Leto XM št. 47 (mJutro" xxl, h. 270 •> LJubljana, ponedeljek 18. novembra 194» Cena t D*- Upravtusivu t-jutujanu, Knunjcva s — ruefoo »t 3128 313», 3124. tra u% taaeratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova oL - TeL 8492 tn 2492 Podružnica Maribor Grajski tre 1 TeiefOB 5t 3455. Podružnica Jene Kocenova ulica i — retefoc CL 190, Podružnica Jesenice; Pri kolodvore it 100. Podružnica Novo meeto: Ljubljanska sasta tL a Podružnica Trbovlje: v hI« dr. Bauin-?ar»n*r Ia PONEDELJSKA IZDAJA Srditi na Dodročiu Korče Z obeh strani pošiljajo na fronto močna ojačenja - Glavni boji se razvijajo v okolici reke Devole in na obronkih planine Bigle Peč, 17. nov. p. Po vesteh iz severnega odseka italijansko-grške fronte so na področju Korče v teku hudi boji med grškimi in italijanskimi četami. Cuje se hudo streljanje topov ter detonacije letalskih bomb. Tako z grške kakor z italijanske strani se pošiljajo na fronto velika ojačenja. Italijani so dobili včeraj na področju Korče nova ojačenja, Grki pa so poslali na obronke planine Bigle novo topništvo in nove čete. Z itaLjanske strani so poslali v boj tudi konjeniške oddelke, ki so že včeraj imeli delen uspeh. Boji se v glavnem razvijajo v odseku okoli reke Devole in na obronkih planine Bigle. Italijanske čete so izvršile včeraj več napadov na utrjene grške postojanke, vendar pa so jih Grki odbili s protinapadi. Splošen je vtis, da se tu razvija odločilna bitka, od katere bo odvisen nadaljnji položaj na vsej fronti. Kakor poročajo iz Soluna, mesto te dni ni bilo močneje bombardirano. Vlaki odhajajo v Jugoslavijo normalno. Eden prihaja v Djevdjelijo ob 10.30, drugi pa ob 14. uri. loji na nož Bitolj, 17. nov. r. Boji na fronti Lerin— Korča so se včeraj nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Zlasti krvavi so bih boji rta planini Ivan. Po nekaterih vesteh je na grebenih, ki vežejo Zvezdo in Ivan-planino, prišlo včeraj do bojev na nož, v katerih je padlo mnogo grških in italijanskih vojakov. Izgubo planine Morave, s katere so se Grki sami brez boja umaknili, so Grki nadomestili z uspehi na Ivan-planini, od koder vodi pot preko planine Zvezde v korčan-sko dolino. Poleg topništva je zelo aktivno tudi grško letalstvo. Grška in angleška letala so včeraj neprestano v velikih formacijah letela v smeri proti albanskemu ozemlju ter bombardirala italijansko zaledje in predvsem mesto Korčo. To bombardiranje je bilo zlasti močno v petek ponoči, ko je trajalo do zore. Italijani so odgovarjali na te grške napade z enakimi ukrepi ter so neprestano bombardirali utrjene grške postojanke in važne strateške točke v notranjosti Grčije. Večkrat je prišlo tud: do bojev med gršimi lovci in italijanskimi bombniki nad grebeni Morave. vendar pa ni znano, ali je bilo kakšno letalo v teh bojih, ki so se mogli opazovati tudi z naše meje. sestreljeno. Včeraj so nastopili tudi italijanski motorizirani oddelki in konjenica, ki so jo tudi že v petek poslali v boj. V boj so bili poslani tudi močni oddelki alpincev, ki so bili poslani na ta del fronte že pred nekai dnevi in ki so zamenjali na nekaterih postojankah utrujene italijanske vojake. Podrobnosti o bojih v drugih odsekih fronte se niso mogle zvedeti, po topniškem streljanju, ki se čuje daleč iz notranjosti Grčije pa se mora skleoati. da se tudi na južni fronti razvija sadita borba, vendar pa se ne ve točno, kakšen je položaj. Menijo. da se tudi tamkaj Grki uspešno upirajo na svodih utrjenih ncsto-'?nk~h in da so sedai Italijani na postojankah, ki so iih imeli pred to ofenzivo. Brška protlofetszlva Solun, 17. nov r. Uradno pT-očilo vrhovnega poveliništva grške vojske no-udaria veliko aktivnost oehote toprvštva in letalstva na vsei frn'i. O bojih na fronti sami so se zvedele naslednje podrobnosti: Vrhovno poveljništvo erških čet se je odločilo v soglasju z angleškimi inštruktorji da pre;de v ofenzivo. Najbolj občutljiva tečka je osrednji del fronte. Po končanih operacijah in pi zaslugi zelo ugodnega strateškega položaja, v katerem se ie nahajala grška vojska, kakor tudi po zaslugi velike pomoli, ki so jo dali Angleži v letalstvu toonišivu. municiji in hran', je padi? odločtev da se prične napad. Ta "kiep je bil takoj izvršen in operacije večiega obsega so se pričele 14 t m. zjutraj na vsei fron'i. Drugi dan ofenzive se ie p-, trd tvah iz grških uradnih virov prič"1! z velikim napadom grške pehote podprtim od topništva in letalstva na sk" ainem desnem krilu fronte in sicer severovzhodno ter severo-zapadno od Korče Grški napad na fem delu front0 ie bil izvršen z namenom da se csvoie vrhovi Ivan p'an:ne ki so visoki okoli 1.500 m. Zjutrai ie grška pehota prešla v naskok z bodali ki so ga Italijani odbili Popoldne so Grki izvršili drugi še hujši napad Tud' v centra'nem delu fronte so se razvili hudi boji ter ie prišlo d- več spopadov na nož vendar pa se o kalrih večjih uspehih v tem odseku ničesar ne obiavlia. Na levem krilu, na podroiju reke Kala-masa so grške čete prešle na alban ko ozemlje in se oo po^lednuh vesteh nahajajo pred kraiem Keni^poUs. Pri teh operacijah ie sodelovalo tudi grško vojno brodovje Grško letalstvo ie v tem o^s^-u bombardiralo italiiansk^ transportne kolone Grško vojno poročilo Atene, 17. nov. br. (At. ag.). Vrhovno po veljništvo grške vojske je v pretekli noči objavilo svoj redni službeni komunike, v katerem ugotavlja, da so se včeraj ves dan razvijali hudi boji r.a vsej fronti, posebno pa v Epiru ter na Ivanplanini, neposredno vzhodno od Korče. V teh bojih je bilo uje- tih mnogo Italijanov. Poleg tega so se grške čete polastile več metalcev min in drugih vojnih potrebščin. Komunike tudi javlja, da so se Italijani umaknili iz Konice, manjšega grškega obmejnega mesteca, ki ga je grško topništvo zadnja dva dneva izredno hudo obstreljevalo. Italijani so mestece zažgali, preden so se docela umaknili iz njega. V ostalem se je glede na razvoj borb na grško-albanski meji zvedelo, da je sedaj vsa planina Morava, ki se raztega v polkrogu okrog Korče, že docela v grških rokah. Grško topništvo še nadalje hudo obstreljuje mesto, ki deloma še zmerom gori. V borbe pri Korči so posegla tudi angleška letala. Ki so v strmoglavih poletih napadala italijanske postojanke in transportne kolone. Z obronkov pogorja Pindos se sedaj umikajo poslednje italijanske čete. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 17. nov. AA. (Štefani). Službeno poročilo vrhovnega poveljništva italijanske oborožene sile se glasi: Včeraj so se na grški fronti razvijali napadi in protinapadi, ki so bili posebno hudi v odseku 9. armije. Naše letalstvo je ob sodelovanju čet bombardiralo pota, železniške proge, sovražne strelske jarke in topniške postojanke. Bombardiranje je povzročilo požare in eksplozije ter so bile presekane prometne zveze. Letalstvo je ob- streljevalo tudi koncentracije čet. Eno naše letalo se ni vrnilo. Naše letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Subi in aleksandrijskem pristanišču. V severni Afriki je naše letalstvo bombardiralo sovražna letalska oporišča v E1 Dabi in Maten Babusu, kjer so nastali ogromni požari. Naše letalstvo je bombardiralo tudi naprave v Marsa Matruhu in železniško progo med Marsa Ma-truhom in Amasino. Tovorni vlak, ki je imel okoli 30 vagonov, so bombe zadele med vožnjo in so ga letalci obstreljevali s strojnicami. Naša letala, leteča zelo nizko, so napadla barake in okoli 30 sovražnih motornih vozil ter streljala s strojnicami nanje. Na Alim el Isiangiju, 40 kn, južno od Sidi el Baranija, so naša letala metala bombe manjšega kalibra in povzročila veliko škodo. Nastali so požari. Sovražna letala so naletela na hitro in precizno reakcijo ter so na slepo sreči metala bombe na Solum, Bergijo in Ben-gasi. Ranjeni sta bili dve osebi, stvarne škode pa sploh ni bilo. Naša letala so sestrelila sovražno letalo tipa »Lizander« Eno naše letalo se je pri zasledovanju sovražnika dotaknilo tal in se je razbik Formacija italijanskih letal je v vzhodni Afriki bombardirala naprave v pristanišču Sudan. V bitki s sovražnimi lovskimi letali so naša letala sestrelila sovražno letalo tipa »Gloucester«. O priliki sovražnih poletov nad Asmaro in Masauo ni bilo žrtev niti stvarne škode. V Masauu je bilo sestreljeno sovražno letalo. Sovražna letala so metala bombe na Bari. Bila sta dva ranjena, stvarna škod? Uredništvo. Ljubljana Kjiaujeva oi 5 Telefon 9t_ 3122. 3123 31*4 3125 Ul 3128 PonedeljsKa izdaja »Jutra« iznaja rq bo objavljen v časopisju ju toliko učinkovitih stvari, da bi lahko v torek ln sredo. Aranžerski naraščaj razstavlja Po zaključku tečaja so pokazali sadove svojega dela Zemunska vremenska napoved Spremenljivo vreme zlasti v severni pooici države, v ostalem pretežno oblačno do vsei državi. Deževalo bo v zapadni polovici. Toplotne spremembe maihne Solnce vzhaja ob 6.39 in zahaja ob 16.07. aribor čez nedeljo Maribor, 17. novembra Za zimsko pomoč revnim Sitarjem akcijo /.uiiAko pomoč revni šolski deci so organizirala ženska društva v Mariboru, ki so zasnovala tri dobrodelne akademije, katerih čisti dobiček je namenjen plemeniti zimski pomoči siromašni mariborski šolski mladini. Prva akademija je bila včeraj popoldne v polni dvorani Sokolskega doma. Namenjena je bila predvsem mariborski šolski mladini. Snoči je bila druga akademija s pestrim in smiselno izbranim sporedom, pn katerem so požrtvovalno sodelovali gojenci mariborskih srednjih šol in matične glasbene šole. Dvorana je bila polno zasedena, s svojo navzočnostjo so počastili krasni večer tudi predstavniki vojaške in civilne oblasti, zastopniki mariborskega nacionalnega življenja. Prisrčni uvodni besedi je sledil nastop moškega zbora klasične gimnazije pod vodstvom osmošolca Ernesta Zakrajška. Pri solističnih točkah so se odlikovali Duška Sekulova s svojim prisrčnim plesom ob klavirski spremljavi M. Debevčeve. goslač Boris Nebesa? ob klavirski spremljavi prof. U. Vrabca, pevka Dana Pisčančeva ob spremljavi I. Kauklerjeve, harfistka Milena Lu-keževa, goslač P. Gyorfy ob klavirski spremljavi M. Pečka. Zaključno točko prvega sporedovega dela je strumno izvajal naraščaj Sokola Maribor I. s svojim ra-jalnim nastopom. Zelo se je uveljavil solist B. Gniušek s svojim izdatnim in lepo šola-nim glasovnim materialom ob spremljavi prof w Druzoviča nadalje klavirist Milko Pečko tenorist H. žunec ob spremljavi rTasinca. sijajni goslač Ivan Pall ob klavirski spremljavi M. Pečka, Učinkovito so izvajale svoj rajalnl nastop v »Češki besedi« gojenke drž. učiteljišča pod vodstvom prof. Zeieve, ob sklepu pa je mešani zbor drž. učiteljišča pod mojstrskim vodstvom prof. K. Pahorja ubrano odpel Doktoričevo »Našo bol« in Adamičevo »Kre-sovale tri devojke«. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega priznanja za skladno, lepo izvajanje. Akademijo so nocoj ponovili. kulturne prireditve številne V stuaenški deški šoli so nastopili z lepim uspehom mali harmonikarji pod vodstvom g. J. Matjašiča. Izvajali so izbran spored harmonikarskih skladb. Cisti dobiček je namenjen revnim podmladkarjem RK in JS. Golarjevi »Dve nevesti«, ki ju je snoči uprizorila požrtvovalna krčevtn-ska in košaška odrska družina v okviru Sokola Maribor m. in občinskega odbora RK pri Beraniču, sta doživeli tudi pri svoji ponovitvi prisrčno priznanje. V Sokolskem demu se je zbralo danes veliko mladežl, ki se je imenitno zabavala ob predstavi lutkovnega gledališča matičnega Sokola, ki je priredilo zanimivo igro v štirih dejanjih »Zidanje Skadra.« — Humorističnl večer v Ljudski univerzi bo v ponedeljek ob 20. uri v dvorani na Slomškovem trgu. Nastopijo z dovtipi, šalami, kupletl Itd. in nekoliko spremenjenim programom pisatelj Ivan Rob, Pran Milčinski-Ježek in Božo Podkrajšek. »Na cesaričin ukaz46 Vsi sodelujoči so se potrudili, da bi čim učinkoviteje uspela znana Granichstadtno-va opereta »Na cesaričin ukaz« pod veščim Ljubljana, 17. novembra V prostorih bivšega kina »Tivoli« je bil zadnjih pet tednov aranžersk' tečaj, ki ga je priredbo ljubljansko društvo izložbenih aTanžerjev pod vodstvom strokovnjaka aranžerja Iva Berška. Po otvoritvi tega tečaja. smo o njegovem delu že poročali, zato sedaj na kratko povzemamo, da je bilo zanj zlasti med ljubljanskim zborom tT-govskib pomočnikov in pomočnic veliko zanimanje Udeleževalo se ga je večer za večerom okrog 30 tečajnikov od tega skoro polovica žensk Vsi so pokazali veliko vztrajnosti m truda za teoretično in praktično delo. ki s>c j'm ga smotrno, vestno in temeljito razlagali vodja tečaia Ivr Beršek o splošnih in specialnih nalogah aranžerske stroke. Jože Trpin o risanju, pisavi in raz-pTŠilm tehinki za napise in p-akate ter Slavko Zevnik o dekorativn' pisavi. Po pettedenskem trudapolnem delu je bil snoči tečaj zaključen k oficielnemu zaključku pa so prireditelj« povabil' poleg članstva tudi zastopn ke ob'.*stev, zainteresirane trgovske kroge in zastopnike tiska, da se na lastne oč' prepričajo koliko so tečajniki v času pouka pride bil' praktičnega znanja za samostnim ureditev izložb V dokaj majhnem razstavnem prostoru se je snoči zbralo prav lepe število občinstva, med njim- tud; častn- člani društva dr Ivo Pless kot zast«,prik TOI g. Kette v imenu gremija trgovcev častni član g. Sa?« Sante1 za«.'opn'k župana g. Lukič, predsednik zbora g Loize S;tar. za=+opn'V Trgovskega društva »Merkur« e Skrainar in drugi Na ža'osf med lenim številom trgovsk h pomočnikov in pomočn'C ni b''o oraziti ljubHanskih trgovcev. kar je vspVnkor ze'o nepozorno. če pomislimo, da vav n''m ai-anžerrko sposoben in izvežban pomočnik v prvi vrsti koristi. V imenu odsotnega predsednika g Zvon-ka Čulka ie vse navzoče toplo pozdravil tain;k g S'aHco Zevnik V kratkem govoru je očrtal namen in pomen tečaja in otvorjene razstave Izr87'l je želio, da bi bi'o k'ubu tud; v bodoče možno delati v tej smeri, po možnosti še boli i kakor dos'ej sistematično in z večjo mo^a'no -n gmotno podporo s <»trani zamteresiramh *Cub se za to podporo v boW e toplo priporoča, tem 'ažie ker ie izm>'":'! svoje na'oge spričo d*n'h skromnih pogoiev Za tain;kom je govoril vnd'a ♦ečaja aran-žer tvrdke I. C Maver Ivo Beriek Obširneje se ie v uvodu ustavil pr' naVnjah aran-žer«»kega dela nato pa ie s priznanjem poročal o delu in uspeb;h k* so jih tečajniki in tečajnice ob napornem izobraževalnem delu vrhu vseh dnevnih službenih zahtev večer za večerom dosegli Uspeh je tem večjega priznanja vreden, ker se je moraHo delo v tečaju boriti 9 precej skromnimi sredstvi Na kraju so se k besedi oglasili zapovrstjo še zastopniki, ki so se vsi od kraja izražali pohvalno o samem namenu tečaja, o tečaju in njegovem strokovnem vodstvu ter končno o nedvomno doseženih uspehih. Zadnji je govoril v imenu tečajnic in tečajnikov g. Kroupa. ki se je klubu, vodji tečaja m ostalim učiteljem prav toplo zahvalil za ves trud, ki so ga bili deležni. Po govorih, v katerih je bilo mimo drugega sproženih mnogo koristnih pobud, misli m predlogov za nadaljnje dedo. so si prisotni z velikim zanimanjem ogledali razstavo od tečajnikov aranžiranih izložb. V 15 izložbah, ki jih je zelo požrtvovalno v ogrodju izdelal društveni predsednik Čulk. je 30 tečajnikov po predhodno od vodje pregledanih in popravljenih samostojnih načrtih uredilo izložbe, dertjene po raznih trgovskih strokah pač po tem, iz katere stroke izhaja Delo. ki so ga tečajniki pri tem pokazali ni priča le dobre podlage, ki so jo načrpaJi v tečaju, ampak obeta našemu mestu tudi povečan krog tistih. ki so doslej itak že priznano okusno in v sodobnem stilu urejali izložbe naših trgovin. Prav zato tistim trgovcem, ki so to delo podprli tudi s potrebnimi sredstvi. JNAD »Jugoslavija" za pomoč tovarišem Ljubljana, 17. novembra. Skupno z akademskim starešinskim društvom »Jadran« je danes popoldne JNAD »Jugoslavija« priredila v prostorih Trgovskega doma dobrodelno akademijo z izbranim sporedom in zabavo s plesom. Akademijo, ki je bila prav dobro obiskana zlasti od mladine, je otvoril predsednik društva Emil Namar. Ko je pozdravil vse navzočne, posebno še prisotne starešine, predsednika starešinskega dru?»tva pr marija prof. dr. Alojza Za'okarja in 6'ane, predsednika Jadranske straže, bivšega podbana dr. Otmarja Pirkmajerja. ravnatelja Josipa Reisnerja, univ. profesorja dr Sajovica. inž. Slavka Zajca ter dr. Branka Vrčona, je v krajšem govoru po lasni' navzočnim pomen prireditve. — 3NAD »Jugoslavija« pod vodstvom nedavno izvoljenega novega odbora je sklenila mimo drugega akademskega in narodno obrambnega defla posvetiti dobršen del svoje pozornosti ne le moralni, ampak tudi gmotni pomoči svojih tovarišev članov. Ke* tudi v njenih akademskih vrstah ne manjka takšnih, ki dele usodo splošne gmotne zagate slovenskega študenta, so se odloMii prired f akademijo. Z izbranim sporedom so se udeležencem, na katerih pomoč so pod geslom »pomoč 'ovarišu« potrka!', popolnoma oddolžili. Prva je -astopila gdč. Nada Stritarjeva, k: je ob Adamičevi klavirski spremi javi zapeia arijo iz Verdijeve »Traviate« in žela zanjo tako t.,plo priznanje, da je dodala še valček iz Gounodove opere »Romeo in Julija«. Sadila je jdlična recitacija g. Marjana Bergerja Jiri VoHkerjeve »Balade o kurjačevih oreh« v prevodu Mileta Kloo-čiča Nj- k!av'"r'u ;e spremljala recitatorja gdč. Draia Pregelj. Spored je zaključili g. Božo Škerlj, ki je zapel Parmovo pesem »Poslednja noč« in žeA zanjo topel aplavz. Na klavirju ga je spremljal g. Otmar Lavrenčič. S tem je bil spored zaključen in predsednik je pozval navzoče naj se udeleže proste zabave s plesom Tem- pozivu so se ob prvih zvokih valčka ki ga je zaigraj Adamičev jazz, vsi prisotni, zlasti mladina, prav rad; odzvali Razvila se je prav prijetna int'mna zaba-^a Damsk: komite v katerem so požrlvovalm sodelovale ge Pucova, Bremikova Mačkovškt/va Trtni-kova. Jeranova. Lapajnetova. Jerucova in Brandstaed^erjeva je mnm drugega poskrbel tudi za odI:čen buffet Žal pa je prireditelje, ki jim je akadem ja gotovo tako moralni kakor gmotno pri pričakovanju uspela, nekoliko neprijetno prizade-Jo. da je bil s strani starešin & gotovo v prvi vrsti poklicani nudit' naraščaju vso pomoč, odziv kar neznaten Gospod Brane sili v svojo nesrečo V sobotnem »Slovencu« priznava, da je on pisec grdega napada, ki ga je objavil v istem listu 12. t. m. in si ga drzne zdaj imenovati »stvarno kritiko« mojega pre-davalnega nastopa v Ljubljani. Vesel sem, dč. sem mu to priznanje izbezal, kajti zdaj naj se g. Janko Brane, univerzitetni asistent in dika individualnooblikovnega, umetniškoestetskega snemanja planinske , ^ , flore v cvetličnem lončku in steklenem ti ZŽ^Č: ! (z barvanimi papirnim! ozadji) kar pripravi, da se bodo še z druge strani, ti žal. da so se izkazal ustrežiljive. Isto velja za prodajalnico mestne elektrarne, ki je z izposojenimi retlektorskim' svetilkami šefle prav podkrepila učinek izdelanih izložb • Na podlagi vsega navedenega obisk razstave. ki bo odprta ves tekoč teden toplo priporočamo, ne le trgovcem ampak ljubljanskim meščanom sploh Poz< rrost. ki jo bodo temu deflu izkazali, bo gotovo dobra moralna opora prirediteljem in tečajnikom. Dva zasuta delavca so rešili Ljubljana. 17. novembra. Za Bežigradom v Kobaridski ulici, pri vili inž. Baebleria se ie danes popoldne primerila nezgoda, ki po vsei sreči ni imela prehudih oosledic Dva delavca, ki za-volio varstva spita v še ne povsem dograjeni vili. sta §la iz dolgega časa prostovoljno koDat straniščni kanal Ker sta delala sama brez nadzorstva in strokovnega vodstva se le kanal ki ni bil zadosti opažen, naenkrat sesul in le zemlja pokopala oba delavca Zgodilo se ie to v mraku. Bila ie edina sreča da so nezgodo ne samo moje, razgalili nečedni motivi njegovega početja. (Da so mu pri »Slovencu« tako nerodno nasedli, mi ne gre v glavo). Vendar pa se moram g. Brancu pred tem zahvaliti za izvrstno reklamo, ki jo je napravil proti svoji volji. Dvorane mi polni in mi daje zadoščenje, ko vidim, da slovenska javnost ni tako neumna, da b: sprejemala brez lastne glave sugestije zavisti in užaljene samoljubnosti, kakor je menda pričakoval. Iz hvaležnosti ga vabim, naj si pride ogledati poraz, ki ga bo doživel ob ponovitvi predavanja v Ljubljani. Tam bo, g. Brane, mesto za pobijanje pik in tudi vejic v vaši »kritiki«. Ne zamudite! Karlo Kocjančič Smrt ruskega artilerijskega strokovnjaka Moskva, 17. nov. AA. (DNB). Kakor javljajo listi, je v Moskvi umrl general prof. Vladimir Grendal. ki je bil eden iz- — ---- -------^ ----- med najboljših artiljerijskih strok^vnja- opazili otroci ki so se igrali blizu na trav- kov sovjetske vojske. Huda lovska nesreča živinozdravnik Iz Kranja zadet v glavo Kranj. 17. novembra Lovske nesreče so pogoste. To po ne gre za smrtni primer, vendar je nesrečnik, ki si ga ie usoda v tem primeru izbrala, zelo hudo prizadet Kakor pripoveduieio lovci iz Kranja so priredili preteklo nedeljo pogon na zaice v okolici Krania Dva lovca sta si stala nasproti v razdalji kakih 80 m v nekaj metrov široki preseki. Na lepem se pojavi pred znanim kranjskim lovcem, živinozdravnikom g. Vinkom Bedenkom v razdalji nekai korakov zajec. Zajec se ie lovca prestrašil nekajkrat le poskočil pred njim in ves zmeden sedel naravnost preden. Ker je za sab~> čutil psa. pred seboi pa vide1 lovoa ni vedel kam bi pobegnil 2ivinozdravnik r.i hotel streljati nanj. Bržčas mu ie bil zajec preblizu, malo no tudi ne zaradi soseda. ki je stal v smeri zajca Ko ie ooazil da ie so9ed oddaljen od njega kakih 80 m. dvignil puško in prič?! meriti na zajca. je g. Bedenk dvignil roko in s tem sosedu skušal pokazati nai tudi on ne strelja Toda ta trenutek 1e že počil usodni strel G. ilvinozdravnika i" zaske'*lo na ^lavi in kri mu ie žalil« obraz Nesrečnik 1e začutil več šiber v licih, strašno pa je bilo. de se ie ena šibra (št 12) zaoi-čila v oko. Kakor ie zdravnik ugotovil ie velika nevarnost, da bo obstreljeni živinozdr nik izgubil oko. Ranjenca so v petek v Z gre-bu operirali in vsi želimo da bi oper ci a uspela Druge rane niso nevarne, ker je bila razdalja za strel s šib rami. posebno z drobno štev 12. precej velika. Z^ zajca bi bil strel preslab in bi bil zaie mu opraskan spet pobegnil v puščavo Za hudo nesrečo pri človeku kier ie šibra zadela oko. pa ie bil strel žal do6ti močan. Nekateri lovci sodijo, da so se šibre odbile in da so zaradi tega udarile t^ko visoko nad zajca Možno pa i? tudi. da ie nesrečni strelec v naglici \rdel preveč grobo muho na nuški in ie previs k pomaril. Nesreča je strašna za oba za nevarno ranjenega lovca k?kor tudi za ?tre'ca. ki je znan kot. dobrosrčen mož in bo to nesrečno prigodo le težko prebolel G žr ino-zdravniku želimo, da b: okreval Kakor vedo povedati lovci iz Krania. je to letos v Kranju že druga lovska nesr ča Prvo je zakrivil neki kniieovod^a it okolice. ih dni Zavodu za pobijanje raka bi mor aii država in Javnost posvetiti mnogo večjo skrb Kadar se človek bliža mračnemu poslopju nekdanje šenpetrske vojašnice tam za kalno Ljubljanico nasproti stare cukrarne, si nehote zastavi vprašanje, ali je mogoče, da bi bili za tistimi od časa razjedenimi zidovi prostori tako važne ustanove, kakor je banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Vse dvome pa kaj kmalu razprši napis nad vrati v Lipičevi ulici štev. 2. Tem večje je presenečenje vsakega obiskovalca, ko se znajde v izredno higienično urejenem hodniku v prvem nadstropju, po katerem so včasih odmevali težki in strumni koraki vojakov, čeprav gledajo okna na neprijazno dvorišče bivše vojašnice. ljenjske razmere in način življenja. Pomanjkanje higiene v srednjem veku, je povzročilo, da se je strahotno razširila kuga; takratna praznovernost pa je preprečila vsako možno obrambo. Vsi so bili prepričani, da je to le »božji bič«. V razuzdani družbi renesančne dobe, ki se je vdajala prekomernemu uživanju, so zavladale spolne bolezni. Tuberkuloza se je razpasla v 19. stoletju, ko ni mogel razvoj higiene slediti silnemu razvoju industrije, ki je privedel množice delavcev v kot nalašč za razvoj tuberkuloze urejene razmere. Bolezen 20. stoletja pa je — rak! Nobelov nagrajenec, prof. Otto Warburg je izjavil, da v vseh državah, ki se bavijo Ambulanta Stiska in bogastvo __ Kakor je »Jutro« že poročalo, ima institut izredno tesne in skromne prostore, vendar pa je vse tako smotrno urejeno, da dobi obiskovalec vtis, da se nahaja v mogočnem, z vso udobnostjo moderno opremljeno poslopju. Zavod ima tudi najmodernejše rontgenske aparate za zdravljenje raka po najnovejših metodah, ki so v naši državi edinstveni, v srednji Evropi pa jih je samo 14. V težkem svinčenem zaboju hranijo pol grama radija, da morejo z njegovo čudotvorno močjo zdraviti tiste, ki jih je napadla ta zavratna bolezen. V teh prostorih, ki skoraj ne sličijo bolnišnici, vlada posebno prijetno ozračje, da se moramo nehote spomniti besed, ki jih je napisal nemški profesor, da »se da kljub skromnosti doseči marsikaj, da je pa vse odvisno od duha«. Banovinski institut za raziskovanje in pobijanje novotvorb v Ljubljani bi moral biti dosti, dosti večji in je jasno, da še tako velik idealizem posameznikov, ki so se borili za ustanovitev te prepotrebne ustanove in za katero ima največ zaslug docent dr. Josip Cholevva, ne bo mogel doseči zadovoljivih uspehov s tako skromnimi sredstvi. Predvsem bi se morala država malo bolj pozanimati za tako pereče vprašanje, ki ga predstavlja bolezen 20. stoletja, in zgraditi primerno število nujno potrebnih prostorov. Poudariti pa je treba, da nikakor ne mislimo zahtevati, da bi se razširil institut v škodo še nujnejše rešitve vprašanja nove splošne bolnišnice. Jetika in rak Vendar moramo pripomniti nekatera dejstva. Umrljivost za rakom stalno narašča. In vendar se je že z malo dobre volje doseglo, da je znatno padla umrljivost za tuberkulozo v Sloveniji. Nekaj statistike nas prepriča o tem. 1926. leta, je znašala mortaliteta za tuberkulozo v Sloveniji 14.1% splošne umrljivosti, 1927. 12.4%, 1934. 11.3%, lansko leto pa nekaj manj kakor 10%. V 14 letih je torej padla umrljivost za tuberkulozo več kakor za 4%. Gotovo je, da bi se dali doseči podobni rezultati tudi v borbi proti raku. Pred statistiko umrlih za rakom pa se moramo nehote zamisliti. Umrljivost za rakom se je gibala v Sloveniji takole: 1926. leta 3.5%, 1934. pa že 5%. V Ljubljani sami pa je stanje naslednje: umrljivost za tuberkulozo znaša. 1929. leta 6.4%, 1938. leta 9.3%. Dosti na slabšem pa smo glede raka. Leta 1929. je znašala umrljivost zaradi raka 5.5%, leta 1935. je strahotno poskočila na 9,7% in preskočila marljivost za tuberkulozo (9.3%), 1938. je znašala na 10.2%, ostane pa še vedno pred tuberkulozo. Lansko leto je umrlo 846 Ljubljančanov (437 žensk, 409 moških). Največ smrti je bilo zaradi ostarelosti, na tretjem mestu pa že stojijo — rak in novotvorbe. Vsaka doba ima svojo rano Kdor se vsaj malo poglobi v te številke, nikakor ne more ostati hladen. Rak spada brez dvoma med najvažnejše in najtežje probleme človeštva. Dosedaj pa še ni noben način borbe proti njemu rodil zaželenega uspeha. Zato tudi nikjer ne srečamo tako velike enodušnosti kakor prav v borbi proti raku. Vse kulturne države na svetu imajo podobne metode v boju proti tej zahrbtni bolezni. Nobeni interesi, pa naj bi bili to politični, ekonomični, socialni ali splošno kulturni in nobana druga nevarnost, ne zbližuje človeštva v toliki meri kakor rak. Ce listamo malo po zgodovini, vidimo, da ima vsako kulturno razdobje svojo karakteristično bolezen. Tu imata vpliv živ- z znanstveno medicino, stoji vprašanje raka dandanes na prvem mestu. Po nemških podatkih je n. pr. v Franciji padla umrljivost za tuberkulozo od 1884. do 1933. leta za 66%, pri tem pa je narasla umrljivost zaradi raka za celih 39%! Te številke, ki so glede raka porazne, odgovarjajo približno tudi stanju pri nas. — Vzrok temu so brez dvoma težke gospodarske, socialne in higienske razmere. Predvsem bi bila potrebna večja skrb za kmeta. Javnost pa bi morala po svojih močeh pomagati m priskočiti takim zavodom denarno na pomoč. Meceni in borci Začetek prve socialne borbe proti raku opazimo na Poljskem že 1591. leta, v Varšavi. Takrat je Pjotr Skarga ustanovil bolnišnico za »smrdeče«, kamor so sprejemali tudi za rakom obolele. Jean Gaudinot, kanonik iz Reimsa, je zapustil mestu po svoji smrti 25.000 liver, da bi se zgradila posebna bolnišnica za na raku obolele ljudi, katerih v tistem času niso sprejemali v splošne bolnišnice, ker so smatrali, da je rak nalezljiv. 1846. leta so dovolili tudi drugim bolnišnicam, da smejo sprejemati za rakom bolne, nakar se je začasi polegel strah pred okuženjem. 1770. leta je razpisala Akademija znanosti, književnosti in umetnosti v Lyonu 600 liver nagrade za najboljše delo o raku. Ker se je smatralo, da nobeno prispelih del ni bilo vredno nagrade, so jo prenesli na leto 1773. Takrat je bila vsota podvojena z anonimnim darom nekega meščana. Dobil jo je komaj 28 letni Peyrilhe za svoje delo »Dissertatio academica de canero«. On je prvi poskusil rešiti vprašanje raka eksperimentalnim po- Velik aparat za obsevanje z radijem tem, vendar brez uspeha. 1792. leta je bil ustanovljen v Middlesex Hospitalu v Londonu, oddelek za raka. Tudi tu se je izkazal anonimni darovalec s 400 livrami za ureditev m 3000 livrami za vzdrževanje oddelka. 1815. leta je zapustila gospa Ali-thea Maria Cops Stafford 5000 liver za Cancer Charity. S tem denarjem je bil zavod tako povečan, da je mogel sprejemati tudi moške to se je z nadaljnimi darovi preselil 1899. leta v lastno zgradbo. 1841. leta je ustanovila mlada vdova gospa Ganier Chabot v Lyonu azil za neozdravljive žene z imenom Kalvarija (1' oeuvre du Chalvarie). Podoben zavod je ustanovila 1874. leta gospa Jousset v Pa- rizu. Takrat je imel 12 postelj, danes jih ima 60. Taki zavodi so še v Marseilleu, Bordeauxu in Saint Etienneu. 1888. leta sta darovala Astor in Elizabeth Collum milijon dolarjev. S tem denarjem je bil ustanovljen v New Yorku »General Memorial Hospital for the Treatment of cancer and allied diseases«. Enajst let pozneje je odobrila vlada kredit za ustanovitev laboratorija za raziskovanje raka. Istega leta je bila ustanovljena tudi posebna komisija za proučevanje raka s prispevkom neke gospe. V Buffalu pa je bil ustanovljen prvi, izključno raziskovanju raka posvečeni laboratorij. Zanimivo je, da se je začela sistematska borba proti raku prav v slovanski državi, v Poljski. V razdobju od 1900. leta do svetovne vojne pa je vodila načrtno borbo proti raku Rusija. 1903. je bil ustanovljen v Moskvi prvi institut za pobijanje raka in je kmalu razpolagal s 130 posteljami. 1911. leta je uredila družina Elisejev v Petrogradu trinadstropno bolnišnico za zdravljenje raka za 50 bolnih žensk. 1906. leta je imel Petrograd 6 ginekoloških to diagnostičnih ambulant. 1914. leta bi se bil moral vršiti prvi vseruski kongres o raku, kar pa se zaradi vojne ni zgodilo. — V Nemčijo so se sestajali že 1899. leta zdravniki v zasebnem stanovanju prof. E. v Leydena v Berlinu to proučevali vprašanje raka. 1905. leta je bil ustanovljen komite za proučevanje raka v Karlsruhe na iniciativo prof. Czermya iz Heidelber-ga. Leto pozneje je bil ustanovljen v Hei-delbergu s privatnimi sredstvi Samariter-haus pod upravo prof. Wernera. Podobno je bilo v Angliji to drugod. Razmah borbe po vojni Kakor pred svetovno vojno, tako se je tudi po koncu sovražnosti, nadaljevala borba proti raku. V Franciji so vodili to borbo celo med vojno. V Parizu so organizirali boj proti raku v času, ko so mesto obstreljevali Nemci, če bi se hoteli na krat- Mali aparat za obsevanje ko samo dotakniti najvažnejših dogodkov v borbi proti raku po svetovni vojni, bi nam zmanjkalo prostora, zato naj omenimo le še nekaj mecenov. 1932. leta je zapustil g. Elie Lazard pariškemu radijskemu institut 3 milijone frankov. 1934. leta je prejel center za pobijanje raka v Lilleu od anonimnega dobrotnika kar 4 grame radija. O priliki 70 letnice švedskega kralja Gustava V. so priredili po vsej državi nabiralno akcijo, ki je vrgla 5 milijonov kron, Gustav V. pa je ves denar določil za borbo proti raku. Norvežani so nabrali 3 milijone kron. Od 1935. leta dalje pobirajo v Cremoni (Italija) po 10 centesimov od vsakega prebivalca na leto. Predsednik Masaryk je daroval 1921. leta 100.000 kč. Madame Marija Curie-Sklodovvska, je darovala 1000 mg radija. 1934. leta je zapustil comte Jakob Potočki vse svoje imetje (300 milijonov zlotov) za pobijanje raka. Istega leta je ustanovila družina Mitsui na Japonskem, najbogatejša družina na svetu, komitet »Mitsui Hoon Kai« s kapitalom 30 milijonov jenov. Kakor vidimo, si vsi kulturni narodi na vse načine prizadevajo omejiti rakasta obolenja. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da po svojih močeh prispeva v borbi proti raku. čeprav smo maloštevilni, smo dokazali, da moremo marsikaj, samo če hočemo. Dokazov za to menda ni treba navajati. Banovinski institut za raziskovanje to zdravljenje novotvorb v Ljubljani, vzdržuje stalne stike z 22 podobnih ustanov Sirom vsega sveta, od Argentine v Južni Ameriki do Japonske in Javve. Kako velik ugled uživa ljubljanska ustanova v tujini, dokazuje tole: celo Japonci so se naučili — slovenščine to dopisujejo z upravo našega instituta v našem jeziku. Naslov ima samo eno malenkostno slovnično napako! Kdor ne verjame, se lahko prepriča v pisarni nadvse prijaznega g. docenta dr. Cholewa. Obstoječe prostore banovinskega instituta za raziskovanje to zdravljenje novotvorb, bodo v kratkem razširili. V pritličju so namreč dobili na razpolago par skromnih sob. Razumljivo, da to še niti od daleč ne bo zadostovalo dejanskim zahtevam to potrebam. Rak je ozdravljiv — zato ne odlašajte s podporo! šef instituta je dr. Josip Cholewa, docent zagrebške univerze, ki uživa svetovni sloves. Ostali tudi priznani zdravniki so« primarij dr. Leo šavnik, dr. štrancar, dr. Novak, dr. inž. Avčin za rontgenske to radijske naprave dr. Debevčeva in kemik prof. Premrou kot volonter. Institut je bil ustanovljen za raziskovanje to zdravljenje novotvorb in za nadzor nad vzroki in metodami zdravljenja, za socialno propagando in borbo proti tem obolenjem med narodom. Ponovno poudarjamo: institut je za splošno bolnišnico najbolj potreben povečanja prostorov, ker mora uprava vsako sredo ko pride na ambulantno zdravljenje 25 in več oseb, odkloniti polovico trpečih bolnikov. Zato naj pomaga, kolikor kdo more, ker rak je ozdravljiva bolezen, če jo začnemo začasa zdraviti z nožem (operativnim potem), rontger.'skimi žarki in radijem. Omeniti je treba še, da so začeli graditi pred nedavnim v Beogradu velik zavod za zdravljenje raka, ki bo stal 16 milijonov dinarjev. Denar je že zagotovljen. »Zakaj ste že toliko časa brez služba?« iiTggftiffBI Pismo mlade nameščenke, ki zaman trka za delom in kruhom od vrat do vrat Cenjeni gospod urednik! Z zanimanjem sem zadnjič čitala v po-nedeljski izdaji »Jutra« članek »O brezposelnosti sploh in o moji posebej«. Nihče ne more problema brezposelnosti tako razumeti ko tisti, ki je sam deležen te »bolezni«. Zalibog je zelo razširjena. Poskusili in predpisali so že mnogo zdravljenj, toda za brezposelnega so bila nasvetovana zdravila neužitna, ker nimajo nikake znanstvene podlage. Tisti, ki jih predpisuje, ne pozna te bolezni in bi si sam dobro premislil, preden bi vzel tak lek, ker je precej grenak, in če ga vza-meš še tolikšno dozo, nič ne pomaga. Na primer: Brez posla si. Nujno potrebuješ službe, ker z njo je tesno zvezano življenje in za življenje potrebuješ denar, denar in spet denar. Čitaš v časopisu: Išče se takšna in takšna moč za takoj. Ko bereš, imaš občutek, da bo delodajalec, ki je dal oglas v list, ravno tebe potreboval. Vse zahtevane lastnosti imaš, inserat je ko nalašč na tvojo glavo sestavljen. Sreča se ti nasmiha, še par podobnih oglasov najdeš v isti številki in človeku postaja že kar toplo pri srcu, ko jih čitaš in si misliš: Eden se bo gotovo odločil zate. Z največjim veseljem in zanosom pišeš ponudbe. Ne hvališ se, saj to je brez smisla, ampak samo našteješ zmožnosti pa čas in ime tvrdke, pri kateri si bil v srečnih časih zaposlen. Samo v zadnjem stavku ti uide izpod peresa ponižna prošnja in želja, naj bi vendar odločitev padla nate. Ne vem, koliko takšnih prošenj sem že napisala, in bila sem že neštetokrat razočarana, a zmerom iznova si predstavljam, kako lepo bi bilo, če bi se nekega jutra zbudila in bi se zavedala, da ima dan zame spet svoj pomen, da nisem več jalov, ničvreden član človeške družbe, da je občutek manjvrednosti utonil za zmerom. Kako mamljiva, zapeljiva je misel, da bom prvega spet prejela plačo, da si bom spet lahko kupila... Ah, saj je fantazija brez poleta, rada bi si kupila samo potrebno hrano, in če bi kaj drobiža ostalo, še par nogavic. Čas brezposelnosti me je temeljito vzgojil, da želje ne segajo previsoko. J Takole si pismo srečno oddal. Veselega srca se sprehodiš po parku in imaš občutek, da sonce mnogo svetleje sije, čeprav je tako mračna in deževna ta prokleta jesen. Vsega v naravi se razveseliš, a ko se vrneš v mesto, se nehote ustaviš pri izložbi, gledaš in razmišljaš, česa vsega neobhodno potrebuješ. Trotoarji so mokri, v podplatu zeva luknja, treba bo kupiti par čevljev, da o zimskem plašču rajši ne govorim. Ena izmed ponudb, ki sem jih razposlal, bo gotovo imela uspeh, si misliš, saj ni mogoče, da bi ravno jaz nikoli ne dobil odgovora. Razum ti srepo, hladnokrvno odgovarja: Ne bo uspeha in ga ne bo. Srce pa kljubuje in si čisto tiho obeta na samem: Mogoče pa tokrat le bo kaj. Potem čakaš nekaj dni nestrpno na pošto. In res, čez teden dni, ko si upanje že čisto pokopal, dobiš dopisnico s kratkim povabilom: — Pridite se brezobvezno predstaviti. Ze se razveseliš uspeha, a nazadnje se izkaže, da je bil to tudi edini uspeh. Ko govoriš ž njim, ki utegne postati tvoj bodoči šef, že imaš občutek, da tudi tokrat ne bo nič. Zazebe te, ko te hladno vpraša: — Zakaj ste že toliko časa brez službe? Zakaj? Zakaj? To je tisto bridko vprašanje današnjega časa. Na to se ne da nič odgovoriti, ker priznanje, da vse te dolge mesece, teh nekaj let nisi mogel ničesar naiti, te že naprej pokoplje. Potem, po generalni ■ izpovedi, pa pade še kočljivo vprašanje: — Kolike zahtevate plače? Bože moj si misliš, vsaj toliko, kolikor odreja uradni minimum, vsaj za skromno življenje. Pa že imaš občutek, da si zahteval preveč, in s šibkim glasom pristaviš, naj določi to kar sam gospod šef, ko bo po enem mesecu videl, ali si za rabo. Zdi se ti, da si se diplomatsko izmotal iz kočljivega vozla, posebno še. ko delodajalec pripomni, da te bo že čez nekaj dni obvestil, češ. da prideš samo ti pa še eden izmed ponudnikov v račun. S kakšnim veseljem se posloviš, prepričan, da imaš službo že takorekoč v žepu! Saj človeka v resnici nič ne spametuje, da se mu je že bog ve kolikokrat pripetilo tako. Ne. rajši upaš zares. In čez par dni v resnici pride pričakovana dopisnica, srce ti poskoči, ko vidiš znani naslov tvrdke, a takoj ti spet upade in grenke sline začutiš v grlu. ko čitaš. da so se blagovolili drugače odločiti. In veste, gospod urednik, kai je še najlepše pri vsej brezposelnosti? To so naši dobri znanci in prijatelji, ki neprestano silijo vate z vprašanji: — Nu, si že kaj našel? Saj je zmerom toliko oglasov, da vendar res ni težko najti delo. Ko mirno odvrneš, da si se ponudil že na dvajset, trideset oglasov, pa vse brez uspeha, bo Drijateli še pripomnil: — Morda pa ne pišeš v pravem tonu ponudb? Jaz se ne bojim, da ne bi dobil službe, če bi orišlo do tega. Njemu je lahko tako govoriti. ker je dobro spravljen in nima po^ma o tem. kaj se pravi brezposelnost. Vidite, gospod urednik, to je nazadnje nagrada za neuspeh. Morda pa ima znanec le prav tisto zastran pravega tona? Samo kdo mi bo dal dober nasvet? Z odličnim spoštovanjem Nada. Grenek je kruh, ki ga režejo brezposelniku Ignac Koprivec: Pogled v moško bolniško sobo Zunaj je treskalo, kakor da bi se bližal sodni dan. — Tri dni je ležala nad polji blazna vročina, ki je izžgala iz zemlje skoraj slednjo koreninico. Trate so postale rjavkaste; mlada koruza je orumenela. Zvila je listje v svedre, ki so otrdeli in postali skoraj prosojni. Žita, ki so bila pred dozoritvijo, so ponižno povešala obilno klasje, rahlo trepetajoče v brezvetr-nem vzdušju. Pšenica je dozorevala prasketaj e, kakor da bi ji od porodnih bolečin pokala stebla. Nebo je bilo razpaljeno in belo. Sonce je viselo nizko na njem. Podobno je bilo razbeljeni plošči, ki se polagoma bliža človeku in postaja od sekunde do sekunde bolj žareča. Večeri so bili soparni, noči tudi; jutra so ostala brez rose, brez nežnih meglic po dolinah in brez ptičjega ščebetanja. Le vrane so se drle med smrečjem in včasih se je dvignila od kod jata golobov. Nekajkrat je preletela polje, nato pa je izginila, od koder je bila prišla. Zdaj se je narava hotela maščevati soncu za vročino. Vse svoje sile je zbrala na zapadu. Otemnila je najprej Pohorje in Kozjak, nato so se pa grozeči, ko svinec težki oblaki nagrmadili po vsem nebu. Postajali so čedalje go^iojši in debelejši in njih teža jih je vlekla polagoma k zemlji. Trate so dobile na nr.h temnejše lice. Rumena barva žitnih polj je izstopila iz zelenja. Listje drevja je boječe trepetalo; mrak se je zgoščal nad zemljo in svetla barva cerkvenih stolpov je zablestela. Pokrajina se je podaljšala; globina je preob- likovala njeno podobo. Zdaj pa zdaj se je odtrgala od oblakov ogromna cunja. Legla je na kak grič, ga zastrla, nato se je pa kotalila dalje in dalje grozeče in bobneče, kakor bi škripala z zobmi; potem je segel njen jezik k oblakom in se združil z njimi. Mrak je naraščal od trenutka do tre- nutka. V oblakih je preteče škrobotalo. Vonj po vlagi je zavel z zapada, čez ozračje je prasnila strela, med hrame pa se je zagnal veter. Ljudje, ki so delali v koruzi in v krompirju, so hiteli domov. Zamudniki, ki so še spravljali ječmen v gumna, so bežali z njiv. Poganjali so konje in med potjo na snopje vezali. Ženske so se križale. Plašno so pogledovale v oblake, si vlačile jan-ke na glave in bežale vsaka zase pod najbližjo streho. Vse v naravi je trepetalo od strahu. Ptice so se potegnile v goste krone drevja, kokoši so se poskrile pod gumna in pod pode stiskalnic. Stisnile so se druga k drugi, si porinile glave med peruti in rahlo pogrgravale, ko da bi se pogovarjale o hudi uri, ki se bliža. Psi so stisnili repe med noge in se cvileč potegnili v listnja-ke na svoja ležišča. Tema se je še zmeraj valila od zapada. Ze so izginile v nji vasi, že je vpila okoliške zvonike. Mogočen blisk je razparal ozračje. Podoba je bila, da se je dotaknil slemen hramov, in hkra-tu je zahreščal grom, kakor da bi se podirala zemlja. Veter se je zakadil v hrame z vso strahotno močjo. Lemezi na ostrešjih so škripali; slama s slamnatih streh je letela v zrak. Tu pa tam se je v sadovnjaku odčesnifa veja od jablani, ali pa se je odlomil tanki vršič. Drevje v gozdu se je priklanjalo skoraj do tal. Jagnedi so je-čali, lipe so bolestno skakale, veter pa je divjal preko njih brezobzirno, se zaletaval v oblake, ki so kljubovali njegovi moči ter ga stiskali in stiskali, dokler ni upehan in skrušen za hip obstal, kakor da bi se potuhnil, nato pa je zaječal z novo silo ter se pognal v oblake, ali zaman. Svinčeni oklep oblakov je prenesel še tak sunek. Skrobotajoče grgranje je prihajalo bliže in bliže; strele so žvigale od severa in ( Javna tribuna Napravite na glavnih prometnih žilah red? Nagel razvoj Ljubljane okrog nebotičnika odpira nekatere nujne probleme o ureditvi prometa, za katere pa na pristojnih mestih na žalost ne kažejo dovolj zanimanja V ponedeljski izdaji vašega cenjenega lista z dne 28. pr. m. sem čital članek »Prometne nesreče«, ki nazorno slika prometne razmere na nekaterih ljubljanskih ulicah. Med drugim pisec opisuje velike prometne težkoče na Tyrševi cesti med Figovcem in Gajevo ulico, ki jo povzroča dvotirna tramvajska proga, katera zavzema dobri dve tretini tega dela ceste. Neprijetnosti oviranega prometa, ki je na Tyrševi cesti precej velik, sem že zelo pogosto občutil na lastni koži, zato želim citirani članek dopolniti s primernim predlogom. V ilustracijo, kako se vrši promet na tem delu Tyrševe ceste, naj navedem sledeči primer: od Figovca proti glavni pošti vozi voznik na svoji desni strani, torej po tramvajski progi, ki teče tik ob pločniku za pešce. Nekako pred novo palačo banke Slavij e ga obupno zvonenje za njim prihajajočega tramvaja prisili umakniti se s tramvajske proge. Ker z nasprotne strani, to je od pošte, prihaja drug tramvaj, Zagata pred banko Slavijo mora voznik s svojim vozom popolnoma ria levo stran ceste, kjer še v zadnjem trenutku prisebnost šoferja v avtomobilu, ki vozi od pošte proti Evropi, reši voznikove konje poškodb ali še kaj hujšega. En kolesar pri tem odleti na pločnik, drug pa zadaj izkusi trdnost karoserije avtomo-bilove, vendar se konča vse brez resnih posledic. Promet za nekaj minut zastane, ko se pa na tem mestu, t. j. pred banko Slavijo, izkrižajo štirje tramvaji ter se med tem na eni strani za voznikom in na drugi strani za avtom nabere še nekaj drugih vozil, gre vse spet svojo normalno pot naprej. Takšnih in sličnih primerov je zelo mnogo, največkrat pa tisto eno tretjino ceste, ki je še prosta za vozila brez tračnic, za-bašejo kolesarji iz obeh smeri, ker je neugodno voziti med tramvajskimi tračnicami. Rešiti popolnoma to prometno žilo sličnih prometnih nevšečnosti bi se dalo le z odstranitvijo prastare hiše ob palači banke Slavije, ki že dolgo ni več v čast bele Ljubljane, kar bi občine v drugih mestih že zdavnaj izposlovale. Če pa to iz kakršnih koli razlogov za zdaj še ni mogoče, zakaj se ne skuša ta prometna stiska vsaj omiliti na način, ki je zelo preprost in ne zahteva nikakih posebnih denarnih žrtev? Pred palačo banke Slavije se nahaja širok, neizkoriščen prostor, namenjen za bodoče cestišče Tyrševe ceste. Zakaj se ta prostor ne bi takoj izkoristil za cesto in izročil svojemu namenu? S tem ne samo da bi se ravno za polovico skrajšal ozek del Tyrševe ceste ter bi se na ta način izognil marsikateri prometni gneči, kakor n. pr. v zgoraj opisanem primeru, kjer bi se bil voznik lahko umaknil tramvaju na svojo desno stran pred banko Slavijo, temveč bi bil tudi uvoz iz Tyr-ševe v Gajevo ulico znatno olajšan. Pri sedanjem stanju je pa ta uvoz naravnost nevaren. Ze večkrat se mi je zgodilo, ko sem se z avtom vozil od Figovca proti Ga-jevi ulici, da je tik za menoj drvel tramvaj. Za zavoj v drugo ulico je treba brzino zmanjšati, na tem oglu pa še prav posebno, ker Gajevo ulico pasira zelo mnogo pešcev in je treba biti previden. Iz teh razlogov vedno občutim nevarnost, da mi bo zadaj tramvaj treščil v avto, ker tramvajski voznik tudi ni vedno pripravljen na to, da mora avtomobilist pred njim zmanjšati brzino, ali pa, če hočem tramvaju uiti, da bom pred seboj podrl neprevidnega. počasnega ali preveč flegmatičnega pasanta, ki jih je žal zelo mnogo na cesti Ce bi se pa neizkoriščeni prostor pred banko Slavijo, ki zdaj prav ničemur ne služi, izpremenil v cestišče, bi bila s tem odstranjena velika prometna ovira ter omogočena previdna in počasna vožnja s Tyrševe ceste v Gajevo ulico Ponavljam, da ta preureditev ne bi zahtevala nikakih denarnih žrtev, ker se bo morala prej ali slej itak izvršiti, zato bolje prej ko pozneje. Naj si naši prometni strokovnjaki pogledajo samo Beograd, pa bodo videli, kako je ob vsaki, še na ulico štrleči hiši, izkoriščen vsak prostorček in vsak kot za prometne namene. Opažam, da ravno zdaj pred novo palačo Bate ustvarjajo sličen prometni uni-kum. Nedvomno, da je pred pošto najbolj živo prometno križišče Liubliane ki ie poleg tega najožje in obenem še obremenjeno z dvotirno tramvajsko prosto iz treh smeri! Namesto da bi se veselili, da^ bo ravno na samem križišču pridobljen širši prostor za olajšanje prometa in da bi se to v polni meri izkoristilo, delavci poleg bodočega normalnega pločnika eradijo še provizoren pločnik vse do stare linije cestišča, tako da bo križišče točno ravno tako tesno kot je bilo doslei! Odl<->čuioči gospodje. ki so si izmislili tako ureditev novega prostora pred pošto, gotovo mislijo, da s tem malim kovčkom 5elenburs?ove ulice, ki bi ga pridobili do Bonačeve h;še, ne bi bilo prav nič pomasrano. To pa ni res in takšno mnenje dokazuje samo. da so ti gospodie zelo konservativni in da nimajo niknVih izkušenj v prometu. Razšir-ienie križišča samega bi prom°t pred pošto zelo olaišalo, saj je to točka, v kateri se steka in katero pasira i o vse vrste vozil iz štirih najpr^me+neiših ce<=t Tvrševe, Aleksandrove, SeVnhurgove in Prešernove. Razširjenje križišča bi imelo ne samo to prednost, da bi bil uvoz v Selenburpo-vo ulico mnogo lažji ko doslej, temveč predvsem, ker bi bilo s tem kr'*;šče samo vsaj nekoliko razbremenjeno. Če namreč stoji na postajališču v Selenburgovi ulici en ali celo dva tramvaja, se moraio vo-^la iz ostalih treh ulic, ki hočeio tudi v Se-lenburgovo ulico, ustaviti že pred križiščem in s tem naravno ustaviio nromet tudi tistih vozil, ki hočeio v dru?e ulice. Če bi pa bil zače+ek Selenburgove ulice razširjen, bi vozila brez ozira pa tr^mv^e lahko takoj pasir^la križišče ki bi tako ostalo prosto ter šele v svoji u1'ci, to je pred palačo B^+e. čakala da ul^a noc+->ne pros+a za nadalino vožnio. Na križ^cu pred pošto bi se na nromet m°d +em neovirano vršil dnlie. Pr^^tor pred r>ai-*o Bate je taVo dolg, da bi na nVm la^ko stala vsaj 3 do 4 voz'Ia rim^o zn dru^m. ne da bi ov;mla tramvaje k^r bi za zd^j zadostovalo. Kot. med palačo in staro ■Ronačevo h^šo se pa evp^^n^n InhVn odreže s pločn'kom v obliki poega pomanjkanja bencina, ki se tudi na karte le redko dobi, je tudi poštna uprava v Ljubljani omejila pobiranje pisemske pošte, v Prekmurju pa je ukinila celo nekatere za tamkajšnje prebivalstvo gotovo važne avtobusne linije. Toda po Ljubljani še vedno vozijo veliki poštni avtomobili, ki prevažajo pakete in ostalo Vsi ti transporti, kakor tudi pobiranje pošte bi se kaj lahko opravilo z vprežno živino. Enako tudi vozijo po naših mestih različni tovorni avtomobili sodavico. meso in drugo, ko bi se to v lokalnem prometu vse lahko opravilo brez vsake posebne škode s konji, če je resnično potrebna taka štednja. — k b. Minuta pomenka la življenje in za vsak dan j Bo. 16. j Če hočete svoji oklici ugajati, poslušajte svojo naravo in se nikar ne pretvarjajte. Radi bi bili popolnoma odkriti, vendar vas nekaj veže, da marsikaj skrivate pred drugimi. Krotiti pa morate tudi svoj napačni ponos in zmanjšati nekoliko prirojeno samoljubje. Kar se tiče jusa, se lahko mirno odločite zanj. ZORAN I Vi ste človek zatrtih želja in ambicij, ki pa še vedno ne mirujejo v vaši notranjosti Zato se čutite v sebi razdvojenega in ne najdete pravega leka tej bolezni Življenje vas je prisililo, da sta se morali marsičemu odpovedati, za plačilo tej žrtvi vas je pa ukanilo. Ali kljub temu vztrajajte! Hodite po tej poti dalje ln našli boste notranji mir. ŽELIM SI SREČEN DOMEK i Iz priloženih vrstic se da spoznati samo to, da je impulzivna narava, da je podvržen trenutnemu razpoloženju in da je kakor tiha voda, ki jezove podira. Če hočete vedeti več, mi pošljite vsaj deset vrstic njegovega rokopisa. KAKTEJA 9 | Prvega skušajte pozabiti, ker je le malo verjetnosti, da bi ostal še dalje vaš prijatelj, in bi vam njegovo prijateljstvo povzročalo več gorja kot tolažbe. Drugi vas sicer ljubi, če pa ne čutite do njega nobenega nagnjenja, vam ne ostane drugega, ko čakati, da pride pravi uniCeno Življenje Če ne boste izgubili upanja, lahko ozdravite Vaš mož vas še ljubi, vendar njegova ljubezen peša VELENA Ostanite lepo v službi! Ce hočete poglobiti svojo izobrazbo, naredite to tudi s pomočjo knjig Za nasvet glede primernih knjig pa se obrnite na univerzo, na pedagoški seminar. MIRTA Priloženi rokopis kaže nestalnega, lahkomiselnega človeka, ki je zaljubljen vase in precejšen egoist. Mnogo krivic vam je storil, vendar ne maščujte se mu, le ignorirajte ga. Čas vam bo pomagal, da ga boste popolnoma pozabili. SILVA 20 Mariji a in skromna deklica, ki je z malim zadovoljna. Odlikuje jo odkritost in prostodušnost. Nekoliko je samozavestna in previdna JUL. 4. Vi kažete nemiren, nekoliko oster značaj. Tam, kjer čutite korist, ste široko-potezni. Drugače ste pa zelo natančni. Sebe zelo cenite, čeprav ne zaničujete drugih. Priložene vrstice kažejo mirnega, k mirnemu življenju nagnjenega človeka, ki nima niti velikih napak niti velikih kreposti. amore 1940 Harmonična narava, z razvitim smislom za estetiko in umetnost. Pri vas je vse umerjeno, vendar ne hladno. Priloženi rokopis kaže mehkega, čustvenega človeka, ki je osamljen v svojih stremljenjih. Ce se bosta med seboj bolje poznala, bosta lahko mirno živela skupaj. BORIS P. p. Ce boste nagnjenje do togote v sebi popolnoma zatrli in izvabili iz svojega srca kolikor mogoče plemenitosti in dobrohotnosti, lahko upate na srečo v življenju BELA P. P. Vaša notranjost je precej neurejena. Večkrat menjate svoje razpoloženje in vaša dejanja kažejo nestalnega človeka. Če si boste znali pridobiti voljo in vztrajnost, boste dosegli v življenju uspehe, ki si jih želite. SKRBNA MATI Ker veje iz vašega pisma resnična in prava materina skrb za otroka, zato vam ponovno svetujem: vzemite otroka k sebi, če ni že prepozno Kajti dokler je človek mlad, se mu vse globoko vtisne v dušo in to nosi s seboj do smrti. Se nekaj kadar bo vaša hčerka imela fanta, ji tega nikar ne branite, ker le ljubezen je zmožna v njej zamoriti vse mučne sp... Je mati dveh nezakonskih otrok, eden je leto star, eden 14 dni. Podpisana sem ji nudila babiško pomoč v borni leseni koči, kjer zelo zmrzujeta nedolžna otroka. Matere mati je uboga vdova, tudi gleda, kaj ji dobri ljudje dajo. Stanuje z otrokoma pri ubogih starših očeta otrok, ker oče služi vojake. Stari oče je ubog hlapec... Torej živi v najbednejšem, kar ji druge ženske za jesti prinesejo. Nisem skoraj nič imela, da bi bila otroka povila .. .« ) Pismo babice.) .. Sem res zelo revna... mož se celi dan martra... da zasluži 5 do 7 din na dan — kaj je to? Pričakujem vsako uro poroda, že petega, nimam ne denarja ne plenic, da bi lahko zavila nedolžnega novorojenčka. Nisem slaba ženska, res sem revna, otroka nisem hotela odpraviti. Bogu in ljudem ga bom skazala...« Ženska meda Svoi čas ie znani pisatelj Marcel Pre-vost oisal o ženski modi in oovedal nežnemu spolu nekai Drav trpkih resnic Očital iim ie. da so kliub neorestanemu govoričenju o emancipaciji ali osamosvojitvi sužnje mode. da se celo na račun dobrega okusa brezpogojno podvržejo dikta-tu modnih trinogov, ne da bi imele toliko moči. da bi protestirale proti norestim. h katerim jih prisili i o samo radi tega. ker so pač sužnie onih. ki ustvariaio modo. Prevost ie našel, da ta uklonitev. to pogosto češčenje perverznih krojaških možganov napravi ženske slepe in brezčutne za socialna in druga pereča vprašania javnega živlienia in da se često celo dogaia. da modno suženjstvo vodi naravnost do zanemari en i a dolžnosti napram možu in otrokom. Odlični pesnik ie zaključil, da bo žena šele takrat upravičena, zahtevati enakopravnost z možem, kadar se bo predvsem drugim osvobodila praznoverja mode. Suženjstvo mode ie vse boli nezrosno. kot ono proti kateremu se ženstvo dnevno bojuje. Besede Marcela Prsvosta daio misliti, seveda ne ženskam, ki brez misli sleoo sledi i o predpisom modnih trinogov, ki s.matraio za samo ob sebi umevno, da se šopiriio danes v kratkih, iutri v dolrih. notem zopet v ozkih ali okorno Širokih cblekah okrog. Zavarujem se proti temu. da bi kdo mislil. da sem kak nazadnjaški sta-okopit-než. Ne! Prav tako se boiuiem nroti vsem staroverskim nazorom o modi in vsem orrrn k; misVio. da ie v Trbo _eli " ob ene ne-amo^i več V Jezu Sa-*? pada čez velik prag. potem pa divja med skalami, ki so izpod iezu razmetane t>o vsei širini vode. Le na demi strani je ozek kanal, ki ea ie dala v«eka^ š" avstrijska cesarica Mariia Tere i:a. da bi storila plovbo po Savi varnejšo in ma i naporno. Krepko sta se Baiant in Matjaž upinfa na ves'a Zdai ne smeta več vozti po matici, temveč blizu desn^^a brega da bi mogla zapeliati v kanal. Že ie spW na jcTu. Vo^a šumi. va^vi in se d vie p^ni: prednji kraj. kier stoji Matjaž se zariie i v vodo. tako da ie za t n"tek do d^s5 v vodi. pa se spet hitro dvigne. Voda preplavi cel splav. Zdai pa v kanal! Matjaž se krepko m>r° na veselnik toda njegov opornik je bil preslabo pribit in se ie odtrgal Prednie veslo ie nerabno In ta t-en -tek se prednji krai splava za'et: v ska'0 z leve strani kanara. jermen se zlomi in roz' olie o levo in de- sno. Po njih se klatijo medved', risi, divje mačke m leopardi, v južn;b predelih se najdejo celo posamezni tigri. Kljub temu, da je zelo mnogo teh di\jih roparskih zveri, divno uspeva divjačina. Zelo so razširjeni divji prašiči, ne manjka jelenov, v skalnatih predelih kra'iujejo divje koze in kozorogi. V vzhodnih deiih pegorja najdeš cele ČTede bizonov. To je tudi edini kraj, kjer se dobe njih zadnji ostanki. Sonce neusmiljeno • pripeka med vejevjem orjakov, iz katerega hlapi sivkasto-bela sopara. Cesta se spet približa reki, v kateri prebivajo Rusalkc z dolgimi rdečimi lasmi in zelenimi očmi, privabljajo moške in jih v nasladi izmučijo do smrti, tako ve povedati ljudstvo. Spcf 90 se začeii grma-diti ogromni vrhovi. Vozil se>ii mirne izsušenih hudournikov pod navpičnimi stenami, po katerih so ko živi rehjefi plezali drzni gamsi. Pod menoj se je be'o penila reka, oddaljene male vasice se ko lastavič-ja gnezda čepeie na sirmih pobočjih Tu pa tam je mala trata ali polje, k- visijo na strminah ko naravni akvareli v granitnem okvirju. Pred menoj se ž? blišč i jo v zahajajočem soncu krvavo rdeče obsevane bele glave Rdeče gore — n.alc levo pa Sedem bratov. Stemnilo se je Svetloba žarometa je preskakova'a s stene v steno, vsaka bolj divja, bolj strms, bolj nedostopna. Ovinku je sledih cvintk Preko ceste so molele betonske strehe in polovični predori, preko katerih se je kotalilo kamenje in drvelo bobna ioč v ten ne, grozne prepade. Ovinki so bil tako ostri, tako temni in divji, da sem rajši ustavil motor in peš šel poleg njega dalje. Prenočil sem v pastirski koči. Drugo jutro sem dosegel najvišjo točko ceste. Krestovo sedlo, ki je označeno s kamemto ploščo (2345 m). Črne in gole stene st vlečejo proti Kaspiškemu in Črnemu morju kakor grezne mrtvaške bariere. Hrbet gorovja je leža' za menoj, cesta se je nagibala prot; severu in padala v strmih pobočjih. Prispel sem v naselje Kobi nasproti mesteca Gergeti, kjer sem prišeil do reke Tereka. Ta drvi peneč se med naravnost navpičnimi stenami, ki grozijo, da se vsak čas stisnejo. Stene se vedno bolj in bolj ožijo in skoro mi sapa zastane ob pogledu. Par sto metrov pod menoj peneča voda, levo in desno gladke, proti meni nagnjene stene, v katerih je cesta doslovno izklesana, nad menoj pa ozek pas modrega neba, ki nerad propušča svetlobo. Tam, kjer je Zeus Prometeja na skalo prikoval Vozil sem uro — dve a ko sem že mislil, da ne bom mogel izvoziti iz teh granitnih oklepov in ua bom strmoglavil v bobneči prepad, so se s,ue naenkrat začele Širiti. Na levi kiaijuje trdnjava L, i on. Zavozim na eič£tnten most in preko njega na desni breg 'j/ereka. Skcio sem zavozii v prepad, ko sem neprevioiio zijal v 504S m visoko goro Kazoek, raz katere je grozil ogromen ledenik, oodan z vencem crmli obiakov. Tam gori je nekdaj bog Zeus ujel in povezal Prometeja, ki mu je bil ukradel ogenj z neba ter ga ponesel ljudem na zemljo. Cesta se še veuno vije med strmimi in giadidirti pobočji, med groznimi prepadi, v katerih grmi lerc-k, da odmeva tisočkrat mod stenami. Vozil sem skozi globe 1 Darjal (po perzijsko Dar i Aiam, kar pomeni vrata Alanov), ce bi tu ceste ne izvrtali v živo granitno steno, bi bil prehod nemogoč, kvečjemu, če bi človek imel peruti ali pa da bi kljuboval deroči reki. Občutek sem imel, da je tako nekakšna pot v pekel. Cesta se je spet približala reki, prevozil sem most, kjer je na levi strani samovalo naselje Lars. Od tod dalje so se globeli širile, gorovje je postajalo nižje, stene manj strme, so se zelenile, niže doli so se že šopirila košata drevesa. Desno je stala bela trdnjava, cesta je vidno padala. Slednjič se je začela viti med gozdovi, dokler nisem pred seboj zagledal ravnine in sredi nje mesto Vladikavkaz (Vladarica Kavkaza). Mesto leži 700 m nad morsko gladino in je bilo ustanovljeno 1784. V prejšnjih časih je bilo važno garnizijsko mesto. Po širokih ulicah so se nekdaj šopirili carski oficirji in generali v perjanicah — danes so zapuščene. Guvernerjeva palača je mrtva, le v dvorišču filozefira debel prašič o minljivosti na tem žalostnem svetu in nekaj koz se pase samozavestno. Drvel sem skozi skoraj prazne ulice dalje po planjavi Za menoj je ostalo to ponosno pogorje, te nedostopne gole stene, divji in vrtoglavi prepadi, peneče se bobneče reke, kamene in snežne lavine. beli ledeniki — za menoj je bilo to čudo stvarstva, ta gigantska naravna trdnjava ... S. K. &upon za brezplačno „Minwtr. zmenka" štev. 60 PROFESORSKA Potepuh: »Stoj! če se zganete, ste mrtvi!« Profesor: »Ne kvasite takih neumnosti! Sami premislite: če se zganem, je to vendar dokaz, da živim!« t V znamenitem francoskem filmu »Obala v megli«, ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani, nastopata v glavnih vlogah Jean Gabin in Michele Morgan, ki veljata dandanes v Franciji za najznamenitejši filmski par. Film je prirejen po romanu Pierra Maca Orlana in ga je zrežiral Marcel Carne. Pretežni del dejanja se vrši na obali na starih ladjah in čolnih, kjer pobegel legionar odkrije ljubezen mladi Neli, nesrečnemu dekletu, ki ga preganja varuh, nevaren star človek... enake in še bolj dragocene Dmgod spet vidiš izdelovalnice kindžalov (kavkaško bodalo), raznih sabel, ščitov, čeiad in celo kompletnih oklepov. Niso tc morda starinski predmeti, nego popolnoma sodobne izdelave, umetni in dragoceni, k. deloma slu-ž:jo trgovini s tujci, deloma pa še danes nekaterim kavkaškim plemenor, kot orožje in okras. Do danes so skozi stoletja ostala mnoga kavkaška naselja znamenita po izdelavi orožja Svetla, nežno prosojna krogla se je dvignila izza Kavkaza. Dolge črne sence so padale na trudno uspavano mesto. Da se izognem vročini, sem jo mahnil proti botaničnemu vrtu. ki je gotovo najprijetnejši in najdivnejši košček zemlje v tej deželi. Skozi predor ki si ga je v živo skalo iz-sekale rečica Sovkiri med ogromnimi strmimi pečinami, tako zvano »Perzijsko trdnjavo«, prideš v raj. Šumeče in belo se peneče v mesečini drvjo vode preko prepadov. Drevesa se sladko klanjajo tisočerim cvetlicam, k' opojno vonjaic in opajajo zaljubljene parčke med prekrasnimi nasadi. Povsod najdeš tajinstven čar lepote v črni noči V notranjost parka nastopa »va-rijete«. plesale: in plesalke Rusi iz Moskve rojeni mojstri v nvmiki, operi, drami, v veseloigri in reviah edinstveni, ne-prekosljivi v baletu 'n narodnih plesih. Pod vrhom Elbrusa Drugo jutro seden. na motorno kolo in krenem polagoma skozi mesto Vse hiti in drvi spet za kupciio Žensk je zelo malo na ulicah, a še one redke, ki jih vidiš, so v spremstvu. Tihe so in dostojanstvene — m ^ mu m rt* j Neutešljivo hrepenenje Človek, kronano in ^d bleščečega duhovnega ognja prežarjeno bitje, je popolna podoba stvarnikove zamisli. Njegov duh, ki stremi v visokem poletu preko vsega zemeljskega v daljni svet vesoijstva, ki neumorno poraja pesniške in glasbene proizvode, umetnostne tvorbe, drzne tehnične in znanstvene misli, ta duh, poseben dar iz lepo oblikovanega telesa, ki z dvignjeno glavo stopa čez zemeljske poljane, ki si jih je podjarmil zbog svoje popolnosti in zavesti svoje zmage. Neminljivo, večno nemirno in neute-^eno je hrepenenje, naš najboljši del, našega duha velika, krilata sestra, ki nas popelje čez mero vsega zemeljskega, posvetnega tja do nezajezene brezmejnosti, premosti tisočletja in stremi skozi trpljenje, smrt in noč po neki obali, ki se nam dozdeva samo zato tako sijajno rajska, ker je ne moremo nikdar doseči, ker ostane vedno hrepenenje. Kratko veselje Sonce je vzšlo že pred nekaj urami. Tu zgoraj, nad prepadom, je stala breza in se smejala v jutrnjem siju. Svetlozeleni lističi so ji viseli čez navpično skalno steno, in če jih je zamajala sveža sapa so se sem in tja potopili v globoko senco, ki jo je na skale metal mračni smrekov gozd. Zakaj tu doli so stale smreke tako na gosto, da j° le za trenutke posijala sveti; ne es.ia e _-Lna sk.- i nje. Ln sam peso. c : n so. č.ii žarek je s težavo našel po: skozi temno zelenje iglastega vejevja med mnc"ico drevesnih debel. Pozlatil je smrekovo d b'o in se nazadnje spustil na velik, z mahom porasel kamen ... To je bilo hipoma veseli nad tem senčnim ž ikom! Mah r>~ehck ' ^kor žamet, se je si • '"'C-o rs z l-:' J.:" ' "• so z merik~;\j m nrild!~3l* kov k sqb;; d "t dr -'a st". <:• Ije na mahovi Vcpi ln r:.-. osajeno zara-'a'a. Vero*'-? pa 2a! n: tra i'n do! to. S nčni žarek je mo al n-orej in kmalu je leža' z mfhom prekriti kamen spet v globoki senc:. Modra zvončnica je gledala s solzn:m očesom za * o' egim žarkom in za mamljivimi rr.c-tuVčki ki so jo t "ko nežno p^ub- . ra niče " ! C * la vese- Moli Fovz^- i ** r- p": r z p j. Pr. i'n i. . s i o a.o ned Pto i 1 k .'eni ie e. ni I tonom t r^z s-ko oč'. Ven !rr pa e vzvišena mise' ia smo eno s tem neskončnim svetom in kljub temu j zmožni da gledamo z viška v red vrtinca, v premembe te in one sile, da lahko zasledujemo pretvarjanje posameznih delov snovi in tvarine. Ni mar ista težnost, ki veže tu mesec na zemljo, tam pa potisne vijolično koreniko v rahlo zemljo? Ni mar zračno tresenje in valovanje, ki švigne od svetovnega p_žara na Siriju istovetno z lesketom v nežr.cm odsevu lepih oči? Ta skupnost z naravo nas istočasno po-v.digre in poniža, zakaj ko spoznamo človeka kot postranski snovni produkt, vidimo v njem vendar krono vsega bitja vrhuncc milijen'etnega razvoja od prve tanke me^le skezi razdobja sončnih sistemov iz zemlje do organične tvorbe, ki se je dvigni! od sluzavega mehkužca do najvišja civiliziranega naravoslovca. Ce pa se na -, širi v srce v presmelem ponosu, ko o pomisliti, da bomo kot strans i p o ' :kt kemičnega procesa, ki se imenuje svet. spet z'nieti v velikem stroju tvarine — bed si da bomo po milijonih le-lih, ko bo sončna goikota izžarela, bedno zmrznili v mrzlem prostoru, bodisi da bomo, če bo zemlja po drgnjenju oceana, lune. zvezdnih utrinkov m ozračja v njenem kroženju ovirana, z njo vred treščili v sonce in pri trčenju izhlapeli. Uprav to zanesljivo uničenje tvori poetično ozarianje ozadja našega bitja; vsled tecra pestane naše ž vljenje resno namesto igravo, saj tvori mogočno tragiko svetov-n^sra prigodka. k: užge naš pogled v mo-I kem ognju pogu oa, preden otrpne v ža-j lovanju za renad-vnestno izgubo. Večer v planinski koči I Večer v planinski koči je poln prijetne- I ga lagodja. Iz vseh kotov puhti vonj suhe- j ga lesa, v rdečem vinu se kopljejo zvezde 1 svetilke na stropu, medtem ko polni mali prostor peščica turistov z razposajenim smehom in postaja kitara na steni nestrp-Da. Ljubim jih, te večere v planinskih kočah, polne življenjske moči... Preden ležem, stopim pred kočo. Mraz puhne skozi odprtino vrat, hrušč in do-brovoljnost utihneta. Veličastno se razprostira velikanska stavba planin vse naokrog. V nedoumni sihueti dregajo gore v nebo, preteče, čudovito. Zvezde krožijo okrog velikanov, ki potapljajo svoje glave v neskončnost. Spodaj nekje v dolini ležijo ljubke vasice, po-mežikavajo iz nekaterih oken — tu zgoraj pa strmi neznanski mir, leži na kopah in gorsk'h grebenih; poletna noč se le-skeče v sneženih strugah in čez gore diha slutnja juga ... Muren Vesel bi bil, če bi tale muren tam zunaj že nehal s svojim cyrčanjem. Dela me nervoznega. Kako naj si človek pomaga? Nu, da, treba je zapreti okno. Kljub temu — cvrči. On cvrči? Seveda on, saj je vendar samec, samice, kakor znano, nimajo cvrčalnega organa. Pa naj bo že on ali ona, ne maram poslušati in slišim še vedno. Zaprem še notranje od dvojnega okna — pa tudi to ne zadostuje — cvrči! Saj vendar ni mogoče, da bi glas prihajal skozi debelo zidovje. Mar se je ta žival skrila v moji sobi ? Toda če je tu, potem ne more biti zunaj. Hitro odprem okno in prisluškujem. Povsod, zunaj in znotraj, je naenkrat utihnilo. Ne cvrči več. Saj sem vendar rekel, da bi bil vesel, če bi opustil cvrčanje, in zato je čudno, da nisem vesel. XI. kolo v slovenski ligi Velika borba v Mariboru neodločena Včeraj je Ljubljana odigrala sv ojo najvažnejšo tekmo za točke ter v igri z mariborskim železničarjem rešila odločilno točko — Ostali trije zmago* valci so bili Amater, Mars in B ratstvo Ljubljana, 17. nov. V zadnjih tednih je ligaško tekmovanje pri nas postajalo vse bolj zanimivo, toda danes je doseglo višek, kakršnega v domači nogometni konkurenci že dolgo nismo doživeli. Na tehtnici je bila usoda najboljšega ljubljanskega in najmočnejšega. mariborskega moštva in to je bilo že dovolj, da so se zganili številni znani in neznani pristaši tega športa in nam spet pričarali čase, kakršni so bili v nogometu nekoč. Ze sam obisk na prireditvi je prekosil vsa pričakovanja, značilno za veselje in strah, s katerim so množice pričakovale današnji izid iz Maribora, pa je tudi, da so uredništvo — kakor že dolgo ne — že kratko po končani tekmi od vseh strani obsipali z vprašanji, kako je bilo tamkaj. Pa tudi z izidom samim še niso bili zadovoljni, hoteli so vedeti tudi, kdo je zabil gol, kdo je bil prvi v vodstvu, kdo je potem spravil ono drugo žogo v mrežo in še mnogo teh podrobnosti. Današnja tekma v Mariboru je imela torej z vseh strani obeležje velikega dogodka. Rezultat sam, ki sta ga moštvi dosegli šele v drugi polovici igre, je prav za prav nepričakovan. Ljubljana danes ni šla na to tekmo najbolj sigurna zmage, zato pa je ves Maribor tabo na tihem, pa tudi glasno sem in tja, računal s precej verjetno zmago domačinov. Toda, kakor je v nogometu tako pogosto, tako se je ponovilo tudi danes! Belo-zeleni so se izneverili svoji tradiciji, da najrajši odpovedujejo ob najvažnejših prilikah, in so celo razvajenim Mariborčanom pokazali zelo lep nogomet. Vsi glasovi so skoraj edini v tem, da je njihov remis zaslužen in jim pač za letos skoraj ne gre več odrekati naslova prvega prvaka Slovenske nogometne zveze. Pri tej priliki se tudi mi pridružujemo številnim onim, ki so danes z radostjo ^prejeli vesi o tej odločitvi na mariborskem terenu, in čestitamo Ljubljani k njenemu uspešnemu nastopu v Mariboru! Ostala srečanja za točke v slovenski ligi so ostala v okviru računov na papirju. Marsovci so imeli v Ljubljani goste iz Celja, ki že nekaj nedelj ne služijo za dru go kakor za dobavijanje točk in izboljša nje količnikov. Tega obojega so se danes izdatno poslužili tudi pri Marsu. Druga mariborska enajstorica je morala na vroča jeseniška tla in je tamkaj po precej hudem porazu pustila obe točki. Jeseničani so z današnjo zmago spet prehiteli Mariborčane, kar je tudi edina sprememba, ki jo je povzročila današnja prvenstvena nedelja. Agilni Kranjčani, ki se doma za nobeno ceno ne dajo ugnati v kozji rog, so bili danes na igrišču v Trbovljah. Amater je to pot še enkrat potrdil glas o sebi, da mu tam nihče ne more do živega, zanimivo pa je pri tem. da je zabeležil enak izid kakor pred približno dvema mesecema ob svojem gostovanju v Kranju. Ligaška prvenstvena tabela je po današnjem več ali manj odločilnem dnevu dobila takole sliko: Ljubljana 11 7 2 2 44:20 16 Železničar 11 6 3 2 23:10 15 Amater n 7 1 •>2-24 15 Kranj 10 5 1 4 21:20 Mars 10 4 2 4 27:19 10 Bratstvo n 4 1 6 22:32 9 Maribor n 3 2 6 21:31 8 Olimp li 1 0 10 10:44 2 Ligaško tekmovanje se bo nadaljevalo že spet prihodnjo nedeljo, ko bodo nastopili: Maribor : Železničar v Mariboru, Ljubljana : Mars v Ljubljani, Kranj : Olimp v Kranju in Bratstvo : Amater na Jesenicah. O tekmah samih poročamo naslednje: iiftd l. železničar l Z napetostjo pričakovano srečanje med najboljšimi iz Ljubljane in Maribora je ostalo remis Gola sta dala Pocajt in Lah Maribor, 17. nov. Tako težko pričakovana prvenstvena tekma med SK Železničarjem in SK Ljubljano je za nami. Proti vsemu pričakovali, u mariborskega športnega občinstva se je končala današnja tekma neodločeno, pač pa je že danes določen bodoči prvak slovenske nogometne zveze, to je SK Ljubljana, ki je zaradi današnjega neodločenega rezultata okrepila svojo pozicijo v prvenstveni tabeli in je skoraj 100 odstotno sigurna, da bo to pozicijo do konca prvenstvenega tekmovanja obdržala, kajti težko je verjeti, da bi bil kakšen nasprotnik, s katerim ima še igrati, tej odlični enajstorici kos, tembolj, ker je danes na Zelezničarjevem stadionu pokazala zares prvorazredno igro. Zanimanje za današnjo tekmo je bilo za mariborske razmere ogromno. Do 1.6oo gledalcev se je zbralo na prostranem stadionu, ki jih v Mariboru že dolgo vrsto let nismo videli na nogometnem igrišču. Gotovo so g.edalci tudi prišli na svoj račun z izjemo ožjih pristašev SK Železničarja, ki so seveda obupavali nad igro svojega moštva v prvem polčasu. V splošnem se je dala današnja tekma natanko ločiti v čva različna dela V prvem polčasu je namreč domače moštvo zaigralo tako klavrno, da je njegova igra nalikovala igri začetnikov. Nobena stvar jim ni šla od rok. Vsi od kraja so bili očividno tako nervozni, da niso nikamor spravili žoge, še manj pa ustvarili kakšno zrelo priliko. Enajstorica gostov pa je v tem delu igre pokazala dober nogomet, vendar so bili napadalci premalo odločni, da bi dosegli viden uspeh. Popoln preobrat je prinesel drugi polčas. Obe moštvi sta pričeli s silovitimi na- padi ter pri tem forsirali peklenski tempo. Videlo se je na obeh straneh krasne parade in napade, ki so navdušili gledalce. Zlasti železničar, bodren od gledalcev, je predvajal krasno igro ter napadal s tako silo, da je uspeh visel v zraku — in res, po desetminutnem stalnem obleganju se je Pocajtu v 16. min. posrečilo spraviti žogo v mrežo SK Ljubljane. Nepopisno navdušenje je pozdravilo uspeh domačega moštva. Toda to veselje ni trajalo dolgo! Minuto za tem izvede Ljubljana krasno akcijo in v splošni zmedi dobi Lah žogo na nogo. Bomba je morala obsedeti. Bil je to lep gol, ki je bil streljan precizno in efektno. Sledi zanimiv presledek igre, v katerem se taktiziranje meša. NiRče ne ve, ali bi držal rezultat ali pa ga poskušal povečati. V splošnem je sedaj igra odprta. Domače moštvo je boljše v kombinaciji, gostje pa v startu, ki kombinacije drobijo in onemogočajo nevarne sunke naprej. Pri tem si gostje pomagajo tudi z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Sodnik ima precej posla, saj je vsak čas videti kakšen poskus surovosti gostov. Vsi napori enega ali drugega moštva ostanejo brez posledic in rezultat se ne spremeni več. Obe moštvi sta pokazali solidno nogometno znanje. Tehnično so bili Ljubljančani močnejši, prav tako tudi v startu, razen tega pa so pokazali tudi dobro rutino, s katero so se okoristili, zlasti v situacijah, ki zanie niso bile ugodne. Železničar « so vložili v stvar vidno voljo za zmago in so Imeli v močnem elanu velik plus. Toda elan in požrtvovalnost danes nista zadostovala za zmago ln tako so morali naslov prvaka SNZ prepustiti nasprotniku, ki se je znal s svojo rutino izmuzniti porazu. Domače moštvo tudi ni bilo homogena celota. Nekaj mest je bilo precej šibkih, Lepa boksarska prireditev v Mariboru V izbirnih tekmah za sestavo slovenske reprezentance proti Hrvatski so nastopili štirje pari; v dvoboju med Bratstvom in ISSK Mariborom pa so zmagali Jeseničani s 7:5 točkam Maribor, 17. nov. V veliki dvorani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti so se danes dopoldne vršile izbirne tekme za sestavo slovenske boksarske reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila proti hrvatski boksarski reprezentanci v Zagrebu. V okviru izbirnih tekem je bil obenem tudi dvoboj med SK Bratstvom z Jesenic in ISSK Maribo-rcm. Zanimanje za današnjo boksarsko prireditev ie bilo izredno veliko in je tekmam prisostvovalo okoli 800 gledalcev, kar dokazuje, da so tudi takšne športne prireditve v Mariboru zelo privlačne. Sko-rai vse tekme so bile zelo zanimive in napete. bilo ie v dvorani tudi m^ogo navijanja. tako da ie prireditev potekla v svojevrstnem obeležju. Nastopili so vsi boksarji naše ožie domovine, ki imajo količkaj imena in so naš boksarski šport z uspehom" zastopali na raznih domačih in tuiih prireditvah Vse tekme so se končni10 brez inr;der>+ov Izkazalo se je. da je bilo občinstvo zelo disciplinirano, enako vpii^ tnrfi 73 boksarie Izb:me tekme so se pričele z dvobojem rred Hormežannm Štefanom AntoHnom in Mariborčanom Borisom Cerinom. ki se mu ie že v prvem kolu posrečilo, da je n?cr"-r>+n;ka p tphničrvm k. o. onesposobil za nadnlinio borbo Nato sta nastopila TV?"r!hor*anp Hubert Meglic in Miro Gojz-nik. Borbn i e trgala tri kola in ie zmagal no točVoh Megl?č. Sled;1 je dvoboj (Bratstvo) in Volčičem fHprmp?) Tudi fa borba ie frainla tri kola ;n <*e ie konf-da noodl^čeno. V naslednji borbi ie 7Tnatrai Sfnpjrovir 'M^ibor) fVrinoTM TT HVTor;hor) po točkah rv~ tf^^iniv, irrV^rrvh ♦pt-rrrnVi ep ip ori-Pr^tctvom (Tpcvn' rc) in Tc<~~ Jan>' ' T\ fn V r —>?— »n Zupan .r?ki šport spet povedel na pravo In zdravo pot. Z izvršitvijo tega sklepa je bila poverjena srbska kolesarska zveza v Beogradu, ki naj v najkrajšem času ukrene vse potrebno, narodne zveze pa so bile napro-šene, naj postopajo v smislu te resolucije. Ustanovitev nove vrhovne drsalne zveze p— Beograd, 17. nov. V prostorih Srbskega avtokluba je bil danes dopoldne ustanovni občni zbor vrhovne drsalne zveze kraljevine Jugoslavije, ki so se ga udeležili predstavniki vseh treh narodnih zvez. Slovensko drsalno zvezo sta zastopala gg. Betetto in Vodišek, hrvatsko gg. Suput, Prstec in dr. Kame-rovič, srbsko pa gg. Sava Grujič, Božo Milič in Mato Miodragovič. Predsedstvo je prevzel beograjski delegat Sava Grujič, ki je v svojem govoru rekapituliral sklepe nedavnega sestanka za organizacijsko ureditev drsalnega športa iz Ljubljane, pri čemer je ostalo prav za prav nerešeno samo vprašanje turnusa za selitev sedeža zveze. O tem vprašanju se je razvila precej dolgotrajna razprava, nazadnje pa je bilo le sklenjeno, da se bo sedež te vrhovne zveze prenašal vsaki dve leti po naslednjem redu: do prihodnjega občnega zbora bo sedež v Zagrebu, tehnično vodstvo pa v rokah Slovenske drsalne zveze, od prihodnjega občnega zbora (maja meseca 1941) pa bo sedež po turnusu vsaki dve leti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Z občnega zbora so bile odposlane vda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru ter brzojavni pozdravi banu dr. Subašiču in ministru za telesno vzgojo Pantiču. Za novega predsednika VNS je bil izvoljen odvetnik dr. Ivo Spevec, podpredsedniki so Suput, Grujič in Evgen Betetto, v odboru pa sta izmed predstavnikov Slovenske drsalne zveze Vodišek in Palme. Tekme v ostalih ligah Pol tekme v hrvaški ligi o— Zagreb, 17. nov. Danes popoldne je bila tukaj odigrana druga polovica svoječasno prekinjene tekme med Gradjanskim in osješko Slavijo s stanjem 1:0 za Gradjanski. Domači so morali zaradi takratne izključitve Zivko-viča nastopiti samo z 10 igralci, vendar so bili dovolj močni, da Osječanom zabili še dva gola in je torej skupni rezultat te ligaške tekme 3:0 (1:0). Drugi polčas sta obe moštvi nastopili v prijateljski tekmi, kar je pomenilo za Gra-djanskega precejšnje ojačenje. Osječani so se v tem delu igre držali mnogo bolje in teh 45 minut ie poteklo neodločeno z izidom 1:1. Po končani tekmi so funkcionarji Sla- Priznanje zaslužnemu motociklistu Trebnje, 17. nov. Se so nam v spominu nedavne motoci-klistične dirke na progi z Velike Loke na Čatež, ki jih je izvedla agilna motosek-cija Hermesa v Trebnjem. Kljub dežju in blatu je bila dirka izvedena točno po programu in so bili doseženi tudi dobri uspehi Prireditev je uspela tako v športnem kakor tudi v tujsko-prometnem pogledu. Da pa je bila prireditev izvedena tako brezhibno, je nedvomno tudi zasluga nestorja dolenjskih motociklistov g. Ferdinanda Kmeta, uglednega kleparskega mojstra in posestnika iz Starega trga pri Trebniem. ki je razen pri organizaciji dirke tudi aktivno posegel v borbo in je s svoiim 750 ccm BMW s prikolico v kategoriji prikolic dosegel z malenkostno razliko za znanim varaždinskim vozačem Žigo Lapterjem drugo mesto. Dosegel je pa tudi najboliši čas dneva vozačev trebanjske sekcije. Za njegovo uspešno delovanje na polju motocikl'stičnega športa ga je moto — Hermes danes tudi vidno odlikoval, ko mu je po svojem odposlancu g. Djordjeviču izročil v znak priznanja prekrasno diplomo. Lepo spominsko slavje, ki so mu prisostvovali mnogi športniki iz vse Dolenjske, je znova potrdilo, da mladma svojih vzornikov ne pozabi. Izrečenih je bilo več na-pitnic in govorov za napredek motocikli-stičnega športa, saj je — narod brez motorjev narod brez bodočnosti. Nato je bila pri tov. Hubertu Tomšiču prijetna športna zabava, združena s veselim martineva-njem. ?o močnih nalivih so reke in patcki marsfkofl f o Sloveniji preslepili bregove — Vodovje pcplavlja in cfinaša Ljubljana, 17. novembra Neprestano deževje z viharjem, ki zadnje dni razsaja zdaj v tej zdaj v oni kotlini Slovenije, je povzročilo, da so naglo narasle reke in potoki. Sprožili so se zlasti nmogi "hudourniki, ker je ob južnem vremenu začel naglo kopneti sneg. Tako se je zgodilo, da so zadnja dva dneva marsikod po Sloveniji nastopile povodnji, o katerih smo prejeli naslednja poročila: doiino, ki se začenja pod železniško postajo Savo, je ob povratku presenetila visoka Sava. Niso mogli več domov do Litije in so morali vozove odpeti in jih spraviti začasno pod kozolce, s konji pa so se vrnili kar po pobočju Svibna. Strahoten je pogled z vlaka na razdivjano Savo v savskih soteskah pri Renkah in še niže doli v Jezu pod gradom Prusni-kom. Tam bobni in se Sava kar peni. Naraščajoča Sava je omogočila, da so našli že več tednov pogrešano truplo Martina Vidergarja, ki je bil skočil v Savo. Našli so ga neki Zagorjani, ki so iskali izgubljenega purana. Domnevali so, da se jim je zatekel v bližino zagorskega tolmuna, v nekem utišu pa je ležalo truplo neznanega moškega. Orožniki so ugotovili, da je nesrečnik Martin Vidergar iz Litije in so o najdbi takoj obvestili svojce. Narasla Sava pa je še vedno grob dveh drugih utopljencev. Trupla one ženske, ki so jo pred tednom opazili pri Hotiču, še niso našli. Ni še ugotovljeno, kdo je neznana utopljenka. Oblastva še vedno poizvedujejo, kje in kdaj je izginila kaka ženska, ki jo je opazil hotiški železničar g. Zupan čič, ko jo je valovje neslo mimo njega Kakor nam javljajo iz Radeč pri Zidanem mostu, je doslej bilo tudi zaman vsako iskanje 10-letnega radeškega šolarja Miloša Glavača, učenca 3. razreda tamkajšnje ljudske šole, ki je utonil pri igri ob vodi. Banovinska cesta po levem bregu Save je na večih krajih zaradi narasle Save neprehodna. Tako nam poročajo iz Hotiča da je prehod po onem delu ceste, ki drži preko Hotiškega polja, nemogoč, saj se j.-> Sava razlila daleč čez cesto. Tudi oni de! v bližini šentjakobskega mostu je zaradi razlite Save neuporaben. Tam je obstal neki tovorni avto. naložen s sodi, kar srerli nastalega jezera, ki se je napravil preko ceste. Avto je dober meter v vodi. Vsak poizkus, da bi se otel iz vode, je nevaren V soboto zvečer se je primerila v bližini Hrastnika nova železniška nesreča Iztirila se je lokomotiva tovornega vlaka na onem mestu, kjer se ie pred dnevi ndrla škarpa. Zato je bil neposredni promet nemogoč. Ljudje so morali prestopati in sn nastale precejšnje zamude. Vlak, ki bi bil moral nriti z Zidanega mosta v Liubliano okrog 22. je prišel _šele po polnoči. Tudi danes so še bile zamude, vendar se je železniška uprava potrudila, da se proga čim prej popravi. Sava je začela v soboto dopoldne nenavadno naglo naraščati. O tem vedo zanimivo povedati naši splavarji, ki so iz Zasavja vozili splave proti Radečam. Zjutraj, ko so začeli vezati splave, je bila reka le malo boli dvignjena, kakor je pač navadno v i "i dobi. Vidno pa se je valovje dvigalo in ker so menili, da je naraščanje le trenutno, so se podali na pot proti Radečam. Od Zagorja do Radeč je šlo tako, kakor bi jih nosil sam Elija, saj so prišli na cilj v tri četrt ure. Ob nizki vodi potrebujejo za isto pot več ur. Naraščajoča Sava je jemala z bregov les, ki so ga imeli splavarji pripravljenega za splave. Pod postajo Savo žagajo visoke jagnedi, ki jih je kupil neki lesni trgovec za izdelovanje furnirja. Več debel je Sava potegnila v tek in odvlekla s seboj. Nekaj dreves je bilo privezanih in jih je voda odnesla kar z vrvmi vred. Delavci iščejo ob dolnjem toku drevesa in vrvi, ki so precej dolge in debele. Prebivalci vzdolž Save so videli, da nese razdivjano, umazano valovje Save deske in hlc-de. Pravilno so sodili, da se je morala nekje gori dogoditi nesreča. Kakor pripovedujejo danes, je nekje v bližini Jesenic odtrgalo lesen most pa tudi neko barako, Id je stsla blizu brega. Kdor potuje danes z vlakom skozi Zasavje in naprei proti Gorenjskemu, mu pogled na naraslo reko nudi zanimive prizore razdivjane narave. Pod Zalogom je Sava na več mestih preplavila cesto. Potniki v vlaku so opazovali napet prizor, ko je neki kolesar, ki je naletel na preplavljeni del ceste, moral vleči kolo za krmilo, sam pa je bil do pasu v vodi. Cesta je bila na enem mestu tako preplavljena, da so le vrhovi železne ograje kukali iz vode. Po poročilu iz Litije, kjer imajo ci. litijskem mostu vedomersko postajo, je začela danes Sava že upadati. Naraščala je od sobote zjutraj in se je mahoma pognala na tri metre nad normalo. Pa je še od ure do ure naraščala. Proti večeru je bila tii in pol metre nacl običajno višino. Zato je preplavila cesto na več krajih. Tako na primer so se morali vozniki vrniti od Po-ganika, znanega gradu nad. predorom na prosi med Litijo in Kresnicami. Tam je Sava preplavila cesto 1 meter visoko in je bil tvegan vsak prevoz, ker je ovinek in nato strm padec brega v Savo. Sava je prekrila tudi cesto, ki vodi iz Litije do Ponovič. Vsak prehod po bano-vinski cesti je bil tvegan. Neke voznike, ki so zjutraj odšli po drva v Pasjek, v tar se razlije vodovje pri Planini Po fesesaskem deževju je letos spet nastalo jezero : ■Sil ■^^llpfslll 'K,- Oglv f -A - M., : Ilil^^Sffl Planina, 17. novembra Kadar pritisne jesen z deževjem, potem vemo prebivalci obmejne pokrajine pri Planini, kai nas čaka. Po večjem dežiu se napolni struga hudomušne Unščice in se začne vodovje naglo razlivati po polju. Nastane celo jezero. Zadnji dve leti ni bilo hudega, prei pa so bila vsa ta plodna polja vsako leto skoraj nad tri mesce pod vodo. da smo se morali Planinci in Lazani vozit s čolni, če smo hoteli priti na planinski kolodvor ali pa Lazani v Planino. Cesti iz Planine v Laze in na Rakek sta bili ob takih povodnjih dva metra pod vedo. Pri tem so največ trpeli kraji Planina. Laze in Grčarevec. ki jim je voda zalila vse njive, zaradi travnikov pa je b:!a tudi prizadeta vas Unec. Unščica letos tei vasi ni prizanesla. 2e dvakrat je poplavila travnike in njive, uničila ie dosti sena in otave. na njivah oa krompir, turščico. zelie in različno svinjsko krmo Prizadeti kmetovalci so doklej ocenili svejo škodo na pol milijona dinarjev, pa bo nemara še nizko cenieno, če vpošteva-mo tolikšno draginjo, v kateri meraio do-kupovati živež ko jim ie to^ko lastnega pridelka pokrila in uit'čil a voda. Zato je ros že skraini čas. da se Unščica regulira. To bi se pa? v veliki mer: splačalo, saj bi varna ;n cč:?čena pelia z dobro črno zemlio obilno rodila. PTos'orna pa so ta- ko, da vso od povodnji ogroženo pokrajino v enem dnevu komaj obhodiš, čeprav je ravnina. Tudi planinski vodovod je vzela Unščica v svojo oblast in ne bo prei getov da bo Unščica v redu. Za cevi je namreč potreben prekop čez njo. Če bi bilo podietje. ki je prevzelo gradnjo vodovoda od p'a-ninske občine, upoštevalo nasvete izkušenih Planincev, bi bil vodovod danes že gotov. Takrat, ko je bila Unščica nizka bi se bil dal lahkotno napraviti prehod čez njo in bi se bile v redu položile ce i Kr pa se je kopanje in polaganie vrši o ravno v obratni smeri, je hudomušna Unščica prekrižala načrt in tako je vodovod prepuščen na milost in nemilost lepemu vremenu. Tako bo vodovod gotov morda šele na pomlad, če bo lepa in suha. Dotlej se bodo morali Planinci nadalie zadovoljevati s starim vodovodom iz Italije, v katerem pa pogostokrat, primanikui« vode. Planinci vsekakor močno potrebujemo vodovod Občina ie prei odnašola ker ni imela denarja Zdaj. ko ie d^ar na razpolago, se pa delo ne more prav razviti. Obmejni krai Planina tako že več let trpi nadlogo z vodo in si bo prebivalstvo pač oddahnilo, kadar bo^o odpravljene vse nevšečnosti, ki prizadevajo naše obmejno prebivalstvo v tem rr<=de"u. msm in povoden! Essr^a noš ©d ssfoste na nedeljo Luče. 17. novembra V zadnji ponedeljkovi izdaji »Jutra« je nekdo iz Solčave ugotovil, kako neumestna je bila ukinitev poštne avt busne vožnje od Ljubnega do Solčave n apeliral ie na poštno uoravo. nai preootrebto avtobusno zvezo vpostavi. Medčasno smo Lučaji poslali na poštno ravnateljstvo v Lj bFani vlogo z zahtevo in presni o za odpomoč. Naša vlcsa ie bila upoštevana in ž^ od seherte 9 novembra voz1' oož^n' avtobus do Solčave zopet redno. Naša dolžnost je. Ljubi k a nedelja da se zavhvalimo g. poštnemu direktorju, ki je z odločnim ukrepom napravil red in ukazal, da se ukinjenje avtobusne vožnje takoj prekliče. Nai nam nudi svojo naklonjenost tudi v bodoče, posebno v gotovem vprašanju, ki so mu ga naši zastopniki prav točno objasnili. V pretekli noči so bili v našem kotu silni nalivi; lilo ie kakor iz škafa. Ker je že v soboto zvečer zapihal topel južni veter in se je temperatura dvignila že pred polnočjo na +15° C, se je začel taliti v piarunah sneg in cb po.noči so ze grmeli v doiini hudourniki. Savinja in Lučmva s:a kmalu prestopili bregove in sta dosegli ob 3. zjutraj najvišje sianje. Lučane je zbudilo iz spanja silno grmenje, ki so ga povzročali hiodi, lci jih je odnašala S-.vin..a. Škofijska uprava je namreč imela med Rogovilcer.i in Solčavo za.jez. nega na Savinji nekaj lesa — okr0g loOO h!cd>v (platanic), ki ga je i»ilno narasla voda dvignila in odnesla mimt Luč med s:ln m truščem in ropetom. K sreči sa vsi mostovi vzdržali in s0 ostali nepoškodovani, pač pa je bila ce*ta med Lučami in Solčavo na treh mestih razdrta toliko, da Je moral celjski avtobus cdp ljati ii Solčave proti CelJu s triurno zamudo. H ode, ki jih je dvignila in odnesla Savinja, se je baje posrečilo spraviti v Nazarjih na varne. To noč so se Lučani. spodnji vaščani, spet bali za svoje d move. sai ie Savinia vsa divja udarja a ob nasip za vas.o Ob eni poneči so bili prebivalci in živina komaj rešeni iz hiše za nasipom. N; dv ma da bi bila naša vas današnjo noč doživela podobno katastrofo kakor pred nekai leti. ko ie Savinja ponoči predrla nasip ter ie poplavila spodnji del vasi in uničila lepe vrtove pod vasjo, ki so si jih vaščani v teku let z največjim trudom tako lepo uredili. ko bi ne bil v letošnji zgodnj pomladi dograjen novi Juvanov jez. Pod novim jezom ie Savinia izgubila toliko svojih sil. da so tokrat še vzdržale kožice ob nasipu. Kako pa bo v bodoče, če Savinia spet vzroji, ne vemo Lučani si b mo oddahnili in se čutili varne šele takrat, k0 bo stekla skozi Breznico in nn nas pu za vasjo preložena banovinska ce^ta. Načrti so baje že do potankosti izdelan in sliši se. da so jih odločujoči gospod i e odobrili. Manjka le še kreditov za to potrebno delo. Trdno oa upamo, da so bodo naš a sredstva za začetek dol. ki bi bila v feh težkih časih za naše obmejne krai- silne važnosti, ker bi bila rešitev za brezposelne domačine obenem oa bi bil podan dokaz. da hoče našo vas zavarovat1 tudi savinjsko stran, kakor se i3 zgodilo pred leti na drugi strani, kier mm Luč iea re more več do živega S preložitvijo ceste na nasip bi bilo doseženo dvoino: odoravlieni bi bili veliki ovink;. vas pa bi bila za vedno vama ored Savinio. Siten viha? in naliv v gorenjsE«&m kotu Jesenice, 17. novembra Vso noč je na Jesenicah in v obmejni dolini divjal silno močan veter; ki je dobil mestoma pravo orkansko moč, a ob 10. dopoldne se je odprlo nebo in začelo je tako liti, kakor na Jesenicah tega že dolgo ne pomnijo. Lilo je nepretrgoma ves dan in še pozno v večer in posledica je. bila, da so začele vode nevarno in z bliskovito naglico naraščati, tako da se je bati katastrofalnih povodnji. Kljub silnemu nalivu pa je ves dan tudi divjal piš in vihar, da je bilo kar neprijetno hladno v vsem gorenjskem kotu. Nevarno naraščanje voda v loškem fu Škcfja Loka, 17. novembra Deževje zadnjih dni je napolnilo struge naših voda do sitega. Celo ponižni, majhni potočki in studenčki so se razbesneli v divje hudournike, ki prinašajo ogromne količine vode v dolino, da jo Selščica in Pcljanščica komaj požirata. Zadnja dva dneva se vale siine množine vode proti Škofji Loki, kjer se obedve dolinski Sori zlivata v skupno strugo. Voda se je ponekod že razlila. V nižjih legah je pričela vdirati voda v kleti in delavnice. V sotočju v fužinskem predmestju je pogled na obedve reki naravnost plašen, a mogočen. Celo gibajoče jezero zre gledalec pred seboj. Ves kompleks, kakor ga je izpodje-dala voda v letih velikih poplav, je spet zalit z vodo. Voda je udarila tudi iz tal. Loška okolica je preko noči dobila vr<=to jezerc. Reki prinašata s seboj les vsake Našs gledslliie DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 18. nov.: zaprto. Torek, 19. nov.: »Tekma«. Red Torek. De- but Josipa Borka. Sreda, 20. nov.: »Lepa Vida«. Red A. Debut Josipa Borka, gojenca praške dramske akademije. V torek 19. t. m. bo igral vlogo kipar,a Daneja v Funtkovi drami »TEKMA« mladi igralec Josip Borko. Bil je gojenec praške akademije za dramsko umetnest ter je vodil eno leto ptujske gledališče. Napisal je tudi knjigo 0 gledališču. Nastop tega igralca bo zanimiv, zato nanj opozarjamo. OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 18. nov.: zaprto. Torek, 19. nov.: »Figarova svatba«. Red B. Sreda, 20. nov.: »Carmen«. Red Sreda, četrtek, 21. nov.: Baletni večer. Izven. Baletni večer, y četrtek 21. t. m. bo v operi zopet baletni večer. Tudi tokrat bodo izvajali naši plesalci in plesalke razne koreografije iz oper, operet in baletov. Spored bo sestavljen iz popolnoma drugih točk, kakor je bil prejšnji ba'etni večer. Razen Golovinovih koreografij bodo izvajali tudi štiri nove Pilatove. Podrobnejši spored objavimo prihodnjič. Uprizoritev bo izven abonmaja. Promocija. Na beograjski medicinski fakulteti je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva 15. t. m. g. Rado Po- 1 j a n š e k, sin avtopodjetnika in žirov. — Čestitamo! Občni zbor Pedagoškega drušlva bo danes ob 18. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Opozarjamo na to vse naše člane ter jih istočasno vabimo na predavanje, ki ga bo imela ob tej priliki ga. Anica černejeva »Schreinerjevo delo za slovensko pedagogiko« (ob 201et-nici njegove smrti). Ljubljana, 17. novembra Vremenske nevšečnosti letošnje jeseni doživljajo zadnje dni pač svoj višek. V enem samem dnevu se zvrsti polno vremenskih sprememb Zdaj sije sonce, zdaj je naliv, potem spet zavihra veter, ki ima tu in tam kar orkansko silo. Vode naraščajo. V pretekli noči je veter zlasti močno razsajal m getovo prevrni! nekaj ko--zolcev v ljubljanski okolici. Dana'nja nedelja je bi'a taka. da nikogar ni izvabila na kak daljši izlet Zato pa se je življenje po ulicah močneje razgibalo, še zlasti popoldne. Nova Bateva palača je pravcati magnet, ki priteguje kar tisoče Ljubljančanov. Šest stražnikov je moralo popoldne delati red. da so se lahko zvrstili vsi, ki so želeli videti, kako jo urcjcr.3 nevs prodajna dvorana Napis »Služim narodu« je mogočen in vabljiv Kakor smo videli na skicah novega Bntcvega posl- pja bo na vrhu zgradbe nameščen veliki napis: »Dom službe«. Majhno pripomb'* ta izraz, posnet po ameriškem »serviceu« ne ustreza temu. kar naj b- po sodb lastnikov in prevajalcev pomenil in kar v resnici pomeni v srbohrvaščini »Dom silnžhe« v srbohrvaščini se mora n? siovensk: jezik prevesiti =amf krt D^rr postrežbe Dela na nevi palači se naglo nadaljujejo Zlasti se izpopolnjuje Ustaneva lekarna ki ie ne bo mejočp odpreti s ponedeljkom pač pa v sredo Kakih posebnih dego.dcov nedeljska kronika danes ni zabeležila Ljubitelji umetnosti so izkoristili posebno pril:ko. da so še v teku današnje nedelje n^dab razstavo Kluba neodvisnih v lak op paviljonu Prof. Marij Pregelj je ob 11 v cd'1 pc razstavi več kakor 50 obiskovalcev pa tudi v splošnem je bil obisk di>ne<- prav zadovoljiv. Po samem ob:sku je razstava lepo uspe la. le odkupov je bilo prav skromno število. Peemieffa pri šentjafecbcanili Velika vnema šentjakobskih g'cdaliških amaterjev se kaže zlas^ v tem da hočejo biti z izbire svojega sporeda kol kor mogoče aktualni Za otvoritev ietošrie sezone so izbral; »Nenavadnega človeka«, tragikomični dogodek v šestih slikah, delo našega uglednega zagrebškega novinarskega tovariša g. Gena Seneč'ča. k; je krepko posegel v središče zagrebškega žnlienja in prav odločno in krepke razgabl današnje družabno življenje velikega mesta Dramsko delo ki ie zelo uspešno prestalo ognje-n; krst ne samo v Zagrebu temveč tudi v Boogradu in drugih mestih, zadnji čas posebno še v Mariboru, je privabilo k Šentja-kobčanorn najzvestejši krog priiateljev Dvorana je bila sevedp polna, razpoloženje ves čas odlično, predstava ns lepi umetniški višini, odobravanje toplo prisrčno, zasluženo. Menda lahko po uspeli premieri prerokujemo, da bo »Nenavaden človek« doživeli tudi v Ljubljani vrste predstav. Pa ko je že celotna predstava na tako lepi višini. ne bo v kvar. če si ob prilik dovolimo nekaj majhnih opomb ki boao delu morda le še v korist Pohvah.o je treba omeniti vse sodelavce, ki so bili za premiere' skrbno pripravljeni. Prva predstava pri Sskoiu III. V soboto zveCei je uprizoril dramatski odsek Sokola Ljubljana III svoj prvi nastop z Doboviškovo komedijo v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«. Društvo je komaj pred mesecem na pobudo mlajšega članstva ustanovilo ta odsek, ki se je takoj z vso vnemo lotil dela in trud ni bil zaman. S prvo uprizoritvijo so dosegli zelo zadovoljiv uspeh. Večina bratov in sester je prvič nastopila na gledaliških deskah, kljub temu so izvršili svojo nalogo v zadovoljstvo številnega občinstva prav pohvalno. Režija je bila v rokah marljivega brata R. Merljaka, ki je mnogo pripomogel k novemu odseku. Pevske točke. Frimlovo »Rose Marie« in pa vodilni šlager iz »Viktorije« sta "izvajala sestra Boža M. in br. Merliak. Br. Batista je prav okusno napravil enotno prizorišče. Prav dobra je bi- la sestra Boža M. v vlogi mlade gledališke igralke in zaročenke prikupnega Janka Ferleta, katerega je podal br. Pelicon. župana in gostilničarja Korenjaka je podal brat Lojze, Id je zbujal mnogo smeha. Druga komična oseba je bil čevljar Krivec, ki ga je podal brat Pfeifer. Imel je prav hvaležno vlogo in je s svojimi dovtipi spravil slehernega gledalca v smeh. Prav prikupna sta bila županova hči v osebi sestre Marje in pa vaški »šomošter« v osebi brata Merljaka. Bogatega amerikanskega veletrgovca Flereta je prav dobro podal brat Entor. Anastazijo, vsestransko ljubico, je z lepo igro podala sestra Vogrf-čeva, zdravnika za živčne bolezni dr. Packa pa brat Binder. Raztresenega profesorja Mraka je zadovoljivo podal brat Gorči. Tudi v ostalih vlogah so nastopile same mlade moči. Požrtvovalnim bratom ln sestram prav toplo čestitamo k uspehu in želimo, da se nam v najkrajšem času zopet predstavijo. Anketa aia fcanski upravi potrošniških zajednicah Včeraj je bila pri kr. banski upravi anketa, na kateri so predstavniki kr. banske uprave poročali, da. bo banska uprava sistematično uredila organizacijo preskrbe za vso banovino. Banska uprava je že ustanovila lastni prehranjevalni zavod (Prevod) kot vrhovno ustanovo za vsa vprašanja, ki so v zvezi s preskrbo prebivalstva. Razen tega se bodo ustanovili občinski prehran jeva .ni odbori, ne le pri tistih občinah, ki so v čl. 1. uredbe o ustanovah za preskrbovanje izrecno navedene, temveč tudi pri vseh ostalih občinah. Naloga teh občinskih prehranjevalnih odborov bo, da vodijo razvodnico in nadzorstvo zalog, da vrže kontrolo cen, da organizirajo po stvarni potrebi skupne nabave ter da vodijo morebitne socialne akcije za preskrbo neimovitih. V teh občinskih prehranjevalnih odborih naj sodelujejo tudi zastopniki onih gospodarskih podjetij v občini, ki nimajo lastnih ustanov za preskrbo svojih uslužbencev. Glede na zamišljeno sistematično organizacijo preskrbe se je anketa izrekla v tem smislu, da more izvajanje določb uredbe o potrošniških za-jednicah pri gospodarskih podjetjih na področju naše banovine odpasti. Spričo navedenega sodi Zveza industrijcev za dravsko banovino, da podjetjem, ki smatrajo, da ni stvarne potrebe za ustanovitev posebne ustanove za preskrbo njihovega delavstva, zaenkrat ni treba pristopiti k organizaciji takih ustanov. Uredba sicer navaja možnost postavitve posebnega komisarja pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki bi v določenem roku ne ustanovila potrošniške zajednice za svoje delavce in nameščence, vendar se ta določba menda ne bo izvajala. lladar kupite sredstvo proti bolečinam, prehladu ali hripi in zahtevate pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-jevim križem. Oglas res. Doc S. br. 7257 od 23. iwt> 194» TOSEedMfska križ; tka BESEDE PO.Alt. M JO Vodoravno: 1. Tekočina za čiščenje kovin, 5. reka v Jugoslaviji, 10. izraz pri tenisu, 11. čutilo, 13. predlog, 15. mesec, 17. užitna tekočina, 13. kazalni zaimek, 19. reka v Jugoslaviji, 21. glej tu (srb.), 22. del segajoče zemlje v morje, 24. ravno tak, 26. kovina, 28. kratica za »tega leta«, 29 znanost, 31. moško ime, 33. ovitek, 36. dežela na Balkanu, 38. začimba, 39. letni čas, 41. kdo (srb.), 42. pogojna členica, 44 kazalni zaimek, 46. predlog, 47. moško ime, 48. dolina, 50. izbrana družba, 51. obrtnik. Navpično: 2. veznik, 3. preklicati, 4. oče (srb. drugi skl.), 6. moško ime, 7. svet majhnih bitij, 8. predlog, 9. padavina, 12 padavina, 14. pritrdilnica, 16. odmev, 17. užitna tekočina, 18. osebni zaimek, 20. oblika glagola »vedeti«, 23. kratica za »tega meseca«, 25. ženski glas, 27. vrsta pijače, 30. znana tovarna za izdelovanje čevljev, 31. osebni zaimek, 32. del glave, 33. konica, 34. osebni zaimek, 35. drugi izraz za »zareza«, 37. predlog, 40. osebni zaimek, 43. del sobe, 45. moško ime (skrajšano), 47. staroslovanska pijača, 49. fran-| coski člen. fCSITEV ZADNJF KRIŽANKE Vodoravno: orel, kino, ipak, roba, up, Laze, imam, bi, in, peta, osa, otel, ko, resa, orate, očak, alat, lava, idol, kola, salo, ataka, ar, rana, ena, očim, ha, od, kela, Onan, da, atom, ciza, umen, voda. Navpično: run, ep, Katalonec, Iza, ne, pi, amo, katoličan, ob, bik, itaka, Petar, atika, lakom, obara, ras, ova, Eda, kol, lak, Ana, dim, kot, ali, one, had, do, az, Om. TROJE KNJIŽNIH N 4(}R»n si po naklonjenosti žreba dele Ruža Rav-nikarjeva, dijakinja, Ljubljana, Prisojna 1. Albert Gorup, Jesenice, Slomškova 12, in Nuša Horvatova, Ljutomer. Urejuje Davorin tiavljen - Lzdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — 5&a Narodno tiskarno d. kot tiskarna rja Fran Jeran — Za mseratui del je odgovoren Alojz Novak. — V« v Ljubljani.