Po volitvah. (0d izven Štajerskega živečega Slovenca, ki stoji na stališčn, da je za napredek štajerskih Slovencev neobhodno potreben složen, skupen nastop vseh spodnještajerskih Slovencev). Kako sodite o sedanjem politiCnem položaju, kako mnenje imate o Narodni stranki, koga naj volimo ? so me pismeno vprašali štajerski znanci in prijatelji, s katerimi sem prejšnja leta na političnem polju skupno deloval. Odgovoril sem na ta vprašanja kot nepristranski, izven strankarskega boja stoječ opazovalec vsakemu, smatram pa tudi za potrebno, tudi širši slovenski javnosti svoje misli priobčiti. Narodna stranka je razdvojila vrste štajerskih Slovencev in sicer v trenutku, ko je z novo volilno postavo napočila za Slovane ugodnejša doba. Ta tre1nutek bi morali uporabiti vzlasti mi Slovenci, mi tlačena raja, in poslati v državni zbor najsposobnejše može, visoko naobražene, ki bi si naj s svojim znanjem in nastopom pridobili ugled v zbornici. Delo Narodne stranke je politični zlocin na slovenskem narodu in z veseljem moramo pozdraviti one kroge, kateri so nasproti tej stranki osnovali kmečko stranko, katera zastopa ne le vse točke prejšnjega programa složno skupno delujočib. štajerskih Slovencev, ampak je upoštevajoč tok časa privzela vse točke agrarnih strank. Slovenska kmečka zveza je stranka bodočnosti, kdor je prijatelj kme&kega stanu, kdor je pravi rodoIjub, je njen prijatelj, kogar pa vlefie častihlepje, upanje na mandate, maščevalnost in koristolovstvo. ta je — pristaš Narodne stranke. Kmalu po rojstvu sta obe stranki stopili v volilni boj. Kot nepristranski opazovalec moram odločno obsojati ostuden način volilnega boja, blatenje za narodni procvit nesebično delujofiih rodoljubov, kakor prof. Robiča, dr. Ploja, dr. Korošca, dr. Benkoviča, dr. Verstovšeka, kapla^na Schreinerja, vikarja Gorišeka itd. Dejstvo je, da so omenjeni gg. delovali za slovenski narod in dosegli lepe uspehe, ko so sedanji celjski generali lenarili. Ti in razni drugi rodoljubi so ledino orali na kulturnem in gospodarskem polju, so zbog nedelavnosti vecine slovenske inteligence, med katero so bile tudi glave Narodne stranke, in oviranju nasprotnikov v marsikaterera kraju vzbudili slovensko zavest in marsikatero občino ohranili oziroma priborili. Žalostno je, da so se gospodarske orgajiizacije vlačile v volilni boj, da so se neuspehi pri gospodarskem detu, kateri so povsod v začetku neizogibni, izrab- ljali kot agitatorično sredstvo. Mislim, da bi bilo raznim generalom v Celju in njih silnim zaveznikom (stranka ,,Domovine") neprijetno, če bi se o tem ali onem njim blizu stoječem denarnem zavodu pisalo, n. pr. koliko zaslužijo pri posameznih posojilnicah itd. v škodo kmeckega prebivalstva. A take stvari ne spadajo v javnost, gospodarske organizacije so last celokupnega slovenskega naroda in vprašanja tikoča se teh zavodov, se naj rešujejo v ob&nih zborih teli zavodov. Ce pa ho6e Narodna stranka tudi tukaj boj, kakor je pokazala pri Sv. Lenartu, bo storila jeden narodni greh več, ker bo spravila v nevarnost denarne zavode, v katerih še sedaj obe stranki skupno delu^eta. Narodina stranka meče pesek v oči svojim pristašem, to je jasno pokazala s svojimi kmndidati. Izbrala ni najsposobne,iših mož — kmetov, ampak bogataše, ki so na škodo kmetov obogateli in je upala, da bo l.ju'dstivo vsled gospodarske odvisnosti od teh magnatov iste volilo, kar se je jasno pokazalo v šoštanjskem in celjskem okraju. Izmed njenih kandidatov se le g. Mursa mora pripoznati sposobnost; on pa si je s svojim osebnim, ošabjnim nastopom pač pridobil mnogo nnsprotnikov. Pa pustimo druge pri miru, oglejmo si le dva. Ježovnik, po poklicu mesar in gostilničar, sila častihlepen mož, dobičkaželjen, je pri zadnjih volitvah v okrajni zastop veled spletkarjenja Šoštanjčanov, ki so postavili kandiclatom g. župnika Cizej, a potem na tihem proti njecm agitirali, po trikratnem glasovanju z neznatno večino glasov postal nafieltiik okrajnega žastopa. 0 zaupanju v občini in okraju ni govora, saj so ga spodrinili iz stolca župana iii podžupana in je sedaj le zaduji občinski svetovalec. Vso izobrazbo si ie pridobil iz ,,Slovenskega Naroda", kot govornik se je proslavil v Saleški dolini, z govori, katere govori pri vsaki p iliki, obstoječe iz basni: jež in lisica, ter govorskih cvetk: rožice cvetejo, pti6ic» pojejo, šaleška rožca itd., resnega, stvarnega govora vob6e ni zmožen, ampak mu govore za razne nastope spiše oziroma inšpicira nek Soštanjčan. Ze lansko leto se je v Celju govorilo, da se ta velenjski mesar misli potegovati za Berksov mandat in imel sem večkrat priliko govoriti v Celju z uglednimi kmeti iz šaleške doline, ter učitelji in inteligentnimi krogi, ki so ga soglasno obsodili kot najnesposobnejšega človeka, kateri je sila domišljav in častihlepen. Kdor ga nazivlje ,,g. načelnik" in se mu laska, isti je v veliki milosti pri njem, proti drugim pa na tihem ruje. Drugi poslanec Roblek je nekaj zmožnejši, a za poslanca vse jedno nesposoben, ni govornik in se tu^ di ni nikdar pe&J z vprašanji, katere bode moral reševati zastopnik celjskega okraja, ki je ob jednem zastopoik naše celjske postajanke. RobHek pozna hmelj in hmeljske cene, je dober prijatelj raznih judov, ki ceno določajo, on za nje hmelj ktipuje, ziasluži lepe novce, katere pa mora trpeti kjnet. Kot državnemu poslancu, špecijalistu za hmelj, mu vemo dober svet: pustite hmeljsko kupčijo ter pregovorit« svoje prijatelje Kuketza, Vabiča, Sirca, Žigana itd., da isto store, ustvarite v hmeljarskem društvu cen=tralo za prodajo hmelja in ta cesntrala naj posreduje med hmeljarji in kupci. To je edina rešitev hmeljarskega vprašanja, na ta način, 5e se bo ves savinjski limelj skupno postavil na trg, se bo dalo vsaj ne-> kaj vplivati na določevaBje cene, katere bodo pa itak višje, ker bodo odpadli tisočaki in tisočaki, katere na leto pmfenjeni mešetarji, med njimi tudi g. Roblek, zaslužijo. Lepo mnenje bodo imeli drugi poslanci o takih' poslancih, katerim bo vsako besedo, ki naj govorita ali spišeta, polagal dr. Kukovec na jezik! In ko b€ šest let poteklo, bodo častihiepni generali dr. Kukovec, dr. Božič itd. sami poskusili zavzeti te mandate, ker Ježovnik in Roblek sta le za poskus bila dobra. rA zapomnite si, gospodje v Celju, vaš načrt se bo izjalovil! Ce bi Slovenska kmečka zveza ničesar drugega ne storila, kakor samo to, da je tako izborno uvaževala potrebe slovenskega naroda ter kmefikega stanu pri izbiri kandidatov, bi si pridobila že v kratk\ dobi svojega obstanka veliko zaslug zu spodnještajerske Slcvvence. Med njenimi kandidati na.idemo dr. Ploja, Robiča, ki kot stara izborna parlamentarca uživata velik ugled pri vladi in celo pri nasprotnikih. Koliko sta ta dva poslanca za naš narod dosegla, ve ceniti le isti, kateri je imel priliko, leta in leta v voljlnih' okrajih teh dveh mož na raznih poljih delovati. Dr. Ploj je s svojim znanjem in neštevilnimi poročili v odsekih — v zadnji perijodi drža\nnega zbora je večina važnih poročil bila njemu odkazana — zelo povzdiginil ugled slovenskega naroda in hvaležnost za to — grdo blatenje in zasramovanje. Tretji bivši poslanec dr. K o r o š e c jje med spodnještajerskimi Slovenci obudil mnogo spečih sil k delu, njegova zasluga je prodiranje ljudsh'a ob meji, ob je začel širiti prosveto med narodoin ter povzdignil glas za gospodarsko delo. Kot izvanredno marljiv, vsestransko socialno in gospodarsko izobražen mož, ki je izvršujof; drobno narodno delo, katerega se Narodna stranka radi težavnosti izogiblje, spoznal potrebe in želje ljudstva, kot izvrsten govornik bo fcastno zastopal štajerske Slovence. Med slovenskimi poslanci naj bodo tudi slovenski kmetje je načelo, katero je pripoznala Kmečka zveza s tem, da je postavila kandidatom kmeta Roškarja in Pišeka. Roškar je izvrsten gospodar, _se je kot deželni poslanec odlikoval po svojih nastopih in nam je porok, da se bodo težnje spodnještajerskih! kmetov v državnem zboru upoštevale. Našel bo krepko oporo v svojem tovarišu Pišeku, kateri je znan kot neustrašeno za slovenski narod v mariborski okolici delujoči mož — o čemur seveda ,,Naro.dni List" previdno molči — njemu se moramo zlahvaliti, da še je marsikatera občina v mariborskem okraju v narodnih rokah, on je leta in leta žrtvoval čas in denar v ta namen, da ostanejo kmečke občine ivmariborski okolici v narodnih rokah, oziroma pridejo v iste. Pišek se lahko imenuje voditelj kmetov v mariborskem okrajn. Najmarkantnejša oseba med vsemi kandidati pa je 'dr. Benkovic. On je pokazal štajerskim Slovencem pot, po kateri naj hodijo, da pridobe izgubljene postojanke nazaj in izrinejo n'asprotnike iz našega ozemlja. Brezobzirea napram naspr^mkom, nf.umorno delaven, 7 jekleno vztr.nnj.vo zasledujr.fc svoj eilj, je v kratki dobi svojega bivanja v Brežicah S'loyenstvo tako povzdignil, da se mora vse čuditi. Ce pride v vsak okraj eden tak delavec, kakor je dr Benkovič, bomo v desetih letih Slovenci gospodarji v yseh okrajih! Želja vsakega pravega rodoljubia raora biti, da dr. Benkovič pri ožji volitivi prodere, ker smo nverjeni, da bo on kot poslanec ravno tako izborno in z uspehi deloval za naš narod, kakor klot narodni 'delavec v Brežicah! Končan je volilni boj, za-čne se mirno delo za izvrševanje točk programa Kmečke zveze; upati je in to upanje imamo mi izven Štajerskelga živeči spoSnještajerski Slovenci, katerira ž&libog ni dano in tuifli ne bo dano, vsaj marsikateremu izmed nas, deloyati za Kmečko zvezo, da bo ista pridobiVala dan za anevom večje množice slovenskih, kmetov tn v doglednem 6asu porazila laži-Narodnostranko! Prvotne težkoče naj bodo vspodbuda k vztrajnerau delu in uspehi ne bodo izostali!