GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TO VA R N;E »SVILANIT« KAMNIK DVAJSET LET SVOBODE Leto 1965 nas odvaja z dvemi desetletji od leta 1945, ko smo končno lahko vzkliknili: »Živela svoboda«, ki je kipelo v grlih milijonov ljudi zasužnjene domovine. Mnogim pa ni bilo dano, da bi se veselili zmage, ker so morali darovati življenja za svojo rodno zemljo. Ta beseda je vodila naše ljudstvo v neenak boj s krutim sovražnikom — fašizmom, zavedajoč se, da s tem kujejo boljše dni mlajšim generacijam. Svoboda in neodvisnost se ne prodajata za denar. Ona zahteva žrtev in trpljenja. Vsi, ki so trpeli in se bojevali za te vzvišene cilje so vedeli, da sadov svojega dela ne bodo dočakali. Vedeli pa so, da se bo njihovo delo nadaljevalo v boju za zgraditev boljšega družbenega reda za socializem. Dvajseta obletnica nas spominja na mnoge zgodovinske odločitve, kot so zmaga nad fašizmom, ustanovitev prve slovenske vlade, kongres ljudske fronte, volitve v ustavodajno skupščino itd. Take zgodovinske odločitve doživi samo ena generacija in se ne ponovijo nikoli več. Mnogi se še spominjajo dogodkov iz tistih velikih dni, ki jih je prineslo leto 1945. Marsikdo se teh dni še živo spominja, drugim so spomini izbledeli, mnogi pa vsega tistega niso doživeli. Dvajset let je minilo od takrat in prišel je mlajši rod, da prevzame bogato dediščino, katere strani testamenta so izpisane s krvjo našega ljudstva. V dveh desetletjih so pri nas nastale epohalne spremembe. Te so vidne vedno in vsepovsod. Našo porušeno domovino smo obnovili in ponosni smo na te uspehe. Povečalo se je naše družbeno bogastvo, spremenila se je struktura delovnih ljudi, dvignila se je stopnja strokovnega in kulturnega nivoja. Kdo bi mogel našteti vse uspehe na majhnem kosu papirja, ko še zgodovinarji vsega ne morejo popisati. Ne smemo pozabiti tudi na razvoj socialistične izgradnje, ki vse te uspehe podreja koristim delovnega človeka. Samoupravljanje kot družbeni proces pa daje delovnim ljudem pravico do odločanja v procesu proizvodnje in delitve po delu. V tem izredno dinamičnem razvoju ne smemo pozabiti na preteklost in na to, za kakšno ceno žrtev smo si ustvarili to, kar da- nes imamo. Zaradi. tega je izredno pomembno, da utrjujemo in razvijamo revolucionarno tradicijo in ljubezen do domovine med tistimi, ki uživajo priborjene sadove. Nadaljnje revolucionarno delo in izgraditev socializma mora prevzeti mladina, ki ima vso materialno bazo. Najlepši vzor za to ima v vseh dosedanjih dogajanjih in v tem razdobju pridobljene izkušnje. Naša preteklost mora ostati v srcih mladine najbogatejša zakladnica in dediščina, na katero naj bi bila ne samo ponosna, pač pa bi jo morala še povečati. Tudi ni dovolj, di se vloge in potrebe po razvijanju tradicij NOB zavedajo samo organizacije združenja borcev. Razvijanje tradicij ljudske revolucije je dolžnost vseh družbenopolitičnih činiteljev. Borce revolucije ne smejo pozabiti preteklosti, ampak so dolžni razvijati tradicije in te prenašati na generacijo, ki dorašča. Mladini sedanjega časa, ki je temeljila na drugačnih ekonomskih razmerah, ne smemo vsiljevati preteklosti, ampak ji dajati vzglede in jo seznanjati z bojem našega ljudstva Oskrba Za proizvodnjo frotirja uporabljamo bombaževo prejo, katero nam skoraj v celoti (razen vi-gogne in česanke) dobavlja PREDILNICA LITIJA. Do sedaj nas je Litija oskrbovala s prejo v takih količinah, da smo z njimi lahko krili naše planske proizvodne obveznosti, pa čeprav se je dogajalo in se bo verjetno tudi v naprej, da določenih številk preje, kot so Nm 20 1, Nm 28/1 in Nm 40/2 ni na stalni zalogi. Vzrok za to je v tem, ker Litija zgoraj o-menjene številke preje izvaža in nas vsled tega lahko oskrbuje le z dejansko potrebnimi količinami, s katerimi si pa ne moremo ustvariti nobenih zalog preje. Na podlagi dosedanjih • dobav preje, si moramo priznati, da predilnica Litija goji do Svilanita določene' »simpatije«, saj nas je oskrbovala s prejo kljub temu, da je ostalim odjemalcem preje vsled izvoznih obveznosti reducirala njihove potrebe. Poleg tega pa smo pri predilnici Litiji stalni dolžniki, saj se giblje znesek neplačanih računov med 40 in 60 milijoni dinarjev (kar pomeni eno do dvomesečno nabavo preje). Ti faktorji vsekakor kažejo na to, da so poslovni odnosi med našo gospodar- tako, da bo vse pozitivno zavestno prevzela in koristno uporabila v dobrobit naše družbene skupnosti. s prejo sko organizacijo in Predilnico Litijo na izredni višini. Kako pa je z izdobavami preje za drugo polovico leta? Z ozirom na to, da je Litija naš glavni dobavitelj, je naša oskrba s prejo odvisna predvsem od tega, če bo Predilnica Litija imela na razpolago dovolj deviznih in dinarskih sredstev za nabavo bombaža. Po sedanji razdelitvi Saveta tekstilne industrije ima Litija dodeljeno le 70 % potrebnih deviznih sredstev za leto 1965, kar pomeni, da v kolikor ne dobe dodatnih sredstev na bazi 1 $ uvoza za 1 $ izvoza imajo surovin le do sredine meseca oktobra. Vendar pa je s predstavniki Predilnice Litije dogovorjeno, da nam bodo skušali kljub omejitvi deviznih sredstev kriti nove potrebe za drugo polovico leta s to razliko, da bomo morali za količino preje, ki je iznad 70 % letnih potreb (kar pomeni 120 ton preje) kriti ali z izvozno obveznostjo 1 : 1 ali pa s podražitvijo preje za 10 °/o. Na bazi tovrstnega dogovora nam bo Litija v najkrajšem času poslala v podpis pogodbo za drugo polovico leta, kar pomeni, da lahko s precejšnjo sigurnostjo govorimo. (Nadaljevanje na 2. strani) Poglel na naprave za snovanji Konstituiranje organov in sklepi prve seje Predsednik DS je sklical 1. sejo 21. 5. 1985. Na tej seji je bilo konstituiranje DS in volitve novega upravnega odbora. Predsednik volilne komisije je podal poročilo o izidu volitev. Verifikacijska komisija je ugotovila, da so volitve potekale zakonito in da so bili v DS izvoljeni naslednji člani delovne skupnosti: Vidmar Franc, EE 10 54 glasov Keršič Fani, EE 10 52 glasov Ipavec Marija, EE 10 49 glasov Lazar Anica, EE 20 30 glasov Poljanšek Stane, EE 30 140 glasov Benko Bogomir, EE 30 139 glasov Gladek Marjan, EE 30 134 glasov Baloh Tinca, EE 30 129 glasov Zrimšek V.. EE 35-|-30 126 glasov Demšar Jožica, EE 30 125 glasov Merčun Ivan, EE 40 17 glasov Matičič Vinko, EE 50 14 glasov Muršak Zinka, EE 60 65 glasov Okorn Tomaž, EE 60 51 glasov Praprotnik M., EE 601 48 glasov Grabnar Darko, EE 60 47 glasov Stari člani, ki so bili izvoljeni na prejšnjih volitvah z dvoletno mandatno dobo pa so: Zobavnik Stane, EE 60 375 glasov Koncilja Cveto, EE 20 372 glasov Kolenc Slavko, EE 30 370 glasov' Pipan Lovro, EE 30 370 glasov Končnik Ivo, EE 20 367 glasov Stankovič Brane, EE 11 362 glasov Pregel Leon. EE 50 362 glasov Zarnik Ana, EE 30 362 glasov Lužar Marija, EE 30 360 glasov Ribaš ing. S. EE 60 359 glasov Budalič Ivanka, EE 30 356 glasov' Grden Francka, EE 10 346 glasov Ocvirk Jožica, EE 30 330 glasov Oskrba s prejo (Nadaljevanje s 1. strani) da bomo lahko naše planske proizvodne obveznosti izpolnili. Zaradi večje sigurnosti poizkušamo nabaviti prejo tudi iz drugih predilnic širom Jugoslavije. Do sedaj smo dobili s strani Sti-pa 5 000 kg Nm 20/1 in 5 000 kg Nm 60/2 česane iz Zadra. Navezani so stiki tudi s predilnicami v Vranju, Strumici, Mostarju in Titogradu, vendar za enkrat s temi še ni pozitivnih rezultatov. Večje težave so pri nabavi česane preje Nm 60/2, katero trenutno dobivamo od predilnice Ajdovščina. Vendar pa ta preja zaradi slabe kvalitete (nizko število trgalnih km) ne odgovarja našim zahtevam, saj se na statvah pojavlja vsled tega večje število pretrgov v vezni osnovi. Poizkušali smo nabaviti kvalitetnejšo česano prejo v drugih predilnicah, vendar so bila na tozadevna prizadevanja zaman, kajti skoro vse predilnice česano prejo porabijo v lastnih tkalnicah. Tako smo trenutno primorani še naprej nabavljati Nm 60/2 v Ajdovščini, za katero pa vemo, da nam v celoti ne odgovarja. Upamo, da se bo stanje pri če-sanki izboljšalo takrat, ko bo tudi Predilnica Litija začela proizvajati česano prejo, to pa se predvideva koncem tega leta. Kodela ing. Vida Sedanji DS šteje torej 29 članov. Po verifikaciji mandatov je bil izvoljen za predsednika DS tov. Koncilja Cveto. V svete EE so bili izvoljeni: V EE 10 — kandidati za dvoletno mandatno dobo: Potočnik Marija Korošec Franc Smidovnik Marija Keršač Fanika Bernik Marija Rozmanič Vida Kavčič Vida 68 glasov 66 glasov 62 glasov 60 glasov 58 glasov 58 glasov 54 glasov Kandidati za enoletno mandat- no dobo: Žagar Marija Golob Tončka Šimenc Štefka Novak Francka Balantič Marija Burja Anica 64 glasov 64 glasov 63 glasov 62 glasov 55 glasov 51 glasov V svet EE 20: Mihelin Franc 31 glasdv Narad Marija 29 glasov Dimitrovič Anica 27 glasov Perčič Marija 26 glasov Lazar Anica 25 glasov V svet EE 30: Grilc Franc Fabjan Rozika Mohor Ivica Drolc Štefka Balantič Marija Vrtačnik Vilko Grahovec Minka Mikolič Marija Jerič Peter Petje Ferdinand Slevec Olga Sare Angela V svet EE 50: Šubic Viktor Potočnik Maks Golob Alojz Plevel Ciril Tajč Peter 128 glasov 125 glasov 124 glasov 123 glasov 118 glasov 117 glasov 116 glasov 115 glasov 114 glasov 111 glasov 111 glasov 111 glasov 21 glasov 19 glasov 18 glasov 13 glasov 12 glasov EE 60 + 601: Golob Polonca Hribovšek Marinka Krapež Julči Erjavec Zdenka Surk Nikolaj Kramar Stane Štefanič Rozka Novak Maks 69 glasov 67 glasov 67 glasov 65 glasov 63 glasov 62 glasov 62 glasov 61 glasov Stari člani, ki so bili izvoljeni na prejšnjih volitvah z dvoletno mandatno dobo v svet EE pa so: EE 10: Janežič Marija Arnež Ana Kranjc Mihaela Kuhar Draga EE 20: Bernot Ana Dokl Julijana Golob Jakob 'Peperko Ema Škvarča Nejka Kotnik Peter EE 30: Štruklec Zalka Korošec Fani Poljanšek Rudi Jeglič Marija Kepic Albina Gladek Marjan Uršič Pavla Benda Franc Šurk Tončka upravljanja EE 50: Okorn Leon Novak Franc Balantič Andrej Kregar Jože EE 60: Povše Jožefa Ribaš ing. Slavko Vehar Anica Šubic Sonja Predsedniki svetov v posameznih EE pa so naslednji: EE10 —Rozmanič Vida EE11 —Baloh Francka EE 20 — Klančišar Slavka EE 30 — Gladek Marjan EE 36 — Grzinčič Zdenka EE 40 — Praprotnik Branko EE 50 —Potočnik Maks EE 60-{-601 — Erjavec Zdenka Po konstituiranju DS in izvolitvi predsednika so bile izvršene volitve članov upravnega odbora. Volitve so bile tajne. V UO so bili izvoljeni: 1. Zobavnik Stane 2. Končnik Ivo 3. Škapin Marija 4. Rozmanič Vida 5. Praprotnik Brane 6. Žavbi Pavle 7. član UO je po svojem položaju tudi direktor delovne organizacije tov. Marcijan Stane. Na prvi seji UO je bil izvoljen za predsednika tov. Zobavnik Stane. DS je imenoval tudi arbitražo delovne organizacije, katere člani so: Škerlec Jože Repič Marijan Vehar Anica Ostale komisije in odbori samoupravnih organov bodo imenovani na prihodnjih sejah DS. Po izvršitvi vseh formalnosti v zvezi s konstituiranjem organov upravljanja je DS prešel na preostali del dnevnega reda in obravnaval še naslednja vprašanja. Obravnavano je bilo vprašanje prodaje'obrata Mekinje Obrtno-montažnemu podjetju »Zarja« Kamnik. Po obravnavi je bil sprejet sklep, da se Mekinje prodajo za 22 milijonov s tem. da je kupec dolžan plačati 20 milijonov dinarjev po podpisu pogodbe, za vrednost 2 milijona dinarjev pa izvrši razna obrtniška dela. Na predlog tehnične službe se je potrdila korektura novega procenta manjvredne proizvodnje v tkalnici bombaža za 8 % in v tkalnici svile za 6,5 °/o. Na predlog kadr. soc. službe je DS tudi odobril sredstta za plačilo prevoza delavcev, ki delajo v treh izmenah in sicer tistim, ki so oddaljeni od podjetja nad 5 km. Sklep velja od 1. junija 1965 dalje. V sprejem je bil predložen Pravilnik o koriščenju privatnih motornih vozil za službena potovanja. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se Pravilnik ne sprejme in je vrnjen v ponovno korekturo glede na višino kilometrine in obseg koristnikov. Za urejanje delovnih razmerij na podlagi novega zakona so bili sprejeti začasni ukrepi in sicer: 1. Direktor delovne skupnosti se pooblašča, da predlaga uvedbo postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti. 2. Vodja splošne službe se pooblašča za vodenje zakonitosti postopka z zaslišanjem kršiteljev delovne dolžnosti in prič. 3. Da do sprejetja novega Pravilnika o delovnih razmerjih veljajo še določbe Pravilnika in Zakona o delovnih razmerjih,-v' kolikor njih določbe niso v nasprotju s pozitivnimi predpisi in 4. Imenovana je komisija za sestavo osnutka Pravilnika o delovnih razmerjih, v katero so i-menovani: Konda Alojz Mišič Danica Ribaš ing. Slavko Bernot Vinko Drobnič Silva. Na predlog odbora za razvajanje sistema nagrajevanja in družbeni standard je DS potrdil predlog, da se nagradi tov. Lah A-lojza z denarno nagrado 50 000 din. Nagrado je prejel za postopek izboljšave pri sušenju preje, ker je s svojim načinom po končanem sušenju bombažne preje uspel, da ta več ne porumeni. S to samoiniciativo je tov. Lah doprinesel delovni skupnosti korist na kvaliteti beljene preje. Za vzdrževanje Počitniškega doma v Novem gradu je DS odobril 381 700 din. Dnevna oskrba v Počitniškem domu, katerega u-pravlja Tekstilindus Kranj znaša 1 200 din za člane delovne skupnosti in njihove družinske člane, za tuje goste pa 2 000 din. Nadalje je DS sprejel sklep, da se na račun vzdrževanja rastlinjaka in cvetličnih nasadov dodeli tov. Lenart Pavlu 3 000 din mesečno, ker mora to delo opravljati ob dnevih, ko se v podjetju ne dela.. Poročilo o delu upravnega odbora Predsednik upravnega odbora je na 1. seji DS podal svoje poročilo, v katerem ugotavlja, da so bili v UO izvoljeni 4 delavci in 2 strokovna delavca. V enoletni mandatni dobi je imel UO 18 rednih in 5 izrednih sej. Dnevni redi so imeli povprečno 6 točk. U-deležba na sejah je bila 90,18 %-na.UO je v glavnem obravnaval naslednja vprašanja: delitev OD, izvajanje proizvodnih nalog, vprašanje investicij in obratnih sredstev, odločanje o prošnjah in pritožbah, integracijska vprašanja in problematika produktivnosti dela. S posebno skrbjo je UO obravnaval vprašanje nastajajoče nove gospodarske situacije, zlasti pa vprašanje glede nabave surovin, zagotovitev obratnih sredstev, politiko cen in iskanje notranjih rezerv. Zavzeti so bili konkretni ukrepi kot so obisk dobaviteljev surovin, začasni sklep o najemanju nove delovne sile itd. Svoja mišljenja in priporočila je UO predložil v obravnavo DS. UO je izvajal sklepe DS in se trudil za vodenje pravilne politike poslovanja. DS je poročilo sprejel in dal razrešnico bivšemu UO. Glavne značilnosti temeljnega zakona o DELOVNIH RAZMERJIH Temeljni zakon o delovnih razmerjih je nastal zaradi uskladitve prejšnjega zakona o delovnih razmerjih z ustavo, zato se nov zakon v mnogih določbah bistveno razlikuje od prejšnjega. Novi zakon se opira na ustavna načela v tem, da se medsebojna del. razm. članov delovne skupn., ki izvršujejo pravice in dolžnosti preko organov samoupravljanja. Z novim zakonom je odpravljena dvojnost delovnopravnega režima, ker so delovna razmerja enotna ne glede na to ali gre za delo v gospodarski, društveni ali državni dejavnosti. Izven tega režima so samo delavci, ki so v najemnem delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih. Osnovno izhodišče novega Zakona o delovnih razmerjih je samoupravljanje, ne samo kot formalno pravna pravica delovnih ljudi, temveč tudi kot bistveni element dela, kot sposobnost delovnega človeka, da odnose v zvezi z (delom ureja sam in sam upravlja s sredstvi dela. Delovna razmerja so potemtakem razmerja, ki nastajajo pri delu med enakopravnimi člani delovne skupnosti, in ki jih ti samoupravno urejajo. Družbeni položaj delovnega človeka pri delu je enoten. Osebno delo v katerikoli družbeni organizaciji vključuje tudi sodelovanje pri upravljanju v proizvodnji in delitvi OD na temelju lastnih rezultatov dela, ki jih ustvari delovna skupnost kot celota in njene posamezne enote. V načelu gredo zato delovnemu človeku e-nake pravice in dolžnosti neodvisno od tega, kje je njegovo delovno mesto. V okviru enotnega delovnega razmerja je odpadlo razlikovanje med delovnim in uslužbenskim razmerjem. Prav tako je odpadlo razlikovanje med stalnim in začasnim delovnim razmerjem. Osebe, ki so sklenile začasno — honorarno razmerje dosedaj niso imele pravice do samoupravljanja, niti do sodelovanja pri delitvi rezultatov skupnega dela. O pravicah in dolžnostih odloča samo delovna skupnost ali organi upravljanja, nikoli pa ne posameznik. Z načelom o urejanju medsebojnih delovnih razmerij so nezdružljiva pooblastila posameznikom, da izrekajo kazni ali drugače odločajo o pravicah in dolžnostih iz dela in zaradi dela. Prav tako ni več mesta odpovedi delavcu zaradi kršitve delovne discipline niti kazenski politiki, ki je dopuščala odpust iz delovne organizacije. Ce pa je objektivno ugotovljena kršitev delovne dolžnosti in krivda delavca res takšna da ne more več ostati v delovni skupnosti, lahko o tem odloča na demokratičen način vsa delovna skupnost. Delovne skupnosti obvezuje Temeljni zakon o delovnih razmerjih, da v enem letu po uveljavitvi Zakona vskladijo statute in druge splošne akte s pravili in načeli zakona. Za tako vsklajevanje pa ni nobenih receptov, zato bo mo- rala vsaka delovna skupnost sama izdelati merila za pravično notranjo ureditev medsebojnih delovnih razmerij. Naša želja je, da bi pri sprejemanju tega samoupravnega akta sodeloval čim večji krog ljudi. Le V zadnjih letih našo državo o-grožajo pogostejše elementarne nesreče kot so potresi in povodnji. Zaradi teh nesreč je gmotno prizadeto naše celotno gospodarstvo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da na take in podobne nesreče nismo vselej pripravljeni. Da bi se v bodoče lažje in organizirano borili proti takim nesrečam, je Sekretariat za narodno obrambo izdal v skladu z Zakonom o narodni obrambi odlok, da se morajo v vseh komunah in delovnih organizacijah formirati o-dbori civilne zaščite. Po sklepu DS z dne 3. 2. 1964, o čemer je bilo že pisano, je tudi v naši delovni organizaciji imenovan odbor civilne zaščite skupaj z Živilsko industrijo Kamnik. Lani so bili izvedeni že tudi prvi tečaji pripadnikov enot civilne zaščite, ki pa na žalost niso povsem uspeli. Nekateri delavci tega niso vzeli resno in se tečaja niso redno u-deleževali. Ker so s tem kršili določbe Zakona o narodni obrambi, so bili za to posamezniki kaznovani od sodnika za prekrške. Služenje v enotah civilne zaščite je obvezno za vse člane delovne skupnosti, zlasti pa za tiste, ki so odrejeni v posamezne enote: V odelenje inženirsko-tehnične službe so določeni naslednji: 1. Benko Janez EE 60 2. Bleje Miha EE 50 3. Leskovec Janez EE 30 4. Golob Polde EE 30 5. Gladek Marjan EE 30 6. Tajč Peter EE 50 7. Komatar Jože . EE 35 8. Benda Franc EE 30 9. Grilc Franc EE 30 10. Matičič Vinko EE 50 11. Novak Franc EE 50 12. Pregel Leon EE 50 13. Plevel Ciril EE 50 14. Šubic Viktor EE50 15. Žurbi Ivan EE 50 16. Pipan Lovro EE 30 Delavski svet delovne organizacije je razpisal volitve v organe upravljanja za dne 7. 5. 1965. Od razpisa do dneva volitev so bili po EE zbori delovnih ljudi. Na zborih je bilo predlaganih za dvoletno mandatno dobo v DS 27 kandidatov. V svet EE 10 .je bilo predlaganih 15 kandidatov, v v svet EE 20 6 kandidatov, v svet EE 30 16 kandidatov, v svet EE 50 3 kandidatov, v svet EE 60 + 36 10 kandidatov. na ta način izražena samoupravna odločitev bo postala zakon za vso delovno skupnost v odmerjanju pravic in dolžnosti, ki gredo delovnemu človeku na temelju skupnega dela. Konda Alojz 17. Jenko Emil EE 35 18. Jeglič Anton EE 50 19. Poljanšek Slavko EE 16 V odelenje službe požarne var- nosti so določeni: 1. Golob Alojz EE 50 2. Grden Franc EE 30 3. Novak Maks EE 60 4. Balantič Andrej EE 50 5. Žavbi Pavel EE 30 6. Mihelin Franc EE 20 7. Šinkovec Stane EE 50 8. Nograšek Ivan EE 50 9. Zarnik Anton EE 601 10. Benko Bogomir EE 30 11. Grudnik Ignac EE 30 12. Gradišek Franc EE 40 13. Vrankar Jože EE 60 V odelenje službe reda. varno- sti 1. in zvez: Kramar Stanko EE 60 2. Stankovič Brane EE 11 3. Poljanšek Ljuba EE 60 4. Podrzavnik Kati EE 10 5. Osolnik Pavel EE 601 6. Komatar Marija Živ. ind. 7. Knavs Angelca EE 60 8. Goričan Jože EE 50 9. Juntež Ivan Živ. ind. 10. Prusnik Ivan »Varnost« 11. Rems Nikola »Varnost« 12. Cotman Avgust »Varnost« 13. Baloh Francka EE 11 14. Vrhovec Bogo »Varnost« 15. Ambrož Marija EE 60 16. Grabnar Darko EE 60 V odelenje sanitetne službe so določeni: L Mišič Danica EE 60 2. Povše Elizabeta Živ. ind. 3. Komatar Majda EE 10 4. Rozmanič Vida EE 10 5. Sušnik Marija Živ. ind. 6. Hribar Anton EE 40 (adj.) 7 Verdnik Marija EE 601 8. Plut Martina EE 30 9.Kokot Alenka EE 36 10. Klemenc Anton EE 601 11. Grzinčič Zdenka EE 36 12. Krapež Julka EE 60 Volitve so potekale v redu, volišče je bilo primerno urejeno, volivci pa so glasovali od 6. do 15. ure. Ob 16. uri pa je volilni odbor zaključil z volitvami. Po volilnem imeniku je glasovalo 407 volivcev. Neizpolnjenih glasovnic za DS je bilo 18, 12 pa za svet EE. Volitev se ni udeležilo 66 volivcev. Volilna udeležba je bila izvedena 86%. Volivci, ki se niso udeležili volitev, so bili v večini upravičeno odsotni zaradi bolezni ali dopusta. Formiranje enot civilne zaščite Poročilo volilne komisije o izidu volitev v delavski svet in svete ekonomskih enot 13. Urbanija Francka EE 30 14. Vrbole Ljudmila Živ. ind. 15. Golič Rozka EE 60 16. Tomšič Milena EE 60 Po planu, ki ga je izdal Oddelek za narodno obrambo, bodo v jeseni ponovno organizirani tečaji enot CZ, katerih se bodo morale udeležiti osebe, ki so določene s tem planom. Kdaj se bodo pričeli tečaji, in katere osebe bodo morale na tečaje, bo objavljeno, ko bo za to čas. Kako smo proizvajali v posameznih letih ms oj Verižni T3 S indeks 1961 1 030 000 100 100 1962 1 441 000 140 140 1963 1 384 000 134 96 1964 1 582 000 154 114 Izkoriščanje strojev v odstotkih: EE 1961 1962 1963 1964 20 66,62 72,03 74,85 73,38 30 76,70 74,91 70,30 71,91 Skupaj 70,00 70,78 69,60 72,65 Proizvodnja na 1 zaposlenega v našem podjetju: m2. •S Verižni "S indeks 1961 2 972 100 100 1962 3 782 127 127 1963 3 442 116 91 1964 3 570 120 103 Kako smo lani povprečno dose- gali norme: EE % 29 110,1 30 116,4 ' 400 109,9 13 122,3 401 115,2 Prodaja po letih v 000 din: •S Verižni "e indeks 1962 1 316 244 100 100 1963 1 498 331 114 114 1964 1 876 283 141 125 Na domačem tržišču smo plasirali našega blaga: Slovenija 1962 27 »/o 1963 28 "/o 196,4 28 »/o Hrvatska 31 % 28 " o 27 o/,, Srbija 24 o o 24 "n 24 0/0 Maked. in BiH 18% 200;, 21 o/o Povprečno na 1 prebivalca v SFRJ je bilo prodano našega blaga v dinarjih: 1962 1963 1964 SFRJ 58 71 83 Srbija 51 61 72 Hrvatska 74 93 104 Makedon. in BiH 26 34 42 Slovenija 167 210 244 Kamnik, dne 12. III. 1965 Poročilo z II. seje skupščine občine Kamnik Predsednik skupščine občine Kamnik je sklical II. sejo obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so obravnavali tekoča gospodarska vprašanja našega nadaljnega gospodarskega razvoja v zvezi z novimi ekonomskimi ukrepi. Predsednik skupščine je seznanil odbornike o posvetovanju z direktorji delovnih organizacij. Na tem posvetovanju so bili izneseni razni problemi v posameznih delovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da delovne organizacije še normalno poslujejo, in da ni večjih motenj v7 proizvodnji. Zavzemati se bomo morali vsi. da bomo čim lažje sprejeli nov gospodarski sistem, če bomo hoteli obdržati sedanji obseg proizvodnje. To bo pa predvsem odvisno od samih kolektivov, če se bodo borili za smotrno gospodarjenje. Nadalje so odborniki obravnavali vprašanje zaščite planinske flore, ter objektov na Veliki in Mali planini. Kamniške planine, zlasti pa Velika planina je privlačna turistična točka. Vedno več tujih in domačih turistov se zbira na tej turistični točki. Nič kaj pa ni pohvalna ugotovitev, da i-majo naši delovni ljudje, ki si v planinah iščejo čistega zraka in rekreacije, premalo ljubezni do prirodnih lepot. Turisti delajo na planinskih objektih škodo, trgajo zaščiteno planinsko cvetje, za seboj pa puščajo razne odpadke, kot so: papir in razne škatle od konzerv. Da bi se prirodne lepote in turistični objekti čim dalje ohranili v korist našega delovnega človeka, je skupščina sprejela odlok, da se ustanovi poseben sklad za vzdrževanje poti, ter turističnih objektov. V ta sklad se bodo stekala sredstva, ki jih bodo vplačevale gospodarske in družbene organizacije, kakor tudi zasebniki, ki imajo na območju Velike in Male planine počitniške domove ter planinske in pastirske koče. Odborniki so tudi obravnavali problematiko »črnih gradenj«. Individualni graditelji stanovanjskih hiš več ali manj gradijo brez gradbenih dovolenj. Ta način gradnje pa predstavlja za našo komuno že več let pereč problem. Ta problem se pojavlja v dveh o-blikah in to: kršenje urbanističnega plana in problem komunalnih objektov. Da bi se ta problem enkrat za vedno zajezil, je skupščina sprejela sklep, da se zoper Občni zbor stanovanjske zadruge Člani Stanovanjske zadruge Svilanit so imeli 5. 6. 1965 svoj drugi občni zbor. Na zboru so o-bravnavali vprašanje načina finansiranja Stanovanjske zadruge, sprejem plana o investicijah, potrditev bilance za preteklo poslovno leto in poročilo o finančno-materialnem poslovanju. Na zboru je bilo sproženo vprašanje o javnosti dela Upravnega odbora Stanovanjske zadruge. Nekateri člani delovne organizacije očitajo organom upravljanja zadruge, da o njenem delu člani delovne skupnosti niso informirani. Na občnem zboru so vsi navzoči člani zavzeli stališče, da je o delu Stanovanjske zadruge vsa javnost podana. Kadarkoli je bil sklican zbor zadružnikov so bili obveščeni vsi, obvestila pa dana tudi po EE na oglasne deske. Iz tega izhaja, da člani Stanovanjske zadruge oziroma njeni organi niso delovali za zaprtimi vrati. Nadalje je bilo sproženo vprašanje, če se imajo vsi člani delovne skupnosti pravico vpisati v zadrugo. Občni zbor je ugotovil, da se v zadrugo lahko včlanijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje po statutu zadruge. O kreditnih poslih in o drugih mate; ialno-pravnih obveznostih so torej izključno pristojni organi upravljanja zadruge, ne pa delovna organizacija Svilanit. Delovna organizacija je po sklepu DS odobrila zadrugi, ne pa njenim članom, 18 milijonov din kredita iz sklada za prosto razpolaganje, organi upravljanja zadruge pa imajo izključno pravico do delitve sredstev svojim članom. Po sklepu UO Stanovanjske zadruge so prejeli posojila naslednji člani: 500 000.- din 500 000,- din 980 000 - din 510 000,- din 510 000,- din 400 000,- din 980 000,- din 980 000,- din 400 000,- din 980 000,- din 300 000,- din 980 000.- din 1 020 000,- din 1 120 000,- din 1 120 000,- din 1 020 000,- din 300 000,- din 980 000,- din 1 120 000,- din 980 000,- din 980 000,- din 300 000,- din 1. Pečevnik Peter EE 60 2. Perčič Marija EE 20 3. Berlec Alojz EE 20 4. Martinc Francka EE 60 5. Tomšič Milena EE 60 6. Jenko Emil EE35 7. Rakoš Martina EE 60 8. Simičak Ciril EE601 9. Matičič Vinko EE 50 10. Okorn Tomaž EE 60 11. Benko Janez EE 60 12. Rihar Melita EE 36 13. Repič Marjan EE 60 14. Cof Marija EE 60 15. Škerlec Jože EE 601 16. Ribaš ing. Slavko EE 60 17. Kovač Valentin EE 60 18. Serša Ivan EE 19. Seljak Bogdan EE 30 20. Lah Alojz EE 40 21. Klemen Marija EE 22. Koncilja Cveto EE 20 Stanovanjski zadrugi je bilo tudi odobreno posojilo v višini 21 milijonov dinarjev s strani Stanovanjskega sklada. To posojilo pa bo zadruga lahko dobila na podlagi poroštva, o katerem je sklepal DS na svoji izredni seja 23. 6. 1965. Kamnik, dne 22. 6. 1965 kršitelje, ki gratiijo brez gradbenih dovolenj uvede najstrožji postopek, če pa se ugotovi, da so bile prizadete splošne družbene koristi. pa se bodo objekti dali porušiti na stroške investitorja. Skupščina je nadalje obravnavala še naslednja vprašanja kot so: sprejem odloka o sodnih in u-pravnih taksah in odlok o formiranju sklada za vzdrževanje turističnega centra Velike in Male planine. Sprejeti so bili tudi sklepi o poizkusni proizvodnji obrata livarna v podjetju Titan Kamnik, u-kinitev statusa podjetja v izgrad-. nji Graditelj Kamnik, odcepitev knjigarne od trg. podjetja Kočna Kamnik, sklepanje o likvidaciji gostišča »Pri Ribiču« ter sklepanje o pripojitvi gostinskega podjetja »Pri Marjanci« h gostinskemu podjetju »Planinka«. Zinka Muršak Uspeh izobraževanja mojstrov iz Delčeva V začetku meseca marca nas je zapustila prva grupa mojstrov iz Frotirke Delčevo. ki je bila približno 6 mesecev na praksi v našem podjetju. Danes lahko podamo oceno uspeha izobraževanja, saj so nam znani rezultati tako teoretičnega kot tudi praktičnega dela izobraževanja. Predno pridem na same rezultate, bi rad pripomnil, da je bila struktura predhodne izobrazbe, razen v enem primeru, zelo neugodna. Omenjeni mojstri so namreč imeli samo industrijsko šolo, kar seveda ne daje dovoli teoretične podlage za tak način izobraževanja, katerega smo morali, z ozirom na časovno stisko izbrati. Posebna ovira je bila tudi v tem. ker omenjeni praktikanti niso imeli skoraj nobene podlage v praktičnem delu. še posebno pa v izdelavi frotir-tkanin. Kljub omenjenim težavam nam je uspelo nuditi dovolj teoretskega in tudi praktičnga znanja, katerega bodo mojstri potrebovali pri vsakdanjem delu. Teoretski del programa izobraževanja je obsegal splošne predmete: matematika, elektrotehnika, strojni e-lementi, poslovanje podjetja, higiensko tehnična zaščita, osnove delavskega samoupravljanja ter strokovne predmete: tekstilne surovine, tehnologija tkanja, vezave, kompozicija in dekompozi-cija tkanin, priprava, strokovno računstvo, kontrola kvalitete, organizacija dela in oplemenitenje preje. Mojstri so iz vsakega predmeta po končanih predavanjih delali izpit. Povprečna ocena u-speha je 3-4. Pri nekaterih smo bili nad uspehom celo zelo presenečeni, saj so posebno pri strokovnih predmetih odlično odgovarjali na postavljena vprašanja. Praktični del izobraževanja je obsegal delo v mehanični delavnici, pri montaži strojev, v tkalnici vzdrževanje strojnih delov in organizacijo dela. Kljub temu, da je bilo posebno v začetku zelo neurejeno stanje v experimcntalni tkalnici, in da se vsled. tega nismo mogli dovolj posvetiti posameznikom, smo se iz rezultatov njihovega dela prepričali, da so zapopadli vsebino svojega bodočega delokroga, in da to delo ne bo predstavljalo nepremagljivega problema. Zavedati pa se moramo, da s tem znanjem, ki so si ga pridobili v času izobraževanja v »Svilanitu« še niso postali mojstri svojega dela; dobili so samo osnovo, ki je porok za to, da na njej lahko grade naprej, da se izpo-polnjejo v svojem znanju in da v doglednem času postanejo v pravem smislu mojstri svojega dela. (Ribaš ing. Slavko) Traven Franc v pokoju Dne 31. marca 1965 smo se poslovili od dolgoletnega člana kolektiva tov. TRAVNA FRANCA, ki je odšel v zasluženi pokoj. Tov. Traven Franc je bil rojen dne 20. I. 1910 v Vodicah. 2e kot 14 letni deček si je moral trdo služiti kruh kot hlapec \7 Klečah in Mengšu. Po odslužitvi vojaškega roka se je zopet zaposlil v Mengšu, vendar ga je želja po stalni zaposlitvi in pridobitvi kakšne kvalifikacije pripeljala leta 1935 v Šmarco, kjer se je zaposlil v tkalnici pri Vavpetiču. Delal je na raznih delovnih mestih in pričel tudi kuriti nizkotlačni kotel za barvarno in centralno ogrevanje. S pridnostjo in vestnostjo si je prihranil nekaj denarja in je pričel misliti na postavitev lastnega doma. Poročil se je in kasneje kot oče dveh otrok odšel leta 1944 v partizane. Po vojni je leta 1964 napravil izpit za kurjača in se leta 1948 zaposlil v7 Stolu. Leta 1957 pa se je ponovno vrnil v Svilanit, kjer je delal na delovnem mestu kurjača I do upokojitve. Težko nam je bilo, ko nam je ob slovesu stisnil roko, saj sc vedno neradi poslovimo od poštenega in vestnega delavca. Žal nam je, da nam ni hotel poslati svoje slike, da bi jo objavili v našem časopisu vsem v spomin, ker je bil mnenja, da je že prestar, da bi se hodil slikat, vendar bo morda kasneje le spremenil svoje mišljenje. Želimo mu še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svoje družine. VIII. republiško prvenstvo tekstilcev Slovenije v streljanju VIII. republiško prvenstvo tekstilcev Slovenije, katero se je vršilo v tovarni nogavic v Polzeli, je pokazalo vse vrline in kvaliteto strelcev in strelk, katero se iz leta v leto izboljšuje tako po kvaliteti kakor tudi po številu rale do petega, moška ekipa pa od šestega do petnajstega mesta, kar je vsekakor solidna uvrstitev pri tako močni konkurenci in številu udeležencev. Vendar pa s temi uspehi nismo bili zadovoljni. Zato smo se za VIII. republiško prvenstvo začeli temeljito pripravljati. Več kot dva meseca rednih treningov dvakrat na teden in izvedenih nekaj prijateljskih tekmovanj je pokazalo po rezultatih, da smo za prvenstvo pripravljeni kot še nikoli do sedaj. Da so bile naše domneve pravilne je bilo takorekoč potrjeno na samem tekmovanju, saj je naša I. ženska ekipa osvojila prvo mesto in s tem osvojila republiško prvenstvo tekstilcev v streljanju za leto 1965, za priznanje pa je prejela lep pokal v trajno last in prehodni pokal. Zanimive so tudi ostale uvrstitve. Naša druga žen- ska ekipa se je uvrstila na odlično četrto mesto od 20 nastopajočih ekip. Moška ekipa pa se je uvrstila na 1. mesto od 30. nastopajočih ekip. Uvrstitev posameznic: Balantič Draga na 4. mesto od 60 nastopajočih, Balantič Marija na 5. mesto, Breznik Olga na 7. mesto itd. Vse naše ostale strelke so se uvrstile do dvajsetega mesta in so za tako odlično uvrstitev vse prejele lepe praktične nagrade. IX. republiško prvenstvo se bo vršilo drugo leto v Kamniku, prireditelj pa je sindikalna podružnica Svilanit. Potrebno je poudariti, da takšna prireditev zahteva veliko požrtvovalnega dela, kakor tudi medsebojnega rezumevanja vseh organizacij v podjetju. Iskreno čestitam strelkam kakor tudi strelcem za dosežene uspehe in želim, da strelski šport v kolektivu ne bi nazadoval, pač pa, da bi se še bolj utrdil in masovno razširil. Strelski pozdrav MUŠ! Šuštar Slavko Kadrovska služba Gibanje delovne sile Od 1. I. do 30. IV. smo sprejeli v podjetje na osnovi potreb po delovni sili v okviru lastnega plana 54 delavcev, odšlo pa jih je 16 in sicer: Mesec EE Dohod Odhod Vzroki odhoda M Z M Z januar 30 4 4 0 2 samovoljno 50 1 0 0 0 februar 10 0 4 0 1 sporazumno 30 2 0 0 2 1 sporazumno 1 samovoljno 35 2 1 0 0 50 0 0 1 0 sporazumno marec 10 0 5 0 0 13 0 1 0 0 30 0 4 4 1 3. odsl. voj. roka 1 samovoljno 2 sporazumno 50 0 0 2 0 1 upokojitev 60 1 0 0 0 april 10 0 2 0 0 20 0 0 0 1 smrt 30 2 2 0 1 med poizk. dobo 50 1 0 0 0 60 1 0 0 0 Skupno: 14 23 7 8 V zgoraj navedenem času smo vprimerih nadomestovanja sprejeli pogodbeno 2 M in 2 Z. Vtisi z republiškega strelskega tekmovanja udeležencev. Naši strelci in strelke so se udeležili na vseh osmih republiških prvenstvih. Ne morem trditi, da so bili rezultati naših strelk in strelcev na dosedanjih prvenstvih slabi. Naše strelke so se na vseh prvenstvih plasi- REZULTATI športnih tekmovanj V počastitev 20-letnice osvoboditve je sindikalna podružnica Svilanit organizirala športna tekmovanja med EE. Odziv na to tekmovanje je bil proti pričakovanju. Tekmovanja ,so se vršila na športnih terenih tovarne Svilanit, le kegljaško tekmovanje je bilo v Jaršah. NEKAJ NAJBOLJŠIH REZULTATOV: STRELJANJE — 1. Zajc Ciril 2. Šuštar Slavko 3. Simičak Ciril moški: 230 krogov 230 krogov 216 krogov STRELJANJE — ženske 1. Traven Majda 2. Balantič Draga 3. Balantič Mara 151 krogov 144 krogov 143 krogov KEGLJANJE Posamezno: 1. Šuštar Slavko 2. Žaubi Pavle .3. Šurk Nikolaj 202 keglja 187 kegljev 184 kegljev Ekipno: 1. EE 50 2. EE 601 3. EE 30 317 kegljev 315 kegljev 276 kegljev ODBOJKA 1. EE 30 2. EE 50 3. EE 20 4 točke 2 točki 0 točk NAMIZNI TENIS 1. Benko Janez 2. Benko Bogomir 3. Šuštar Slavko 4 točke 2 točki Otočk ŠAH 1. Benko Janez 2. Žebovc Franc 3. Hribar Anton 4 točke 3 točke 3 točke Tudi letos smo se udeležili strelskega tekmovanja tekstilnih tovarn Slovenije. Tekmovanje je bilo določeno 30. V. 1965 v Polzeli. Odhod izpred naše tovarne bi moral biti ob 6. uri. Seveda je bilo precej zamude, ker smo morali nekatere še buditi. Končno smo se zbrali vsi, to je 3 ekipe (dve ženski in ena moška): vsaka ekipa je štela tri člane. Ko smo prispeli v Polzelo, so nas prijateljsko sprejeli s slavoloki in zastavami. Tudi poti ne bi mogli zgrešiti, ker so za to poskrbeli njihovi pionirji preoblečeni v prometne miličnike, ki so usmerjali vse tekmovalce na določeno mesto. Po prihodu v tovarno smo prijavili ekipe. Za nastop na strelska mesta smo imeli določeno uro po vrstnem redu. Ta Poslovili srna se ad dragega sodelavca Močno nas je iznenadila a še bolj užalostila tragična vest, da se je s rrtno ponesrečil sodelavec tov. SUHOVRŠNIK Franc, zaposlen na delovnem mestu pomočnika barvarja. Z njim smo izgubili dobrega sodelavca in iskrenega tovariša, ki je bil vedno pripravljen vsakomur nuditi pomoč, če je le mogel. Čeprav je bil med nami komaj leto dni, si je ravno s temi svojimi vrlinami pridobil zaupanje vseh sodelavcev in prav to je bil tudi vzrok, da je vest o njegovi smrtni nesreči toliko prizadela sodelavce v EE 40 in vse člane kolektiva, ki so ga poznali. Nihče ni mogel verjeti, da tega mladega, vedno nasmejanega in dobrovoljnega fanta ne bo več. Ravno v času, ko je mislil kreniti na novo življenjsko pot, mu je kruta smrt prekinila vse njegove načrte. Težko je bilo slovo od dragega sodelavca, ki bo ostal vedno med nami v naših mislih kot vzor vestnega sodelavca in pravega tovariša. prosti čas smo izkoristili za ogled tovarne, zato so bili določeni vodniki, kateri so po skupinah vodili tekmovalce po obratih. Tovarna je delno obratovala, da so si tekmovalci lahko ogledali stroje v pogonu. Za časa ogleda tovarne nam je bilo stalno v mislih tekmovanje. Nekdo je rekel: »Gotovo nas zato vsi tako gledajo, ker bomo prvi — ha«, seveda je bila to šala, ampak ta se je uresničila in ženska ekipa »Svilanit« je dosegla najboljši rezultat, to je I. mesto. Skoraj nismo mogli verjeti, vendar smo imeli dokaz — dva lepa pokala, enega v trajno last in prehodni pokal. Takega u-speha strelci Svilanita še niso imeli. Domov smo se vračali veselih src in s pokali v rokah. Drugo leto se bo vršilo to tekmovanje v Kamniku, katerega prireditelj je sindikalna podružnica Svilanita. Obenem bi se v imenu vseh strelk in strelcev zahvalila tov. Šuštar Slavku, ker brez njegove požrtvovalnosti ne bi dosegle takega uspeha. STRELSKI POZDRAV MUŠ ! Breznik Olga ZA DOBRO VOLJO — KAJ SEM TI REKEL? Po nekajkratnih uspehih partizanskih napadov na domobrance v zimi 1944 45 so ljudje govorili, da bodo domobranci kmalu propadli in da so slabo oboroženi. Dva Ribničana sta bila osumljena, da širita take vesti. Zvezali so ju in odpeljali v gozd. Tu so jima veleli, na si skopljeta jamo. Ko je bila jama izkopana, so jima zavezali oči, da ju ustrele. Slišala sta povelje »Nišani — pali«, a potem so trdima od strahu z oči odvezali ruto. Tedaj se jima je približal domobranski poveljnik in je ostro rekel: »Zdaj vidita, kaj vaju lahko doleti. Če samo še enkrat kaj zineta proti naši vojski, vaju zanesljivo ustrelimo !« Ko sta se oddaljila iz kraja, je po dolgem molku eden rekel: Senat petorice Z novo ustavo je bilo postavljeno ustavno sodišče z nalogo, da ščiti ustavne pravice občanov. Tudi v naši tovarni se je formiral senat petorice, ki ga pa DS ni imenoval. Ta senat zaseda vsak dan od 10. pa tja do 11. ure. Če se pokaže potreba nadaljuje razpravo tudi po 11. uri. Senat bdi nad kršitvami statuta, če delavci pravilno koristijo pravico koriščenja polurnega počitka. Delavci se med seboj spogledujejo in ugotavljajo, da po statutu pripada vsakemu polurni počitek. Ko poteče čas malice, senat sklene, da se naroči še ena »turška«. Ser-virke ropotajo z mizami in godrnjajo ter s tem ovirajo delo senata. Ne oziraje se na slabo voljo servirk, senat nadaljuje z razpravo, če tudi je potekel polurni počitek. Tovarišice morajo razumeti, da se obravnavajo aktualna vprašanja produktivnosti in organizacije dela, zato je bolje, da razprave ne motijo in članom senata postrežejo še z eno rundo »turških«. Novotarstvo pri odpiranju zabojev od preje Agencija Svilanit poroča o senzacionalni vesti, da se v pripravljalnici odkrili napravo za odpiranje zabojev. Ta naprava sestoji iz sekire in železnega droga. To orodje iz železne dobe uporabljajo delavci tako, da z njim nasilno odpirajo zaboje, in če se le da, ga razpolovijo ali pa strgajo kot volk ovce. Star pregovor pravi: Roka roko umije, obe obraz. Pripravljalnica skrbi, da ima zabo-jar polne roke dela, ker so z njim v kooperaciji, da se slučajno ne bi odpravilo to delovno mesto. Tako poslovno-tehnično poslovanje pa ne sloni na samoupravnih odločitvah. Zato bo verjetno skladišče gotovih izdelkov vložilo arbitražni spor proti pripravljalnici, ker tajno posluje z njeno eko- »Kaj sem ti rekel, a? Še muni-cije več nimajo!« NEVARNO POTOVANJE Dva sošolca sta se še od mladih nog sovražila. Prvi je postal general, drugi pa škof. Po dolgih letih sta se po naključju srečala na neki Veliki železniški postaji. Škof, ki je bil še vedno jezen na svojega sošolca, pristopi do njega in ga nagovori: »Dober dan, gospod postaj ona-čelnik, kdaj odpelje prvi brzi vlak?« Sošolec v generalski uniformi mu odgovori: »Vlak odpelje čez 30 minut, toda vam ne priporočam, cenjena gospa, s tako visoko nosečnostjo na tako potovanje«. (Škof je namreč imel zajeten trebuh). nomsko enoto. Tako poslovanje pa pomeni tudi »kršitev socialistične poslovne morale«. Skladišče bo verjetno spor dobilo, če ne bo po sredi kakšnih podkupnin. Velike poplave V ženskih sanitarijah uprave so vode prestopile bregove. Štab za obrambo pred poplavami je mobiliziral službo vzdrževanja, da bi zajezila vodno stihijo. Kljub vsem naporom vodnega toka niso mogli zaustaviti. Naslednjega dne so pristopili na pomoč še mobiliziranci Komunalnega podjetja Kamnik. S skupnimi močmi so prebili jez in voda je grgrajoče poniknila po odtočnih ceveh. Vodni tok je odnesel v Bistrico samo »prst«, vreče iz nasipov pa so ostale v ceveh. Komisija je ugotovila, da poplave niso nastale zaradi preobilice padavin in drsenja plazov prsti. Čeprav so vsakodnevno obilne padavine, se je nivo vode dvignil zato, ker so se na jezu ustavile vreče, ki so zaprle pot deroči vodi, pomešane z blatom. Gmotna škoda se predvideva na kakšnih 10 000 din, ki jo bodo morali trpeti samo koristniki teh prostorov. jež NA SODIŠČU Sodnik vpraša (obtoženko) ženo, ki je bila obdolžena tatvine perila, če je to dejanje storila. Obtoženka vztrajno zanika tatvino. Ker ni bilo drugih dokazov, sodnik objavi sodbo, da se jo obtožbe oprosti in pozove obtoženko, če ima še kaj za vprašati. Na to vpraša obtoženka: »Ali so tiste stvari, ki sem jih vzela, lahko moje?« Križanka Vodoravno: 1. ameriški zdravnik, ki je odkril cepivo za zaščito pred otroško paralizo, 5. pozitivno naelektreni ion, 7. zemljiška knjiga, 9. prestopek, zločin, 10. kretnja, 12. veliko glasbeno delo, 13. oblačilo Rimljanov, 14. Ptica brez kril, ki živi samo na Novi Zelandiji, 15. mesto v Bosni, kjer je bil med NOB nekaj časa glavni štab, 16. Kravica, 17. zavezniki, 18. prispevek za preživljanje, vzdr-ževalnina, 20. pismena potrdila, 21. Aškerčeva socialna pesem. Navpično: Rogati spremljevalci boga Dioniza, 2. napad, 3. kos papirja, 4. dolina pod Triglavom, 5. finski narodni ep, 6. skrbeti za koga, paziti na kaj, 7. grudica, 8. oglašati se kot osel, 9. ladjedelni-ške naprave, 11. Italijansko pristanišče ob Jadranu, 13. dolina ob izviru Soče,. 15. ptica pevka, ki živi po vsej Evropi, 17. hebrejsko: tako bodi! 19. ime prve slovenske filmske igralke. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. Križanka 2. Rebus — Koncilja Cveto 3. Uganka Iz prvega ovitka vzamem en kovanec Iz drugega ovitka vzamem dva kovanca Iz tretjega ovitka vzamem tri kovance Iz četrtega štiri, itd. Vse te kovance skupaj stehtam, jih preštejem, pomnožim s težo normalneda kovanca. Razlika med izračunano težo in dobljeno težo nam pove, koliko teže je, če jo delimo s težo lažjega kovanca. ALI ŽE VESTE ? — da so v Jugoslaviji izkoriščene proizvodne zmogljivosti zgolj 54 odstotno. Ta podatek priča o velikih gospodarskih rezervah, kljub temu pa smo še vedno investirali v področja, kjer so proizvodne kapacitete že zdavnaj prevelike. — da smo Jugoslovani po statističnih podatkih najbolj »bolan« narod na svetu. Spoznali smo, da je bolovanje bolj stimulativno kot delo. Sklad za zdravstveno varstvo občine Kamnik se je povečal od 500 milijonov dinarjev iz leta 1962 na milijardo v letu 1965. Vesela ugotovitev, še bomo lahko bolovali! — da imamo Jugoslovani zelo-dober apetit, saj porabimo na prebivalca cca 145 kg pšenice, dočim porabijo Danci le 45 kg. — da tudi v naši tovarni proizvajamo eksplozivna sredstva. Kdor praznuje cerkvene praznike in svetnike, lahko eksploziv dobi po konkurenčnih cenah v polivinilasti embalaži. Pri vžiganju pa se mora paziti, saj ima eksploziv silno rušilno moč, predvsem stekla, ki niso izdelana po JUS-u. •— da je v zadnjem času zbolelo precej delavcev za žejo acuti-co. Epidemija najbolj razsaja pri režijcih in v ekonomskih enotah, ki so najbližje obratu družbene prehrane. Med delovnim časom se pacienti posamič ali v skupinah zatekajo po okrepčila v ta obrat in kritizirajo, da so nizki osebni dohodki. — da je bilo v petih mesecih na bolovanju do 30 dni 293 oseb, da je izgube na delovnih dnevih 2246 in da smo plačali za boleznine 3 584 908 din. V istem razdobju je bilo zamud na delo 303 in bilo izgubljenih 42 ur. Med delovnim časom je dobilo 780 oseb dovoljenje za izhod, s tem pa je izgubljenih 1184 ur. Morda bi tudi pri nas veljalo vpeljati gospodarske restrikcije. »Kamniški tekstilec«-glasilo delovne skupnosti tovarne »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alojz -Naklada 500 izvodov — Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica v Krškem