fj PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEIMLIE Stev. 44 (2663) Poštnina platana * gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr DOLŽNOST TRŽAŠKEGA PROLETARIATA JE, DA SVOJO BORBO ZAOSTRI IN OD SINDIKALNIH VODSTEV ZAHTEVA ODLOČEN IN BREZKOMPROMISNI NASTOP. TO PA POMENI ODLOČEN NASTOP PROTI VSEJ DOSEDANJI MONOPOLISTIČNI POLITIKI IREDENTISTIČNIH OBLASTNIKOV, KI SO GOSPODARSKO IN SOCIALNO KRIZO V NAŠEM MESTU POVZROČILI. TRST, sobota 20. februarja 1954 Cena 20 lir Zahodni zunanji ministri razlagalo svoje stališče na konierenci štirih Skupna izjava treh zahodnih vlad - Zahodnonemška vlada obžaluje neuspeh ?e e Nemčije in obtožuje Molotova - Zadovoljstvo zaradi sklepa o sklicanju onference v Ženevi, razen pri Singman Riiu in v mnoaih ameriških krosih pri Sing ft>^\ednih9'u~ ■ PtL ,skora-> bledico uničenje zahodnega lin sred?** -16 11 Ber' varn°stnega sistema, medtem nosti . svetovne pozor- ko bi vojaška moč sovjetske- '='• ’ e zivlipnio \r ga bloka ostala nedotaknjena. Tri vlade se ne bodo dale odvrniti od. svojih naporov, ki brambnega sistema, ki predstavlja najboljše jamstvo za prihodnosti). Angleški zunanji minister Eden pa je po prihodu v Ujem nf življenje v nekda-stu .;net -em S‘avnem meje ZahnHV^a^a- V *ir- Tri- u, mti uu ovojm naporov, Ki deler-T • mmistri s svojimi so usmerjeni fc razvoju o-50 že zapustili ----- ostal v n ^ Molotov je še daoes k->er Je imei linslci’ Poroča vzhodnober. Sovor ®°®°ldanski tisk, raz- _ . OonemM, prei^secin'kom vzhod- London danes zvečer izjavil, in ™.s*e vlade Grotevvohlom da je razočaran nad rezultati *>richtn ednikom vlade Ul- berlinskih diskusij o Nemčiji lotov""”-, Zvečer se je z Mo-j in Avstriji, dveh osnovnih ev-ključil §lavno osebo za- ropskih vprašanjih. Dodal je, redit* ,vrsta družabnih pri- da so zahodni ministri storili ’ vi 30 dajale nekaj zu- vse> da bi dosegli od ZSSR lerenir8 “leska berlinski kon- pristanek na rešitev, in da Olisar q Sovjetski visoki ko- je še zdaj prepričan, da je redil bemi°nov mu je pri- edini način za rešitev nem-V sovjetskem veleposla- škega vprašanja v izvedbi svo-svečan sprejem. I bodnih volitev, Jal,0 se je konferenca kon-j Nato je angleški zunanji tsrii' ^ Se P°množili komen- minister nadaljeval; »V na-važnV° levi in reakcije. Med sprotju s tem, kar se je 08 J«* dogodki je treba zgodilo z evropskimi vpraša-Pristai- švicarska vlada nj^ »=v, o^,na ,t0' da se v Ze-KnJ! Politična korsfere: ca aPnla k-0’* ki se bo začela 26. o tei i, znano, je sklep ni zadnji m edi- sem mnenja, da smo zgradili prve elemente sporazuma na Daljni vzhod. Ta rezultat pomeni samo skromen uspeh, kaže pa, da naši napori niso imeli samo negativnih rezultatov. V Berlinu smo dosegli je dva rezultata Mislim, da poznamo mno- ®p£?a. Kot j Vafno16le“'"‘ 111 ':u,_ ga sporazum, ki so JUžnnW, • I]ninistri v Berlinu. 'ovala ^,ska vlada je obža- . kar „ skllcanje konference, §° bolle kot pred mesecem »o ,poveduje novo izzival-1 dni nsža medsebojna stališča, ij ,avn°st Singman Rija. zlastl Pa sovjetsko staliSče. To 2ave«--e,renci Pojasnjujejo še morda ni zelo spodbudno, po- 8o krogi v Berlinu, da I magalo pa bo razpršiti neka- rili VHrje ministri dogovo-1 ■ ■■■.. "° imela Koreja na I bodo renci prednost in da raznra,?! ^Prašanju Indokine **bej, 1 kasneje in po- W 11 ^ hitih ^akJju^ku konference j kodni “erfinu so trije za-' Vsak anji ministri objavijo «uV sv°l> prestolnici sie-■ »I. r;ifP-no Iz.javo: evai°č, do, je bilo **ci jj. °, vprašanje na berlin-ey}ci nemško vpra-cije ‘v>,° tr* zahodne delegatov naj se združi- ttni jlJ.e izvede s pomoč-»r volitev kot uvod ^ullVo vlade združene penila s katero bi se lahko Vložil mir°vna pogodba. 30 v ta namen ?redto on” načrt. Njihovih -SiJij niso sovjetsKi de- ?° ■jtt',pr6-)eli niti kot podlagi Tta^PTavljanje. Zaradi tere nesporazume. Poleg tega je berlinska konferenca prepričevalno pokazala popolno solidarnost treh zahodnih velesil.« Se danes zvečer je Eden odšel na Downing Street, kjer se je 40 minut, razgovarjal s Churchillom m mu podal krat. ko poročilo o konferenci. Danes predpoldne še je sestala zahodnonemška vlada. Na seji je kancler Adenauer poročal o rezultati berlinske konference in o razgovoru, ki ga je imel včeraj z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. Po seji je bila obljavlejna izjava, ki pravi, da zahodno- nem.ška vlada «deli z vsem dijo mnogi, da bo neuspeh ber-nemškim ljudstvom iz zvezne Hruške konference olajšal rati-republike in sovjetske okupa- j fikacijo evropske vojske, zla-cijske cone občutek žalovanja sti v francoskem parlamentu- in ga prosil, naj ponovno prouči stališče svoje stranke v luči položaja, ki je nastal po berlinski konferenci in v skladu s potrebo skupne zunanje politike. Adenauer pravi, da je pripravljen zadeti diskusijo z opozicijo in predlagal Ollenhauerju v ta namen sestanek. Ollenhauer pa je po povratku iz Berlina izjavil, da lahko nadaljevanje politične linije Adenauerjeve vlade še poglobi razdelitev Nemčije. Poudaril je, da evropska obrambna skupnost Nemčiji ne jamči nobene prave varnosti. HammarskjoeM pa je izjavil: «Zd\ se mi, da gre za velik korak naprej pri uresničevanju ciljev Združenih narodov, ko s-3 .Štiri velesi:«- v Berlinu premagale svoja nasprotja glede mirovne konference za Korejo in sklenile sklicati konferenco v Zenevis. Hammarekjoeld je poudaril, da je predlog štirih z'i ženevsko konferenco v skladu z glavnimi določili resolucije glavne skupščine OZN od 28. avgust.a 1953. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker bo štirje zunanji ministri izjavili, da je razorožitev ali vsaj znatno znižanje oborožitve eden izmed V Angliji in Franciji pa so- pogojev za rešitev me d n a rod-J- > u '— nih sporov in uresničenja trajnega miru. zaradi rezultata, ki ga je ime. la berlinska konferenca v nemškem vprašanju«. Izjava nadaljuje, da je ZSSR preprečila obnovitev svobode na svo-jem okupacijskem področju ter združitev Nemčije v miru in svobodi. Nato izraža izjava zahvalo zvezne vlade trem zunanjim ministrom zaradi njihovega stališča do nemškega vprašanja na berlinski konferenci in zaključuje z zatrdilom, da se bo zvezna vlada še nadalje trudila za združitev Nemčije Obenem je Adenauer poslal pismo voditelju socialdemokratske stranke Ollenhauerju Jugoslovanska sodba o berlinski konferenci Največ komentarjev pa velja sklepu o sklicanju politične konference o Koreji, ki ga gledajo v raznih deželah z razne strani. Tako poudarjajo v Londonu, da bi morebitni uspeh te konference odpravil mnoge sedanje omejitve za trgovine s Kitajsko, s čimer bi angleški gospodarski interesi mnogo pridobili. V Franciji so najbolj zapazili oni del zaključnega poročila berlinske konference, ki govori o tem, da bodo v Ženevi razpravljali tudi o Indokini. Levičarski list »Franc Tireur« pa piše; «V Berlinu ni bilo poraženih, o dveh pa lahko rečemo, da sta zmagovalca: Molotov in Bidault. Prvi je hotel na vsak način doseči sodelovanje Kitajske na resnični mednarodni konferenci, drugi pa se vrača z onim i upanjem za mir v Indokini, j ki sta > ga zahtevala francosko i javno menje in večina v vladi«. ! V Ameriki pa je dejstvo, da se bo ženevske konference Slovesen sprejem v Sast P. Dapfieviča v Adis Abebi ADIS ABEBA, 19. — V čast osebnega odposlanca predsednika republike maršala Tita v Etiopiji generalnega polkovnika Peka Dapčeviča je bil v Adis Abebi svečan sprejem, ki se ga je udeležilo nad 200 gostov. Med njimi *o bili predsednik vlade, vojni minister in ostali člani vlade, predstavniki dvora, parlamenta in senata, generali, diplomatski zbor, številne ugledne osebnosti, kakor tudi zastopniki jugoslovanske kolonije v Adis Abebi. Peko Dapčevič je včeraj na svečanosti v jugoslovanskem poslaništvu izročil jugoslovanska odlikovanja najvišjim osebnostim Etiopije. Z redom jugoslovanske zastave prve stopnje je bil odlikovan podpredsednik etiopske vlade, medtem ko je šest ministrov dobilo red jugoslovanske zastave druge stopnje. DUNAJ, 19. — Novoimenovani jugoslovanski izredni in opolnomočeni veleposlanik na Dunaju Dragomir Vuinič je danes irročil predsedifiku avstrijske republike Theodoru Koemerju *voje poverilnice. Predsednik nove italijanske vlade Scelba bere v senatu svojo programsko izjavo. bi (e J* zaa°dne delegaci-?'‘oda ninncn^ai do sovjetska ?u Prit,. v, .sedanjem trenut-■Pdnif, avl]enu dovoliti svo-l1 OH nn° v vseJ Nemči-5?T*tWo' \ svoje nad- Jo n°d Vzhodno Nem-2. T . ^ a,-kvafa^0(^ne vtodč bodo Pridp a s *v°jimi napori, "e,fiči,„ „ 0 zopetne združitve sredi* sv°bodi in z mirni-*WloB ' ■ Kot takojšnji Po beograjskem mnenju konferenca sicer ni: p0v*^Uo^ običajnih rešila vprašanj, zaradi katerih je bila sklicana i nestrpnih krogih mnogo ne-. ... ’ i godovanja. Desni demokratič- venaar je imela neka/, čeprav drobniht pozi-1 ni senator Hubert Humphrey tivmh rezultatov - Uradnih komentarjev Se ni ujavi1- da berhns^ sp> (Od našega dopisnika) raruro nflpska. Številni čtor.i | senatne- komisije 'za zununje To je lahko po mišljenju pdeve. pred katero bo Dul- BEOGRAD. 19 — Uradne »Mednarodne politike« resen torek poročal o berlin ocenitve rezultatov berlinske znak, da se v bodoče lahko konferenci , so napoveda- konference v Beogradu še ni. Pričakujejo učinkovitejši na- bofe ?2htevaI? od dtw Mogoče bo redna tiskovna Pon za sporazumno rešitev. “Sšča v nibeno nnlitii?A nJ! konferenca, ki je odložena na vprašanj. Tako predpostavko j e B Kit^sko Rem.hlt jutri, dala odgovor na vpra- opravčuje pozornost, ki jo po- kanski senator Smith je izjal sanje, karo državno tajništvo rocilo daje problemu razoro- vi] da bo Duiiesa «stJogo c-za zunanje zadeve ocenjuje zitve Kolikor bi bil v naj- p0zoriI na nevarnosti pomir-rezultate štiritedenskih ra?go- bližnji bodočnosti dosežen na jevalne politike« vorov zunanjih ministrov v tem področju sporazum med Predstavnik indijske vlade Berlinu, zlasti še, ker se pri- veliki silimi, tedaj bi bil po pa je izjavil, da je Indija zelo čakuje, da bo po daljšem ča- mišljenju »Mednarodne poli- zadovoljna za adi sklepa štirih su odgovarjal na vprašanja tike« najpozitivnejši, najkon- zunanjih ministrov, da se bo novinarjev jugoslovanski dr- kretnejši rezultat konference. 26. aprila v Ženevi sestala kon-žavni tajnik za zunanje zade-.Ni izključeno, zaključuje »Med- ferenea 0 Koreji. Zadovoljstvo ve dr. Aleš Bebler. j narodna politika«, da bi na- izraiajo v javnem tudi v ja- „nt t Čeprav se ie berlinska kon- predek na tem področju ustva- Pon-'kih uradnih krogih, kjer Ver*!?0 so svetovan neknterl ferenca končala s popolnim ril novo ugodnejše ozračje za v;d']jo v tem sklepu pivi korak ;“Pe Ul! H6/C(ltCrP naucnnK,^ rtlciflo vnročani •>«. roSifoir cn/Ni!• • i_ . a 1? HTpAnPrnu nfl7Mflmn rusUn- *edan,p j 1a] omilijo učinke £0»ledio d^ltPe Nemčije in £erU«. p' V"!, 'z te izhajajo za *G visoki f aQali so. naj trv- um.?P>,aia»i«0misar^ proučijo t ^1 m fen™- s sovjetskim vi-<« A.^«a^em, Kar se U- * »nte,-- P?tr]ujejo tri vla- te' °a imai° za ***!«» trTstrZV,^ neuspehom glede vprašanj, za- rešitev spornih vprašanj, kot uradnemu priznanju pekin-radi katerih je bila sklicana je sedanje ozračje v katerem 'ke Kitajske, kar bi imelo po-— vprašanje Avstrije in Nem. j se o pravnih, nacionalnih in men9J?!}e. mednarodne pofiledi-čije - smatrajo v Beogradu, političnih vprašanjih razprav- S6' S «, ra.dl° pa Poroi;a. da je konferenca v marsičem ljajo v senci vojaško-strate- vletn?m5,k'- t,s.k Pozdravlja L0Z;U;V”a- 5!^.‘Wh reperkusij in kombinacij., udeiežUa tSdi^’ Kita^ B. B. Glavni tajnik OZN Dag & £ja ganske izjave hJ!i ie v i • napravile vse, * moči> da lL~ h? rdiiiti*' ai v Berlinu in 9tta. 30 blaginj o i^ga ’ i * T s1(e,1Uj*stri so zastavici laiUnia o - riilevati so odločene iti'* tto Si-f °le napore da l*er«Vne Ponnfil?^e aV!!tr‘]ske An«P?eTk & l°da 3le- l(a1e. odv'sen od «trVri Vlade ie‘f60,1 s,ali' ie bodo z druge ^cii ,Cl b< oniiln ls.1e sti?30 s PownJ‘VStr'}skei,a Ji « g0*. k,P to°i3° obnovit-Jo ^erlinu ni 1 navezam kon *pomoč- renc ni spremenila v propagandno tribuno. Sporazuma na konferenci ni bilo mogoče doseči ne zaradi propagande, temveč zaradi razlike v glediščih. Za začetek mogoče to zadostuje, dostavlja «Politika». Ali pa je to pot za trajnejše sporazumevanje, pot, ki vodi k miroljubnemu in enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju. bo pokazala šele bodočnost, mogoče ženevska konforenca, zaključuje »Politika«. Čeprav so rezultati konference, sodeč po uradnem po- naj. 7V-Ua !< it10 drugega Poudarili so, °brazloži- *°nn,hl inačai »it jufno °* dog(lv z°hodnih vc O'*, tudV°:°V' Stavi je ntfMjal, (P dbe, da var- ne bi n»ii L** ob"°t‘nu kako Štiitll °vJetskn r kate* ^Oda i . Prot, *t>eza »edaj okr^'irnosti 'M-t* e9acijn n P Sovjet-nvp?n,*dbp odgovorila Predio0ib' Nasprotno, U bl ‘»neli ta po- šitev evropskih vprašanj, spremenila v konferenco za rešitev azijskih vprašanj, čeprav tudi sporazuma o sklicanju azijske konference še ni mogoče smatrati za sporazum v smislu rešitve teh vprašanj. Berlinska konferenca, ugotavlja nadalje «Borba», ni rešila niti enega izmed akutnih evropskih vprašanj, vendar pa se ne more reči. da ni ničesar dosegla Dosežen je vendarle zelo majhen napredek. zaključuje eBorbao. _______________ «Politika# pa ugotavlja, da kinil oddajo lahke glasbe Av- Spodnja Avst7ija ie dalje oku" se berlinska konferenca zajstrijska delegacija, ki se je pirana po sovjetskih silah bi razliko od dosedanjih konfe- udeležila konference, se je da- ostal tudi Dunaj v njihovi , ------:i- .. ------ neg vrn;ja z letalom na Du- oblasti.« Na sedežu ljudske stranke1 skalne na Dunaju so danes razobesil, med d . « ^ se av- zastavo na pol droga stene strijsk] (felavclJne ’b0d80Seul^. uomS°Mladinska sekcija^ sfran- kP ^mlnT^ram^to ke je razširila letak pod na- * Tu^irafo Z slovom ((Molotov hoče okupa- £ J okupirajo Av- cijo». Proti temu letaku pa je, ' avstrijska kominformistična Zadnji je govoril dunajski stranka razširila svoj letak, župan Jonas, ki je med dru-v katerem poveličuje ravna- S>m izjavil, da bi v primeru nje Molotova na berlinski sprejema pogojev, ki jih je konferenci, češ da je bil nje- postavila Sovjetska zveza, o-gov namen le «obvarovati Av- stala avstrijska prestolnica v strijo pred nemškim milita- pasti v sredi sovjetskih čet. rizmomi). j Vlada, parlament, centralni Na pobudo socialistične organi države bi bili ujetniki ,___ ..._______ stranke in sindikalne zvece sovjetskih sil. Za Dunaj ne redili končno oceno stvarne-! pa je bila danes na Dunaju b* bil mogoč letalski most, ga pomena konference, poseb- demonstracija, ki se je je kakor je bil mogoč za Ber-no glede na bodoči razvoj od- udeležilo nad 35.000 ljudi, da Iin- To ni pomenilo za Dunaj nosov med Vzhodom in Za-1 protestirajo proti rezultatom novo »osvoboditev«, nov «An- hodom V razpravi o nem-: berlinske konference. Demon- schluss«. Ves dunajski tisk ugotavlja danes, da je rezultat konfe- rence ((praktično enak ničli«. «Neues Oesterreich« pravi, da so «z Avstrijo slabše ravnali kakor z Nemčijo« aNeues Wie-ner Journal«, ki je danes v znak žalovanja obdan s črnim robom, piše med drugim, da «je Molotov jasno pokazal, . . - d:l nl pripravljen pristati v najodločnejši nasprotnik spo- nositi tudi velika finančna Evropi na nobene koncesije, razuma danes ni upal prevze- . bremena. »Rusija je izjavil ki bj lahko odpravile med-ti odgovornosti za popoln ne- Schaerf ie zahtevala na-1 narodno napetost«. List dorfa. uspeli konferenc«. J daljevanje vojaške okupacije.1 ja, da je bilo avstrijskemu škem in avstrijskem vpraša- ! stranti so mirno prišli v po-nju je po mišljenju »Medna-1 vorki pred občinsko hišo. rodne poiitike« edini rezultati Podkancler Schaerf, ki ie v tem. da se je pokazala jas-' predsednik socialno-demokiat-neje kot kdaj koli prej po- j ske stranke je omenil sveča-litika posameznih držav. Po- ne izjave velesil da bodo Av-kazalo se je, kdo je odgovo- j striji vrnile neodvisnost. G&-ren za zavlačevanje rešitve | voril ie o dolgem zavlače-važnih problemov v Evropi i vanju sklenitve državne po-Hkrati ie berlinska konferen- 1 godbe glede katere se je Av-ca tudi pokazala, da si tudi strija pokazala pripravljeno . -- tuje čete?. Na sploino je dunajski tisk nezadovoljstva in zagrenjeno- Za Dunaj ne bi bilo nobeno mnenja, da je sklenitev držav- sti Včerajšnji dan je veljal olajšanje, če bi ne bil več ne pogodbe sedaj »bolj daleč za dan^ žalosti.^Radio je pre- okupiran, kajti če bi bila ko kdaj koli«, ker so zahod- na države umaknile svoj pristanek na sovjetsko verzijo petih 4e nerešenih členov pogodbe, in ker je možnost sporazuma po diplomatski poti zelo majhna. Oba kominformistična lista — «Volkssstimme» in »Oester-reichische Zeitung« — pa poudarjata prav možnost sporazuma po diplomatski poti. »Oesterreichische Zeitung«, ki je glasilo sovjetskih okupacijskih oblasti v Avstriji, trdi celo, da «so Avstrijci slabo razumeli namene Molotova na berlinski konferenci«, ter nadaljuj*, da »Sovjetska zveza rie misli nadaljevati okupacije Avstrije, pač pa braniti to nesrečno državo pred nevarnostjo nemikega militarizma«. List zatrjuje dalje, da je ameriški pritisk onemogočil sklenitev državne pogodbe, češ da je imel Dulles navodila, naj «napravi vse, da prepreči, da bi se avstrijska delegacija obvezala, da se odpoveduje povezavi z vojaškimi skupina, mi«, in da Je zahteval od Figla, nsj opusti svoj prvotni namen, da sprejme določbo, s katero se Avstriji prepoveduje, da pristopi k vojaškim skupinam ali blokom List trdi tudi, da je Dulles pripomnil, da bi on zavrnil to določbo, tudi če bi jo Avstrija sprejela »Razen tega bi se Avstri. ja v take ' primeru morala odpovedati sleherni ameriški pomoči«. Nekako v tem smislu je izzvenel tudi govor demokri-stjanskega senatorja Caristie med današnjo debato o nezaupnici. Caristia je najprej na pol kot obtoženec zagovarja’ sestavo štiristranske vlade, ker da pač v dosedanjem položaju ni tilo druge izbire, nato pa je ubral tone protikomunistične propagande, ki so bili gotovo v prvi vrsti namenjeni desnici, zlasti še, ko jih je v obliki opozorila povezal z zadnjimi stavkanji, neredi m smrtnimi žrtvami, češ, pred nevarnostjo se je treba skupno braniti. Caristia se je v svojem govoru dotaknil tudi tržbikega vprašanja in oejal: (iJviecina-. rodni položaj svetuje predvsem previdnost in opreznost, kar se !8 oseb, od katerih so 14 prepeljali v bolnišnico. Med eksplozijo bombe je bil v mošeji tudi marakeški paša El Glaoui. Na podlagi prvih ugotovitev preiskave so neznanci nameravali izvršiti atentat na marakeškega pašo. Skozi sito in rešeto Svoboda tiska za fašiste Fašistični in kominformi-stični tisk ' sta se zopet znašla na isti liniji: tokrat na liniji obrambe svobode fašistične propagande. tUnitan in tMessaggero Venet o« se razburjata zaradi lega, ker je ZVU baje odredila, da občinska tržaška mesečna revija ne sme v bodoče objavljati drugih člankov razen statističnih podatkov. Doslej je namreč ta časpis, ki se tiska na občinske stroške, objavljal vsak mesec iredentistične propagandne izlive občinskih odbornikov, ki so seveda vsi zelo hudi iredentisti. Vsako mero pa je presegel z zadnjo številko, kjer je objavljeno — kot smo pred kratkim na tem mestu že omenili — vse, s čimer se lahko pohvali Bartoli s svojim ctOdborom za obrambo italijanstva Trsta in Istrev za časa novembrskih krvavih provokacij, ki jih je organiziral in plačal. Da takšno fašistično robo-to brani fašistični «Messag-geron v Vidmu, je zelo logično Višek izdajstva delavskega razreda in njegove borbe proti fašističnim razbojnikom pa predstavlja zagovarjanje fašistične propa- gande na straneh akomuni-stičnea trfJnitai). Njen fašistični glavni urednik pač ne more iz svoje kože in zahteva svobodo tiska — za fašiste. .. Bartoli je predvčerajšnjim v občinskem svetu obljubil, da bo prihodnjič kaj več povedal o tej odredbi ZVU, ,,Duca d’lstria“ V veliki škandalozni aferi 2 najdbo trupla Vilme Mon-tesi, aferi, ki je zajela in zajetna najvišje rimske vladne in vatikanske kroge, se pojavlja tudi ime očeta neke Milančanke Ane Marije Moneta Caglio. To je neki notar iz Milana, za katerega lahko beremo na pr. v »Gior-ruile di Triesten, da se ime' nuje Attilio Moneta Caglio in da poleg svojih dveh priimkov nosi še ponosen naslov «Duca d’Istria»! slstrski vojvoda», tore}.: Vso Istra je pač lahko nanj ponosna., kajti poleg tega je ta istrski vojvoda še «barone di Aganzino« in »cavaliere di Malta«. Nekoč je bil ujetnik v Indiji in tam so ga njegovi kamera ti klicali «il Duca». Bil pa je tale vojvoda — ki mogoče sicer svojega voj- vodstva niti ne bi dobil — španski prostovoljec (kakor na pr. glavni urednik kom• tnformovske «Unita») dalje prostovoljec v Vzhodni Afriki in v zadnji svetovni voj* ni. V Abesiniji pa je bil celo ranjen. Ko se je leta 1943 vrnil iz ujetništva v Italijo, ga je fašistična stranka imenovala za nekakšnega pfo. pngandističnega kapota. Ali glejte — pozneje je prešel med «monarhistične partiza-ne«... Doslej smo vedeli, da nas je Italija počastila z D’An-nunzijom> ko ga je imenovala za ((Principe del Monte Ne-voso«, in pred kratkim je umrla njegova žena in ues italijanski tisk je z ogromni, mi črkami naznanjal, da je umrla prezasluina »Principes-sa del Monte Nevoso« No, sedaj pa imamo še pravega istrskega vojvodo. Vse je dobro vedeti... V kratkem bomo objauili o vsej tej aferi v zvezi z Vilmo Montesi obširnejši čla nek. Vmes je na pr tudi nadobudni sin sedanjega rimskega zunanjega ministra Pic-cionija, sin biv. ministra Spe. tara, papežev osebni zdravnik. pa tudi biu. min. predsednik Fanfani st omenja. PRIMORSKI DNEVNIK — J — 20. februarja l#* »POM IS MK I l>\KVI Na današnji dan te bi! leta 1858 rojen v Trstu skladatelj Viktor Parma. DANES, sobota 20. februarja Elevterij, Gaj3lav Sonce vzide ob 7.01 in 17 38. Dolžina dneva 10.37. U»n* vzide ob 20.43 in zatone ob 7.*-JUTRI, nedelja 21. februar)* Maksimiljan, Čudom u Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Umetno naseljevanje Italijanov vzrok vedno večje stanovanjske krize Tov. dr. Dekleva o načrtnem naseljevanju ezulov v slov. okolici Resolucija o stanovanjskem vpraSanju skoraj soglasno sprejeta lja, da so bile do pred dvema letoma vse gradnje stanovanjskih hiš za ezule v breme področnega proračuna in da so do 1950. leta naseljevali tako imenovane istrske begunce v ljudska stanovanja, ki so bila zidana za Tržačane, medtem ko so Tržačani še danes brez stanovanj. NOVI PRAVILNIK O ZAPOSLITVI DELAVCEV PRI USTANOVI SELAD Pravila o zaposlitvi pri SELAD spreminjajo socialni značaj te ustanove Najbolj bi bili prizadeti predvsem industrijski delavci, ki jih je med brezposelnimi največ - SELAD naj obrani prvotno vlogo Sinoči so na seji tržaškega občinskega sveta po treh večerih razprave skoraj soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva določene ukrepe za rešitev stanovanjskega vprašanja, predvsem pa takojšnjo rešitev vprašanja dodelitve stanovanj 250 družinam, ki morajo živeti v skupnih prostorih. Za resolucijo, ki smo jo mi že objavili, so glasovali predstavniki vseh političnih skupin razen svetovalcev Fronte za neodvisnost, ki so se vzdržali glasovanja. Dr. Jože Dekleva, ki je glasoval za resolucijo, je med drugim ugotovil, da smo glede rešitve stanovanjskega vprašanja še vedno zelo daleč. »Prošnje za stanovanje, ki so bile predložene komisiji za stanovanja, so od julija preteklega leta do danes narasle na 10.050, in sicer za 2000, kar pomeni, da je bilo v teh zadnjih mesecih predloženih več kot 300 prošenj mesečno... To veliko stanovanjsko krizo povzroča, poleg previsokega števila državnih uslužbencev poslanih v naše mesto (samo pri železniški upravi v Trstu je zaposlenih 2600 oseb, kar gotovo presega dejanske potrebe področja), še posebno politika naseljevanja velikega števila ljudi iz raznih krajev italijanske republike, politika, ki ne najde primere v nobenem mestu italijanske republike, kjer skrbijo predvsem za domače prebivalstvo. Od leta 1947 do oktobra 1953 se je naselilo v Trstu 42.284 oseb, izselilo pa se jih je samo 17.730, kar pomeni, da je prišlo v naše mesto 24.554 oseb, ki so še bolj poslabšale stanovanjsko vprašanje za domačine. Med temi priseljenci je 6.525 oseb, ki so prišle iz italijanske republike v Trst med oktobrom 1950 in oktobrom 1953. Pred takšno politiko In pjed posledicami, ki jih gornje številke prikazujejo, je nujno, da se vprašamo ali je bilo prav naše mesto izbrano, da prenaša vse posledice vojne ter posledice dobro zračunane politične špekulacije v izključno škodo prebivalstva mesta, posebno pa še v škodo interesov zaposlitve delovne sile in pravic domačih delavcev do prednosti pred tujci do zaposlitve in do stanovanja. Jz podatkov o zidanju stanovanj je razvidno, da podporna ustanova istrskih in dalmatinskih begucev zida svoje kolonije predvsem v zgornji okolici, in sicer med Opčinami in Stivanom. V tem dejstvu vidi slovensko prebivalstvo jasne namene kolonizacije njihove zemlje in namen spremeniti etnično strukturo področja, vidi predvsem namen raznarodovanja. Samo v devinsko nabrežinsko občino se je od 1946 do 1953 naselilo 1250 tujcev, od katerih je 570 dobilo stalno rezidenco. Znano je, da se je večina teh naseljencev nastanila v Devinu, Sesljanu in Nabrežini. Isto velja tudi za Sv. Križ, Prosek,' Opčine itd. Naravno je torej, da je takšna politika naletela pri domačem prebivalstvu na pritožbe in upravičen odpor Ta odpor pa se še bolj veča. ker je sedaj domače prebivalstvo zaradi gospodarske krize prisiljeno zapuščati svojo rodno zemljo in se izseljevati celo v Avstralijo, medtem ko se z vsemi sredstvi podpira naseljevanje tujcev, ki so večkrat žrtve politične špekulacije. Takšna politika ne rešuje nobenega vprašanja, pač pa samo brezpotrebno zaostruje odnose med tu živečim prebivalstvom.« Dalje je dr. De kleva opozoril še na nekatere odstavke resolucije, s katerimi se ne strinja popolnoma, in zaključil: «S temi pridržki in pojasnili bom glasoval za resolucijo.« V začetku seje je svetovalec Novelli (DC) zahteval od župana posredovanje zaradi novih pravil o zaposlitvi brezposelnih pri ustanovi SELAD in protestiral proti sedanji spremembi. (O tem vprašanju pišemo v posebnem članku), i —— ---------------— ■ . -—-——---------- sk?,^vprflU^d'otaB3u Prošnje ne bo treba pošiljal, v Rim še mnogi svetovalci. Svetovalec Tolloy (FN) je ugotovil, da je bilo po vojni sezidanih nad 10.000 novih ljudskih stanovanj In da je kljub temu stanovanjska kriza tako velika. Tudi on je poudaril, da je ena od glavnih krivd sedanje stanovanjske krize nasilno naseljevanje italijanskega elementa v naše mesto. Zgražal se je nad dejstvom, da medtem, ko Je na tisoče tujcev dobilo stanovanja, je danes še vedno nad 100 tržaških družin, ki so bile oškodovane za časa vojne in ki še vedno čakajo na stanovanje Izjavil se je proti gradnji' stanovanj z« državne u-službenee z denarnimi sredstvi iz področnega proračuna. Opozoril je tudi na previsoko število uslužbencev javnih u-stanov (ki jih je 31.000), kjer Je največ državnih uslužben-cev. Svetovalec Geppi (PRI) se je postavil kot glavni zagovornik iredentistične občinske uprave in je vseskozi poveličeval «pravičnost» sedanjih občinskih upraviteljev D«jal pa je tudi, da zahteva po izrednih denarnih nakazilih za zidanje stanovanj za ezule, dokazuje, da občinska uprava ne favorizira ljudi, ki so Sele sedaj prišli v Trst na škodo domačega prebivalstva. Toda svetovalec Geppi pozab- Tako živijo brezdomci v šolskem poslopju pri Sv. Jt^cob,:i Neofašistični svetovalec Mo-relli je izrazil prepričanje, da bo «italijanska vlada razumela potrebe mesta« in da bo odobrila zahtevana denarna sredstva. Hkrati pa je povedal, da se prošnje «Aldisio» od decembra preteklega leta dalje ne rešujejo več, ker ni denarja, ki bi moral priti iz Rima. Dejal je tudi, da si sedaj v Rimu zaradi vladne krize nihče noče vzeti odgovornost za odobritev denarnih nakazil. Najbolj dolgo pa so se zavlekla nekatera formalna vprašanja glede resolucije, ki je bila končno, kot smo že omenili, skoraj soglasno sprejeta. Včeraj je bila potrjena vest novih pravilih zaposlitve delavcev pri ustanovi SELAD, kjer so do sedaj zaposlovali brezposelne delavce ne glede na njihovo strokovno znanje. Znano je, da je ustanova SELAD izvajala in še vedno izvaja dela javnega značaja. Poleg tega je tudi znano, da je ustanova SELAD neke vrste socialna ustanova za pomoč brezposelnim delavcem, ker je do sedaj vedno zaposlovala brezposelne delavce, predvsem družinske glavarje, za določeno dobo. Na ta način sc bili zaposleni pri SELAD uradniki, električarji, mehani. ki. kovači, mizarji itd. itd. na osnovi določenih prednosti gospodarskega značaja, ali pa kot glavarji družin. Zato je SELAD zahtevala na uradu za delo samo število delavcev In se ni zanimala za njihovo V nedeljo 28. t. m. priredi moški pevski zbor Šentjakobskega prosvetnega društva »Ivan Cankar« pod vodstvom Vladimira Švare v Avditoriju pevski koncert, na katerem bodo izvajane slovenske narodne in umetne pesmi. Sodeloval bo tudi Tržaški kvintet, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič. stroko, razen za določen odstotek zaposlenih, ki so. jih rabili za strokovna dela (zidarji, pleskarji itd.). Po novih pravilih pa SELAD nc- zahteva več samo določeno število delavcev, ampak določa tudi stroko, kateri morajo brezposelni delavci pripadati. Praktično se delovanje •SELAD za sedaj ne spremeni, spremeni pa se način zapo- slitve in kdo bo od sedaj naprej zaposlen pri tej ustanovi. Kot smo že omenili, so bili do sedaj skoraj vsi delavci pri SELAD zaposleni pri težaških delih. Po tem novem pravilu pa brezposelni električar, ji, mehaniki, šoferji in drugi strokovni delavci ne bodo dobili več te začasne zaposlitve. Govorijo, da je to spremembo načina zaposlitve pri SELAD določil glavni ravnatelj za civilne zadeve ?Vt , rimski funkcionar Vitelli. Do sedaj pa o tem nismo mogli u-gotoviti nič točnega. Tudi tiskovni urad ZVU, na katerega smo se obrnili, da bi zvedeli, kdo je določil to spremembo pri zaposlitvi delavcev SELAD, nam ni še ničesar odgovoril. Dejstvo pa ostane, da bo s tem ukrepom prizadeto veliko število brezposelnih delavcev in predvsem brezposelnih industrijskih delavcev. Ustanova SELAD kot takšna pa popolnoma zgubi na značaju socialne ustanove za pomoč brezposelnim delavcem in se spremeni v navadno strokovno u-stanovo ali podjetje za javna dela v režiji državne uprave namesto v zasebni režiji. Jasno je, da so proti tej bistveni spremembi socialne vloge ustanove SELAD nastopili vsi, ki se zanimajo posredno ali neposredno za zaposlitev brezposelnih in da so proti takšni spremembi te ustanove tudi vsi prebivalci, ki so jim pri srcu tisočeri brezposelni. Zato je nujno, da ZVU pojasni sedanji položaj SELAD in hkrati prepreči vsako spremembo dosedanjega značaja te ustanove za pomoč brezposelnim delavcem. Sedanja gospodarska kriza, stalno naraščanje števila brezposelnih, grožnje novih odpustov v ladjedelnicah (govori se o 2000 delavcih, ki naj bi NAVODILA ZAKLADNEGA MINISTRA GLEDE VOJNE ŠKODE A isje finančno nadzorništvo sprejema prijave vojne škode jih v kratkem vrgli na cesto), odpusti v mali in srednji industriji ter odpusti trgovskih pomočnikov, vse to nalaga od. govornim oblastem in predvsem tistim osebam, ki imajo glavno besedo v finančno-go-spodarskih vprašanjih, veliko odgovornost. Novembra in de. cembra preteklega leta so na vse strani obljubljali, da bo-d ) pri ustanovi SELAD zaposlili nad 1000 novih brezposelnih delavcev. Danes pa hočejo tej ustanovi odvzeti njen resničen socialen značaj na škodo brezposelnih industrijskih delavcev, ki jih je v Trstu največ Zato ponovno zahtevamo, da se nova pravila za zaposlitev brezposelnih pri SELAD takoj odpravijo in da se ustanovi SELAD pusti njeno prvotno vlogo. SESTANEK PLENUMA DEMOKRATIČNIH ŽENA III. OKRAJA žene solidarne z bomo deiavsioa pri naraščajoči gospodarski Krizi Po svojih močeh so pripravljene pomagati v borbi za ustvaritev široke ironte demokratičnega prebivalstva - Plenum IV. okraja Demokratične žene Ul. okraja so imele sinoči plenum, na katerem so razpravljale o so-cialno-gospodarskih vprašanjih ter o pripravah za 8. marec. Diskusija se je razvijala predvsem okrog najbolj perečega vprašanja — tržaške gospodarske krize — ki jo danes občutijo vse žene, predvsem pa one, ki imajo može zaposlene v ladjedelnicah in drugih tovarnah. Zene so izrazile prepričanje, da bo lahko edinole odločna borba vseh tržaških delavcev preprečila zaostritev sedanje krize ter nudila možnost za rešitev neštetih problemov, od katerih je odvisno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda. Zato so pa pokazale pripravljenost, da store po svojih močeh, da se vrste demokratičnih žena razširijo, da se na ta način ustva. rijo pogoji za ostvaritev tiste široke fronte demokratičnega prebivalstva, ki bo lahko kljubovala ofenzivi italijanskega imperializma. Z ogorčenjem so komentirale nov pojav emigracije tukajšnjih brezposelnih v Avstralijo, ker bi pomenil ta v sedanjih razmerah samo pomoč italijanskim iredentistom v izvajanju njih političnih špekulacij. Trst bi lahko nudil, ob pravilni gospodarski politiki, delo vsem delavcem. Zato so zahtevale, da ostanejo tržaški brezposelni doma ter da se jim nudi tukaj delo, ter da oblasti prenehajo s favoriziranjem raznih ezulov in prišlekov iz Italije, ki lahko edini dobe delo in zaposlitev v Trstu. Z emigracijo v Avstralijo po njihovem ne bo rešeno vprašanje brezposelnosti, pač pa se bo še zaostrila politika raznarodovanja naših krajev 2ene III. okraja so izrazile na sestanku tudi svojo solidarnost z delavci, ki se danes borijo za svoj obstanek ter pokazale tudi pripravljenost, da jim v tej borbi po svojih močeh pomagajo. Tak sestanek so imele pretekli torek tudi žene IV. okraja v Skednju, kjer so prav tako z vso odločnostjo nastopile proti naraščanju gospodarske krize in proti emigraciji tržaškega delavstva v Avstralijo. brega meseca in pol. To je toliko bolj graje vredno, ker je položaj tržaškega gospodarstva izredno resen in so številne panoge odvisne od pravočasne pomoči iz fondov tržaškega proračuna. Nič se še ne ve, kakšen bo novi proračun. Zlasti pa je skrivnosten oni del proračuna, ki predvideva finansiranje gradnje ladjevja. Vse to je zelo slab znak, ki kaže, da proračunska sredstva ne bodo mogla rešiti krize tržaških ladjedelnic. Opozorilo ACEGAT Ker je uprava ACEGAT izvedela, da ue neznane osebe brez potrebnega pooblastila zglasujejo pri raznih družinah, in da za opravljena nenaroče. na popravila zahtevajo takojšnje plačilo, opozarja ACEGAT, da so za opravljanje raznih popravil v okviru ACEGAT poverjene le osebe, ki imajo zato posebno dovoljenje, ki so ga dolžne na zahtevo vsakomur pokazati. Te osebe pa nimajo pravice za opravljeno delo sprejemati plačilo. Funkcionarji ZVU v Rimu Po izredno veliki zamudi so v zadnjih dneh odpotovali iz Trsta funkcionarji ZVU v Rim na običajna polletna pogajanja za sestavo tržaškega proračuna. V preteklih letih so bila taka pogajanja vedno že v decembru ali vsaj v začetku januarja, sedaj pa, ko sede v najvažnejših uradih ZVU italijanski funkcionarji, imamo opravka z zamudo do- ZAKLJOCENA PREISKAVA 0 UKRADENI KAVI TAT IN KUPEC prijavljena sodišču Kava je bila skrita v kopalnici trgovca Onoratija, ki trdi, da se je hotel kave znebiti, pa ni vedel kako Tržaško [inančno nad jormšfvo bo ludi uplačevaio odškodnino in obveščalo interesente Prejeli smo pismo višjega finanč. nadzomištva (Sovra-intendenza di finanza) našega ozemlja, v katerem ta urad objasnjuje nekatere točke novega zakona o povračilu vojne škode. Gre za navodila zakladnega ministra, ki je odločil, da bo višje finančno nadzorništvo sprejemalo nove pri. jave vojne škode in izjave za prejem pomoči. Poleg tega bo višje finančno nadzorništvo za lastnino naznačeno v paragrafih 4, odstavku «a» omenjenega zakona sprejemalo in urejevalo prošnje, izplačevalo odškodnino in obveščalo interesente. Pod ta odstavek omenjenega zakona spadajo oblačila, pohištvo ln stanovanjska oprema. Končno bo omenjena ustanova izvrševala administrativni postopek za lastnino, kjer se predvideva obnova (nepremičnine In premičnine potrebne za izvajanje profesionalne dejavnosti, kot n. pr. porušene obrtniške delavnice, industrijska podjetja, kmečka poslopja in podobno), Ta postopek bo pozneje dopolnjen z delovanjem posebne tehniino-ad-ministrativne komisije. Ministrska odredba daje torej tržaškemu višjemu finanč- nemu nadzorništvu v izvajanje večji del omnjenega zakona. S tem se je končala diskusija, kdo bo v Trstu zakon izvajal in če bo treba pošiljati prošnje v Rim. Do dejavnosti pri izvajanju omenjenega zakona pa je če zelo daleč. Zlasti je Še ostalo zapleteno vprašanje premoženja, katerega mislijo lastniki obnoviti ali ki so ga že obnovili ot pomoči ZVU V tej zvezi omenjamo, da predvideva zakon, da morajo vsi oškodovanci, ki hočejo obnoviti porušeno Imovino (stanovanjske zgradbe in drugo imovino, ki služi za izvrševanje neke dejavnosti) do začetka junija podati odgovarjajočo Izjavo, V takem primeru bodo imeli pravico do posebne pomoči, ki je znatno višja od zakonito predpisane Takoj po prijavi drzne tatvine kave 9. t. m. v škodo podjetja Hausbrandt je policija uvedla najstrožjo preiska. vo in se ji je res v nekaj dneh posrečilo spraviti ponovno v zapor zlikovca, ki je nedavno, zahvaljujoč se amnestiji, prišel na svobodo. Agenti letečega oddelka so takoj zasumili, da gre za spretne tatove in so zato začeli po-sečati lokale, kjer so se sumljive osebe zbirale. Tako so izvedeli, da je nekdo prodal nekemu trgovcu, kasneje identificiranem za 45-letnega Val-demara Onoratija iz Ul. R. Manna, lastniku trgovine v IM. Slataper 2. precejšnjo količino kave. Govorilo se je tudi, da se je prodajalec, ime tedaj ni še bilo znano, v družbi nekaterih pajdašev osebno udeležil tatvine 11. t. m. ob 17.30 je policija izvedla preiskavo v Ono-ratijevem stanovanju in res našla 13 vreč s 325 kg ukradene kave, ki so bile skrite v kopalnici. Medtem ko so kavo izročili lastniku, so Onoratija aretirali in ga zaslišali Trgovec je priznal, da je kavo kupil od nekega neznanca, ki ga je kasneje s pomočjo fotografskega posnet, ka spoznal za 43-letnega Ne-rea Corazzo, hrez stalnega bivališča. Corazza še je, po trgovčevi izpovedi sodeč, predstavil 10. t. m. v trgovini in mu ponudil kavo po 1.100 lir za kg, Ker se je trgovcu zdelo, da se kupčija splača, je biago kupil in naročil Coraz-zl, naj kavo odnese v njegovo stanovanje. O zadevi je tudi obvestil ženo in kmaiu nato je Corazza z nekim drugim možem dvakrat pripeljal kavo, ki jo je pomagal prenesti v kopalnico. Ob 20. uri mu je nato trgovec izplačal 50.000 lir, naslednjega dne pa še 100.000 lir na račun. Ono-rati je dodal, da ni ob na- 11. t. m. ob 21. uri so končno aretirali tudi Corazzo. Mož je po dolgem zanikanju končno priznal le, da mu je neki neznanec poveril nalogo prodajanja Hausbrandtu ukrade ne kave. Corazza je zanikal tatvino in ni hotel povedati, kje js bila kava pred proda jo Onoratiju skrita, sklicujoč se, da jo je prejel od neznanca v trenutku, ko bi jo moral odpeljati v stanovanje. Več od Corazze policija ni mogla zvedeti in preiskava je zato zastala. Na podlagi ugotovitev pa so Corazzo in Onoratija prijavili sodišču, in sicer prvega pod obtožbo tatvine, drugega pa zaradi nakupa ukradenega blaga O zadevi pa leteči oddelek' še nadaljuje preiskavo z namenom, da identificira ostale morebitne pomočnike in sodelavce. „Slovanski ples" In rimski emlsarjl Kot poroča «Demokracija», bo tudi letos SDD organiziralo »Slovanski ples» oz. «111. Veliki tradicionalni ples», ki spada, zaradi pomanjkanja Slovencem dostopnih dvoran v Trstu, med najveije slovenske družabne prireditve. Pravijo, da so letos odborniki pripravljalnega odbora povabili na ta ples, ki je organiziran v dobrodelne namene, tudi nekatere rimske emi-sarje, med njimi italijanskega političnega svetovalca pri ZVU Diega de Castra, dr. Vi-tellija, Memma, predsednika cone Micelija in druge. Nekateri vedo povedati, da se je a njih povabilo zavzemala predvsem ga. dr. Agnelletova in da je zaradi njenega stališča prišlo na seji SDD do pre. cej burnih diskusij. Toda končno naj bi le obveljalo njeno stališče in tako naj bj omenjeni rimski funkcionarji bili «uradno» povabljeni. Zvedeli smo tudi, da je eden izmed članov pripravljalnega odbora na določeno vprašanje odgovoril, uda četudi bi bila omenjena vabila razposlana, to ne bi pran nič pomenilo, kajti italijanski povabljenci se vabilu prav gotovo -ne bi od-zveli». V korist same prireditve bi gotovo bilo, ko bi te govorice, ki se vztrajno širijo med slovenskim prebivalstvom v središču mesta, vodstvo Slovenskega dobrodelnega društva javno demantiralo — v kolikor mu je to seveda mogoče. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 20. februar)« 1*54 ob 20.30 in jutri 21. februarja M64 ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z dramo v treh dejanjih J. B. Priestley Prevedel: Janez Gradišnik Režiser: Broni Battelino Scenograf: Milan Butina Osebe: Goepa Conway - Vladoša Simčičeva; Alan - Saša Miklavc in Polde Dežman; Madge - Nika Juvanova; Robin - Janez Rohaček; Hazel - Iva Zupančičeva; Kay - Slavka Glavinova; Carol - Alenka Svetelova; Joan Hel-ford - Judita Hahnova; Ernest Beevers - Miro Veber; Gerald Thomton -Janez Lavrih. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v nedevjo od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave. V torek 23. februarja 1954 ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU komedija F. H. Herberta «VSAKIH STO LET» GLASBENA MATICA v TRSTU Sez. 1953-54 VII. koncert V sredo 24. februarja 1954 v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujeta: pianist Gabrijel Devetak in tenorist Rudolf Franci. Pri klavirju dr. Gojmir Demšar. Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11. SHPZ. Zaprt bife Ker so v bifeju last Angela Marascuttija v Ul. C. Battisti 2 predčasno prodajali pijanim osebam alkoholne pijače in s tem kršili zakon, je policijsko poveljstvo odredilo zaporo lokala za dobo 15 dni. DAVČNE OLAJŠAVE GLEDE INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA Zavezniška vojaška uprava je dovolila nove davčne olajšave za pospeševanje industrijskega in gospodarskega razvoja na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je bil 16. februarja 1954 podpisan ukaz ZVU št. 15, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu. Osvobodilna fronta OF SEKTOR BARKOVLJE V nedeljo 21, t. m. bo ob 15. uri v Franklovem sektorska skupščina z istim dnevnim redom kakor je že bil objavljen za 4. t. m. Vabljeni vsi. SEJA OKRAJNEGA ODBORA OF NABREŽINA V nedeljo 21. t. m. se nadaljuje seja okrajnega Izvršne*?) odbora za Nabrežino. Seja se prične ob 9. uri na sedežu. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« V nedeljo 21. t. m. sestanek za zamenjavo znamk in delitev dospelih novosti od 9. do 12. ure. Vsi filatelisti, ki so se prijavili kot novi člani in še niso izvršili vseh formalnosti glede vpisa, naj se zglasijo na sestanku. Zaželena je prisotnost vseh članov u-pravnega odbora. Občni zbor kluba bo 7. marca t. 1. v klubskih prostorih ob 9. uri. Ljudska prosveta SHPZ V nedeljo 21. februarja t, 1. ob 9. uri dopoldne bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15, II prva se-ja glavnega odbora. Obvezna je udeležba vseh odbornikov, nadzornega odbora, razsodišča, zastopnikov prosvetnih delavcev in prosvetnih društev in dijakov. * * « Ze danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku našega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen 18. marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ, odškodnine. Do junija je še precej da- . .. ... _ leč zakon pa predpisuje še. kupu niti najmanj mislil, da drugi dokaj krajši rok. Do 15.1 je kava ukradena. Naslednje-aprila bo namreč višje finanč. I ga dne pa, ko je čital vest v no nadzorništvo še sprejemalo 1---------------------------1 ■“ nove prijave za vojno škodo. Vsi oni pa, ki so svoje prijave že vložili, so seveda brez teh skrbi, ker so vse vložene prijave veljavne in jih ni mogočo več dopolniti. časopisju, je spoznal, da so ga prevarili. Zaradi tega se je hotel iznebiti kave, toda tega ni mogel narediti, ker mu je sorodnik, ki bi mu moral shraniti blago, odrekel vsa. ko pomoč in tudi odgovornost. Nogo si je zlomil Ker se je 3Q-letnemu špediterju Isidoru Fiesoliju iz Ul. Alfieri, zaposlenemu v tiskarni v Ul. Silvio Pellico, precej mudilo, je med hojo po stopnicah zadnji dve kar preskočil, vendar je nerodno stopil, pri čemer si je zlomil gleženj desne noge. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh. Deska na glavo Med delom v lesnem pristanišču je 44-letnemu težaku Rodolfu Lalliju iz Ul. Ponda-res 5 nepričakovano priletela na glavo deska, ki je padla 2 in pol metra visoke skladovnice. Zaradi poškodbe na glavi so ga s prognozo okrevanja v 5 dneh. če Beveda nc bo komplikacij, sprejeli na nevrološkem oddelku, AKADEMSKI KLUB «JADRAN» vabi na PUSTNI PLES ki bo d a n e s ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Crlspijevi ulici- Maske zaželene. Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu «Jadrana», v Machiavellijevi ulici 13/11.. tel. 36491, v dneh 18., 19. in 20. t. m. od 18. do 19. ure. Prostori kurjeni! ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 20.30 zadnja predstava opere «Thais» za abonente reda C v parterju in balkone, ter za red B za galerije. V pripravi Busonijev Harlekin in »Simfonični baleti« v izvedbi in koreografski interpretaciji plesalke Nives Polil na glasbo Vivaldija, Respighija in Ravella. Rossetti. 16.30: »Kasbah Honolu- luja«, W. Corey. E. Kayer. Excelsior. 15.00: «Mali ubežnik«, R. Andrusco. Fenic«. 1600: «Gola ostroga«, J. Stewart, J. Leigh. Nazionale. 16.00:1 «Cilj zemlja«, R. Carlson, B. Rush. Filodrammatico. 16.00: «Crni oblak«, B. Crawford, B. Hale. Arcobaleno. 15.30: »Premaganci*, F. Interlenghi, A. M. Ferrero. Auditorium. 16.00:' ((Strastna pesem«, N. Pizzi. Astra Rojan. 16.00: «Cesarske vijolice«, L. Mariano, C. Sevilla. Cristallo. (Trg Peruglno) 16.00: «Sprehod», R. Rascel, V. Cortese. Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, VV. Chiari, S. Loren, S. Pampanini. A la bard a. 16.00: «Ena tistih«, Toto Fabrizi. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: «2iveti skupaj«, J. Holliday, A. Ray, Armonia. 15.15: ((Dogodivščine kapitana Hornblovverja«, G. Pečk, V. Mayo. Aurora. 16.00: «Patrulja Ambe Alagi«, L. Tajoli, M. Vitale. Garibaldi. 15.00: »Priznam«, N. Clift, A. Baxter. Ideale. 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: »Bajni Andersen«. D. Kaye. Impero. 16.00: »Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. McRae. Italia. 16.00: »Lepa. a nevarna«, J. Simmons, R. Mitchum. Viale. 16.00: «Sejem za ženske«, V. Ralston, S. Brady. Kino ob morju. 16.00: ((Prepovedane igre«, B. Fossey, G. Ponioly. Mladoletnim prepovedano, Massimo. 16.00: »Norčija grmenja« J. Steivart, J. Dru. Moderno. 16.00: »Zelena rokavica« G. Ford. Sv. Marko, 16.00: »Drevored upanja«, C. Greco. Savona. 15.00: «Zavod se zabava«, V. Mayo. Secolo. 16.00: »Objemi me močno« W Holden. Vittorio Veneto. 16.00: »Sla po živ-ljenju«. M. Serato. M. Berti. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro.' 16.00: «Beli pekel«, S. Granger. Be!vedere. 16.00: «Amerikanec v Parizu«, G. Kelly. Marconi. 16.00: ((Osvojitev Kalifor-nije«, C. Wilde. Novo cine. 16.00: «Atanazij, niče-murni konj«, R. Rascel. Odeon. 16.00: «Vellki gaucho«, G. Tierney. Radio. 16.00: «Sijajna parada«, E. Pinza. SOBOTA, 20. februarja JICOSIOVAMSKA <’ O A i' 11 N '1' A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.15 Šport doma in po svetu; 14.40 Anton Foerster - Šedlbauer: Fantasija iz opere »Gorenj, ski slavček«; 17,30 Koncert pevskega zbora CD JNA iz Beograda; 17.50 10’ melodij z dalmatinske obale, izvaja mandolinski kvartet; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri in marsikaj vmes 21.00 30’ vas bo zabaval pianist Errol Garner; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Kulturno življenje v Kopru; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K N t' II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12.15 7.a vsakega nekaj; 13.00 Lahka glasba; 14.00 Lopatnikov: Koncert za orkester; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Razne jazz zasedbe; 14.45 Šramel kvintet in pevski duet 15.30 Pestra operna glasba; 16.00 Oddaja za najmlajše, nato sloven. ski motivi; 17.30 Slavni pianisti in violinisti; 18.00 Folklorne melodije in plesi; 19.00 Pogovor z ženo: 19.15 Pestra operetna glasba; 20.00 Šport; 20.05 Pestra glasba; 20 30 Severnoameriška glasba; 21.00 Malo za šalo - malo zares; 21.30 Operna glasba; 22.00 Mahler: Simfonija št. 4; 22.50 Vabilo na ples; 23.30 Polnočna glasba. T K S T I. 11.30 Simfonična glasba; 12,15 Poje I. Thamon; 13.25 Operna glas. ba; 14.00 Pesmi brez besed; 17.45 Ritmi Latinske Amerike; 18.20 Plesna klasba; 20.35 Rdeče in črno - varietejski program; 21.55 Iz Dostojevskega dela »Igralec«. !* I. O V K % j .1 A 327,1 m, 202.1 m. 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Opoldanski koncert; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Nove knjige; 13.10 Slovenske narodne pesmi; 14.00 Filmska glasba; 15.15 Zabavna glasba; 17.10 Operetne melodije; 17.40 Poje Ljubljanski komorni zbor; 18.10 Lahka orkestralna glasba; 20.00 Pisan sobotni ^e-čer. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, (1 mrtvorojen), umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 72-letni Antonio Antoni, 69-letni Ermenegildo Callegari, 69-letni Enrico Trevi-sini, 70-letni Aldo Grassi, 72-letni Iginio Soravito, l ura stara Rita Gallopin, 55-letnl Bono Bo-nettl, 84-letna Emilia Vit vd. Pi-tuzzi, 76-letni Riccardo de Beden, 73-letna Almerinda Becca-rini vd, Ciofl. VREME VČERAJ NajviSja temperatura 2,3, najnižja - 2,1, ob 17. uri 0,4, zračni tlak 1011,9 stalen, veter 42 km vzhod-sever-vzhod, sunki vetra 73 km, vlaga 44 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 6,4 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim priplule ladje: Ob 8.00 uri iz Haife s 380 t lesa in 1 potnikom Izrael, ladja «Nakhshon»; ob 19.00 uri prazna iz S, Benedetto del Tronto ital. ladja »Etra«, Odplule so: Ob 8.00 uri proti Reki s 3 potniki jug. ladja «Ba-kar«; ob 11.30 proti S. Benedetto del Tronto s 112 t olja ital. ladja »Etra«; ob 14.10 proti Reki s 390 kub. metri lesa jug. ladja »Solin«; ob 17.00 url proti Reki z 257 t raznega blaga in 2 potnikoma jug ladja »Zagreb«; ob 17.30 proti Malti z 240 glavami živine in 4 potniki ital. ladja «Renato Tommei«; ob 18.15 proti Izmiru s 1500 t raznega blaga turjka ladja «Ardahan»; ob 23 00 uri proti Benetkam s 540 t raznega blaga ital. ladja »Chioggia«. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settcfontane 39; Gmel-ner, Ul. Glulia 14; Al Lloyd, Ul. deirOrologio 6; Signori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Kdeči krit 366 - M Gasilci 2 - 32 Policija i - 23 Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu priredi drugi jiiedtu venček ki bo danes ob 20.3* v Ul. R. Manna 29. Na sporedu so razne šaljive točke. — Igra jaw orkester «Aurora». " Zabavni program in do-bro založeni bife bost* zadovoljila tudi starše i® vse prijatelje mladine, 10 jih iskreno vabimo. Vabila so na razpolago pri SHPZ v Ul. Roma 15/H- Maske zaželene. V prostorih bo zakurjeno- PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU 28. t, m. priredi društvo ^ let na Lokve. Vsi prijavljenci za smuža^ izlet 21. februarja so napros*, da se zglasijo na sedežu v "V Machiavelli 13 od 18. do 19. IZLET V CRNI VRH Mladina obvešča vse prijayMelJ | ce za izlet v Crni vrh, ki f®.« nedeljo 21 t m naj se | 8. do 20. ure v ^ Alfieri 8. Avtobus odpeljt 4.30 s Trga Impero (blizu ” da), IZLET V PLANICO OF dolinskega okraja vpiSjJ za izlet z ((belim vlakom« V } nico 14. marca ob priliki narodnih skakalnih tekem. VP'*jj vanje se vrši v večernih ^ na sedežu OF v Dolini, prijaj njaminu v Boljuncu, pri Sedn'^ Danilu v Borštu, pri Kuretu > vestru v Ricmanjih, pri Tul " nici v Mačkovljah, pri Kristini v Prebenegu in Pri. jj Angeli na Pesku. Vpisovanj6 zaključi 28. t. m. OF IV. OKRAJ SKEDENJ OF IV. okraja Skedenj je za izlet z «belim vlakpin» |j ^ Planico 14. marca ob P^.i mednarodnih skakalnih Vpisovanje bo v večernih ur^ na sedežu v Skednju do 28. *• MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA Izletniki za izlet v ki bo v nedeljo 21. t. m., javijo danes ob 18. url na dežu zaradi informacij. * * * • n fll®' 7. marca t. 1. organizira ^ toklub »Mladost« iz Nabre*i enodnevni izlet v Vipavo. sovanje na občajnih mestih srede 24. t .m. ' AKADEMSKI KLUB kJADRANk priredi ob priliki iC* skokov na mamutski ska^8* i izlet z avtobusom v planih jj odhodom v soboto 13. mar13^ 18.00 uri in s povratkom deljo zvečer. Prijave ob deljkih in sredah od 19-3? ni 20.30 do vključno 1. marc* ^ sedežu v Ul. Machiavelli telefon 36-491, RAZPRODAJA OBRABLJENEGA LESA IN LESA ZA KURJAVO. Prodam tudi na drobno po absolutno konkurenčnih cenaTi na trgu pred Lloydovim stolpom. Urnik ob delavnikih od 8- do 17. ure; ob praznikih od 8. do 12. ure. Blago Je izven carinskega območja. ADEX 1Z L E Tj ., 7. in 8. mairca ^ izlet v LJUBLJANO 6, in 7. marca 1954 izleti v POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO ŠTANJEL BRANIK DORNBERG 7, marca 1954 izlet v SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE Vpisovanje do 25. *• !»■ 13. in 14 marca 1*®* izlet v . NOVO GORICO KANAL OB SOCI MOST NA SOCI TOLMIN Vpisovanje do 4. rna0). pri «Adria-Express». ,j. F. Severo 5-b - tel. Mali oglasi Tiskan časopisni P dobrem stanju Pr° *mV ■ _ N*5' po ugodni ceni. na upravi list*- Podpisana Marija stanujoča v Ul. Tigor St- j V izgubila potni list izda”, v L, govinske delegacije ,054, stu, veljaven do 28. II. „ r' šten najditelj Je naPr0* v ^ ga vrne na gornji sprotnem primeru ga P za neveljavnega. Za vedno nas je zapustila naša predraga rn* stara mama JtiHipina Kali; ruj. Križmani:^ stara 69 let. Pogreb bo danes 20. t. m. ob 15. url iz bišc * lasti v Trebčah št. 112. Trst - Treibče, 20, februarja 1954. Žalujoči; soprog, otroci, snahe, vnu*' in ostalo sorodstvo PRIMORSKI DNEVNIK - S - 2Q. februM^a SP0M1NUI Ivana Kocmana ko čitam n!0®0^e•, Ali je res on, ravno on? — se vprašujem, SV še n' V *Prim°rskenI dnevniku», da ga ni več. Proslavi onj°* k° Smo bili pri n-iem v Stivanu, — ob hen mi 'i ntc.e rojstva Hrabroslava Volariča. Bil je živa-je bn aaosten ln dovtipen kot vedno, kljub temu, da jih Post B P.re<* časom prekoračil sedemdeset. Se sam nam tok n rfge v svoji gostilni in prisedel kasneje, ko se je sostov malo unesel. Ionije»° ?02na*’ lz Trstu, s Krasa, iz Slovenije, Fur- 2J>adii'' .l0 šegav, dobre volje, vedno zgovoren, malce ko „ ‘V ,U ^‘vahen, da je včasih rad zlezel v pretiravanje, 0 8° le zaneslo. "loj 3® vedno hudo pri srcu, ko pade star, zaveden ** bilo J1 opora }n u9ramh , v duši po njem, ki je za nas poosebljal »joj,- 0 slovenstva na skrajni zahodni meji. Ce se ne ^olcoi ^ Prau njegova hiša zadnja ob cesti pred mejnim cenifc Skoljičih proti Italiji, in s tem tudi zadnja slo-fljj{r * 'sa’ ^er sc začne onstran bloka že nekdanje močvirje ltjer e’ se vleče do vrat Tržiča. Zadnja je ob cesti, Tik ** ^aU. te^® ^ot reka ogromen avtomobilski promet. Dobre^ ^***° Pa se °dcepi cesta na desno, v Gorico. bl0k *trt ure pešhoje po tej cesti te pripelje na drugi poved Gaug (stari pastir Nut iz Medje vasi mi je pri- tnCj( 0l’a*, so tam obešali ljudi takrat, ko je bilo tam dobu-G Vei^° mesto. od Stivana do Ogleja), proti Dober-Sedai °T'C‘- Takoj pod cesto je stara štivanska cerkev, pr°/ ??p™vliena. 'Lansko poletje sva si šla ogledat z inž. stanic ^ern jarke pred in za cerkvijo, izkopavanje o- Iej0 °v starih zgradb, izkopavanje, ki naj bi pokazalo ne-le sarta ,n Podobo starega samostana (tam, kjer so bila napi-n»jst nS .?tarem evangeliju, na tkzv. ((štivanskem rokopisu» C{| re]sa slovenska imena pred tisoč leti), marveč morda rimske in predrimske dobe. Htijovc” ,teJ STedini je kraljeval Kocman, med Stivanci in ,n med vso poplavo tujcev od Trsta do Tržiča tri (et ‘f Italiie, ki je tekla tod skozi. Tu je preživel skoro svetu k ,toletia ako izvzamemo leta, ki jih je preživel po 'ienec *°‘ besunec v teku prve svetovne vojne ali izse-je bil0V ^9‘PtU’ v službi v Pulju itd. Tu je živel v času, ko kjer ° *u.!e nekaj koč, ko je bil na bregu proti Skoljičem, tla st°ie zgradbe tržaškega vodovoda, še star mlin je UJ0 “Ucu. enem od srednjih izvirov Timava. Prežive’ med “0^0 narodnega prebujenja v Devinščini. saj je bil ’nladinQtancv*te^* prosvetnega društva. Zavedna štivanska čez Crn'1*- prefl°dHa, če treba tudi vsak večer tri km poti č. ^ !m vajam, ki jih je takrat vodil Hrabroslav Vola-oi rnlari°h Pr°svetno je zavedlo mladega Kocmana že kasnjj. rščfc prVate*3 goriškega Slovenskega voditelja Andreja 1,0rodn ,R P0 njegovih stopinjah neupogljiv borec za mo»ine°Sfre- pravice na tem skrajnem koncu slovenske do-borcn i. zdaleč ni bil le vpliv neugnanega goriškega kr{ r'*»ica0r0:aUa’ neukrotljiva in svobodna kot rodni Timav da xp ni nlniiln nnhenih. nnxZerf.tr. ?.p. nnri je zavedla na to pot; bila je prirojena uporna Au, «rij0j a, da se ni plašila nobenih posledic. 2e pod rned prvo svetovno vojno, ko je bil med begun- 5a 0VBl,Sl^i v Pulju so ga vlekli pred sodišče, ker so te8a n 't ■ ie rekel’ da bo Avstrija propadla. Kocman ialclju~.* n* zanikal, le utemeljil je kako je prišel do tega Slouen ’ ~~ 'n so ga opro^ili- ie ponosen, napreden ,0k0hhec' s°kol od prve mladosti. Ze l. 1898 je bil na vse-em izletu v Ljubljani. O • # B ne, ie nJeSovih epičnih borbah pod Italijo, fašistično in >Poru?:ein,ti ne podvomimo. Bil je dvaindvajsetkrat za svojo slovensko narodno zavednost, kot mi je Oj* vred letom-l>einj ^mu 3e bH oskrbnik posestev princa Thurn in Taxisa ,iul[r.e e Tasso) v Devinu, in sin je nadaljeval t) nj?.-r°ln° odi ter se boril z italijansko upravo za njegovo ylilu, *ndnino. Zatem je bil uradnik v ladjedelnici v “'Osti 0<* tU °dslovljen zaradi slovenstva in politične T^eBa 3f bila njegova borba s šovinističnimi členi t'!r,aVa jf ° finskega sveta zaradi vodovoda iz Lokavca, n *i Ti ° namreč uvidel, da bodo vsekakor začeli izko-sl ^maV Za v°d°vod za Trst, je dal svojo zemljo za to * ’ Za a9i° Lokavcu, toda pod pogojem, da ACEGAT po- j>0fabo t0K tr’čno razsvetljavo vasi, ki bi plačevala le p°|«!i pQ 0 Vodovod so napravili, a na luč za Stivan so iT^ajaij 'abxti. Kocman je za to energično interveniral. 1 0a odyS° r.a2ni funkcionarji ACEGAT, cele komisije, da f*kt < da ne bi uveljavil svoje pravice. Celo sam ! lt°n/ina ■ n^no prišel. Pritiskali so nanj in grozili celo ^i |j , ClJ0- Klicali so ga na razna oblastva v Trst, — 'diffo ^emu županu Pitaccu. Ta mu je hotel napraviti >05oV“ Kocman kratko zavrnil: «Jaz sem napra-, ®*i«0n °lznost, vi je niste!« — Pri neki komisiji, poslani t° 50 ho tel' Za^e^’ v napetem trenutku celo kričati nanje, 5lfrat .p * Proti Slovencem zlorabiti svoj uradni položaj. "ale- la?r°zil 1 ,e Poslužil proti njim celo spletke, da jim je , res .Mussolinijem, z njegovim pismom. On se je j*r Uspe; °c obrnil proti zlorabam krajevnih oblasti nanj ®loven ° S° mora^ spoštovati zakon tudi, ko je bil v j* ®**l. pr -,eTn: ^ na srečo tokrat ni bilo treba, da ga je irugi ls 0 Je do tožbe. Seveda je v Trstu izgubil v prvi «MU(io dohTT01' a v Rimu na kasacijskem sodišču je 3t> zlo« V v Trstu so nekateri ljudje zaradi zlorabe Sil elt ** službe. j,**0B>li brezobzirno odkritosrčen. Se l. 1934, ko so se ne ’ lur,'1ea0V' gostilni neki general iz Pulja ter z njim »rlentacijo?9*e^ai1 'n P°Htično zrel ter bister mož, z do-J je ' General mu je priznal, da stvari ni poznal ki ** Pot)ed ;edln’ Hovek, ki je imel dovolj poguma, da 'n*« ka^ pati VS° re,n,co- je pač, kot takrat ie mnogo-bj|.0(ie, ^0j en oficir, ki je na tihem obsojal fašistične ^TUgagn a iunkcionarji takratne italijanske države so mnenja, in Kocman je večkrat za las ušel, Me/cof ■ reventivnem zaporu, konftnaciji. L^OrniJ* bil Pri njem sam vojni minister Gasparotto. 0 ob več iz pripovedovanja, ali je bilo to slu- %r»' °° Pri/ t.- pripovedovanja, ali je ono to Hu- '■Oj nikov II kakega obiska za ogledovanje Timava in *ije e °d$kodn % P° Je. bilo morda celo v zvezi z zadevo je j*® Vojnn 'n?’ 3C (*ra! do ^{tna. Clan neke komi- da i * odo’ ki je prišlo po odločitvi v Rimu, mu % l'i° i .PTepoSten *a tak posel. njuer ter proicf•A^^ane ^e gledal kot samostojen, pošten in Ni fci 9a iP 'Cen človek, ki jih je presojal po njih ravna-Oo že Dn Sam okusil na lastni koži. in ta izkušnja, ie «Ti cj navedenih primerih, za Italijane ni bila la-prisr'”' ^e pr'Poved0val o raznih tudi že pred O ronZ:le:uh l^riih, «so prišli k nam ušivi, uma-(erar' nas pa'1/"’ s.ed°j Pa, ko so si na naši koii naredili ’itrr‘a,n hočei Cpe3°' nain groze z razbojniškimi manirami, čredni? plavr^ *e deliti nauke — o kulturi. Mi smo rtavadami>Vr°^>e * staro kulturo, ne pa narod z afrl-tisnai'> je b1/'” obr^ večvrerinn^alee 0<^ tcCn’ da bi jim priznal kakšno k '-'-VTPrl JU"' M' rvuivortlj -»[« Svoj0 °bratno, prostodušno jim je metal v \i ,nh sposobnostih, ki jih je po-f'Uri>n stilen ne V!,.ebne izkušnje in neposrednega pozna- •u F*. Neinci™ a t's°či in tisoči ljudi: Slovenci, Italijani, ‘ iih je v' /'■robci itd., ki so šli skozi njegovo gostilno f>o(e[ ‘ tega tuii° • desetletjih blodenj po svetu srečaval. r°ink 0rneiena ' bi! n’kdar pesimist, kvečjemu ga je * t) °U’ jo • Plačljiva nezavednost nekaterih svojih *«<>■ Toda ?unal že od ustanovitve otroškega vrtca •o J’ iejj 0 ie stala zas^e svoboda. In to je fatalistično vero-J.^alo kn, - J30 okt. p. I, jugoslovanska vojska na ima, se mu je zdelo, da je na dosegu roke, sama svoboda. Zato r„ ‘° km od °kt- P. I. jugoslovanska vojska rta 1,1,1 nf^0- ta,Co b!i n^aoVeaa doma, se mu je zdelo, da je M ^1 bilo težko lZU’ na dosegu roke, sama svoboda. Zalo ^ 3o°^!° P°tlačitin°ren° Preoanjanje, nobena žrtev, nič ga j* Sp ”idel d n° odvrniti od njegove premočrtne poti, kftng in v o ,Uo*5od'|*i> /ronti od prrepa hipa, ko jo j,'' SUobodilni vojski ki se mora zmagovito ^iti za*J'h!e ni doia,cal, njemu ni bilo hudo, ker ’žr'cten “r2eI je , poduo,'iii, a hudo je nam. ker čutimo »nož, “zevala tam na meji, kjer je stal lak ZORKO JELINČIČ 'X. Ljubitelji planin ne zamudijo nobene prilike in če jim je le mogoče prebijejo vsaj nedeljski počitek v planinah — sedaj kar na smučeh. riVAfP GRBEC ^ J IZ ŽIVLJENJA ČLOVEKA IN UMETNIKA SREČKA KUMARJA Burno življenje ga je vodilo iz siromašti/a v otroških letih v svet, kjer si je pridobil ogromno glasbeno izobrazbo - Bil pa je tudi sicer ena osrednjih kulturnih osebnosti v Trstu V neznatno igrico je dodal karakterističnih vlog, napravil tekst otroku bolj primeren in ustvaril am-bient, da je popolnoma odgovarjal dejanju. Potrebovali smo na cdru n. pr. hruškovo drevo, a imeli smo kostanj: s škarjami smo vse kostanjeve liste obstrigli, da so postali podobni hruški... Ona dva sta imela glavno delo, jaz sem pa pomagal. Delali smo z vnemo. Jože Ri_ bičič je takrat napisal prvo mladinsko knjigo: «Vsem dobrim«. Kmalu zatem je napisal mladinsko knjigo o čebelah. Ko smo tako delali v šoli, so nasproti šole vojaki delali poskuse s prvimi strojnicami... (Nadaljevanje: glej «Primortlci dnevnik» od zadnje nedelje) C TISOČLETJA GIOACCH1NA VOLPEIA ") OD ROMEU 00 BOHA «Zgodovina Italijanov in ltalije», ki jo je iiioacchino IZolpe pisal leta 1933 za mlade generacije «vol-kuljinih sinov» je še danes učna knjiga v nižjih srednjih šolah Italijanske republike in tudi v 'lrstu Toda Nemci so zaželi delati v Rusiji nesmiselnosti: ((Zaradi neprestanega prodiranja v vse smeri, jih je tista velikanska dežela požrla: to*je bil polom za Nemce in tudi za nas». Mussolini je poslal v Rusijo eno armado, ((Povsod je hotel biti enak, drugim. Povsod je hotel biti prisoten. Toda s tem je razpršil naše šibke sile .Joj! Naši lepi bataljoni Alpincev so šli v Rusijo umret! Qd teh se ni vrni. lo v Italijo skoraj nič» (str. 394). Zamenjava v cmističnem telenuo In končno, višek nesreče. Na pomoč Angležem, Rusom in Francozom je prišla Amerika. Ali bi smeli vedeti, kaj išče Amerika v Evropi, medtem ko se Evropa ni vmešavala v ameriške zadeve? Pa naj bo kakor koli, dejstvo je, da so se začele razmere razvijati iz dneva v dan slabše, seveda za Nemčijo in Italijo: izgubljena je bila vsa Afrika, izgubljena Sicilija. In tedaj se je ponovno pojavil kralj, podobno kakor po polomu pri Kobaridu. 28. oktobra leta 1922 kralj ni hotel, da bi prišlo do prelivanja krvi med njegovimi vojaki ter med tistimi Italijani, ki so marširali ob vzklikanju «ZiveIa Italija!# Takrat je v mističnem telesu Lollobrigide imel gospodujoč položaj še vedno kralj. Od tedaj pa se je kralj pojavil samo še enkrat in sicer na strani 305 omenjene knjige, in sicer ko zvemo, da so tisoči Italijanov v tujini korakali «pred kraljem, pred prestolonaslednikom in Mussolinijem* (str. 305). Kralju je bilo dopuščeno le to, da je prisostvoval kakemu mimohodu. Ponovno ga srečamo šele tedaj, ko zvemo, da je Mussolini postal ((država, vlada, kralj« (str. 388). Po tolikih polomih v nesrečni vojni zasede v mističnem telesu kralj Mussolinijev položaj. «Da ne bi bila Italija porušena do tal. je kralj zaprosil za premirje, položil o-rožje in izrečil vlado Bado-gliu. Se več. Pridružil se je Angležem in Američanom, ki so bili tedaj sovražniki, proti Nemcem, ki so bili tedaj prijatelji. S tem je upal, aa bodo mirovni pogoji boljši. Ce hočemo iskreno govoriti, nekaj smo vendarle dosegli. Toda: pogoji so bili kljub temu trdi. celo zelo trdi, skoraj sramotni« (str. 386). «Teh pogojev pa niso hoteli sprejeti vsi Italijani. Zaradi tega so se nekateri opredelili za kralja in Barloglia, drugi pa za Mussolinija. Nekateri so se postavili na stran Američanov in Angležev, drugi pa so ostali z Nemci« (str. 396). Kdo je storil prav, kdo ne? O tem naj sodijo potomci. Prešine nas dvom, da je starec zares senilen. Ti pogoji za predajo, ti trdi, zelo trdi, skoraj sramotni pogoji, so bili pogoji, ki jih zmagovalec vedno vsili premagancu, ki ne zmore več borbe. Podobne po. goje so leta 1918 zmagovalci vsilili Nemčiji, ki ni bila več sposobna za borbo. Toda ali niso bili ti pogoji sčasom u-blaženi tako, da se je v bistvu mistično telo vendarle dvignilo in utrpelo le kako poškodbo, ki ni prizadejala njegovih življenjskih organov? Popolna senilnost Starcu se niti od daleč ne sanja, da bi se vprašal, ali niso tisti Italijani, ki so se z Mussolinijem postavili na stran Nemcev zares s svojim delom prinesli svojim sodržav. Ijanom novega gorja. Ali niso na ruševine vojaškega poloma nagrmadili še večje gorje državljanske vojne. Na kaj so upali v primeru nemške zmage? Italijani — in sicer tisti, ki so se postavili na stran Nemcev, kakor tudi tisti, ki so se postavili na stran Angležev in Američanov — ne ležijo sedaj na pernicah. Ali bi bilo Italijanom s cvetjem postlano, če bi ačlovek, ki ga je poslala božja previdnost in ki je imel vedno prav« še nadalje tiral Italijane, privezane k Hitlerjevemu vozu, vse do končnega nemškega poraza? In če bi bilo slavno lajno orožje, od katerega sta Hitler in Mussolini pričakovala končen uspeh, zares uspelo, v kakšnih pogojih bi živelo mistično italijansko telo, ki bi ga pogoltnilo mistično nemško telo? Vsako razpravljanje bi bilo odveč. Starec je bil vedno na. cionalist (in nacionalizem ga je prignal v fašizem), Ce bi bil vojno dobil Mussolini, bi smatral ta nacionalist-fašist za povsem prirodno, da Mussolini zasede vso Savojsko pokrajino, Južno Francijo, Korziko, Tunizijo, Alžir, Maroko, Egipt Sudan in kdo ve kaj še vse. Ker pa je Mussolini vojno izgubil naš nacionalist-fašist kljub temu zahteva, naj bi zmagovalci spoštovali mistično t?lo :n vsef.Sto; kar mu naj bi pripadalo, vse do mezinca na levi nogi. Politični begunci Bodočim in nostalgičnim hierarhom pa starec hoče na vsak način povedati, da so po pohodu na Rim «mnogi Italijani (čudno, da ni rekel vse človeštvo in še kaj več) sprejeli z velikim veseljem to vest, drugi pa so se zadovo-lili samo s tem, da so se oddahnili v upanju, da se iz tega vendarle kaj razvije. O-stal! so se jezno umaknili ter obrnili hrbet Italiji ter odšli v Francijo, Anglijo, v Ameriko, in tam začeli izpodkopavati Mussoliniju tla pod nogami« (str. 34). «Ko pa so bili že na varnem, so se zagnali v Mussolinija, v fašizem; pognali so se proti Italijanom, ki dovoljujejo, da jim vlada Mussolini! In kaj vse so .poizkusili, da bi naščuvali Francoze in Angleže ter Američane proti njim, proti vsej Italiji« (str, 389). Starec in njegov šepetalec bi se znašla gotovo v zadregi, če bi morala navesti samo eno besedo, ki bi jo bil napisal en sam italijanski politični begunec proti Italijanom ali proti Italiji. Povsem razumljivo, da so proti fašistom po. litični begunci marsikaj napi- GAETANO sali in rekli. Toda vedno so ločili italijansko ljudstvo od fašistov ter podčrtavali, da Italijani ne dopuščajo fašistične vladavine zato, ker bi pri tem uživali, ampak zato ker jim dejansko ni bilo mogoče upreti se, Niso bili ti ljudje soodgovorni za fašizem, ampak so bili le njegove žrtve. In če bi bil Duce sposoben po. slušati, bi ga bil glas političnih beguncev — to je edinih Italijanov, ki so mogli izraziti svojo svobodno misel — lahko privedel k pameti, v Italiji so smeli govoriti le tisti, ki so ga dvigali v deveta nebesa, medtem ko so morali o-stali molčati. In če so bili mirovni pogoji vendarle nekoliko bolj človeški, kakor pa tisti, ki jih je bil pripravil Churchill — in to tisti Churchill, ki je najprej Mussolinija poveličeval, leta 1944 pa ob. dolžil italijansko ljudstvo, da ni zabranilo duceju napovedati vojne Angliji — če so bili mirovni pogoji vse kaj drugačni kot tisti, kakršne so vsilili Nemčiji, je potrebno vendarle priznati nekaj zaslug (da se izrazimo tako, kot se izraža stari pripovedovalec) prav političnim beguncem (medtem ko gre večina zaslug partizanom in ne sa-lojskim republikinom, to je prijateljem starega pripovedovalca). Kar se pa tiče delovanja, s katerim so politični (Nadaljevanje na i. strani) Ribičič je takrat napisal posrečeno igrico: «V kraljestvu palčkov«. Meni so dali napraviti glasbene točke, slikar Černigoj je igro ilustriral. Srečko Kumar je odšel... Nekdo je podpisal menico, da bo imel sredstva za bivanje v tujini. Srečko pa ni znal u-pravljati z denarjem. Komaj prispe v Nemčijo in že nima s čim živeti. Najprej gre v Draždane. Ko so mu odločili, da se bo učil s profesorico, je vse skupaj pustil in šel dalje. Pride do Lipskega. V tem središču glasbene umetnosti spozna najprej profesorja Pera-bauerja in njegovo gospo. Od njiju je pridobil smernice, ki so zaokrenile njegovo igro v to, kar bi se dalo povedati z eno besedo: «Poezija klavirskega igranja«. Gospod Pembauer je tudi napisal knjigo o tem. (Sam je z gospo potoval iz Italije tudi skozi Trst, da smo Srečkovi prijatelji imeli priliko poznati tega umetnika in nekateri so celo odšli v Nemčijo obiskat umetniški tečaj, ki ga je prirejal od časa do časa). Srečko Kumar je dovršil študij pri mojstru Pem-bauerju in bil nekoliko časa nameščen na njegovem zavodu Bivanje v Lipskem pa je prineslo zanj in za nas še drugih dragocenih sadov. Kumar posluša izvedbe Devete simfonije, Bachove Velike maše, koncerte Riharda Straussa. Posluša izvajanje ljudi, ki živijo v svobodi in v razkošju. Kadar primerja to z našim življenjem, spozna, da za. more prav izraziti čustva, skrita v teh delih, le narod, ki trpi. In tu se rodi sklep, da bo nekdaj — z zatiranimi in ponižanimi zakričal iz dna ranjenega srca... Spoznal je v Lipskem še dragega prijatelja Stanislava Stražnickega. Ta učeni mož — sin zagrebškega profesorja — je bil tajnik Gewandthausa t. j. koncertnega zavoda, ki gs je vodil dirigent Artur Ni-kisch. Stražnicki je po vojni poučeval na zagrebški glasbeni akademiji in tudi na privatnem glasbenem zavodu, ki ga je ustanovil Srečko Kumar. V tistem času je predaval glasbene nauke v Lipskem eden največjih učenjakov: dr. Hugo Riemann. Srečko Kumar je poslušal tudi njegova predavanja in nas povezal z njegovim delom. Vse to je ilo svojo pot naprej. Naš Srečko je prestal neštevilno momentov v obupu zaradi gmotnih stisk. Njegova zaročenka, Zora Lavrenčičeva, je šla za njim in se z delom žrtvovala, da mu olajša slab položaj. V Lipskem sta se poročila. Kmalu se pa zasliši topot konj, ki s težavo prevažajo po mestnih ulicah kanone. Tukaj je poezije konec in vsak skrbi, kako bi prišel prej ko mogoče od tukaj. Vrnejo se tedaj za nekaj časa v Trst. Kmalu pa ga zvlečejo k vojakom in po dolgem prizadevanju doseže, da so ga poslali v Tečin ob Labi. Od tam namreč je bila le kratka pot do Lipskega in dragega mojstra Pembauerja. Vso vojno dobo je preživel s svojo družino v Tečinu. Ob koncu vojne se vrača v Trst. $e preden pride, si zagotovi primerno stanovanje, ki mu ga da na razpolago naš tedanji najboljši tenorist: Sancin Josip-Cek. V začetku je bilo za Srečka Kumarja nekoliko težko. Kmalu pa si je ustvaril glasbeno šolo, pevski zbor, zbiral okoli sebe umetnike in kulturne delavce, naše in italijanske, prirejal umetni, ške večere na svojem domu, prireditve doma v Skednju, v Trstu, Gorici in po večjih krajih tedanje Primorske. Pri njem se je tedaj koncentriralo vse kar je imelo namen ustvarjati nekaj plemenitega. Kako nedosežno lepi so bili nastopi: Cankarjeva večera s Kraljem na Betajnovi, kamor je Kumar zbral naše najboljše igralce in privabil zraven še Milana Skrbinška. Na koncertu je izvajal najlepše Lajovčeve in Kogojeve pesmi. To je bil ploden čas. Tržaška Glasbena Matica ga je počasi priklenila, da je delal tudi tam. Vse take institucije niso mogle docela razumeti njegovega poleta in njegovih načrtov. Problem je in bo večno isti: ako hočemo priti do umet. nosti, moramo biti pripravljeni na žrtve. Zaenkrat ne more umetnost živeti sama, treba jo je podpreti. Taki zavodi pa ki so bili osnovani, da se bodo vzdrževali sami. se ne morejo umetniško dvigniti nad povprečnost. Ta miselnost spremlja vse Kumarjevo delo, kakor rdeča nit, ga zastruplja in podira. Take zagrenjenosti pa ni bil deležen samo v Trstu, ponavljala se je skoraj na vsakem mestu, kjer koli je začel z delom. Tu je bilo krivo dejstvo, da so glasbene ustanove vodili ljudje, ki so na političnem področju bili na mestu — za glasbeno resnično kulturo pa so bili samo ovira. Se drug je vzrok: Mnogim glasbenim učiteljem, ki mirno vlečejo svojo barko dalje, ni bilo prav, da nekdo neprestano vrta poganja in naganja. Težav je tedaj zadosti, da niti ne omenjam ljudi, ki se zdržijo samo s tem, da druge izpodrivajo. Vendar je v Trstu njegovo prizadevanje našlo srečen čas. Vrenje, nastalo po prvi svetovni vojni je napravilo velik preobrat v učiteljskih vrstah. Vodstvo učiteljstva so prevzeli v roke mladi, zelo inteligentni ljudje; Jože Pahor. Hre. ščak, Ribičič, Janko Samec. V Julijski krajini se je ustanovila Zveza učiteljskih društev, njej na čelo je bil postavljen Anton Grmek. Razvila se je taka delavnost kakor nikoli prej. Zveza je začela izdajati svoje glasilo. Za mladino se je tiskal «Novi rod«. Sodelovali so mladi kulturni delavci; Karel Širok, Stano Kosovel in drugi. Ilustrirala sta list: A. Bucik, Avgust Černigoj. Srečko Kumar je izpeljal ogromen načrt. Zbral je učitelje pevce cele Julijske krajine in jih sestavil v impozanten zbor. Zveza učiteljskih društev je znašala stroške za skupne vaje, ki so bile od časa do časa v Trstu ali v Gorici. Vaje za manjše skupine so bile gostejše v manjših središčih, kamor so lahko prihajali brez velikih stroškov in zamude časa. Oko. li sto in dvajset pevcev se je na ta način izobraževalo na isti način. Vzgojil je sto in dvaj. set pevovodij, ki so preplavili vso Julijsko krajino. Koi u-metniška skupina pa so ponesli najlepše bisere slovenske in jugoslovanske pesmi od Gorice v Benetke, Padovo Iio.'ogno. Zeli so povsod priznanje, le gmotna stran ni spela, kajti v Italiji ni prvi koncert nikdar obiskan dokler ne čita publika pohvalnih kritik v časopisih. Taka skupina pevcev pa nima časa čakati, kdaj bo publika tudi zares pri. šla. V zvezi s tem pa je Kumar pozval primorske glasbenike, naj napišejo nekoliko novih skladb za zbor, V vsebini naj naj bj se odražala kalvarija, ki smo jo prestali v vojni. Tako je nastala zbirka «Prvi plameni«. Potreba pesmi za mladino je bila tudi vedno občutnejša. Pisalo se je takrat mnogo, ali vse zbirke so bile tako nesrečno koncepirane, da ali ni bilo besedilo za nič, ali spev, večkrat tudi oboje, Zopet je priklenil nase skladatelje in jih zainteresiral, da so napravili pesmice, ki tudi umetniško odgovarjajo zahtevam. Iz teh je nastala pesmarica iz le. ta 1924. Kakor se je intenzivno razvijala delavnost, tako se je na drugi strani pa stopnjeval fašistični teror, ki je vsak nastop prepovedal, kjer so med koncertom metali roč. ne granate. Nanesle so prilike, da je ljubljanska Glasber na Matica ostala po Hubadovi smrti brez pevovodje in da so to mesto ponudili Srečku Kumarju. Tako se je najprej začasno potem pa stalno preselil v Ljubljano Na njegovo pobudo je v tistih časih napisal Emil Adamič svoje najlepše zbore: Svatovske pesmi, Vijolo, Vragovo nevesto-..'Lahko mu je bilo pisati v gotovosti, da težave ne pridejo sploh v poštev. Tudi drugi skladatelji, so se držali teh smernic. Sposobnost, žilavost in uspehi na nastopih so mu utrli pot do Zagreba, kjer je postal pevovodja društva «Kolo». Ljubljana in tisti mali ljudje, ki so jim intrige vsakdanji kruh, so mu kmalu izpodkopali tla, da mu je bil edini izhod preseliti se za stalno v Zagreb. Tam je našel tako pripraven teren kakor malokje. S pevskim zborom je krasno delal. Višek je bila turneja po Nemčiji, Švici, Franciji, kjer je nastopil z oratorijem Sv. Cirila in Metoda. B Sirola je zložil delo. Pevovodja da v začetku intonacijo in potem se skladba poje poldrugo uro... Nemška kritika je tedaj napisala: «Auch hinter den Bergen giebt es Leute« («Tudi za gojami se najdejo ljudje«). Kmalu se je odprlo še drugo področje dela. Sprejet je bil kot profesor klavirja na Državno muzičko akademijo. Zavod šteje okoli devet sto dijakov srednje in visoke šole, l^atere poučuje štiriinpetdeset glasbenih mojstrov. Tu je najvišji glasbeni forum, kjer se zbirajo najboljši glasbeniki, ki jih premore narod. Zavod pa je namenjen samo zelo talentira. nim dijakom. Kumar je kmalu izsledil, da na zavodu nekaj manjka, kar bi *se dalo dopolniti. Za ves začetni pouk v glasbi pa do dobe. ki odgovarja srednji šoli, ni bilo nobene prave šole. Takoj se je domenil z nekate. rimi glasbeniki (Stražnickim, Grgoševičem in Tajčevičem) !n jih pritegnil k sodelovanju: Ustanovil je glasbeno šolo ((Lisinski«. Poučeval je odslej na Akademiji in na svoji privatni .šoli, ki se je v malo letih razvila, da je dosegla do tri sto dijakov, katere je poučevalo štirinajst nastavljenih profesorjev. Nas pa zanima zopet pedagoško delo iz te dobe. Kumar ie še kot dijak na učiteljišču imel zbirko ((Slovenska Gerlica« Ni mu dalo miru. Pozval je in prejel zatrdilo od štiridesetih glasbenikov, da so pripravljeni sodelovati pri zbirki, ki jo je izdajal. Zbiral je rokopise. Emil Adamič je prispeval največ. Med sodelo-valci pa so bili skoraj vsi slovenski, mnogi hrvatski, srbski ln bolgarski skladatelji. Izdal je v desetih zvezkih revijalno pesmarico in ji dal ime «Grli. ca». Izbiral je le nove ali na novo predelane pesmi, jih razvrščal v skupine, ki odgovarjajo zaokroženemu programu in dodal vsakemu zvezku prilogo z dragocenimi znanstvenimi članki glede muzikalnih problemov posebno glede na interpretacijo (Nadaljevanje sledi) Z izrednim, naravnost vrojenim smislom Črnogorca za zgodovino sem se srečal takoj še tisto jutro. In to že pri obeh svojih spremljevalcih in pri vsem, kar sta mi pokazala. Starejši, novinar in novelist Vukašin Perovič, se je, kot so mi povedali, izobrazil po vojni iz navadnega delavca, in pr muzejih in drugih sorodnih ustanovah me je vodil kakor strokovnjak. Drugi, petin, dvajsetletni pisatelj Radoslav Rotkovič, je pravkar dovršil roman o uporu avstrijskih mornarjev v Boki Kotorski iz leta 1918, za katerega je zbiral gradivo polnih pet let. Dela se je lotil torej z dvajsetimi leti in v tej dobi priča projekt za celih pet let naprej že sam po sebi o redki daljnovidnosti. Dogodki, katere oblikovati si je postavil za nalogo, so se odigrali preden se je mladi pisatelj rodil. Podjetje, ki bi se ga marsikateri slovenski avtor ne lotil, ker je med našimi literati ne vem od kod zasidran literarno historično neupravičen predso. dek, da piše pisatelj samo o tistem, kar si sam videl in doživel in česar si se sam udeležil (kot da bi bil moral biti Shakespeare sam udeležen pri vseh umorih, ki jih v svojih dramah prikazuje, in bi bil moral biti Tolstoj za ((Vojno in mir« sam udeležen v napoleonskih vojnah!). Njegošev muzej na Cetinju je eden od najbolj vzorno urejenih, kar sem jih kje videl. Vse je tu postavljeno po strogo zgodovinskem redu in smi. slu- od prekrasnih narodnih noš, naj so za vsakdanjo uporabo ali za svečane prilike, od bogatih in krasnih primerkov orožja, ki sega od dobe sulice in meša do najnovejšega orožja, od tipično črnogorske kmečke hišne opreme do razkošnih vezenin. Ni tu mesto, da bi se za ustavljal pri podrobnostih. Vsakemu Slovencu, zlasti še Ia~| V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA ■ NEZNANA JUGOSLAVIJA Črna gora - en sam zgodovinski spomenik Predsodek slovenskih literatov • Vzorno urejen Njegošev muzej - Tomlnčev portret Njegoša za dve sto napoleondorov • - «Onam' onamo* tržaškemu, bi priporočil, da vsaj enkrat v življenju poroma v Crno goro in na Cetinje, v to klasično deželo borbe južnih Slovanov za svojo svobodo. V gornjem nadstropju, kjer uvajajo narodne noše in orožje v osebni Njegošev muzej, sem videl velik Njegošev portret, ki bo zanimal zlasti našega človeiča; naslikal ga je naj vipavski rojak Josvp Tominc, čigar nekatera dela krasijo tudi tržaško Revoltello in je bilo o njem govora ponovno tudi v ((Primorskem dnevni-•lcu«. Pred sto leti je kupil sliko, tako mi je pojasnjeval moj mentor, neki avstrijski general, vojvodinski Srb, za dve sto napoleondorov ter jo ponesel v svoje rojstno mesto v Vojvodini Tu so portret odkrili leta 194? ter ga ponesli v Njegošev muzej, kjer je zdaj eden izmed najlepših portretov pesnika-vladike. V posebni sobi so pod steklom vse dosedanje izdaje in prevodi Njegoševega «Gorske_ ga venca« in drugih pesnikovih del. Poleg Črnogorskih, srbskih in hrvatskih izdaj «Gorskega venca« sem opazit prevode v naslednjih jezikih: v nemškem, francoskem, angleškem, ruskem, makedon, skem bolgarskem, madžnr-skem, albanskem poljskem, češkem, in slovenskem jeziku — v našem jeziku oba: Peruško-vega in Gradnikovega. Pisatelja bo s posebno pieteto in ganotjem navdal Qgled zasebne knjižnice črnogorskega pesnika-vladike. Tu so velika pesniška historična in filozofska dela v vseh svetovnih jezikih, ki so Njegošu posredovala njegovo visoko izobrazbo in katerih proučevanje bi u-tegnilo biti eden izmed kažipotov do razumevanja marsikaterih podrobnosti in značilnosti pesnikovega opusa. V spodnjih prostorih je muzej najnovejše zgodovine — partizanske borbe v Crni gori. Pravzaprav sega to zgodovinsko obdobje veliko dlje, v po-četke komunistične partije in organiziranih socialnih bojev v stari Jugoslaviji. Tu so manifesti, letaki, ilegalno časopisje, fotografije stavk, mučenj borcev po nekdanji žen-darmeriji, tajnih sestankov itd. Ta dokumentarni material so osvobodilni borbi pomnoži in stopnjuje v vseh panogah borbe, Tu so pečati štabov vseh brigad, tu so stokrat prestreljene in s slavo ovenčane partizanske zastave, tu sta dve sobi slik samih narodnih herojev. Tu so slike strahovitih mučenj in grozovitosti, ki so jih počenjali italijanski fašisti in nemški nacisti v Crni gori nad ljudstvom, tu so dokumenti vseh vrst, orožje iz raznih faz borbe itd. Človek se je moral s silo odtrgati, če je hotel ie kam priti. Tovariša sta me iz Njegoševega muzeja peljala v Cetinski manastir, čigar en del je tudi prirejen kot muzej. V njem sem videl dokumente o drugi plati velikega pesnika. namreč oblačila, pečate, prstane Njegoša kot cerkvenega kneza, Tu so ordeni, visoka odlikovanja carjev in kraljev, ki jih je prejemal Njegoš kot vladika, kot cerkveni in posvetni vladar Crne gore. Tu je oprema soban, tu je velik, mogočen stolp, na katerem je sedel vladika, ko je sprejemal obiskovalce. Kljub velikosti ima stolp še kakih 20 cm visok podstavek, da je mogel orjaški vladika udobno razprostreti svoje dolge noge. Na vseh slikah je videti Njegoš kot prelep mož in Črnogorci govorijo o njem s ponosom tudi v tem pogledu, češ, koliko visokih dam in krasotic je ponorelo za njim. In še nekaj sem opazil pri Črnogorcih, ko govorijo o Njegošu, česar se verjetno sami ne zavedajo: govorijo tako, kot bi bil še vedno živ, tako, kot da so ga sami še telesno poznali. Pred manastirom sva s* i Vukašinom nekoliko zaustavila, ker je imel Ratkovič druga pota, Vukašin mi je pokazal grob nesrečnega brata kralja Nikite, ki da se je boril najprej proti Nikiti in pozneje proti vključitvi Crne gore v Jugoslavijo. «V bistvu je bil reakcionar in ne vem, kako da še niso odstranili te grobnice« je dejal nekako tako, kakor da računa z nerazumevanjem nedomačina za njihov zgodovinski čut, ki jim navdihuje objektivnost in spoštovanje do zgodovinskih zahtev. Spomnil sem se besed: «fac-ta sunt sacrosancta«, ki jih je nekoč izrekel profesor Veber. Spomnil sem se velike ljubezni do resnice pri Spinozi, spomnil sem se naše v početku navidez brezupne borbe po resoluciji Kominfor. ma proti lažem in natolcevanjem z Vzhoda in Zahoda, borbe, v kateri se je resnica izkazala kot težko in zanesljivo orožje. Zgodovina sama bi izgubila svoj pomen, če bi piscev zgodovine ne vodila ljubezen do resnice. Ce napravi gradbeni inženir napako v računih pri projektu, se stavba podere. Ce se zdravnik pri diagnozi zmoti, ne more ozdraviti bolnika. Napaka v državnem proračunu privede državo v krizo. Potvarjanje zgodovinskih dejstev onemogoča pravilno presojo sedanjo, sti in prihodnosti. Toda za spoznanje in priznanje resnice je kdaj potreben tudi po-gutr. V tem smislu sva govorila z Vukašinom ob grobu nesrečnega brata kralja Nikite, čigar ravnanje je treba razumeti bolj kot zgodovinsko zmoto, kot pa osebno hudobijo. Zgodovinski razvoj je dokazal, da ni imel prav. A zato ni njegova zmota nič manj zgodovinski fakt. Z zanimanjem sem si nato ogledal relief Crne gore, ki je nameščen v začasni stavbi in ki so ga med prvo svetovno vojno napravili Avstrijci, baje zato, ker jim je preostalo cementa. Stopili smo na mostič, ki je razpet nad reliefom in Vukašin mi je tolmačil kraje, gorovja, planine in reke Crne gore, kot bi gledali nanjo s ptičje perspektive. Naj na tem mestu omenim ogled muzeja v dvorcu kralja Nikite, katerega sta mi razka. zala pisatelja Cedo Vuko^ vič in Mihailo Gazivoda, ki je tudi član redakcije »Stvaranja«, v enem od naslednjih dni Po teh skrbno čuvanih in negovanih sobanah je kos zgodovine, ki jo je naša generacija še sama živela al, spremljala od daleč. Kdo se na primer iz te generacije v Trstu ne bi spominjal pesmi «Onam' onamo». ki je v balkanski vojni živo odjeknila tudi med tržaškimi Slovenci! 30 3e bil pokojni kralj Nikita in uglasbil naš Davorin Jenko. Med znamenitostmi naj ome. nim le nekatere; tu sta krasna portreta Napoleona III. in njegov« pralep« *mm Kvgemij*, ki ju je francoski vladar poklonil knezu Danilu ob proglasitvi samostojnosti Crne go. re Kraljica Viktorija je poklonila z lastnoročnim posvetilom knezu Nikiti fotografijo, na kateri so štiri generacije angleških vladarjev, ona sama, sin Edvard, tega sin Jurij in Jurijev sin — poznejši vojvoda Windsorski kot majhen o-trok. Romunska kraljica — poetesa Carmen Silva — je zapisala pod svojo sliko, ki jo je poklonila črnogorskemu vladarju, naslednje posvetilo: ai* mer c’est un plus grand bon-heur aue d'etre aime («ljubiti je večja sreča kot biti ljub-ljen«), V vpisni knjigi muzeja sem videl od lanskega leta podpise voditelja angleških laburistov Attleeja in gospe Rooseveltove. Med slikami so dalje fotografije in slike številnih dostojanstvenikov in vladarjev ir vse Evrope in ostalega sveta, ruske carske rodbine, avstrijskega in nemškega cesarja itd. Odlikovanj je imel Nikita za dve velikanski vetrini. Nekdo je dejal, da bi se bil moral zrušiti pod njihovo težo, če bi jih bil vse obesil nase. Dalje smo videli maketo Njegoševega mavzoleja in spomenika, ki ju bodo zgradili in postavili vrh Lovčena, kjer stoji danes Njegoševa grobnica. Osnutek je izdelal slavni kipar Ivan Meštrovič in ga poslal iz Amerike, da se oddolži velikemu črnogorskemu geniju. Kjer koli sem se tiste dni, ki sem jih prebil v Crni gori, vozil in kjer koli sem hodil, vsaka pot. vsak kamen, vsak* cesta, vsako ime je kos neusahljive zgodovine. Vsak vrh, vsak prelaz, vsaka dolina, reka ali kotanja so s svojim imenom zapisani — in ne po enkrat — v zgodovino, v krvavo zgodovino te siromašne, skalnate, a junaške in s slavo poteite Moolfe TRST, sobota 20. februarja 1954 V It EM K Vremenska napoved ra danes: Vetrovno in jasno. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 3.3 stopinji; najnižja pa —2.1 stopinji. PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: ; A Foerster - Šedlbauer: Fantazija iz opere «Gorenjss-slavček*. — Trst II.: 22.CO: Mahler: Simfonija št. 4. ' Trst I.: 11.30: Simfonična* glasba. — Slovenija: 13.10: venske narodne pesmi. Hesoglasia med Franciio in Z D n glede pristojnosti vojaške misije v Indokini? V UVashingtonn izjavljajo, da so predlagali, naj bi amerišha misija ve/bala domače čete, v Parizu in Saigonn pa to zanikujejo - General Navarre izjavlja, da nasprotuje tem nameram Vk! SAIGON, 19. — Francoski obrambni minister Pleven, ki se je danes vrnil v Saigon, je ponovno zanikal govorice, češ da je začel mirovna pogajanja s kitajskimi in Hoči-minhovimi predstavniki. Zanikal je tudi govorice, da Francija razmišlja o možnosti razdelitve Indokine na dva dela ob 16. vzporedniku in prepustitve področja severno od te črte Hočiminhu. SAIGON, 19. — Na vpraša- nori, da bi poverili ameriškim nje o načrtu za razširitev prt stojnosti ameriške vojaške mi- indokitajske domače vojske, sije v Indokini in o možnosti sodelovanja ameriških inštruktorjev pri vežbanjti domačih čet je predstavnik francoskega generalnega komisarja v Indokini izjavil: «Ameriški poslanik v Indokini nam ni uradno in tudi ne poluradno postavil nobenega predloga v tem smislu. Ne vemo, na kaj naj bi se nanašata izjava, ki se pripisuje predstavniku državnega departmaja. Edino vprašanje, ki ise sedaj proučuje, je možnost nadomestitve generala Trapnella z generalom 0’Da-nielom kot načelnikom ameriške vojaške misije. General O'Daniel bi imel iste pristojnosti kakor njegov prednik. Vprašanje razširitve pristojnosti ameriške vojaške misije v Indokini ni bilo nikoli postavljeno*. Predstavnik ameriškega dr' žavnega departmaja je namreč izjavil, da so ameriške vojaške oblasti v Saigonu predlagale, naj bi ameriški misiji poverili naloge vežbanja domačih čet, da pa mu ni znano, ali so ta predlog postavili francoski vladi uradno. Toda tudi v Parizu zanikujejo, da bi dobil: kak predlog v tem smislu. V Washingtonu predvidevajo, da bodo ZDA v prihodnjih tednih vztrajale pri državah r.a Vzhodu, naj povečajo svoje napore za pripravo skupnega obrambnega sistema. Dulles- in njegovi sodelavci so mnenja, d- morajo zahodne države in njihovi zavezniki na Daljnem vzhodu priti na ženevsko konferenco s Sovjetsko zvezo in Kitajsko močni. Mnenja bo tudi, da bo ta konferenca trajala dolgo in da je malo verjetnosti za njen uspeh. Diplomatski opazovulcl po udarjajo, da bo spričo napovedane konference imelo potovanje japonskega vladnega predsednika v ZDA večjo važnost. Predvideva se namreč, da bodo kitajski delegati načeli na ženevski konferenci vprašanje ameriških oporišč na Daljnem vzhodu, zlasti na Japonskem, višjim častnikom vežbanje er je dodal, da bi bil on vce kakor nasproten takemu ukrepu. Na koncu je general dejal, da Kitajska še dalje pošilja vojaške dobave Hočimin-hovim četam, ni pa znakov o bližnji neposredni kitajski intervenciji v indoki tajski vojni. Stroški konference v Berlinu BERLIN, 19. — Sedaj, ko se je beriimska konferenca zaključila, so začeli v zahodnem Berlinu računati, koliko so potrošili zanjo. Ameriški predstavnik je izjavil. da bo treba še več tednov, preden bo znan točen znesek, dodal pa je, da bo šlo za več sto tisoč dolarjev. Za sedaj je biilo dogovorjeno, da bodo samo tri zahodne dr- žave nosile stroške sej, tri so bile v poslopju medzavezniške nadzorstvene komisije v ameriškem sektorju, in da bo Sovjetska zveza plačaia stroške za .seje ki so bile v poslopju sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu. Večji stroški so bili tudi s popravili v poslopju bivše medzavezniške nadzorstvene komisije, kjer je bila polovica sej konference. Za to je skrbela ameriška vojska Potrebno je bilo znova urediti nad 90 odstotkov od 500 sob v poslopju. Treba je bilo vse znova pobarvati in prepleskati, popraviti pokvarjena okna in vrata itd. Očistiti je bilo treba okoli 300.000 kvadratnih čev- J ljev poda in 1.250 oken. Popraviti je bilo treba okoli 1.500 radiatorjev. Za čiščenje so najeli 25 žensk, 150 moških pa je uredilo park okoli poslopja. Kar se tiče stroškov za osebje delegacij, bo jih lahko omejili, ker je to osebje stanovalo v hotelih ali stanovanjih, ki so jih zavezniške sile zaplenile za osebje, ki potuje skozi Berlin. Ce je hotel kdo od de- legatov potrošiti kaj več, je moral stroške nositi sam. Povprečno je visak ameriški delegat dobival plačo 32 mark (okoli 8 dolarjev) dnevno. Mnogi delegati so prihranili s tem, da so jedli v zavezni ških menzah. Sem pa seveda ne spadajo razni banketi in sprejemi, ki so jih priredil' diplomati. Ves čas konference je biio skupno 27 sej, ki so trajale skupno 90 ur in 20 minut. Bilo je 21 plenarnih sej, ki so trajale skupno 76 ur in 20 minut. Tajnih sej je bilo 6, ki so trajale skupno 15 ur. USPEŠNO DELOVANJE DRUŠTVA ŠTANDREŠKiH KMETOVALCEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA in gospodarski dvig vasi Dobro gospodarjenje - Priznanje ženam Neurje v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. — Drugi mrzli val je zopet zajel Jugoslavijo in snežni zameti ogrožajo promet. Orient Express, ki je bil namenjen v Carigrad je obtičal v snegu blizu Niša; v Makedoniji se je moral ustaviti Orient Express, namenjen v Beograd, ker se je tam začel taliti sneg. Podrobnejših novic ni bilo še mogoče dobiti zaradi neurja. Poročilo tajništva - Kot vsako leto so se tudi letos člani društva neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža v velikem številu udeležili rednega občnega zbora, da pregledajo delovanje društva v preteklem letu, izberejo novo vodstvo in sklenejo, kaj jim je storiti v letošnjem letu, da bo društvo tudi v naprej tako dobro izpolnjevalo osnovno nalogo, za. radi katere je bilo ustanovljeno. Predsednik je podal poročilo o lanskoletnem delovanju. Na marsikakšno težavo in prepreko je naletelo društvo, ven. dar je s skrbnimi odborniki, ki so ga vodili in s pomočjo članstva lahko uresničilo večino nalog. Storilo bi bilo še več, če ne bi bilo razburljivih dogodkov zadnje jeseni, ki so preprečili nekatere zamisli. Najvažnejše v delovanju društva je bil v preteklem letu zakup mestnega smetišča, brez katerega bi bilo prav gotovo otežkočeno kmečko delo. Standrežci izkoriščajo smeti za svoja polja in njive. ostale nepotrebne ostanke pa prodajajo in so si z izkupičkom teh ter z nekaterimi drugimi dohodki v prejšnjem letu kupili kar štiri stroje. Predsednik je omenil tudi na. , jem letališča, katerega travni-j ke kosijo dvakrat v letu. ( Tako pri najemu smetišča kot letališča ima društvo precej konkurentov, ki bi ga radi izrinili. Jz poročila predsednika je bilo razvidno, koliko so lahko kmetje prihranili pri nakupu semenskega krompirja in raznih gnojil brez posredovanja trgovcev. Odborniki društva so bili zelo aktivni in so ob vsaki važni stvari pravočasno obvestili članstvo, društvo pa bo Seja pokrajinskega upravnega odbora V četrtek zvečer je bila pod predsedstvom prefekta dr. De Zerbija, seja pokrajinskega u-pravnega odbora, na kateri so razpravljali o upravnih zadevah. .... im •...,* : : . :.V IM . 4 Jm : - ... - Dr. DOUGAN DANILO PREDSEDNIK SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE Ob 20-letnici V včerajšnji številki smo poročali, da je Komite «Planica» izdal posebno informativno in propagandno brošuro za letošnjo planiško prireditev sredi marca. Letošpja. prireditev ,je namreč še toliko pomembnejša, ker bo obenem proslava 20-!etnice Plapice. Prvič so bile 1, 1934 dosežene daljine, ki so pomenile svetovne rekorde: Noivežan Birger Ruud 92 m. Norvežan Andersen leto pozneje 99 m, Avstrijec Bradi 1, 1936 101 m in potem še Bradi 107 m ter 1. 1941 Nemec Gehring 118 Dolina Planice, prelepi košček slovenske zemlje, nad katero se visoko dvigajo stene zadnjih obronkov naših Julijcev in ki jo v zadnjem kotu zaključuje ponosni tu zlasti na japonskem, Jalovec, je nedvomno ena najlepših planinskih dolin. V laponsko vprašanje na I vsakem letnem času je tod obilje naravnih lepot, strmo m ter končno Švicar Tscbanen po vojni 1. 1948 120 m. Po vzoru planiške skakalnice »ta bili pozneje zgrajeni še dve skakalnici, medtem ko je pri planiški zaradi starosti njeno leseno ogrodje propadlo. Letos je planiška skakalnica prenovljena In zopet bodo najboljši skakalci iz raznih dežel v čudovitih lokih leteli čez 100 m-Predsednik dr. Dougan je napisal na uvodnem mestu omenjene brošure naslednji sestavek, ki ga ponatisku-Jemo: ter „ . splošno. ZDA želijo preprečiti, da bi Japonska prešla v sovjetski tabor, in nekateri ameriški strokovnjaki se sprašujejo, ali ne bi bilo umestno vrniti Japonski, zato da si zagotov.jo njeno prijateljstvo, nekatere (toke, ki so sedaj pod ameriško upravo, revidirati japonsko - ameriško varnostno pogodbo, upoštevajoč novo neodvisnost Japonske ter začeti pogajanja za postopen umik ameriških čet iz Japonske, tako da bi onemogočili sovjetsko propagando. Zagovorniki te teze so tudi mnenja, da bodo morale ZDA hočeš nočeš nekega dne dejansko priznati pekinško vlado in ta politika bi dovolila tuoi, da se nekega dne načne vprašanje normo* Fzccije odnosov .latenske s Kitajsko. Vendar pa ne zaže, da nameravajo ZDA v doglednem ča»u priznati Kitajsko, ker je Dtv Ifts v Berlinu poudari), da pristanek na konie-renco s Kitajsko ne pomeni priznanje njenega režima S tem se je hotel Dulles izogniti kritiki nekaterih članov ameriškega kongresa. Vendar pa go nekateri senatorji mnenja, da je bil s tem napravljen nov korak k dejanskemu priznanju pekinške vlade s strani ZDA* Glede vojaškega položaja v Indokini je general Navarre izjavil na tiskovni konferenci, da se lahko reče, da je Hoči-minhova ofenziva v Severnem Laosu nbiok:rana». Dodal pa je. da vietnunške čete lahko še vedno zadajo »hud udarec*. Nato je izjavil, da je gotov, rta bosta Luang Prabang in Muong Sat vzdržala napad Hočiminhovih čet. General je dodal, da so Hociminhove čete v Severnem Anamu dosegle »znatne rezultate*, zlasti z za-vzemom Kontuma in nekaterih drugih utrjenih postojank. Navarre je nato omenil možnost da se bodo Hočiminhove čete na področju izliva Rdeče reke utrudile, ter je dejal, da bodo Francozi prihodnje leto znali odvzeti nasprotniku vsa področja, ki so zanj življenjska, to pa zaradi vedno številnejše vietnamske domače vojske. Na vprašanje nekega novinarja je Navarre izključil mož- skalovje pa vabi plezalca na drzne podvige. Smučarju pa je Planica najdražja v snegu, ko neslišno drsi tja proti Tamarju in naprej na strmine Kotovega sedla, odkoder ga čaka nepozaben smuk v dolino. Lepoto Planiške doline je posredoval inozemstvu dr. Julius Kugy, ki je v pesniškem jeziku opisal svojevrstne čare naših gora. Mednarodni športni sloves pa je dobila Planica šele leta 1934., ko je po zamisli inž. Stanka Bloudka zrasla pod Pancami velika smučarska skakalnica, na kateri so vse do leta 194S. postavljali nove svetovne rekorde. Vrhunski rezultati v smučarski skokih ali poletih pa niso in ne smejo biti glavna pridobitev Planice. Pomembnost naše planiške skakalnice je zlasti v tem, da je privedla na nova pota v razvoju smučarskih skokov. Rezultati, ki .so jih naši in inozemski smučarji dosegli na tej veličastni napravi, so pomenili revolucijo v smučarskih skokih: priklicali so v življenje novo smučarsko disciplino — smučarske polete. Novost je naletela na odpor. Morali smo voditi trdovratno borbo v mednarodni smučarski organizaciji in pretekla je dolga vrsta let, preden smo dosegli časten uspeh. Smučarski, poleti sicer še niso sprejeti med redne tekmovalne discipline, pač pa je Mednarodna smučarska federacija priznala poletom visoko vrednost za smučarski šport, ker odpirajo nove možnosti v nadaljnjem- razvoju smučarskih skokov. Zaradi vrhunskih rezultatov, kakor tudi zaradi načelnega priznanja smučarskih poletov je postala Planica pojem za svetovno športno javnost. Se večjega pomena pa je bila od vsega začetka do danes ra razvoj domačega smučarskega športa. Okoli veličastne Bloudkove naprave so zrasle številne manjše skakalnice; po svoji izvrstni gradnji in pomembnih mednarodnih prireditvah je zaslovela zlasti SO-metrska skakalnica. Naši mladi skakalci imajo v Planici neomejene možnosti za razvijanje svojega znanja. Tako pomenijo naprave v tej romantični dolini prispevek za množični razvoj smučarskega, zlasti pa skakalnega športa, ki je med mladino prav posebno priljubljen. Mislim, da je pravilno, č« ravno v tem. dejstvu vidimo največjo in najpomembnejšo pridobitev Planice. Seveda bo potrebno, da naše smučarske organizacije v polni meri izkoriščajo edinstveno ugodne pogoje in pošiljajo svoje skakalce v Planico na smotrno urjenje. Ko je kazala v zadnjih letih velika planiška skakalnica vedno bolj znake razpadanja, smo se znašli pred problemi: Kako nadomestili znamenito napravo z novo, kako ohraniti Planico našemu in mednarodnemu smučarskemu športu? Kakor marsikje drugje, tako je tudi v tem primeru omogočila naša ljudska oblast ob pravilnem vrednotenju športa tn telesne vzgoje izgradnjo nove skakalnice. Inž: Stanko Bloudek se je znova lotil dela ■ in velika skakalnica že stoji pred nami, še veličastnejia in lepša, kakor je bila prej. V dneh od 11. do 14. marca 19S4 bomo gledali na nov« veliki skakalnici prve polete najpogumnejših domačih in inozemskih skakalcev. Naj bi zgraditev naše nove planiške skakalnice pomenila nadaljevanje slavnih tradicij Planice in naj bi skupno z ostalimi napravami v tej dolini odločilno prispevala k vzgoji novih skakalnih talentov, sama letošnja jubilejna prireditev pa naj utrdi že obstoječe prisrčne odnose med smučarji Jugoslavije in drugih deželi Preminila je stara Planica — naj živi nova! Tako mislimo mi. Bologna - Genoa 1 Inter - Legnano i Juventos - Lazio 1 Napoti - Spal t Novara - Torino 1 X Palermo - Fiorentina 2 Roma • Atalanta 1 Sampdoria - Udi nese 1 Triestina - Milan 1X2 Alessandria - Como X 2 1 Cagllari-Lanerossi Vic. 1 X Monza - Catania 1 X Mantova - Lecce X 2 Siracusa - Parma X 1 Brescia • Modena 1 Za pokal Montevidea vodi Nacional MONTEVIDEO, 19. — Za pokal Montevidea je Nacional (Montevideo) premagal Luque-no (Paragvaj) s 6:2 (2:2); Alianza (Lima) pa Norkoeping (Švedska) z 1:0 (1:0). Po teh tekmah je lestvica taka: Nacional (Montev.) Fenarol (Montev.) Alianza (Lima) Rapid (Dunaj) Fluminense (Rio) Norkoeping (Sved.) Lutjueno (Paragvaj) America (Rio) z. n. i. t. 5 1 0 U 5 0 0 10 3 1 2 7 3 0 4 6 2 1 4 5 2 0 5 4 1 1 4 3 l 0 9 2 SMUČARSKE TEKME V HOMENKOLLENU Američan VVerner in Avstrijke včerajšnji zmagnvalcivsmnkn TENIS NEW YORK, 19. — Rezultati teniškega turnirja za prvenstvo pokritih igrišč: Trabert-Shields 0:9, 9:7, 6:2; Seixas - Thompson 6:2, 6:0; Lansen (sedanji prvak) - Margetson 6:2, 6:4; Patty -Holmberg 6:2, 6:4; Nielsen -Pagel 6:0, 6:0; Davidson - Weir 10:8, 6:1. OPDAL (Norveška), 19. — V prvi tekmi na holmeukollen-ski prireditvi, v smuku, je zmagal Američan Wallace V, e me r pred Avstrijcem Strol-zonu Pač pa se je izkazala avstrijska premoč pri ženskah-Zaradi močnega vetra in snežnih razmer so ptogo nekoliko skrajšati, in sicer moško na 2700 m z vfš. razliko 800 m, žensko pa na 2200 m s 650 m viš. razlike. Rezultati v smuku: Moški: 1. Wemer (ZDA) 2T3”2; 2. Strolz (Avstr.) 2’13”3; 3. McCulloch (Kanada) 2’14”4: 4. Schuster (Avstr.) 2T4”6; 5-Schneider (Avstr.) 2To”l. Zenske: 1. Louise Jaretz (Avstrija) r55"0; 2. Trude Klecker (Avstr.) 1’56”4; 3. Erika Mah-ringer (Avstr.) 1’56”7; 4. Jea-nette Burr (ZDA) 1’57"3; 5. Borghild N is ki n (Norv.) 1'57”7. Titova štafeta že v Črni gori Prvi nosilci pozdravov predsedniku republike za 62. rojst ni dan, makedonski planinci, so doslej po zelo težkem terenu prehodili že okrog 500 km. Kljub slabemu vremenu in visokemu snegu, ki je po- nekod segal čez poldrugi meter, je štafeta nato prispela v Ohrid in nadaljevala pot proti Resnu. Vsepovsod, koder je hitela Titova štafeta, je prebivalstvo prirejalo mitinge, na katerih so zborovalci po nosilcih štafetne palice poslali maršalu Titu za njegov rojstni dan prisrčne pozdrave. Naslednji težavnejši cilj make-konske štafete je bila planina Perister nad Bitoljem. Planinci pa so na svoji poti že dosegli tudi Lovčen v Crni gori. Štafeta bo v Cmi gor: do 7. marca; tega dne bodo črnogorski planinci predali štafetno palico štafeti, ki bo krenila z Orjena pri Hercegno-vem. Grška smučarska zveza je povabila jugoslovanske smučarje na tekmovanje, ki bo 8. marca na pianini Monte Cirla na Peloponezu. Jugoslovanska smučarska zveza je sprejela povabilo. PARIZ, 19. — Francoski prvak lahke kategorije Jaoques Herbillon je včeraj po točkah premagal Belgijca Edgarja De- iannoita. T Kus Vladimir Kusin, zmagovalec v smučarskem teku na 30 km le prispel na cilj. MELBOURNE. 19. — Žreba, nje nasprotnikov v severnoameriški coni Davisovega pokala je dalo naslednje izide: Mehika - Japonska, Orle - Kanada, Brit. Zap. Indija - ZDA, Kuba pa preide naravnost v drugo kolo. Goriški šport JUVENTINA - MUGGESANA t - 5 (2-3) Juventina je že v preteklih tekmah dokazala, da lahko u-kroti tudi najboljša moštva svojega prvenstva, to je potrdila tudi v nedeljo, ko je igrala v Miljah proti domači enajstorici, ki jo imajo za eno najboljših ekip tega prvenstva. Po prvem polčasu, ki se je končal z zmago domačinov s 3-2, so pokazali juventinci v drugem polčasu čudovito igro in vsuli v nasprotnikova vrata celb ploho golov, kar šest po številu. Vendarle pa so tudi domačini zabili ia dva gola, tako da je bilo v celi tekmi zabeleženih kar 13 golov. Juventina je sedaj na enajstem mestu s štirinajstimi točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Sovodnjah proti ekipi Aquila iz Trsta, ki je sedaj na zadnjem mestu v lestvici, W AvSHINGTON, 18. —' V desetih rundah je Jimmy Slade po točkah premagal Kalifornijca Clarencea Henryja. S tem uspehom se je Slade približal cilju, da poskusi osvojiti svetovno prvenstvo srednjeteike kategorije. preskrbelo še za boljše upravno delovanje. Tudi cepljenje živine je bilo izvršeno pravočasno in živinozdravnic je bil članom vedno na razpolago. Tajniško poročilo je pokazalo, da so štandrežki kmetje imeli v lanskem letu kar 4 izredne občne zbore. Sedaj šteje društvo 111 članov, od katerih se je 20 vpisalo v pre. teklem letu. Vsekakor je društvo pokazalo, da izpolnjuje program in se drži pravil, zato žanje tudi uspehe, ki so v korist vse vasi. Tajnik je omenil članstvu tudi borbo, ki se vodi povsod za to, da bi bili tudi kmetje zavarovani in preskrbljeni na stara leta. Obenem pa je izrekel priznanje štandreškim ženam, ki poleg dela doma opravljajo vsa kmečka dela in so lahko za vzor. Pokazala se je tudi potreba po tečajih, ker tudi kmetijstvo stopa po poti tehničnega razvoja. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je društvo imelo skupno 2298.693 lir dohodkov, izdatkov pa 1.738.826 lir, tako da znaša prebitek 514.867 lir. Člani društva so v diskusiji sklenili, da se vaško društvo za zavarovanje goveje živine vključi v društvo neposrednih obdelovalcev zemlje pod pogoji ki jih bo določil novi odbor. Se pred občnim zborom so posebne tri komisije postavile listo kandidatov, po kateri so v četrtek volili člani društva. Izvoljeni so bili; Franc Budal, Emil Grisko, Mirko Gulrn, Franc Lupin, Mirko Marvin, Andrej Pavlin, Jožef Pavletič, Ladislav Zavadlav, Dušan Brajnik, Dominik Nanut in Vi. ljem Zavadlav. IZPRED KAZENSKEGA SOD1S Še sodijo partizane V borbi proti nocilošizmu so izvrševali le svojo Komemorativni večer Srečka Kumarja V sredo 24. t. m. ob 20. ur: bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascold 1/1. kome-morativni večer v spomin na pred kratkim umrlega goriške-ga glasbenika in kulturnega delavca Srečka Kumarja. Pri tej priliki bosta mc^ki in ženski zbor odpe«a nekaj žalostink, pokojnikov prijatelj pa bo govoril o življenju in delu Srečka Kumarja. Vabimo vse znance in prijatelje, predvsem pa našo mladino in pevce iz mesta in okolice, da se te spominske proslave udeležijo v čim večjem številu. Pevske vaje posameznih zborov naj tega dne izostanejo. Po desetih letih je goriško kazensko sodišče včeraj dopoldne sodilo bivše partizane j Ivana Vendramina, Marijo Fi- j gel iz St. Mavra, Domenica Meneginija iz Pevme, zaradi pokojne Josipine Collini. Od treh obtožencev je bil na sodišču prisoten le Mene-gini, dočim sta ostala dva obtoženca bila sojena v odsotnosti. Sodnik je prečital obtožnico, da so trije obtoženci kot člani partizanske grupe prišli v St. Maver in pokojno Josipino Collini odpeljali v Steverjan, kjer je bil sedež partizanskih edinic. Vzrok za. »ugrabitev* Collini.ieve sicer ni bil naveden, vendar je lahko sklepati, da so partizani vsako osebo, ki je prišla iz mesta zaslišali, kar je bilo na čas in razmere, ki so vladale na Goriškem in drugod, upravičeno. Niti ni bilo ugotovljeno, zakaj je bila nekaj dni za tem Collinijeva usmrčena. Ljudje iz St. Mavra zatrjujejo, da je hotela pobegniti, kar pa sedaj rij bilo mogoče ugotoviti. Sicer pa Vendramin, Figlova in Mene-gini niso bili obtoženi umora, marveč le ugrabitve. Priče, ki so včeraj nastopile na sodišču, so povedale, da so vsi trije prišli po Collinijevo in jo odpeljali v Steverjan in da se je slednja branila na vso moč. Državni pravdnik je smatral za potrebno med drugim izjaviti, da bi trije bivši partizani zaslužili kazen, ker so ugrabili žensko, ki najbrž ni imela nobene politične krivde. Toda obramba Meneginija je opisala položaj in čas, v katerem so bili obtoženi partizani, ki so kot člani rednih formacij imeli dolžnost izvrševati povelja svojega vodstva in zaradi tega nimajo nobene krivde. Poleg tega pa so po končani vojni tudi izšli zakoni, ki oproščajo bivše partizane vseh dejanj, ki so jih med vojno izvršili v njih pra. vični borbi proti okupatorjem in fašistom. Po daljšem tajnem razpravljanju je predsednik sodišča dr, Suich izrekel kazensko obsodbo za odsotna Vendramina in Figlovo, vendar pa sta bila oba deležna pomilostitve. Prisotni Menegini pa je bil popolnoma oproščen na osnovi povojnih zakonov za bivše partizane iz zadnje pomilostitve. Razlika v kazni za prva dva in za Meneginija naj bi bila v dejstvu, da je bil Menegini pri »ugrabitvi* pokojne Collini slučajno prisoten. deničev v Videm, da bi vpisali za izselitev v sv7jJ Vendar pa nobenega °d « niso sprejeli, ker niso dokumentov v redu. -j Švicarske oblasti so na® zahtevale, da bi moral y vsak izučen v kakšni ob™ j imeti zato tudi potrebna w čevala. Županstvo bi mora ^ tem naše ljudi poučiti te rna, da bi ne bodili zaman Videm. Občni zbor podpornega drU*,y*. Podporno društvo za ško bo imelo svoj redni 0 ni zbor v nedeljo 21. ja 1954 ob 9. uri v pro^ Ljudske čitalnice v Ul.. ^ l-I. z običajnim dnevni® j dom- . „0* ’ Vabljeni so vsi člani, -v} porni in redni, iz mes®^ podeželskih vasi, da se .. rovanja polnoštevilno u<*e vf jo. Ce občni zbor ob s ^ dem uri ne bo sklep<-en’ j bo po členu 24 drušh^jjj pravil vršil pozneje z dnevnim redom ob vsaki ležbi članov. Dijaki pripravljaj0 Prešernovo proslo^ Dijaki Dijaškega do®» Gorici priredijo v nedrii0., t. m. ob 4. uri popoldne v štorih Dijaškega doma na ^ togorskl cesti Prešernovo^ fi ST. PETER SIK)VENOV Zavrnjeni izseljenci Prejšnji mesec se je tudi Iz naše vasi odpravilo več mla- slavo. h kateri vabijo s' vzgojitelje in prijatelje dine. .,ji Na sporedu so govor, deklamacije ter prizor pisarija*. Pokrajinski 'lovski o<^e J Gorici sporoča, da rav® ^ stvo občinskega lovskeg®^ delka v Doberdobu or ga® ^ za nedeljo 21. februarja iislce, na katerega so vsi lovci. Sestanek je za nedeljo ob 8. uri v S01 »Zmaga* v Doberdobu. S SEJE, OBČINSKEGA OD BORA PRIZNANJE NAŠIM KMETOM Občinski upravni odbor Je na svoji redni tedenski seji v sredo proučeval in odobrit številne ukrepe upravnega značaja. Med drugimi je bilo odobreno plačilo v znesku 1.200000 lir za brezplačno dobavo zdravil občinskim revežem v novembru in decembru; izvršitev del za ureditev pločnika na Korzu Verdi v delu pri »Teatro Verdi*; podaljšanje vodovoda v Ul. Venier v Ločntku; nakup drevesc za nasade ob cestah in v javnih nasadih ter vrsto u-krepov, ki zadevajo občinske uslužbence. Zupan je nato seznanil odbornike z zborovanjem kmetovalcev, ki je določeno za nedeljo 28. t. m. v Gorici. Na zborovanju bo tudi podeljevanje nagrad zmagovalcem v pokrajinski in okrajni tekmi v okviru državnega natečaja za dvig kmečke produktivnosti. Skupne nagrade bodo dosegle vsoto več milijonov lir. Zavedajoč se značaja in pomena tega zborovanja, ki bo obenem tudi priznanje našim kmetovalcem, ki skrbijo za čim-večjo produktivnost in zboljšanje krajevne ekonomije, je odbor izrazil željo, da bi zborovanje bilo v sejni občinski dvorani na Korzu Verdi. O tem sklepu je bilo obveščeno tudi Kmetijsko pokrajinsko nadzor-niištvo, ki je pooblaščeno, da organizira zborovanje. Ob koncu seje je občinski upravni odbor razpravljal o delu občinskega sveta ter določil, da bo prihodnja seja občinskega sveta v četrtek 25. februarja ob 18. uri. Ker ni bil izčrpan dnevni red, se bo občinski upravni odbor ponovno sestal v prihodnjih dneh. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbanl-Akba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. OD ROMDLA. DO MUSS0L1P (Nadaljevanje s 3 begunci izpodkopaval' Duceju in ščuvali Fran-oP Angleže in Američane /jpr Italijanom, da, celo pr°“.jti liji, je potrebno prip0 ali so bili morda P0,^? begunci tisti, ki so