za svobodo za se in za poznejše rodove. Biti vojak in služiti domovini je velika čast za vsakega zdravega fanta ali moža.' življenje za bodočnost se nam obeta vse bolj resno, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Bog nam ohrani našo domovino Ameriko tako, kot je bila do sedaj. Dal Bog vladarjem sveta spoznanje za mir in sporazum med narodi. Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod! Bojim pa se, da vojske ne bodo prenehale, dokler se ne bo človek bolj oklenil Boga. Dokler se bo Njega, ki je gospod vojskih trum, potiskalo v ozadje, bo pobijanje in moritev med človeštvom. Samo v sv. veri je rešitev in to pa še mnogi odklanjajo, zato so bile in bodo še vojske. Anton Grdina Dolžnost jo veže Zadnjič smo vam pričeli pri povedovati o Mačerolovi družini. Povedali smo vam, da je Mi-cika najstarejša hči in da ima fanta, Jožeta Haceta. Očeta Ma-čerola smo tudi že omenili. Danes pa vam povemo malo o Veri. Vera je druga Mačerolova hči, toda ona je že poročena. Ali pa je ona dobra žena svojemu možu? Vera si je vtepla v glavo, da bi hotela biti oderska igralka. Kaj pa hišna opravila, ali jih izpolnuje, kot dobra žena? Njen soprog, France Mlakar, jo ima srčno rad. Vse bi storil zanjo, toda ali bi jo pustil, da bi šla na oder kot igralka? Vse to boste zvedeli in videli, ko pride Mačerolova družina na Sveto-vidski oder 30. marca in 6. aprila. Ne zamudite te prilike in pridite jih pogledat. Sedaj je pa še tretja hči, Katra. Ali je kaj pridna in kako se pa ona obnaša? Aha, tudi ona ima fanta in sicer Slavka Dularja. Ta je pa tič, da bi ga le videli kako zna on "plaušati." Katro ima zelo rad, ampak rad ima pa tudi ... ?, se pa ne sme povedati, le pridite sami pogledat. Vse to boste lahko videli v igri "Dolžnost jo veže," katero vam bo predstavil Svetovidski oder v nedeljo 30. marca in zopet v nedeljo 6. aprila. Rezervirajte si eno izmed teh dveh nedelj za Mačerolovo družino. M. Frank pa je gospa štorklja nesl' k družini Frank Durjava ulico. Ker pa je bila nos" te zemske sreče že na vs0' utrujena, je pa zadnji stila kar obe v enem kraj" ja, bo pa delj časa gmah) cer jih je položila v zibe , mladi Joe Rupnikovi dru^ Vsem tem srečnim ^ naš poklon in iskrene cf Upamo, da bo ves ta m^1 ščaj zdrav in priden terv" in veselje svojim starše®' -o--' k Tank — izum davnih ' Tanki prav za prav & žje, ki ga je človek začel w ljati v bitkah šele v seda1"' polpreteklih časih. Seved* ( li tanki prejšnjih čas°v drugačni od sedanjih, P&n če pogledamo nazaj v no, se lahko prepričan10'] napad neke vrste "t8" J uspehom odbil že z" J Aleksander Veliki. °J1 veliki osvajalec je leta3 , Kr. na svojem bojnem J. moral skozi neko sotesk» pa. Kdo je pa ogenj ^ sil, kadar je gorel°> J-šam? Kaj ga niso ^ ko so ga, pa ne bom P $ ne maram, da bi se vadili. je^ Pa se oni baha, pekel. On ne ve ntf-^j! še nekaj učil, kako se niclji. Mene naj ' videl potent, da re^V tudi garantiram, da Jaz bi predlagal '. / se skupaj zbrali in či kostanj in bi daj1 fan vina. Tisti, ki tj najslabšega, bo pa Jaka naj bo pa ne. pri vinu, o ne> ^ Samo nikomur drug6^ ' mo povedat, če ne p Clair skupaj pridr*'^ mo pa ljudi deli, v . $ Povabim tistega, ^ f, tat pri kostanju in ^ morko, ki piše o k®9 ceptih. Ampak jaz * 0l j, mo tisti lahko Jfl^rj ga na Dunaju peki1-. f^ poJjčani, pa Lašča111'^ * varji. Pozdravljal f) njarje, žou Vidma1"' Lorainski kotiček, Josephine Eisenhardt Novega, nič posebnega vam rečem in pravim, samo gospa milosti j i va z dolgim kljunom, ki se je zadnje čase nekateri na vse mile viže branijo in se jo . . . hm, hm . . . No pa vendarle sem in pa tam potrka na dobro zaklenjena in zarigljana vrata in včasih tudi pomotoma pusti kakšen majhen punkeljček, ki je pa končno le veseljem sprejet. Torej ta dolgokljuna gospa je ■zadnje čase kar nekam precej rogovilila po naši lorainski vasi in precej nanesla tega malega drobiža. Priljubljeni slovenski zdravnik dr. J. Prijatelj je bil one c^ni kar na vso moč radodaren z prav dobrimi in velikimi cigara-" mi in pri tem ves vesel in nasmejan ponosno pripovedoval, da je dqbil malega pa zelo pridnega in čvrstega prestolonaslednika. Upamo, da kadar doraste, da bo prav tako fest in spoštovan fant, kakor je njegov atek — menda ja, saj sta si "žlahta" ali ne . . . Pri James Logarjevi družini so tudi dobili malega kričača in ravno tako pri Louis Komparetu in njegovi mladi soprogi, je bil tudi puščen mali hlačmanček, ki je prvi v družini. Tudi Mr. in Mrs. Anton Mroski sta bila zelo vesela lepega darila v obliki krepkega prvorojenca. Dekliško ima Mrs. Mroski je bilo Aggie Jančar iz 30. ulice. Ravno tako darilo, so dobili tudi pri Mr. in Mrs. Costelo. Dekliško ime Mrs. Costelo je bilo Mahnič iz 29. ulice. Torej sami fantje, joj ali bo cvenka, kadar bodo pričeli "pe-de' 'nosit. To tako kot pri Be-tačovih v Otavah. Tam gori so imeli tudi dosti fantov in ko so začeli vsi nositi domov "pede," so imeli pri hiši ". . . toliko gna-ra, veš Johan, da so ga kar z brezovo metlo v kamrico pometali." No, saj jaz nisem bila zraven, veste to sem samo slišala in da se to ustno izročilo ohrani, sem ga tudi jaz sedaj mimogrede vam napisala. Gospa štorklja pa s tem še ni izpraznila svoje vreče, ostalo je tudi še nekaj ženskega spola. Noja, saj ženske smo povsod ta-zadnje in pri moški jako malo obrajtane, pa končno le ne fhore-jo biti brez nas . . . Torej te male ženske stvarce ITIIIIII7TTHITtfIIITTIIIITttIIltIIimi1 'T/ , — - •0- ^ako pa je bil tisto posre. UOvanjev» jih h0p0Vedal Indijancem, da 8l( bodo oblasti zasledovale, in 5as s rah jim je nagnal, da so "emudoma izpustili." everjetno —! Torej obla- tak!°S! Zbali Indijanci —? Kaj Ja še nisem čul." K farnem da ne! 8vobon° •Pa da ste tudi vi spet 6agal??,!? Kdo Pa je vam polj^ nož." mislite?" ijVo,°^em reči, da sem se sam &kor • ' ^akih priprošnjikov, ^reb"16 n& primer Melton, ne jujj u|em> bi priprošnje takih Sij nikdar ne sprejel, 'lite I Pa se ^i0 motite, če mi- Ivarii Ste n->emu hval° dolžni! n s. i^ni vas pred Meltonom doživeli, da je bilo ze'° utemeljeno in "ČiStCisto Prav govoril!" eQor °v.naPačno, mislite reči,' Ho' llaPačno! Senor <. mož poštenjak in kot 8r • Jak je ravnal! In po tem, e2lob meni storil, bi rekel, da 6kar ^ovorit« ° Rjem! Sem vaša zlobna pod- %°rčenZaVrnil in jih tudi danes \ 0 ^vračam!" Jivečif ,Melton Poštenjak, je SislV V caballero! Mar tttva T e' je pošteno, če na- $ han^ance na v,as in na i j ^endo ter jo da razdja- *ko Sv ' 0n da je to storil? % se prvikrat videla, ste % č\|a na tak oduren in 'Sijali '° nerazumljiv način ^at ' ^0Vedal sem vam ti-H t)SVo;'e mnenje in vas" zato, zdi se, da nič ni zale- 0 V.am b°m danes poraz-' Pleme kriyo sodite te-% Se nitega moža! Zakaj in 6 in ^.^Šavate v moje zade- 1 ije j,'., ajete nasvete, ki vas K „a 1 Prosil nisem, to pu- \ česa!*!*11' le eno vam P°" ^ vas i! Se g°tovo ne veste in % 00 prepričalo o pošte-l' Meltona. — da mi "TisJ? odkupil haciendo!" • ^Ut* že veste —'■" je f 8a iCej raz°čaran. "In ven-* \)t\z SUttiničite — ? In no-njegove plemenite 1)1 Pa velikodušnost —? k "S tetllJ° je Pokazal?" cla je kupil haciendo. ' so jo uničili, skoraj tvr^sti ma več. V t/k denarja in dol£ih let S - da bi opomogla. Jlabe!amem dnevu sem pri-Hi^. 'ask0 palico in živa du-»J 116 bila dala niti centa, j ^estvo. Plemenitega | j8aw]Pa moj bedni polo-3iliISmilil sem se mu in ko fil, J** prosti, se mi je po-Ako Hi haciendo." j* 11 jen• ' bili ste seveda J^q,,,1 nad to izredno usmili' n' - ie biioCtUjte Se! Res usmilje" 4N^hPlačal mije za raz_ C letih VS0t0' ki je v de- lj.' Kaj ne bo zaslužil iz nje-čjNet, faVim v desetih letih! v' ^ tea'deset let moram re-l^ieti! Vsote še bo vlagal !V" Je' Pa še mu ne bo nič k f1' va8 „ ■J ^al?>. m vprašati, koli-to, va ti iCK ;S°Č Pesosov. S to vso-C ha; Va zaenem, raz-1 ^il." lendi pa bi bil gladu li^'Jo ij lja je sklenjena pred Se ne da več razdre- Ne , ^ii V6Č ti W X a bi bil tudi naj- S bi prišlo kaj ta- It! • «Usel." Plačal f je tistih dva sicer takoj, ko sva se- SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays "Torej ne tukaj v Uresu po sklenjeni pogodbi, ampak že prej ?" "že prej in koj, ko so nas Indijanci izpustili." "Tako —? S čim pa vam je plačal? Ali vam je napisal nakazilo za banko?" "Kaj še! V gotovini je plačal, s samimi pristnimi, pravimi zlatimi pesosi. In tudi to je dokaz za njegovo plemenito mišljenje!" "Kaj ?" "No, da je plačal, še preden sva kupčijo pred sodnijo pravo-močno sklenila." "Hm{ —! Rad bi mu izrazil svoje osebne mnenje o njegovem dobrem srcu in o njegovi poštenosti. Upam, da je še v Uresu —?" "Ni ga več. Odpotoval je." "Kam?" "Na haciendo seve. Na haciendo morate torej it, če ga mislite prositi odpuščanja za sum-ničenje —." "Ali veste za gotovo, da je odpotoval na haciendo?" "Zo gotovo! Kam pa bi naj bil šel?" "Po kaj pa je potoval na haciendo? Saj je vendar do tal razdjana! Niti strehe nima, niti jesti ne!" "Nemudoma bo začel z obnovitvijo." "Tako —? Na haciendi manjka vsega, kar je za obnovitev potrebno. Najbrž je že vse v Uresu nakupil in vzel s seboj?" "Kaj bi bilo tisto?" "Delavcev manjka —." "Tiste ima. Saj so izseljenci na haciendi, vaši rojaki, ki sem jih naročil iz Nemčije." "Orodja manjka. Kar je bilo poljskega orodja na haciendi, je pač vse zgorelo. Semen ni, živil ni, živine ne —. Zidarje potrebuje, tesarje in druge ljudi, ker so vsa poslopja zgorela. In še marsikaj druga. Ali je vse to vzel s seboj?" "Ga nisem vprašal. Me tudi nič ne briga. Hacienda ni več moja last. Le eno vem, da je odpotoval." "Seveda takoj potem, ko je sklenil kupno pogodbo?" "Takoj. Niti za uro se ni več mudil v mestu." ■ "Je sam potoval?" "Seveda! Sicer pa, čemu me izprašuje-te? Kdo vam daje pravico do takih vprašanj? čemu bi vam vobče moral odgovarjati —? Najbrž ste prišli s čisto drugačnimi nameni v Ures. Vljudno vas prosim, pustite me pri miru!" Obrnil se je in mi pokazal hrbet. Pa nisem se dal odpraviti. "žal vas ne bon\ pustil pri miru, vsaj zaenkrat še ne. Tudi nisem iz nikakih osebnih razlogov prišel v Ures, ampak prav radi tega, da se z vami pomenim v zadevi haciende in Meltona." Tedaj se je jezno oglasila ljubka soproga alcaidova: "Kaka nevljudnost —! Kaka brezobriznost —! Čuli ste, da noče d|on Timoteo ničesar več slišati o vas —. Kaj še stojite tu in ga nadlegujete —? Odstranit« se!" Vljudno sem se poklonil, kakor se spodobi pred tako damo, pa hladno dejal: "Motite se, senora! Don Timoteo me mora poslušati! Ako se ob najinih pogovorih dolgočasite, vam je svobodno, da se odstranite sami!" "Odstranim —? Jaz —? Kaj vam je padlo v glavo —? Vidi se vam na vašem obnašanju in iz vsega vašega govorjenja se sliši, da ste res Nemec, — barbar! Don Timoteo je naš gost, skrbeti moramo, da ga nihče ne nadleguje. Ne. bom jaz odšla, pač pa vam zapovedujem, da nemudoma zapustite sobo!" 1941 MAREC 1941 TilT^lf [f)o!r! Slirm®! 16i 1ŠIT9 '20 21 22 Miifii KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAREC 30.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. APRIL 6.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. 19.—Društvo Cleveiandski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND. 19.—Little Flower Cadets št. 47 SŽZ prirede ples v SND na 80. cesti. 20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20.—Velika bazama prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND. 20.—Društvo sv. Kristine št. št. 219 KSKJ priredi spomladansko veselico v cerkveni dvorani sv. Kristine v Euclidu. 20.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po predstavi ples. 25.—Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND. 26.—Jplly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti. MAJ 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 3.—Društvo Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.' 4.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder in Ba-i ragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16. 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu 11a Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 18.—-Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave. 18.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Euclidu (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, ►Ohio. JULIJ i.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—P e v s k o' društvo Zvon priredi vrtno veselico 1 na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Avč. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.,,„„, ni<„, 24.—^Vseslovenski katoliški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. Mali vojaški truk na preizkuševalni vožnji. Takih trakov je naročilu vlada za našo armado 2,100, od tega jih bo 1,500 izdelanih v Fordovih tovarnah v Dearborn, Mich. To je le del naročila za narodno obrambo. Poglavarji arabskih rodov so se zbrali v nekem mestu v Južni Alžiriji, da pozdravijo govemerja francoskih kolonij v Severni Afriki admirala Jean Charles Abrial-a. Arabci podpirajo svobodno francosko vlado, ki je proti osišču. SEPTEMBER 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—O 11 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. DECEMBER 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. -o- Pridobivanje radija Leta 1898 sta zakonca Pierre in Marie Curie odkrila radij z mnogimi poizkusi, ki sta jih izvršila z odpadki uranovih barv; izdelanih iz rude, ki jo kopljejo v okolici mesta St. Joachimsthal na bivšem češkem. Tudi prvi radij so začeli tovar. pridobivati v St. Joachimsthalu. Glavna ruda, iz katere pridobivajo radij, se imenuje uranit. V uranitu kakor tudi v drugih uranovih rudah, se nahaja radij, pomešan z uranom tako, da odpade na 3,000,000 utežnih delov urana samo en del radija. Ta pojav si razlagajo tako, da razpade uranov atom ob stalnem oddajanju "a" (alfa) in "b" (beta) žarkov v radij, ta pa razpade naprej, dokler ne dobimo kot končni produkt procesa razpadanja atomov svinec. Zaradi enakomernega razpadanja se mora torej med radijem in uranom vzpostaviti čisto določeno razmerje. Na koncu tega procesa razpadanja pa bi nam ostal samo svine cin ob alfa žarkih nastajajoč helij. Rucla uranit je v kemičnem pogledu uranov oksid. Na oko je ta ruda črna in ima kovinast blesk, če zarišemo vanjo z, ostrim predmetom zarezo, dobimo razločno zelenkasto barvo. Uranit se nahaja pomešan kot posamezni kosi med različnimi drugimi rudninami v St. Joachimsthalu. Na mnogih mestih se v teh rudah pojavlja tudi svinec, ki je že končni produkt razpadajočega urana. Iz količin na-hajajočega se svinca sklepajo geologi na starost gorstva, ki jo cenijo na kakih 290 milijonov let. Razmerje med radijem in ostalimi uranovimi rudami mam kaže, da je radija zelo malo. Razmerje 3,000,000 proti 1, ki smo ga prej navedli, pomeni preračunano v resničnost, da morajo za en sam gram radija izkopati 7000 kg rude, če upoštevamo, da je med to rudo komaj 50 c/< uranita. K temu je treba dodati, da moramo računati pri pripravi radija zaradi tako majhnih množin še na izgube vsaj 20%. Pridobivanje radijevih soli z zadostno koncentracijo iz izkopane rude traja tri četrt leta. Začnejo tako, da delavci izločijo iz izkopane rude pravi uranit. Tega zdrobijo in žgejo, raztapljajo, kuhajo in vežejo z drugimi kemičnimi snovmi toliko časa, da dobijo kot predzadnji produkt, iz katerega pridobivajo ra-dijeve soji, radijev in barijev klorid skupaj. V zadnji fazi ločilo s frakcionirano kristaliza-cijo radijev in barijev klorid, da dobijo končni produkt, ki pa vsebuje še vedno samo 50c/t radija. Učinek radija, ki je v nekaterih boleznih v rokah zdravnika za bolnika edino rešilno sredstvo, poznamo. Kakor pa pomeni radij mnogim bolnikom rešitev, tako vpliva pogubno na delavce, ki so pri pripravljanju radija iz rud z njim zaposleni. Zato se morajo pri pridobivanju radija delavci pred njegovim vplivom skrbno zaščiti. Predvsem morajo delavci ostati, kjer je to mogoče, v čim večji razdalji od radijevih preparatov. Za zaščito pred žarki, ki jih radij izžareva, imajo primerne svinčene senčnike. Tudi ob alfa žarkih nastajajoča radijeva ema-nacija vpliva na okolico. Zaradi tega se morajo vsi prostori, v katerih se predelujejo radijeve snovi, skrbno zračiti. Isto velja seveda tudi za kraje v rudniku, kjer kopljejo radijeve rude. Najvažnejša pa je stalna zdravniška kontrola nad osebjem, ki prihaja v stik s predelavo radija. Do leta 1913 se je pridobival radij samo v Joachimsthalu. Tik pred svetovno vojno pa so v Coloradu v Severni Ameriki odkrili nova najdišča radijevih rud, ki so nekaj časa krila dve tretjini produkcije radija. Od 1. 1927 pa se radij v teh najdiščih več ne pridobiva, pač pa jso bili odkriti 1. 1923 bogati rudniki radija v Katangi v belgijskem Kongu. Te rudnike izkorišča družba ; Union Miniere du Haut Katanga. V letu 1930 so našli nov velik rudnik v Kanadi ob Medvedjem jezeru. IZ DOMOVINE —žrtev brezposelnosti. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Studencev 30 letnega delavca Engelberta Bohaka. Prerezal si je žile na obeh rokah ter je izgubil veliko krvi. Dejanje je izvršil, ker že dolgo časa ni mogel dobiti dela. —Tatvina na Teharjih. V gostilni Kremžar Antonije na Teharjih pri Celju je ukradel pred dnevi neki delavec iz Celja iz posebne sobe 600 dinarjev in nato pobegnil. MALI OGLASI Išče se bolničarka za zdravniški urad. Mora biti Slovenka. Pokličite— KEnmore 6850 ali GLen-ville 5135. (63) Mason Heating & Building Contractor 1193 Addison Kd. ENdicott 0487 Cleveland. O. Novi furnezi za »remoR. plin, olje; boiler.U za vročo vodo ali paro. Vsi deli za popravo, čistimo, rosetamo, air conditioning, tinning, novi gutters. Nova streha in poprave. Plumbing; mizarska dela. poprave, kompletno remodi-lanje, strganje podov, dekoracije. Mi vam postavimo novo hišo ali garažo. P. H. A. financiranje, lahka mesečna odplačila. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno, imamo mnogo let izkušnje. (g3) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini na 1069 E. 78. St. Cena samo $3,000. Pokličite MUlberry 8638. Za podrobnosti se oglasite na 697 E. 127. St. (64) Delo dobi Fant ali dekle dobi delo v groceriji, imeti mora že nekaj izkušnje v tem delu. Vprašajte v United Food Store 8225 Noble Rd., Cleveland Hts. KM) Soba se odda Lepo opremljena soba se odda fantu; gorkota; blizu Rich-man tovarne. Vprašajte na 5801 Dibble Ave. (64) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Prescription Specialists Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. Tel. IVanhoe 3877 Plumbing Electric Sewer Cleaning (5, 7, 10, 12, 14, 17, 19, 21) Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovino; v pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraJ3' i KADAR potrebujete notarske listine ali notarski P° in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi Ijanski papir, se .vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Do* Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski 0 j (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izP° jo ter notarsko potrde. &F>KV#TORE SRCCGLON! Skoraj prav tako hitro, kot se je bil v njem porodil sum — da je Erlend zlorabil njegov pečat —, je začutil, ne, Erlend nikakor ni mogel storiti kaj takega. Erlend ni nikdar v življenju storil kakšnega nečastnega dejanja, ki bi ga bila sprožila kakšna skrita misel — ali ki bi sploh imelo kakšen smisel —. Sirpon se je premetaval po postelji in stokal. Skoraj pamet so mu zmešali z vso to neumnostjo. Mučila ga je misel, da je Gaute leta in leta hodil okrog iri si le-to mislil o njem — bilo je nespametno, da si je vse to tako gnal k srcu. Tudi če ima dečka rad, če ima vse Kristinine sinove rad —. Saj so skoraj vsi še otroci; ali mu res mora biti toliko do tega, kako sodijo o njem? In zakaj ga tako raztogoti in razkači, kadar pomisli na može, ki so položili roke na ročaj Er-lendovega meča in prisegli, da pojdejo za svojim voditeljem! Ako so bili taki koštruni, da so se dali preslepiti Erlendovi zgovornosti in drznemu nastopu ter mislili, da je ta mož rojen za voditelja — tedaj ni bilo pričakovati nič drugega kakor to, da so se vedli kot zbegane ovce, ko je ves načrt izpodletel. Kljub temu se mu je zdelo, da mu kar miglja pred očmi, ako je pomislil na to, kar je zdaj zvedel na Dyfri-nu — toliko mož si je upalo položiti mir v deželi in svojo lastno srečo Erlendu v roke — tudi Haftor Olafsson in Borgar Trondsson —! In niti eden ni imel toliko poguma, da bi bil stopil na plan in od kralja zahteval, naj se Erlendu dovoli častna poravnava in se mu puste njegova dedna posestva. Bilo jih je toliko, da bi bili združeni to lahko izsilili. Med norveškimi velika-ši je še manj pameti in moške srčnosti, kot je včasih mislil —. Jezilo ga je tudi to, da njega samega niso nič obvestili o teh načrtih. Ne da bi ga bili mogli pridobiti za tako brezglav načrt. Ampak da sta tako Erlend kot Gyrd delala za njegovim hrbtom in mu to prikrivala —. Saj je menda prav tako dober pleme-nitaš kot kateri drugi, in tudi veljave ima precej v srenjah, kjer ga ljudje poznajo —. V nekem oziru pa se je z Gyr-dom strinjal. Ker se je Erlend izkazal tako nevrednega svojega poveljništva, ni imel pravice zahtevati, da bi njegovi zavezniki stopili na plan in razodeli svojo zvezo z njim. Simon je vedel, ako bi bil Gyrda dobil samega, bi nikdar ne bilo prišlo Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 8. Ojači živce 4, Odpomoč ženskemu zdravju CENA 500 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. H CLEVELAND, O. ||_ Pošiljamo tudi po pošti tako daleč, da bi se bil na ta način ločil od svojih bratov. Pa je bil tisti vitez Ulf zraven; molil je svoje dolge noge od sebe in opisoval Erlendovo neumnost — zdaj, ko je že vsega konec! Nato pa je povzel besedo Gud-mund. Niti Gyrd niti on sam nista dotlej nikdar trpela, da bi najmlajši brat ugovarjal njunemu mnenju. Odkar pa se je oženil z duhovnikovo priležnico, ki je bila kesneje njegova lastna priležnica, je fant postal tako ošaben, ponosen in samozavesten — Simon je samo sedel in zijal v Gudmunda in ko ga je gledal, ga je vedno bolj grabila jeza —, govoril je tako mastito in njegov okrogli, rdeči obraz je tako spominjal na otroško ritko, da so Simona prsti srbeli, da bi udaril —. Nazadnje Gudmund nsmara še sam ni več vedel, kaj jim je povedal. — Tako je torej prišlo do razdora med njim in bratoma, če je pomislil na to, je imel občutek, kakor da bi moral izkrvaveti — kakor bi bile pretrgane vezi iz mesa in krvi. Bil je ves reven od tega. čie nimaš brata ne sestre, gole tvoje so pete —. Naj bo kakorkoli, ko so bili sredi najhujšega prerekanja, je nenadoma spoznal — sam ni vedel kako — da Gyrdovega ugaslega, odrevenelega vedenja ni krivo samo to, ker ima brat na svojem domu premalo miru. Gyrd je imel Helgo še vedno rad, to je Siipon takoj opazil; to je bilo tisto, kar je bratu tako čudno vezalo roke in mu pilo moči. In to je na nerazumljiv, skrivnosten način vzbujalo njegov srd nad — no, nad vsem življenjem. Simon je skril obraz med roke. Da, dobri, poslušni sinovi so bili nekoč. Njemu pa tudi Gyr-du ni bilo težko, vzljubiti neveste, ki jih je oče pripeljal k njima, rekoč, da jima jih je izbral. Stari jima je ves božji večer zares lepo pridigal, tako da sta nazadnje vsa krotka sedela pred njim — govoril jima je o zakonu, prijateljstvu in zvestobi med poštenimi dostojnimi zakonci, za zaključek pa je oče spregovoril še o molitvah in mašah, škoda, da ni znal še svetovati, kako bi človek pozabil — ako je prijateljstvo razbito, čast poteptana, zvestoba pa greh in skrivna sramotna muka. In ko je vse pretrgano, ne ostane drugega kot krvaveča rana, ki se nikdar več ne zaceli —. Ko je bil Erlend zopet prost, je obšel Simona nekakšen mir — nemara samo zato, ker moški ne prenese, da bi pretrpel toliko težkega, kot je on takrat pretrpel v Oslu. Ali se kaj zgodi — ali pa samo od sebe odleže. Ni mu bilo všeč, da se je Kristina z možem in vsemi otroki naselila na Jorundgaardu in se je moral on srečavati z njimi kot prijatelj in sorodnik. Pa se je tolažil — še veliko hujše je bilo, ko je moral z njo prebivati pod isto streho, lj:akor je moškemu neznosno, če mora prebivati pod isto streho z ljubljeno žensko, ki mu ni žena in ne sorodni-ca po krvi. In to, kar se je bilo pripetilo med Erlendom in njim, tisti večer, ko so slavili svakovo osvoboditev iz stolpa — to je izbrisal iz svojega spomina: Erlend je vse to pač samo napol razumel in mu gotovo nič več ne prihaja na misel. Erlend tako čudno lahko pozablja. Sam pa ima svoj dvor in ženo, ki jo ljubi, in svoje otroke. Tako se je nekoliko pomiril. Kaj more za to, da ljubi sestro svoje žene! Bila je nekoč njegova nevesta — in ni bil on tisti, ki se ji je izneveril. V tistem času, ko je vzljubil Kristino La-vransovo, je bila to samo njegova dolžnost, saj je živel v veri, da mu je izbrana za ženo. Da je dobil sestro — je bila Rambor-giua volja — in volja njenega očeta. Lavransu, čeprav je bil tako moder mož, ni prišlo na mar, da bi ga bil vprašal, če je že pozabil. Sicer pa je Simon vedel, da bi ga ne smel niti Lav-rans kaj takega vprašati. Pozabljati ni vajen. Tega ni prav nič kriv. In nikdar še ni spregovoril niti besedice, ki bi jo bil moral zamolčati. Kaj more za to, da ga hudič trapi s spomini in sanjami, ki skrunijo krvne vezi — prostovoljno se ni nikdar vdajal grešnim ljubavnim mislim in v vseh svojih dejanjih je bil nasproti njej in njenim domačim vedno kakor zvest brat. To prav dobro ve. Nazadnje je bil s svojo usodo vendarle kolikor toliko zadovoljen. Dokler je vedel, da je on tisti, ki onima dvema izkazuje usluge. — Kristini in mož,u, ki si ga je izbrala namesto njega. Venomer sta morala sprejemati njegovo podporo. Zdaj se je to spremenilo. Kristina je tvegala življenje in mir svoje duše, da bi rešila življenje njegovemu sinu. Bilo mu je, kakor bi se bile odprle vse stare rane, odkar je dopustil, da se je to zgodilo. In zdaj je prišlo celo tako daleč, da dolguje Erlendu življenje. — V zahvalo za to ^a ga je zdaj še razžalil — nehote, v mislih samo — ampak vendar! "— et dimitte nobis debita nostra, sicut et nos dimittimus de-bitoribus nostris." čudno, da nas Gospod ni tudi naučil moliti "sicut et nos dimittimus credito-ribus nostris." Ni vedel, ali je to dobra latinščina ali ne — v tem jeziku nikdar ni bil preveč podkovan ,vedel pa je, da mu je bilo vedno kako mogoče, odpuščati svojim dolžnikom. Veliko težje pa se mu je zdelo odpuščati tistim, ki so njemu naprtili kakšen dolg na tilnik —. In odkar so lahko rekli, da so bot — on in onadva —, je čutil, kako se sleherna stara bolečina, ki jo je bil leta in leta šiloma zatiral v sebi, prebuja in spet oživlja —. Erlenda v svojih mislih ni mogel več odrivati v stran — ni ga mogel več imeti za nespametnega človeka, ki ne zna ne gledati ne učiti se, ne razumevati ne spominjati se. Zdaj mu je Erlend težil srce, ravno zato, ker nihče ni mogel vedeti, kaj oni vidi in misli in česa se spominja — bil je popolnoma nepreračun- A' e wyorski župan Fiorello H. ha Guardia se je zal tudi kot spretnega grocerista, ko je stopil v neki Vr° , jalni zo. prodajalno mizo in pokazal prodajalčevi kako ■ sprejema državne živilske znamke kot plačilo za živila Slika nam. predstavlja Vic Donahey-a, ki je star 27 let in je sin ohijskega senatorja Vic Donahey-a, kateri je z vso silo protestiral proti obvezni vojaški službi, sedaj pa, ko se njegov sin pripravlja k vojakom, oče temu ne oporeka. Posebnost za Cleveland bodo letošnje operne predstave, katere priredi Metropolitan operna družba iz New Yorka v Cleve-landu od 14. do 19. aprila. Nastopali bodo v teh najodličnejši operni pevci in pevke. Vprizor-jenih bo devet opernih predstav, med katerimi so tri popolnoma nove za Clevelandčane. V pondeljek 14. aprila bo nastopil v operi "The Marriage of Figaro" Salvatore Baccaloni in prav tako nastopi tudi 16. aprila v-operi "The Daughter of the Regiment in 18. aprila v operi "The Barber of Seville." V torek 15. aprila nastopi v operi "Tristan and Isolde" Lauritz Melchior, ki bo nastopil tudi 17. aprila v operi "Die Walkuere." Helen Jepson pa nastopi 19. aprila popoldan v operi "Faust." Zaključna operna predstava pa bo z opero "Rigoletto" 19. aprila zvečer, v kateri nastopi nova operna zvezda Josephine Tumi-na in Lawrence Tibbett. Vstopnice so po 1, 2, 3, 4, 5 in 6 dolarjev. Dobite jih, (če priložite naročilu po pošti ček in kuverto z vašim naslovom in znamko. Naročite jih pri Northern Ohio Opera Assoc., Union Bank of Commerce, Euclid at Ninth, Cleveland, Ohio. bi morala biti v vsaki slovenski hiši HEL6U dBPSOti da včasih čuti v sebi samo veliko začudenje — nad tem, da se ravno njemu tako godi in da ne vidi nobenega izhoda iz svoje nesreče. — Ko je gazil svojo čast in plemenite nravi ter Erlinga Vid-kunssona spominjal na stvari, o katerih noben poštenjak niti čr-hnil ne bi, da zanje ve — tedaj tega ni delal za brate ali sorodnike, marveč samo zanjo. Samo njej na ljubo se je toliko ] žal, da je šel prosjačit k onen!' kakor prosjačijo gobavci v * stih pred cerkvenimi vrati M P tem kažejo svoje ostudne ^ Mislil si je — nekoč bo la to izvedeti. Ne vse, ne, ^ globoko se je ponižal. Ko Pa , sta obadva že stara, si je tf", bo rekel Kristini: Pomagal^ ti po svojih najboljših tf00' (Dalje prihodnjič.) ljiv. — Marsikdo dobi, kar je bilo namenjeno komu drugemu, nihče pa ne dobi usode koga drugega —. To je bila resnična beseda. On, Simon, je ljubil svojo mlado nevesto. Ako bi jo bil dobil, bi bil gotovo postal zadovoljen človek; gotovo bi srečno živela drug z drugim. In ona je danes še vedno ista kot tedaj, ko sta se prvič srečala. Krotka in spodobna, razumna, tako da jo moški tudi v težkih stvareh rad vpraša za svet, nekoliko svojeglava v malenkostih, sicer pa poslušna, od očeta navajena na to, da se da voditi, podpirati in braniti —. Tedaj pa jo je ta človek dobil v svojo oblast — on, ki niti samega sebe ne zna voditi, ki nikdar ni bil nikomur varuh. Uničil je njeno sladko devištvo, razrušil njen ponosni mir, razdrobil to žensko srce in jo prisilil,-da je vsako sposobnost, ki jo je imela, do skrajnosti natezala in napenjala. Ona se je morala postaviti za svoje-g§ ljubega kot ptička, ki s trepetajočim telesom in zvenečim glasom brani svoje gnezdo, če se mu kdo približa. Njeno gibčno vitko telo je bilo videti kot ustvarjeno za to, da bi ga nosile in presrčno varovale moške roke — Simon pa ga je videl napetega od divje volje, medtem ko ji je srce v prsih kovalo od poguma, strahu in bojevitosti, in se je borila za moža in otroke, kakor celo golobica more postati divja in neustrašena, kadar ima mladiče. Ako bi bil on njen soprog, ako bi z njegovo pošteno dobro voljo petnajst let živela skupaj — bi se pač tudi zanj postavila, če bi ga zadela kakšna nesreča, to je dobro vedel. Modro in pogumno bi mu tedaj stala ob strani. Nikdar pa ne bi bil videl tistega okamenelega obraza kot onega večera v Oslu, ko je sedela pred njim in mu pripovedovala, da si je šla ogledat tisto hišo. Gotovo je ne bi bil nikdar slišal, da bi bila klicala njegovo ime v taki stiski in v taki divji bridkosti. In ni ji odgovorila v njegovem srcu poštena in vrla ljubezen njegove mladosti. Tista strast, ki se je dvignila in vpila njenim divjim mislim nasproti — nikdar bi ne bil zvedel, da more kaj takega v njegovi lastni duši, ako bi se bilo z njima tako zgodilo, kot je bila volja njunih očetov. Njen obraz v tisti noči, ko je šla mimo njega, da bi poiskala pomoči za njegovega otroka — tiste poti si ne bi bila upala napraviti, da ni bila Erlendova žena, ki se je morala privaditi na to, da je ravnala brez strahu, četudi ji je srce trepetalo od bojazni. Njen od solz mokri smehljaj, ko ga je zbudila in mu povedala, da deček kliče po očetu — tako presunljivo sladko se smehlja samo tisti, ki ve, kaj pomeni, izgubiti boj, pa tudi izbojevati ga —. Erlendovo ženo je ljubil — kakor jo zdaj ljubi. Potem pa je njegova ljubezen vendar grešna, in potem pač ne more biti drugače, kot je — da se namreč čuti nesrečnega. Tako nesrečen je, kBOdnZ. MEKCHlOR. I Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ --———- AMERIŠKA DOMOVINA iuuinimnHHiHHi