v. 4 Poštnina plaCana v gotovini. V Ljubljani, dna 26. januarja 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 41 •talit lii^(wl»vmiskf kmctike rv«e. - (»t SK Itta u c«li> let«. — t* mntmgtrt UM. — roi* mesni »lerllka I ml — f lns»r»t«eio del« mka droknu rrgtlra «11 oje prostor II) IHa. lik^Ja rwk* gredo »b H ijotr^J. — Spni Ia dopisi mj u poSI(J>J« flrednUtm ..Uomotjiiba". iiirotataa rekluaoU« ia l»»er»tl pa rprafrUtTa „Doiaet]ub*" t LjnliUui. Kopitarjeva ouc« (ter. 6. Celotni novi davčni predlog. Prva in poglavitna zahteva Slovenske ljudske stranke, ko je šla v vlado, je bila: »enačenje davkov za celo državo. Vsi vemo, kako se davki plačujejo leda j t. V naši državi je pet različnih davčnih zakonov, ker je naša država sestavljena iz pet delov, ki so imeli pred vojsko [.različne davčne postave, nekatere težje, druge milejše. 2. Je davčna uprava n. pr. v Sloveniji lilno vestna, natančna in stroga. Zlasti za 'fetsa žerjavovsko vlade se je ta vijak tako nategnil, da je po mnogih krojili kar po vrsti vlekel kravje repe iz hleva. Odkar je dobila SLS v Belgradu malo več vpliva, . žerjavovska stranka pa toliko manj, se je hvala Bogu, davčna praksa v Sloveniji precej omilila, zlasti pri dohodnini. A naš davčni zakon je še vedno hujši kot srbski. 3. V južnih in vzhodnih krajih naše države ni zemljiških knjig in posledica je, da se tudi zemljiški davek pobira tako »počez«. Kratkomalo: dejstvo je, ki ga Je zlasti »Domoljub*: od začetka poudarjal: Slovenija plača velijo preveč davka v primeri I drugimi deli naše države. Torej naj se naredi redi Enakost za se! Kdor ima več, naj več plača, pa naj Slovenec, Srb ali Hrvat, kdor pa ima {nanj, naj manj plača, pa stanuj pod Triglavom ali pa pod Sar planino. In drugo: davki naj se sploh znižajo, da bomo mogli gospodarsko sploh dihati. "Od tega bodo imeli prof it vsi: kmetje in delavci, obrtniki in industrijci, pa tudi -država. Sedanja vlada se od prejšnjih razlikuje v tem, da Je izenačenje davkov vzela resno. Saj so tudi prejšnje vlade o tem govorile, a storila ni nobena ničesar, ker je vsaka nerada ugriznila v jabolko, ki je zlasti za Srbe zelo kislo. Davčni odbor je sedaj kljub neprestanemu nagajanju in oviranju od strani Žerjavovcev in radičevcev predelal davčni rakon ter ga kot nujnega predložil v končno obravnavo in potrditev celotni narodni Skupščini. Obsega naslednje davke: 1. Zemljiški davek, 2. bišni davek, 8. davek na čisti dobiček javnih družb, 4. rentni davek, 5. davek na plače, 6. davek na slučajne dohodke. Pri prvih štirih davkih se bo poleg osnovnega davka pobiral še dopolnilni davek, ki se bo uvedel namesto dohodnine, ki odpade. Poudarjamo, da je ta zakon vedno samo še predlog, čeprav že precej dodelan in bo o njem še obravnavala narodna skupščina. ZEMLJIŠKI DAVEK. Zemljiški davek se bo odmerjal od či-i stega katasterskega donosa. Odmerjal se j bo sledeče: 1. Osnovni zemljiški davek bo znašal 12% čistega katasterskega donosa. 2. Dopolnilni davek pa po sledeči lestvici: Do 500 Din čistega katasterskega donosa ne bo dopolnilnega davka; od 500— lOOODin 2% dopolnilnega davka; od 1000 —2000 Din 3%; od 2000—3000 Din 4%; od 30C0- -4000 Din 5 % \ od 4000-5000 Din 6% ; od 5000—6000 Din 7%; od 6000— 7000 Din 8% ; od 7000—8000 Din 9%; od 8000—10.000 Din 10%; preko 10.000 Din 12%. Čisti katesterski donos se bo samo po sebi umevno v vsej državi zvišal. Določile ga bodo na podlagi kakovosti zemlje v posameznih krajih gotove komisije. Določeno je, da bo v vsaki občini v komisijo občina mogla poslati po tri svoje zastopnike. Kakor se pričakuje, bo povprečen čisti katasterski donos v Dalmaciji znašal 40 Din na ha, v Črni gori 20 Din, v Sloveniji 161 Din, v Južni Srbiji 150 Din, na Hrvatskem in v Slavoniji 175 Din, v Severni Srbiji 180 Din, v Bosni in Hercegovini 150 Din, v Vojvodini 660 Di«. Na podlagi tega lahko izračunamo, koliko se bo po novem zakona znižal pri nas zemljiški davek. Za zgled; Posestnik z 10 ha zemlje je plačeval doslej zemljiškega davka z vsemi pribiti«, invalidskim davkom in komorsko doklado 376 Din 50 par. Poleg tega je tak posestnik bil navadno ie podvržen plačevanja dohodnine. Po novem davčnem zakonu pa bo plačal vsega skupaj 240 Din zemljiškega davka. (Komorska doklada ln invalidski davek odpadeta poslej.) Poleg tega pa odpade še nevarnost dohodnine. Hišni davek. Pri hišnem davku je treba omeniti, da so hišnega davka proste vse kmetske hiše ▼ kmetskih občinah. Enako so tega davka proste vse hiše in zgradbe zadrug. Hišni davek se odmerja od najemščine. Odmera se vrši tako: Od celokupne najemščine se odbije 20—30% (na deželi več, v mestih manj) za popravo hiš. Od preostalega zneska znaša osnovni davek 12%. Tudi pri hišnem davku je dopolnilni davek po naslednji lestvici: Do 1000 Din 2% j od 1000 do 2000 Din 3%; od 2000—3000 Din 4%; od 3000—4000 5%; od 4000—5500 6.3%; od 5500—7500 D 7.8%; od 7500—10.000 Din 9.4% preko 10 tisoč dinarjev 10%. Tudi ta davek tedaj pomeni znatno olajšanje stanovanjskih hiš. Po računu, ki ga imam pred seboj, je hišni posestnik s 5000 Din letne najemščine plačal doslej 1893 Din davka. Po novem davčnem zakonu pa bo plačal osnovnega davka (12% po zakonitem odbitku) 480 Din in dopolnilnega davka 5%, kar znaša 200 Din, tedaj skupno 680 Din ali skoro dve tretjini manj kot doslej. Pridobnina. To plačujejo industrijska in obrtna podjetja, trgovci in obrtniki. Z ozirom na velikost obrata in kapitalno moč se ta davek razdeli v tri dele. Prva skupina z najmočnejšo kapitalno močjo bo plačala 10% osnovnega davka. Druga skupina, ki se razdeli v dve podskupini, bo plačevala 8% in 6% osnovnega davka. Tretja skupina (mali obrtniki) 4% osnovnega davka. Dopolnilni davek bo znašal od dohodkov za vse skupine v enakem razmerju po sledeči lestvici; Do 10.000 Din 2%, od 10.000 do 20.000 Din 2.5%, od 20.000 do 30.000 Din 3%, od 30.000 do 50.000 Din 4%, od 50.000 do 70.000 Din 5%, od 70.000 do 90.000 Din 6%, od 90.000 do 120.000 Din 8%, od 120.000 do 150.000 Din 10«. Nad 150.000 12%. Krošnjarji bodo plačevali letno po 60 Din tega davka, agenti pa po 1000 Din. V »DOMOLJ L'JV1928 Slov. 4_ Davck na čisti dobiček. Davkoplačevalci tega davka so razdeljeni v tri dele. Prvo skupino tvorijo zadruge in regu-lativne hranilnice, Fajiaisnovke so izvzete, Ta skupina plača 10^ osnovnega davka. Druga skupina so industrijska in rudarska podjetja. Ta plačajo 1\S osnovnega davka. „ Tretjo skupino pa tvorijo ostale družbe (banke itd.j, ki plačajo 12% osnovnega davka. Dopolnilni davek se pri teh podjetjih odmerja po donosu podjetja. Davek na rente. Davek na obresti hranilnih vlog bo znašal 8%. Davek na druge obresti pa 15%. Pripomniti pa je, da so tega davka oproščene zadruge, osnovane na podlagi zadružnega zakona ter vse oblastne hranilnice, (Na Kranjskem Kranjska hranilnica.) Davek na plače. Ta davek je določen za vse nameščence brez razlike z mesečno plačo po eni tabeli, in za delavce s tedensko plačo po drugi tabeli, ki se pa bistveno med seboj ne razlikujeta. Po tej vrsti davka je vpeljan eksistenčni minimum, ki znaša za davčnega ob-vezanca samega 4S00 Din letno povrh. Pri proračunanju je treba paziti, da se eksistenčni minimum od celega zaslužka odbije. Cel eksistenčni minimum se odbije pri mesečnih dohodkih do 4000 Din. Pri mesečnih dohodkih od 4000—6000 Din se odbije le polovica eksistenčnega minima. Pri dohodkih pa, ki so večji kot 6000 Din mesečno, se ne odbije eksistenčni minimum, marveč se plača davek od celega zaslužka. Za lažje razumevanje naj navedemo tale slučaj; Zasebni nameščenec s 4000 Din mesečne plače in štirimi otroki ima eksistenčni minimum na mesec 800 Din. Ta vsota se odbije od vsote zaslužka ter ostane 3200 Dm. Na tej podlagi plača od 3200 Dia 157 D1itl davka, kar znaša na leto n* j TeC^m ko >e dosle) P^čeval 2400 Din dohodnine. V nižjih kategorijah je a tem tudi izdatno omiljen davek na ročno de o, ker bo vsakdo plačeval manj davka kakor ga ,e plačeval doslej, posebno pa očetje številne družine. Nov silovit udarec. V četrtek je fašistovska vlada iztrgala Slovencem iz rok njihovo največjo zadruzno organizacijo Zadružno zvezo v Gorici. V palači kier se je na občnih zborih zbiral leta Znatno znižanje, hn tIZ razvidn°- da bo davek, če bo ta davčni načrt tako sprejet, kot je predložen, znatno mižan. In bal to so hoteli doseči poslanci SLS. Žerjavovci in radičevci na vse strani obrekujejo, kako bo novi davčni zakon š" hu,e prit,sml. Seveda sami tega ne verJ££ »o, ker ma,o pred sabo številke. Toda zopet pride tu v poštev tista ogabna poliUč-n nep„S eno.st, ki smo jo že ponovno popisali; S polenom na nasprotnika, posebno oetriiild0brega .St0rL,Zal;a' za nobeno J|ud|e ne sme|o vedeti, da se ie SI S res posrečilo kaj doseči. Zato laži laži na vse pretege, nekaj bo že ostalo ' * lači, kjer se je na uuu,™ -— in leta slovenska zadruzni parlament, stolu-je vladni komisar in vodi 170 zadrug, ki so raztresene po vsej Julijski Krajini od Zabnic pod Višarjami do otoka čresa. S tesnobo zic 47 tisoč zadružnikov, ki so bili zdruzeni pri članicah Zveze, kako je fašizem z enim samim strahovitim udarcem uničil velikansko gospodarsko organizacijo slovenskega kmečkega ljudstva. Fašizem je uničil slovensko narodno šolo, zatrl občinsko in deželno avtonomijo, odvzel skoro vsej Slovenski inteligenci kruh, podrl veličastno stavbo slovenske ljudske prosvete. Zdaj pa je nastavil sekiro na življenjsko korenino kmečkega gospodarstva, na zadružništvo. Kako velika je katastrofa, ki je s tem zadela slovensko manjšino, moremo oceniti, če v glavnih obrisih pregledamo delo, ki ga je izvršila Zadružna zveza v Gorici. Delo Zadružne zveze. Zadružna zveza se je rodila v junaški dobi slovenske zgodovine, ko je mlada krščanska demokracija pod vodstvom dr. Kreka začela na Slovenskem z velikopotezno zadružno ■ akcijo. Na prevalu 10 stoletja so nastale prve i rajfajznovke na Goriškem. Združile so se leta 1903. v Goriško zvezo gospodarskih zadrug s sedežem v Gcrici. To mlado zadružništvo je našlo velikansko neobdelano polje. Po deželi je primanjkoval kmetijski kredit, zato je cvetelo oderuštvo, mala kmečka posestva so hirala in propadala, obenem pa se je vršilo nezdravo kupičenje zemlje v rokah posameznih magnatov. Tu so zastavile svoje delo posojilnice, odprle so malemu kmetu cenen in zanesljiv kredit. Ob strani posojilnic so začele rasti mlekarske in vinarske zadruge. Vse to delo je po velikopoteznem načrtu vodila matica v Gorici, ki je izšolala štab zadružnikov po vsej deželi in smolreno urejevala denarni promet. Svetovna vojna je pretrgala to delo, a 1. 1918. so goriški zadružniki s^ podvojeno energijo začeli obnavljati zadružne postajanke. Goriška zveza je razširila svoje delovanje na Notranjsko in Istro in se prekrstila v Zadružno zvezo v Gorici. V svojem obnovitvenem oddelku ie združila 42 stavbnih zadrug, ki so pozidale velik del porušenih vasi na Goriškem. Potem je zedi-nila vse mlekarske zadruge goriških gora in m odprla njih izdelkom pet na tržaški in Denesk, trg. Istočasno je financirala edino domačo vcleinduilriio čevljarsko zadrugo v Mirnu. ki preživlja preko sto družin V Brdih, delilfJ? ,°ma kol0nat' 'e kuPiIa "Z-' večii 7^! veleP/*f ev med male kmeve J £ t fhkfsko (lc,° ie bilo mogoče polten j e dim ^ - t,'1^ "aza«Paniu ljudstva v Zakaj so Jašisti zavzeli Zvezo. to da ie vl^nrJlkEga -?refekta ^ sklicuje na m^ ev n ki je ,ani sk°* še* ! Pre.SKovala poslovanje, ugotovila, da Zadružna zveza ne more dati svojim članicam vse opore za uspešen napredek. Nadalje trdi, da slovensko načelstvo in nadzorstvo nj vredno zaupanja; odsfctvlja tudi občni zbor ker tudi načelstva in nadzorstva 170 zadru? (okoli 1500 zadružnih voditeljev) niso vredni zaupanja. In v* to zaupanje prenaša na eno osebo, na tujca, ki ne pozna ne jezika, v ka-tereni zadruge poslujejo, ne ustroja slovenskega zadružništva. Za vse bodoče delo tega komisarja mora garantirati 42 tisoč gospo, darjev. Goriški prefekt trdi, da je postavil Za. družni zvezi komisarja iz gospodarskih rar-logov. Goriški prefekt je s tem zavedno iz-rekel veliko neresnico. Zadružna zveza je ved-no v polni meri napram svojim članicam ;z- i polnjevala vse obveznosti, njeno delovanje e ' bilo v finančnem in upravnem oziru povsem pravilno in neoporečno. To je ugotovila vladna revizijska komisija. Vršila je v polni meri svoje obveznosti, ko so I. \922 po krivdi vlade njene članice izgubile ob zamenjavi preko 100 tisoč lir samo na obrestih. Takrat j gospoda prefcMa ni skrbel gospodarski pol, žaj zve/.e. V vsej povojni dobi ni niti v eni zadrugi prišlo do poloma. In v najhujši go-1 spodarski krizi 1. 1<>27., ko so celo vladni zavodi prišli v denarne zadrege, je Zveza vedno točno izplačevala vloge. G. prelekt vse to dobro ve iz poročil uradne komisije. \ Kljub temu se predrzne uradno trditi, da ga i je zgolj velika ljubezen do slovenskega go- ' spodarstva privedla do tegi, da uniči Zadružno zvezo. Na laž so ga tudi postavili sami faši-stovski listi. Ze lani so fašistovski tajniki v sloviti spomenici na Mussolinija zahteva//, d,i se pofašistijo slovenske zadruge, »k« 40 po- , lirične postojanke slavizma«. V koirent?rju, ki ga priobčuje uradno glasilo goriškej*?, fa-šizma »La Vedcttn di Gorizia« stoji: Z idniž-na zveza je prepirala Alojzijevišče, Družbo sv. Mohorja, izdajala denar za tisk razrih »Goriških straž«, raznih koledarjev v slovenskem jeziku, da se ohrani živa plamenica pan-slavizma tast ran Alp .— Ti podatki niso rej nični, vendar je fašistovski list s tem odkril prave vzroke prefektove odredbe. Goriški prefekt je hotel udariti vzgojevališča slovenskega duhovskega naraščaja, hotel je udariti slovenski katoliški tisk in uničiti zadnje sledove slovenske prosvete S temi razlogi je ta gospod v svojih pismih in spomenicah na vlado utemeljeval nujnost komisarijah. Ni mu mar za gospodarski procvft dežele, ampak gre m" za to, da izpremeni slovenske zadruge v politične postojanke fašizma, tudi če ob fej igri propade na tisoče posestev. Med. flnivTdr taktik mir hivS. zdravnik univ klinike prot. dr lloclienecga na Dnnsju, »e Je preselil sa Sv. Petra . cesto «1. 2, Ljubljana. OrJinira od '/»10 /,12 in od 2 do 'M ure* __Teleton St. 300.1 DIŠAVE SLON r zavitkih so garantirano čiste in proste vsaka najn.aniSe druKa prime?!. Zahtevajte torej P^il2_lzrei'no diS"ve v zavitku, /.namke „Slon^ v vsako hišo Domoljuba! Delo poslancev. 17, jan. Davčni odbor je pozno ponoči dovršil svoje delo. Davčni zakon je izdelan in kljub nagajanju žerjavovcev in radičevcev bo prišel še pred 1. februarjem v narodno skupščino. Zadnji dan sta poslanca dr. Kulovec in Pušenjak spravila v zakonski osnutek še to, da se gradbe, ki služijo izključno v kmetijske svrhe, oproste vsakega davka. Istotako, da se zemljišča do 500 Din čistega katastrskega donosa, oproste dopolnilnega davka. V poročilu, ki bo predloženo skupščini, se izrecno povdarja, da bodo zlasti za malega in srednjega kmeta davki nižji. V iinančnem odboru se je obravnaval kmetijski proračun, ki je znatno manjši od prejšnjih zato, ker so mnogo poslov prevzele oblasti. Minister je razvil program: melioracijski zakon (zboljšanje zemlje), s katerim upa kmetu pridobiti poldrugo mi-ljardo dohodkov, kmetijske šole se bodo pomnožile, zakon o kmetijskem kreditu se bo spremenil tako, da bodo tudi nedržavne zadruge lahko delile državne kredite. Pri debati se je poslanec Smodej zlasti zavzel za regulacijo Kamniške Bistrice, Save, Mure ^n Drave ter raznih hudournikov. 18, jan. Finančni odbor je obravnaval proračun poštnega ministra, ki je bil sprejet. 19, jan. Sprejet je bil v finančnem odboru proračun ministra za šume in rude. Sprejet je bil predlog poslanca Smodeja, da se vnese v proračun še en milijon Din za uravnavo hudournikov. Posebna komisija je razpravljala o načrtu zakona, kako naj se uredi civilno razmerje posameznih veroizpovedi v državi. Komisija je bila mnenja, da se brezbožci v državi ne smejo priznati in da se kot takim ne dajejo nobene pravice. 21, jan. Pri proračunu finančnega ministra je nastopil kot glavni govornik poslanec Smodej, ki je na široko razlagal krivice, ki se gode tobačnim dclavcem in vpokojencem. Zahteval je, naj se čimpreje podpiše pravilnik o plačah, dalje da se tobačnih delavcev pokojnine povišajo, ker so danes sramotno nizke, trafikantom naj se zvišajo provizije od 4 na 8 odstotkov. Minister dr. Spaho je nato odgovoril vsem govornikom. Med drugim je povedal, da je v Srbiji že nad 200 občin zmerjenih za zemljiško knjigo in da ta posel vrše slovenski in hrvatski uradniki, dalje je izdal oaredbo, da se prevedejo kronski vpoko-jenci, da se izdeluje pravilnik za monopol-sko delavstvo ter da se vprašanje glede provizije trafikantom na novo pregleda. 23. jan. Finančni odbor je dokončal razpravo o finančnem zakonu, ki se je znatno popravil. Upravno sodišče v Celju bo ostalo, odredba glede redukcije univerz je bila omiljena, istotako se so črtali paragrafi glede redukcije po bolnicah. PO 5VETU Železničarske rente. Minister dr, Gosar je odredil, da mora osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu še nadalje izplačevati železničarske rente, Vukičevič in dr. Korošec sta se pretekli teden dalj časa razgovarjala o političnem položaju. Za ureditev razmer v fužni Srbiji je notranji minister sklical vse prizadete ve-Hke župane na posvet. Za upokojene orožnike. Vsled posredovanja SLS je ministrski svet odobril kredit dveh milijonov dinarjev za orožni-ške upokojence. Posestva ob mejak. Na zahtevo ministra dr. Gosarja je ministrski svet črtal iz finančnega zakona § 69., ki prepoveduje prosto razpolaganje s posestvi v obsegu 50 km od meje. Davidovič se je zopet sestal s Pribt-čevičem, Radičem in Joco Jovanovičem ter se z njimi razgovarjal, kako bi bilo mogoče ustvariti vlado vseh stranic, Demokratski ministri pa pravijo, da je sedanja vlada čisto dobra in da ni nobenega vzroka zamenjavati jo s slabšo. Davidoviču pa pustijo, da se razgovarja po svoji mili volji, ker itak ostane vse samo pri razgovorih. Ni pa zadovoljen s tem ministrski predsednik Vukičevič, ki je mnenja, da morajo ti preprijazni razgovori s Pribi-čevičem in Radičem prenehati in je pozval demokratske ministre, naj v tem oziru kaj ukrenejo. lladič in Pribičevič v Zagrebu. Preteklo nedeljo sta imela liadič in Pribičevič zborovanje v Zagrebu, kamor naj bi ta dan poromalo nad desettisoče hrvatskih kmetov z zastavami in harmoniko. Pa ni bilo ne kmetov, ne zastav, ne harmonik. Sami Zagrebčani. Govorili so: Pribičevič, ki je krepko udarjal po sedanji vladi in še malo več, da si ja tuko še zadnje mostove podere za sabo (mož v opoziciji ne pozna potrebnega samopremagovanja); dalje dr. Kra-mer, ki je slikal grozote slovenskega kleri-kalizma i« naposled Radič, ki ie govoril o vsem: o slovenačkih popih, o nezvesti ženi — vladi in o Črni gori. V Belgradu so zlasti zamerili Pribičevieevemu govoru in Davidovič se je krepko ugriznil v ustnice radi skrajne nerodnosti g. Pribičeviea. Hujšega ni bilo. Nekaj za »Kmečki list«. Hrvatske »be-ljačke novine« pišejo: »Zagrebška oblast, v kateri popolnoma odločajo radičevci, je uvedla višje davke kakor ljubljanska, kjer odloča Slovenska ljudska stranka. Za dvig kmetske-ga gospodarstva je določila zagrebška oblastna skupščina okrog 6 milijonov, ljubljanska pa nad 9 milijonov Din. Za ceste in mostove bo dala ljubljanska oblast več kot zagrebška. In še nekaj: v Zagrebu je za oblastni odbor odrejenih 626.550 Din, v Ljubljani pa samo 390.000 Din. Bratje seljaki, evo vam primer, kako gospodari SLS in kako — radičevci.« — Zakaj g. Pucelj v svojem glasilu o zagrebškem oblastnem proračunu tako trdovratno molči? jur- v vsako iTišo »domoljuba«« -»c Vatikan. s Uradno glasilo svete stolice je podvrglo ostri kritiki knjige italijanskega pisatelja D'Annunzija. Ker je Mussolini sam sprožil misel, da bi se vsa D'Annunzijeva književna dela na novo, opozarja »Osservatore Romano«, da bi bilo to v nasprotju z krščanskimi stremljenji za obnovo države, kakor jih Mussolini deloma uveljavlja, ker je D'An-nunzijo pagan do kosti. s Apostolski blagoslov sv. očeta hrvatskemu pisatelja Mažuraniču, ki je umrl te dni, se glasi: »Sveti oče podeljuje rad Vladi-mirju Mažuraniču, ki leži bolan, apostolski blagoslov, znak nebeške milosti.« Italija. s Kadar ima pri vzgoji mladine samo vlada besedo. Tridentski šolski urad je sporočil škofijskima ordinarijatoma v Tridentu in Brixenu, da se mora v bodoče v vseh šolah južne Tirolske vršiti verouk edino v italijanskem jeziku. s Za podestata (župana) v Postojni so fašisti imenovali nekega kapetana Rellija, najhujšega zatiralca istrskih Slovanov. s Mussolinijevi črnosrajčniki v Trstu so se te dni vselili v obnovljeni »Narodni dom«, ki so ga pred leti sami zažgali. s Fašisti so Jugoslavijo že okrnili — na papirju. Na novem stenskem zemljevidu, za katerega delajo mussolinijevci veliko reklamo, tvori Črna gora državo zase z glavnim mestom Cetinjem. Ej, to bo še italijanskim na-puhnjeneem hudo, ko bo končno prave meje med nami in njimi začrtala — Pravica. Avstrija. s Avstrijski poslanec Ellenbogen o faši-stovski Italiji in Madžarski. Avstrijski parlament je imel 17. jan. sejo, na kateri je poslanec Ellenbogen med drugim izjavil sledeče: »Italija je država, o kateri ve vsa Evropa in ves svet, da s polno zavestjo pripravlja vojno. Njene sovražnosti so naperjene na eni strani proti Franciji, na drugi proti Jugoslaviji. Italijansko oboroževanje proti Jugoslaviji dobiva izraz v poskusih pošilj nja orožja preko avstrijskega ozemlja na Madjarsko. To postopanje je zarota Italije z Madjarsko proti evropskemu miru, pred vsem proti Jugoslaviji. Italijanske bojne priprave so prišle tako daleč, da se je tekom zadnjega pol leta že večkrat zdelo, da bo izbruhnila vojna, ki se je le s posredovanjem drugih velesil mogla preprečiti« Romunija. s Vojni minister zahteva 115 miljard le« jev nad 40 milijard Din) za preureditev romunske vojske. Od te vsote je določenih 14 milijard za zračno brodovje. Predlog je bil v rhovnem vojaškem svetu sprejet in ves načrt preureditve bo izvršen v 12 letih. s Kadar davčni nradnik prejema za iz-terjavanjc davkov nagrado, mesto dostojne plače, se godi tako, kakor je povedal te dni poslanec romunskega parlamenta Fabiani: 3' Stran 52. ,do.\fOLJVB< 1928 d Novega princu imamo. V četrtek 19. jan. zjutraj ob 1 je dobil naš kralj Aleksander zopet — sinčka. Kraljica kakor novorojenček, ki je dobil začasno ime Andrej po patronu kraljeve hiše, sta popolnoma zdrava. Krst se bo vršil v kratkem z veliko slovesnostjo. d čitajte. Sedaj pozimi, ko ni toliko dela po kmetih, je najboljša prilika, da si vsakdo s čitanjem razširi svoje duševno obzorje in poglobi v izobrazbi. Pa tudi delavci imajo po opravljenem šihtu čas, da vzamejo v roko dobro čtivo. Koliko se tudi s tem prihrani, ker bi marsikdo tisti čas presedel v gostilni. Zato zlasli sedaj v zim- d Prva številka Novic v slikah je priložena današnjemu , Domoljubu . NOVlVAOrlt »ansLAi.aia^i ■ » ■ — im maa^rai—ijrr a irMirMcimS-v. Razni davčni »kontrolorji« dobivajo za svoje »vestno« delo zneske, ki presegajo plačo finančnega ministra, stroški izterjavanja pa znašajo skoro polovico celokupne vsote prometnega dnvka. In kdo plača vse to? Nemčiia. s Nemčija preživlja težke čase. Najvažnejše vprašanje je sedai ne glede na svetovno naziranje boj med levičarskimi in desničarskimi strankami. V Nemčiji je okrog 70 odstotkov volivcev, ki nimajo premoženja: uradnikov, uslužbencev, delavcev in komaj 30 od- i stotkov takozvanih posedujočih slojev. Bližnje državnozborske volitve bodo pokazale, v kakšnem pravcu se bo razvijala v tem oziru v bodoče republika Nemčija. Drugo tako vprašanje, o katerem so se zastopniki posameznih nemških dežel te dni brezuspešno poslovali, se tiče ureditve države. Zdaj so posamezne nemške dežele pravzaprav države v | "Y - -«>-.- — - , *-.. državi, kar vsekakor ovira dobro državno mi- ! skfm ta*U da,S° n"°C,tt' selnost in splošni napredek. Nemci pa so pre- f °.venca >.kl Je..z,af v zudnJem ča.?u rna J" pričani, da bi bil tudi strogi centralizem 1 ^ najcenejši siovenski dnevnik. Sta- škodljiv, posebno ker bi Prusija s svojo sko- ne sani° 20 Din n,es0CD0-ro dvetretjinsko večino lahko zanemarjala druge dežele, ako bi pristale na centralistično ureditev države. Tretja tež koča pa je — šol- i------------_- ^n:a_V£ina, * se" I ,eksP'oziia- Najb!,že,je vseh 100 rudariev I ^ bi se gotovi ,udu-,nje bclj brigali za po ■-ODKjJ <1 Kdor hoče brezplačno v Lurd, n.i dobro prebere v današnjem >DomoljulJ članek >Slovenčeve nagrade«. d Kralj je podpisal ukaz o obširnih pomilostitvah. d Petdesetletnico rojstva slovenske« pesnika Otona Zupančiča je praznovalo 22. jan. ljubljansko gledališče. Poleg p*v. skih in drugih točk je bil na programu tudi lep slavnostni govor pisatelja g. župniki Fr. K«. Finžgarja. — V petek zvečer, 20, ■ jan., pa je proslavila Zupančičev jubilej«* posebnim predavanjem v Unionu nsij Prosvetna zveza. d Pet le' človekoljubnega dela je praz. novata 23. jauč nova bolnica za ženske ho i lezni v Ljubljani. Od 1. 1923. do konea leta 1927. je bilo sprejetih v porodnišnico 5584 porodnic, ki -o se oskrbovale v zavodu ■ skupno 78.T2S dni. Večjih porodniških operaci j je bilo izvršenih 61»'). Umrla ni niti stavila šolski zakon, ki bi zajamčil otrokom tičriega rova mrtvih katoliških staršev katoliške šole. Ker pa imajo j Afganistanskemu kralja (države poleg proti verske stranke v Nemčiji še vedno veliko Perzije), ki je bil nedavno v Rimu, je dare-vazni 7almn " nri"' ^ ' vala italijanska vlada - okrepiji avtomobil mer, važni zakon še ni prišel do veljave in bedo tudi njegovo usodo odločile šele — bedoče državnozborske volitve, na katere se vse nemške stranke že prav pridno pripravljajo. Pc»?s' ^r mu pri-saharina P&Sk°dbC- Nos" * s -boj znaša 1 milijon nVn, Akoda v "Albinah dolarjev T&VlTn^ * miHjonov jev bo^bcSSS!?/^ gospodarskih stro- nabavo se zebTn Bo,gar'ia- Za industrija. _ Bj fj™"* «ska m avstrijska 1 bll° tudl P" nas pametneje. debne stvari, kakor da venomer jmatestirajo protestirajo. Zastopstvo sovjetske zveze v Berlinu s« | je začelo pogajati za zgradbo kolesarske in avtomobil nc tovarne v Moskvi. Tovarna naj bi izdelala letno 25.000 avtomobilov in 120 j tisoč koles. Povodcnj je uničila mesto Diamantina v ■ Braziliji. 5000 ljudi je brez strehe. Zastopniki ruskega sovjetskega de\»vsVt- » ga komisarja so prišli te dni iz Nemčije v Prago. Menda študirajo socijalno zavarovanje in socijalno zakondajo (?). 80.000 tujcev je obiskalo Prago 1. 192/. j V poslopju sovjetskega poslaništva v Parizu se skrivajo štirje komunistični francoski poslanci, ki so obsojeni radi pretidržav-nosti. Tja pa policija ne sme. Se g. Riidič je bil bolj korajžen! Vizum sta sporazumno odpravili Nemčija in Norvegija. Potapljavci štrajkajo v pristanišču Mar-seille v Franciji. Zahtevajo višje plače. Vojni filmi so prepovedani v Franciji. Vlada tolmači, da smešenje vojnih dogodkov žali spomin padlih junakov. 43 novih križark hoče imeti ameriški mi-minister mornarice. Ce bo ameriški kongres to potrdil, pravi Japonska, da bo morala tudi ona pomnožiti svoje brodovje. f Zgraditelj panamskega kanala (med Severno !n Južno Ameriko) general Georges Ooethals je v starosti 70 let v Newyorku umrl. Najimenitnejši inžener v Zedinjenili državah! Egiptovska vlada Servat paše je podala ostavko. Noče nositi odgovornosti za sklenitev angleško-egiptovske pogodbe. I udi na Japonskem bodo volitve. Da se prepreči padec vlade, je bil državni zbor raz-puscen. Sedanja vlada bo vedi I--, volitve, ki bodo v 5 mesecih. da .atlK|t,ajs,kem v P°kraiin' šantung je huda lakota. V glavnem mestu Tsmau spi 26.000 dii • P° Crtah in Prosi hrane Kmetje pro 1,110 zei«>io in celo svoje - hčere. od sto. Z bolnico je spojena babiška iola, ki je tekom petih let poslala med tarod 150 dobro izučenih babic. Sedaj se |h izobnizuje 16. d Petdesetletnica kulturnega delavca. .6. jan. je obhajal SOletnico rojstva Vinko Vodopivec, vikar v Krombergu na Gori-kem. Skoraj ni društva, pa tudi ne cerkve, ijer bi se ne prepevale lepe Vodopivčeve ikladbe. d Zbor zaupnikov SLS za politični okraj |iovo mesto bo v ponedeljek dne 30. t. m. ob [0 dop. v Rokodelskem domu v Novem metu. Poročajo poslanci. Vabila smo razpo-ali. d Za velikega župana v Skoplju je Imenovan Jovan Naumovič, sedaj polkovnik v Celju. d Mladinsko zavetišče v Celju. Oblast-i odbor mariborski je kupil skupino na ažbi prodanih Rebekovih poslopij v Ce-iu za 700.000 Din za mladinsko otroško vetišče. d V Ftuju je bil izvoljen za župana g. ihael Brančič, pristaš SLS. Častitamol d Konec prvega polletja na ljudskih olnh bo 31. jao. opoldne. Pouk se zopet ijjrične »ebi. a Zašeba aassjga delavstva na Vest-lalskem. Minister za socijalno politiko dr. Gosar .je imenoval komisijo, ki naj pripravi | potrebne podatke zaščito naših delu v-Scev na Vestlaiskem. Tudi nemška vlada je sprejela tozadevni predlog uaše vlade. d »Vsak, kdor »Domc^ao« bere, ne aajde y ujej ničesar pregrešnega, ničesar frotiverskega«, piše žerjavovski tednik. — rditev je seveda neresnična. »Domovina< naj pove, ali je pisala ali ne, da so vse pravljice o Antikristu gluposti? »Domovina« naj pove, ali ',e pisala ali ne, da je vera farovška Sena? ■»Domovina« naj pove, ali je rmpisala v št. 47 od 24. nov. 1922 sledečo: »Tedaj je razumel človek, kaj po-menja človeštvu Bog; začetnika vsega sveta, a. tudi začetnika vsega zla.? »Domovina« naj pove, ali je v članku »Krščanstvo in paganstvo* z dne 2. maja 1924 pri--mcrjala sv. Trojico, Mater božjo in svetnike s paganskimi bogovi in dalje trdila, ida jc Cerkev vzlic odporu vernikov vpe-Ijavala paganslvo v krščansko bogoslužje? Itd. Vse to naj »Domovina« pove in vsakemu bo jasno, ali je bila pisava »Domovine« protiverska ali ne! d »Domovina« nas ne odvrača od nobene verske in cerkvene dolžnosti«. To si - upa danes trditi žerjavovski tednik. Pa ni l tako. Le poglejmo! »Domovina« naj pove, ali je odvračala ljudstvo od verskih in cerkvenih dolžnostih z besedami »Izpodne-simo rimskim hlapccm tla!« Ali ni odvra-j čala »Domovina« ljudstvo od verskih in s cerkvenih dolžnosti, ko je napisala o du-| hovnikih »Nič jim ne verujte, nič jim ne | dajte!« Ali je »Domovina« pospeševala za-I upanje vernikov do vere in Cerkve, ko je I trdila, da volitev papeža nima z Bogom in I sv. Duhom prav nobene zveze? Ali ni »Dolino vina« odvračala ljudstvo od verskih in cerkvenih dolžnosti s podlim zaletovanjem v razne verske družbe, v romanja, v katoliške shode in v evharistične kongrese? iHalo! »Domovina« vse to povej, da bo ves svet videl, kako »pobožna« si! d 30 angleških zdravnikov pride v Jugoslavijo koncem maja, da se seznanijo z napredkom naše države. d Bankovci po 5 Din so v veljavi. Finančno ministrstvo objavlja, da se bankovci po 5 Din niso vzeii iz prometa in jih mora vsaka blagajna sprejemati. d Hudo je zbolel minister za narodno zdravje g. Miletič. Bolezen je tako resna, da ga ne morejo prepeljati iz Niša v Bel-grad. d Bos iz Rov pri Kamniku proti Ljubljani (okrog 21 km). Na Štefanov večer preteklega It ta so v neki gostilni na Rovih stavili 7.a tisoč dinarjev trije junaki: A. M. in F., da pride gospod A. kljub ledeni poti bos v Ljubljano. In resi Drugi dan zvečer so se podali na pot, dva obuta, A. pa bos. V Radomljah so se ljudje kar plašili, ker je bilo že pozno zvečer. V Domžalah so naleteli na vlak. Ker je bosonogi dobro korakal, sta mu ona dva, v strahu, da izgubita stavo, jela prigovarjati, naj bi šli na vlak in bi se lepo po toplem vrnili. A on vkljub slabi poti junaško stopa dalje. In še celo tekmuje, kdo bo urnejši. Med potjo je bosonogi večkrat s .del v sneg, zakaj obuta dva ga nista dohajala. A končno je bila pot vendarle predolga. Bosonogi jame pešati, zakaj noge niso bile več kos tidi ledeni poti. Kljub hudim težavam so prispeli na Črnuče do gostilne Rogovilec. Tam je bosi mož omedlel in ker so pri Rogovilcu že vsi spali, sta ga onadva prenesla v bližno hišo »; ga tam izročila dobrim ljudem. Po preteku dveh dni se je bosonogi vrnil domov, a ne peš. Ležal jc nato nekaj dni in premišljeval, koliko g: je stal ta nočni izprehod z Rov proti Ljub-ljtr.i. g Sprememba semnjev v Dolenji vasi pri Ribnici. Ker se je nabralo v tukajšnji okolici preveč semnjev skupaj, so se dnevi semnjev v Dolenji vasi spremenili, da se vrše odslej na sledeče dneve: 28. januarja, 13. aprila, 4. septembra in 17. novembra. d »Delavska politika« in — katoliška cerkev. Na Dunaju je prošlo leto vsled so-cijalistične agitacije odpadla od katoliške carkve okrog 28 tisoč — »suhih vej«. To poroča tudi socialdemokratska »Delavska politika« in v št. 5 z dne 18. jan. 1928 dostavlja: »Kdor hoče pri nas v Sloveniji v tem oziru slediti avstrijskim sodrugom, naj se obrne za pojasnilo na »Klub svobo-domiselcev v Mariboru«. — AH je tako pi-sarenje agitacija za odpad od Cerkve ali ni? d Mrjasec je imel parklje kakor enoletno tele. Eden teh divjih prešičev namreč, ki jih je ustrelil logar Kaštanek 15. jan. nad sotesko graščino poleg Sv. Petra na Dolenjskem. d Cisti dobiček Narodne banke v Belgradu v letu 1927. znaša 28 milijonov Din, napram 26 milijonom v letu 1926. d Povečali bodo železniško postajo v Vinkovcih na Hrvatskem, od 17 na 46 tirov. Preureditev bo veljala okrog 100 milijonov dinarjev. d Škrlatinka sc širi v severni Dalmaciji. V vasi Rahovo so že umrli trije otroci. d Stavca so zaprli. Stavec Jakob Si-riščevič je uslužben v tiskarni na Sušaku, ker pa ni mogel tam dobili stanovanja, stanuje v Reki. Pred kratkim so ga pa Italijani nenadoma zaprli, ne da bi povedali zakaj. Ker je Siriščevič naš državljan, je naš konzulat v Reki naprošen, da preišče ta slučaj, ker je zaprti stavec znan kot miren in resen človek. d Še so zakladi v zemlji. V vasi Hor-čulja v Fojnici v Bosni je našla neka deklica pri kopanju zemlje na vrtu lonec, poln starega zlatega in srebrnega denarja in zlatega nakita. d Volkovi še vedno strašijo. Po vaseh občine Sinj v Dalmaciji so se pojavile cele tolpe volkov. V Radošču pri Sinju je neki kmet ubil volka, ki je poklal 12 ovac. Čakal je na volka celo noč. d Med lončeno robo je zavozil v Ljubljani kmetski konj, ki se je ustrašil poštnega avtomobila. Voznik si je izbral mirno pot sporazuma in poravnal škodo s štirimi stotaki. d Umrl je dne 16. t. m. v Šmartnem pri Litiji v 37. letu svoje starosti Alojzij Strah, sin ugledne rodbine Strahove iz Cerovce. Zapušča vdovo in sina. d Umrl je sredi pota posestnik Jakob Koščak iz Gmajne, ko je šel kupovat mrvo v bližnjo vas Podbukovje (na Dolenjskem). Kakor navadno, je domov grede polglasno pel, naenkrat pa se je zgrudil sredi pota na tla. Zadel ga je mrtvouij. d Umrl je zlatomašnik Anton Nemec 19. jan. v Kokri. Rojen je bil na Premu na Notranjskem in je doživel skoro 83 let. d Nenavadna smrt mesarja. Pavel Ge-renčer iz Dubrovnika v Slovenski Krajini je bil dolgo vrsto let mesar doma in pri sosednih hišah. Letos ga je pri tem poslu zadela nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje. Dolgi nož je navadno nosil ob nogi za škornji. Tako je bilo tudi usodnega dne. Navzdol obrnjeni nož se je med premikanjem noge zapičil v žilo-vodnico in jo pre-rezal. Gerenčer je nesrečo opazil šele takrat, ko ga je otrok opozoril, da noga močno krvavi. Kmalu je popolnoma izkrvavel in se mrtev zgrudil. d Pri brvi čez potok so našli mrtvo po-sestnico Ivano Ljubeč od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Vračala se je od sosedovih, kjer je bila na sedmini, a se je ponesrečila. d Voz z listjem se je prevrnil na kmet-skega fanta Ivana Zebič v župniji Kalobje nad Št. Jurijem ob juž. žel. Smrtno ponesrečeni je bil cerkveni pevec in sploh ugleden mladenič. d Ne puščaj otroka k štedilniku. 17. januarja se je petletni sinček mesarja Ger-šaka v Bj-ezini pri Brežicah polil z loncem kropa po vsem životu, da bo težko okreval. d Požar v Ribnem pri Bledu. V soboto 21. jan. zvečer je nastal požar v gospodarskem poslopju Janeza Valenta. Ogenj je uničil skedenj in hleve. Škode je 50.000 Din. d V tovarni likerjev v Požegi je izbruhnil požar. Rešili so skladišče in mlin. Škode je za pol milijona Din. d Gledališče v Novem Sadu je v noči na ponedeljek 23. jan. pogorelo. Ogenj se je začel, ker so se vnele vsled električnega kratkega stika kulise, škoda znaša 3—4 milijone, zavarovalnina pa le 900.000 Din. d Sadovi moderne vzgoje. V Sinju v Dalmaciji sta dva gimnazijca, stara 16 in 17 let, sinova uglednih staršev, vlomila v frančiškansko cerkev. Frančiškani so ju 6* rinuni (III!- fo-ifl Stev. 4, zalotili, ko sta jemala denar iz cerkvenih pušic. S seboj sta imela vitrihe in samokres. Mlada vlomilca sta orožnikom svoje dejanje priznala. d Mlada tatica. v pisarno advokata U illlUUU IUIIVKi v f — Kajona v Sarajevu je bilo vlomljeno in je bila odnesena blagaena z 2100 Din gotovine in 400 Din kolkov. Dognali so, da je tatica 131etna deklica. S svojo tovarišico je trošila denar za bonbone in — kinematografe. d Neznani lalovi so vlomili v trgovino g. Cirila Gašperina v Begunjah na Gorenjskem. Ukradenega blaga je za 5000 Din, denarja pa 1000 Din. Pa še kolo so pobrali, da je bil plen prej na varnem. d Ponočnjaki so se stepli v neki zagrebški kavarni. Konec: razbita kavarna, 40.000 Din škode in — zapor. d S krvavim nožem v roki je prišel sam na sodišče neki morilec v Rogatici pri Karlovcu. Dolgo ni mogel izpregovoriti. Končno je povedal, da je s tem nožem umoril v gozdu Savo Dobriloviea. Istega dne so našli Savo mrtvega in zmrznjenega v gozdu. d Na lovski veselici je zabodel z nožem neki pretepač mladeniča Ivana Grabna iz Kotelj pri Slovenigradcu, in sicer v glavo s tako silo, da niso mogli izdreti noža. Prepeljali so ga v bolnico, storilcu so mi sledu. Nesrečni alkohol! d Pri motenju prebave, bolečinah v želcdcu, gorečici, slabostih, glavobolu, mi-gljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-ra::položenosti za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-uživanju »F r a n z - J o s e f« - vode zopet dobili slast do jedi v razmeroma kratki dobi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Kaj je Arborin? Edino uspešno sredstvo za zinuko škropljenje sadnega drevja in lepotičnega grmovja. Proizvajalec: Che-motechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Zimski šport! Mnogo tisoč src začne pri tej besedi hitreje biti. Ni lepšega, kakor pc mili volji vrveti v krasnem .svežem, čistem i-i jasnam zraku; toda treba je čuvati se i-hlade. Proti temu ne koristijo debeli šali in krzna, ali pa samo malo, nasprofno pa so neudobni. Ako pa na jeziku raztopiš počasi ne- 0 "Kaiser-jevih prsnil karamel«, tedaj si se sigurno zaščitil proti prehlajenju dihal. Zaradii tega bi moral vsak športaš imeti pri sebi škatljo »Kaiser-jevih prsnih karamel s tremi jelkami«. Dobijo se v lekarnah in drogerijah. * Lahko zaslužiti in pravilno delati moremo samo, ako smo popolnoma zdravi v rokah m nogah. Bolezni, katere se trdovratno vsedajo v naše ude in členke ter v njih ru-jejo, bodejo in vznemirjajo in nas mučijo, so največja zapreka našega zaslužka. Kako koristna se izkažejo v teh težkih trenutkih drg-nenja m masiranja z milodišečim Fellerjevim Elsafluidom, kateri več kot 30 let osvaja vedno nove m nove privržence kot bolublažujoče domače sredstvo in kozmetikum; v zunanji ka-kor notran,, uporabi je najsigumije sredstvo prot revmatizmu, glavobolu in zobobolu. V le- ŠMARTNO fRI LITLIL V nedeljo 22. t. m. se je vršilo zborovanje tukajšnje podružnice »Slov. Straže«. Sklenilo fe je poživiti delovanje in nabirati nove člane, n; dalje je bil sprtjet protest proti zatiranju slov, kulturnega delovanja zlasti pa proti nasilnemu nastopu zoper Zadružno zvezo v Gorici. Občni zbor se bo vršil v nedeljo 5. febr. cb pol 8 v društvenem domu. — »Slovenca« in ajo naročene sledeče gostilne: Zadružna, P. Maček, Zeleznik I., Hostnik F., kar dokazuje, c'.a vpoštevajo želje in mišljenje ljudstva. — Na S\ ečnico ob pol 3 popoldne priredi orližki kiožek akademijo s pestrim in zanimivim spori dom. ST. JERNEJ NA DOL. Zadnje čase možje in fantje kar trumoma odhajajo v tujino: v Kanado in Argentinijo — za kruhom. Bog daj, da bi jim bila sreča povsod mila! — Občinske volitve bodo 11. marrn. Kaj je dolžnost vsakega volivca? I)a voli res može. ki se tudi v javnosti pokažejo katoliške značaje! Tako bo v občini in župniji zavladala zopet doba napredka. Hinavcev pn ne maramo. f"e si katoličan, tudi drži s katoliško stranko, če ne, povej, da bomo znali napram takim nastopati. Po navadi tisti najbolj zabavljajo, ki od cerkve živijo. To je sramota in te sramote mora biti konec. — Smrtna kosa. Umrl je dne 8. jan. t. 1. dolgoletni cerkveni ključar božjepotne cerkve Marije Pomočnice nu Tolstem vrhu pri Št. Jerneju g. Anton Jančar. Bil je vzoren katoliški mož, kot jih je malo. Z delom svojih rok si je takorekoč iz nič naredil prav lično domačijo, skrbno odgojll svoje otroke, skrbel kot ključar za popravila pri cerkvi in pri občinskem odboru je znal vedno svetovati. Kot miren značaj je bil priljubljen tudi pri nasprotnikih naše stranke. ČRNOMELJ. V torek 81. t. m. ob eni popoldne bo v Cernomlju v Prosvetni dvorani sestanek zaupnikov SLS za črnomeljsko glavarstvo. Poročajo poslanci. SV. PRIMOŽ NAI) KAMNIKOM. (Tristoletnica.) V starodavni cerkvi svetega Primoža nad Kamnikom so svojčas hranili, kako povedo stara pisma, svetinje sv. mu-čencev Primoža in Felicijana. Ker so bile pa svetinje radi pogstnih turških navalov na na-že kraje v nevarnosti pred onečaščenjem, zato so Jih radi varnosti prenesli v Kamnik in so jih shranili v takrat podružni, pozneje samostanski cerkvi sv. Jakoba, kjer se večji del svetinj Se danes nahnja. Ko je pa turška ne-varnost minila, je ljudstvo želelo, naj se svetinj vrnejo spet romarski cerkvi na goro Ta zelja se je vsaj deloma uresničila, ko je dne L februarja 16-8 odposlanec oglejskega patriarha dal v Ljubljani razsodbo, katere zadnji del se glasi: >Vendar pa naj se v večjo čast letnikov m v obilnejšo pobožnost ljudstva karnah in tozadevnih trgovinah poizkusna steklen, č>ca 6 Din, dvojna 9 Din, Specijalna 26 Din j P* Po pošti najmanj 9 poizkusih ali 6 dvojnih ah 2 specijalni po 62 Din v lekarni Stubica Donja, Hrvatska prenese del svetinj obeh svetnikov v slovesni procesiji na goro in naj se ondi shrani pod dvema ključema. Enega naj hrani mesto, drugega pa župnik.« Te za cerkev sv. Primoža pomenljive tji-stoletnice se hočemo spominjati letoa dne J, februarja, ko bo ob pol devetih ondi sv. m a-ša, h kateri posebno vabimo domačo sosesko in bližnjo okolico .Oddaljene vernike pa pri tej priložnosti opozarjamo na shode pri svetem Primožu, ki so v postu (8., 4. in B. nedelj«), in drugo nedeljo po Veliki noči, ko je vsa!,o. krat sv. maša ob 10. Zlasti pa še na sli d, ki je na sv. Primoža dan. Takrat je pa sv. n,a. ša že ob 5 zjutraj, da romarji lahko poselijo še letni semenj v Kamniku. Tudi naj bi n« cerkve spominjali z obilnejšimi darovi zlasti letos, ko bo treba cerkvi šteti precejšnjo veu-to za popravo zvonika. ZAPOOE. Leta 1925. smo ustanovili kmetijsko pudru žilico. (Slavni naš namen je bil nai ki iti I si trijer in travniško hrano. Vse skupaj je >la« I lo Din 5000. Mnogi so se posmehovcli, le', iz le moke ne bo kruha, posebno tisti, katenh dolžnost bi bila že pred leti vse to napravi1). Mnogi taki naprednjaki šc do danes niso pri-spevali niti pare, dasi bi vse to neobhodno potrebovali. Vsa čast pa tistim, ki so nns p <1-pirali, da imamo vse to že plačano. Preleklo leto smo popravili in povečali pokopali • p; bilo je skrajno potrebno. TREBNJE. >Kmet list« se v zadnji številki zeh- bu-duje, ker prihaja >Domoljub' z resnico m dan iz tiste dobe, ko so samostf jneži vladali trebanjsko občino in delali z obč. denarjem kar po svoji pameti. Kmet. list hoče pač vso, kar je slabega, zvrniti na klerikalce, tako lu-di tisto dobo in kar enostavno reče, da so klerikalci desetletja vladali občino. O. le počasi! Odgovorite na stavljeno vprašanj;': Kdo je vladal takrat, ko je bilo v obč. Ida ajni 30.000 kron primanjkljaja in je bilo treba -a-mo komisiji, ki je naredila red v obč. poslovanju, plačati 2006 K. Kdo je vladal takrat, ko so bili uradni spisi, kot je izrekla revizija, povsem neurejeni in je bilo nepravilno tudi reševanje teh spisov. Mt pa dobro vemo. Vi ste bili! Vam moramo pač povedati, ker so delate tako pozabljivi. Povedati vam moramo, kako ste delali z denarjem. Sedaj ni bila vknjižena trošarina na vino, nato zopet niso bili izkazani dohodki ubožnega zaklada itd. Se otrok se zapomni, kam dene denar, ali v »šparovček« ali mami v roke. Vam pa je morala revizija povedati, da mora biti občinski denar ločen od zasebnega denarja in da do primanjkljaja ne more priti, če se prav gospodari. In pri sejah! Kakšen red! Prav pos« i e vrste! Delali ste pač po svoji pameti, na katero se sklicujete v »Kmet. listu«. Za primero samo tole: Ko vas je pri priliki eden izmed naših odličnih pristašev svaril, da pravilno postopajte, ste ga meni nič tebi nič izključili od teh sej. Revizija vas je morala seveda tudi o tem poučiti, da nimate take pravice. Kar s« pa tiče nove sodni je, Vam pa povemo, da sto je vi veseli in mi smo navdušeni za njo. žal, da pa Je bila vaša politika taka, da ste rekli ljudem kot Pilat: mi smo nedolžni pri tem, da se zida. Klerikalci so tisti, ki nakladajo nova bremena kmet. ljudstvu. PUDOB PRI LOŽU. Ložka dolina je zelo obširna: šteje 22 vasi, en trg in mesto Lož. Središče doline je vas Pudob, ki šteje približno 40 hiš. Vrste so ob deželni cesti, na koncu vasi stoji podružnica sv. Jakoba, zraven pa stoji mogočna več-stoletna lipa, ki krasi celo vas. Tik pod cerkvijo teče voda Obrh, ki vsako leto naraste skoro do 0 ni visoko ter ustavi ves ogromni promet, ki gre skozi Pudob. Za slučaj povod-nji so prebivalci Pudoba zelo dobro preskrbljeni, ker inia skoro vsaka hiša svoj čoln in je vas ob povodnji kakor majhno pristanišče. SINKOV TURN. Naša kmetijska podružnica priredi več poučnih kmetijskih predavanj. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 10 dopoldne bo govoril g. Fr. Trne, oblastveni poljedelski referent, o sair- /i pri živini. Nadaljnja predavanja se I i- la o poljedelstvu, osuševanju travni., itd. Kmetovalci, udeležite se teh poučnih predavanj! — Na pustno nedeljo priredi prostov. gasilno društvo poučno in zahavno igro. — — I^po zimo imamo, toda naša pola in ceste kričijo po gramozu. Za to postavljeni možje, '/"ranite se! MEŽICA. Nesreča v našem rudniku kar noče »stro-jiti«. V minulem letu so se trije rudarji smrtno ponesrečili. V nedeljo 15. t. m. zjutraj ob koncu »Šihta« pa je priSel 26 letni Štigelnov Tinč pod vozičke električne železnice, ki odvaža rudo iz rovov. K sreči ni dobil nevarnih poškodb, tako da bo v skrbni oskrbi rudniškega zdravnika menda kmalu zopet popravljen. — Vsi ti slučaji pa kličejo: »Več previdnosti!« — Dne 18. januarja emo ob obilni udeležbi spremljali k zadnjemu počitku 6« let starega Kučnikovega Martina. 25 let je bolehal na hudi bolezni, ki jo je v svoji izredni po-božnosti z vzorno potrpežljivostjo prenašal. Pogosto sv. obhajilo bila mu je največja tolažba. Kaj nam podari Mohorjeva družba letos. 5. Koledar za leto 1929. Od sile se pri nas natisne pratik, koledarjev in koledarčkov. Po vseh stenah so, po vseh mizah, po vseh pisarnah. Koledar je res ob tem vrvežu življenja potreben, ko gre vse za dneve, ure, za službe, naredbe in odredbe. Vsak koledar ima kakšen pooeben namen: za trgovce svojega, za kmeta svojega, z* Orle, za dijake itd. Kaj pa Mohorjev koledar? Njegova naloga ni več, da bi prinašal prazen drobiž, ki naletiš nanj vsepovsod. Ta koledar naj bo resna knjiga, ki obravnava važne dogodke: politične, cerkvene po vsem svetu; ki na kratko strne, kar je med letom pripovedovalo mnogo časopisov, pa se je raz-gubilo in pozabilo. Izlušči naj jedro od plev. Zato bo prinesel kakor druga zadnja leta kratke članke o zgodovini, o svetovnih dogodkih, o spremembi davčnega in drugih zakonov; tudi živi jen jepi c mož, ki so v javnosti, 33 P^zno. ('les v zraku. Na Aii gleškem so napravili zrakoplove, ki so dvakrat večji kot vsi dosedaj znani. Ti zrakoplovi imajo štiri oddelke: v prvem so stroji in vodstvo, v drugem služabniki, okrog 5d ljudi, a tretji in četrti oddelek sla namenjena pot mkoin. V zrakoplovih so ludi velike dvorane, namenjene plesu in drugi zabavi. Tako se bodo vrteli vsega siti bogataši lahko ludi v zraku. Koliko ima lugoslavija domačih živali? Na temelju najnovejšega popisa je okroglo v naši državi: govedi 4 miliione 060 tisoč, bivolov 51 tisoč, konj 1 milijon 69 tisoč. mezgov 18 tisoč, oslov 84 tisoč, prašičev 3 milijone 378 tisoč, ovac 7 milijonov 111 tisoč, koza 1 milijon 552 tisoč, telet 15 milijonov 75 tisoč, panjev čebel 534 tisoč. Teiegi afično pošiljanje »lik. Nedavno so slovesno otvoriii in izročili prometu napravo za teiegra-Iično sprejemanje in pošiljanje slik med Dunajem in Berlinom. Prvi na ta način poslani sliki sta tili nemškega kanclerja dr. širši ali ožji koristno delovali. Pa tudi par povesti, kratkih, a dobrih bo vseboval O gradnji hiš vnovič prinese praktična navodila Vsi članki bodo taki, da niso samo za enkrat1 prebereš in vržeš proč. Ne. Stalno vrednost bodo imeli in vabili, da jih študiraš in se pri tem res izebrazuješ. S tem smo Vas opozorili na petero pre-zanimivih knjig, ki jih dobi vsak, kdor se vpise v Družbo sv. Mohorja za borih dvajset dinarjev. Torej te stane vsaka knjiga samo 4 Din. Zares, da je skoro goli papir toliko vreden. Še: „Naš dom." Kaj je »Naš dom«? Že slika na naslovni strani Vam bo to povedala: na njej je veliki učitelj in prijatelj mladine A. M. Slomšek in njegovo sporočilo Slovencem: Sveta vera bodi vam luč — materni jezik pa ključ da zveličanske narodne omike! Po tem Slomškovem nauku se ravna »Naš dom« in bi rad, da bi si ga naročili vsi pošteni slovenski fantje in dekleta. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. Slavko Savinšek: V goJiških plazovih Povest z gorenjskih planin Matija ni bil slišal strelov raz Golico, ker je ležal v globoke nezavesti takrat. Hladni jutranji zrak ga je šele vzdramil in osvestil. Ko se je prebudil iz omedlevice, je bi! sprva preseenečen in ni vedel, kje je, kaj je ž njim. Toda brž je začutil pekočo bolečino v nogi, in ko je tipal okrog sebe, je začutil pod prsti svežo kri. Skušal se je dvigniti; pa ni mogel, ker je preveč krvi izgubil. Strašno ga je žejalo in čutil je, da vročica od rane gori v njem. Niti premakniti se ni mogel, ker ga je noga preveč bolela pri najmanjšem premiku. Toda tu na slezi ne sme ostati, si jo mislil, stražniki nocoj gotovo love tihotapce. In če se ne umakne, ga gotovo dobe takoj. Zato se je moral zavleči raz stezo v grmovje. Toda kakor je skušal, ni slo. Če se je le malo dvignil, so mu je stemnilo pred očmi in moral je odnehati. Tako je ležal zopet eno uro, dokler se ni pričelo daniti. Ko je bilo toliko svetlo, da je mogel razločiti rano, je pregledal nogo in obvezal boleče mesto s kosom srajce ter trdo preveza! nad rano, da ni kri znova odtekala. Nato pa se je z največjo muko med strašnimi bolečinami prevalil v grmovje ob stezi!, zdrsel še globokeje v grmovje, tu pa zopet padel v nezavest, ki sta ga iž nje vzbudila stražnika, ko sta se pogovarjala. Zdaj misli in ugiblje, kaj je z iMatevžem, TPnom in drugimi tihotapci. Stražnika molče korakata, ker težko nosila in ne more od njiju ničesar izvedeti. Toda ko upehana stražnika položita za nekaj časa nosilnico na tla, da se oddahneta, pričneta pogovor. Kaj praviš, kje bi bil še eden?« de prvi. :>Bog si ga vedi, kje? Ta gotovo ni tisti, ki ga je jugoslovanski vodja zade!. Oni je zakrilil z rokami in je omahnil vznak, tedaj je moral biti zadet v prsa ali pa v glavo. Ta pa je v nogo ranjen; je najbrže oni drugi.« ?Samo kje je neki obležal v prsa zadeti?« ;>Pa že kje za kako pečjo, da ga nisva dobila. Ce se ni ubil, bo itak izkrvavel.« »Moramo še enkrat pogledati nazaj!« »Najprej tega spraviva, oni drugi bo že počakal k :>Jezus, Marija! - gre Matiji po glavi, »postrelili so jih ko pse! In jaz sem tega kriv! Kdor pade po teh pečinah, si mora razbiti glavo. In v prsa je bil zadet' Bog se ga usmili! če je Matevž? Kaj poreče Cilka?k Tako mu blodi po glavi, ko ga stražnika spet dvigneta in neseta dalje. Več ne more izvedeti, ker vprašati noče, da ne bi koga izdal. Prineseta ga do koče na hrastniškem rovtu. Od tam pošljeta v Hrastje po pravo nosilnico. Ko čakajo na povratek odposlanega, pripovedujeta stražnika plansarju, kako so se streljali s tihotapci, in natančno opisujeta, kar sta videla. Matija sliši vse to, čeprav je skoro nezavesten. Zdaj ve približno vse. Samo da bi vedel, kaj je z Matevžem in Tilnom, sta li živa ali mrtva! Posebno za Matevža ga je skrb, ki je bil v prsa zadet. In to radi njegove lahkomišljenosti in neopreznosti! Bog se "a usmili bi Cilke. Iz Hrastja prineso nosilnico. Matijo so v koči Okrepčali z mlekom in vodo. Stražnika pustita nahrbtnika pri plansarju in neseta Matijo v Podhrib. Bavno zavijeta z nosilnico med prve hiše, ko priženeta dva druga stražnika uklenjenega Mohorja In 6» >DOMOLJUB-____ Zii tri dinarje si lahko naročite >Naš dom* in ga boste dobivali tri mesece. Izhaja vsak mesec enkrat. Za ta denar ga dobijo le »Domoljubovi« naročniki. Na Štajerskem je 5000 naročnikov »Našega doma . Tudi na Kranjskem jih mora biti toliko. Dozdaj jih je bilo komaj okoli 50. Prepričani smo, da bo vsak zadovoljen, kdor si ga bo naročil. Kaj hom storil? Še danes bom napisal dopisnico s tem naslovom: »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova c. 6. Na drugo stran bom napisal sledeče: Naročam »Naš dom« za četrt' leta (pol leta, vse leto). Ker sem naročnik Domoljuba«, imam pravico, da ga dobim za 12 Din letno. Podpišite razločno svoje ime, vas in hišno številko, prav razločno še pošto! _ Krrsge in skladba Ob tihih urah. Ta knjiga je v prvi izdaji popolnoma pošla. Ker pa se še vedno oglašajo novi naročniki, je založništvo pripravljeno izdati II. izdajo, če bo število naročnikov zadosti veliko. Zato prosimo vse tiste, ki knjigo še žele. da se prijavijo na naslov: gdč. A. Lebar, Ljubljana, Flor-janska utira št. 7. — Obenem prosimo vse , tiste, ki so želeli knjigo na ogled, da nakažejo na položnici označeno vsoto, ali knjigo vrnejo, da lahko postrežemo dni- j giai. Dekliški oder. I. zvezek. Ti dni izide pod tem naslovom pri Slovenski Orliški | zvezi v Ljubljani I. zvezek »Dekliškega odra«, ki obsega dramatičen prizor >Prava : mati za mati rin dan in Kaznovana niče- | murnosU za predpust. Ker ie bilo dosloj veliko povpraševanja po igrali s samo ženskimi vlogami, upamo, da bodo naša ženska društva pridno segala l>o ^J1';'^. bo zlasti pri odjemu večjega števila knjižic zelo cena. . Zgodovina Celju I. del. Prazgodovinska in rimska Celeja. Z nrheoloskin. vod-nikoin po muzeju, mestu in okolici, Spi-al Janko Orožen. Naroča se pri Goricar m Leskovšku v Celju, kjer je lansko leto izšel tudi že 2. zvezek. Prvi zvezek opisuje nad vse zajemljivo dobo stare rimske Ce-| leje: Upravo, verstvo, sliko mesta, razne ; dogodke itd. Drugi obširnejši del pa je ze-i lo izčrpen tvodnik celjskem (muzeju, vsak predmet ima svojo zgodovino m po-men, kar pisatelj natančno razloži. S takim vodnikom v roki muzej šele zanimiv | postane. Knjižico toplo priporočamo. Ivan Sever: Oton Župančič. I. zvezek knjižnice »Naša gruda:. Izhaja v Zagrebu vsako četrtletje. Prvi zvezek obsega PO j strani ter obsega izčrpno kritiko Zupančičeve drame: Veronika De.seniška, katero pisatelj kot docela zgrešeno odklanja. Knjiga je pisana v znanstvenem tonu in j«' namenjena v prvi vrsti izobražencem. Oprema knjige je zelo okusna. Naroča se pod naslovom: Naša gruda r. v Zagrebu, Rala-čeva ulica 3 ter stane celostno 100 Din, polletno .~>0 Din. Nadaljnji zvezki, ki bodo izšli, 1 odo: O novi samorodni slovenski umetnosti; Žnpaičič-pesnik; Oton Zupančič in Ivan Pregelj; Umetnik, kritik in narod, Francozi in Slovenci; Novejša slovenska drama; France Prešeren. Sv. Križev pot. 4 napevi za mešani ! zbor ali ljudsko petje. Uglasbil Alojzij Mav. Mava poznamo kot zelo melodijoz-nega skladatelja, ki vedno zna najti srednjo pot med moderno in ljudsko pesmijo. Pesmi so seveda kratke in lahke — morda bo kvečjemu prva, ki je v molu, bolj samo-tarila, dasi je najlepša. Cena je skrajno nizka: 3 Din. Za poštnino je seveda tudi nekaj treba dodati, sicer bo g. Mav imel zgubo. Naroča se le na naslov: Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Dr. Beneš o katoliški cerkvi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš kot narodni socijalist ni prijatelj ka-tolike cerkve, vendar priznava v svoji knjigi > Svetova valka a svčtova rcvoluce« sledeče: Bila bi politična slepota ne priznati, da so papež, Cerkev in splošno ka-tolici :em bili za vojne, a tudi po vojni važni mednarodni činitelji in da so in bodo tudi v bodoče silna moč v duhovnem p,e-rojenju. To moraš priznati, če tudi si politični prolivnik in imaš druge nravne ;n nabožne nazore. Tudi nasprotnik Cerkve ne sme prezreti velikih duhovnih dobrot, izvirajočih iz nauka Kristusovega, ki iih deli — katoliška cerkev.. — Tako dr. He-neš. Razni naši liberalci in socijalisti pa vidijo ravno v katoliški ccrkvi svojo naj-\ očjo sovražnico. Ubogi pritHka'. ppm It prvovrstno kiniko po 300 Din /n □ nmUC 100 kg dobile |>n trmi Po<|.j<'nil>ii, Ljubljana, Dunajska cesta ilev. 36 kreneta ž njim proti postaji finančne straže. Mohor spozna mimogrede Matijo, oči od začudenja široko razpre. Ali sumo za hip. Takoj da Matiji znamenje, naj vse utaji in Matija ga razume. Peče pa ga vprašanje: kaj je z Matevžem? Ko pridejo na postajo, sjKizna službujoči stražnik v Matiji onega, ki mu je bil sinoči ušel. Ko vpraša tovariša, ki .-ta prinesla Matijo, kje sta ga dol.ila, mu povesta, in še pravita, da je eden izmed ustreljenih tihotapcev. Toda stražnik zmaje z glavo: Ni mogoče! Ranjeni ni mogel priti na vrh Golice in št' s tovorom na plečih!« Pa jima pove, kako je bilo z Matijo in pokliče še tovariša, ki ,e bil ž njim. Tudi ta spozna Matijo za onega, ki sta ga bila ujela. Pripeljejo še Mohorja. >Ali vi poznate onegale,? vpraša Matijo in na Mohorja poka/p. Odkod naj ga poznam? se spretno izogne Matija »Tedaj vi ni te tihotapec?« >Ne, nisem k »Zakaj pa ste bežali pred nama?« »Bal sem se kazni, ker sem bil mejo prekoračil brez dovoljenja.« »Kam pa ste hoteli?« -»Po opravkih v Št. Peter.t v.- ue .boste znionili z rožniki. Vi pa,t po- kaze na Mohorja, »pa najprej z našimi predstojniki. Potem pa s sodiščem I« J ' hodm^Ž^fj!7 ZaP°r' MaliJ° P«. ni mogel Hoditi, oddajo v bolniško sobo na stražnici kier teži Ves teden v bolečinah, ki mu iih Dri Jdev«r»„l t,. -J od telesnih bolečin ga peče in žge negotovo Vprašanje, strašno vprašanje: kaj je z Matevžem? Ko se bliža skrajni del rojne črte, ki -o jo tvoriii jugosloven.ski financarji, Rudniku, /. •••> ■/■■•■ -"boj hitre korake. Ravno Ivan fn Stanko sta na ! koncu črte. Ozreta so in vidita: u njima hi'i Jan ', Hribarjev hlapec, bled v obraz, upehan in raztrgan od grmovja in čeri. Ko je bil Janez odšel po naročilu Cilkinem na Golico, se je držal poti in hitro dospel pod Kočno v času. ko so bili financarji že v Spodnji koči. Slutil je, da so najbrže tam, zato se je.izognil poti, ki pHj<* h koči in na vrh Golice, pa jo zavil na od Kočno misleč, da bo tam pričel iskati za tihotapci. Toda ko le ni naletel na nobeno sled, je žo menil, da so tihotapce ujeli stražniki ter jih odpeljali v kočo. Tedaj je prišel na mesto, kjer sta bila Ivan in Stanko ter videl na tleh ležati izstreljeno patrono. Zato je krenil proti robu Kočne in re> kmalu našel sled. krvavo sled. Zdaj je vedel, da jc samo dvoje mogoče: ali so stražniki ranili tihotapce in jih odpeljali v kočo, ali pa so jim tihotapci ušli. Iskal je za sledjo krvi in našel, da gre na ono stran vrha. V mokri travi je videl tudi odtise čevljev in stopinj, spoznal, da je hodilo tod več oseb in bil prepričan! da se je glavna borba tu odigrala. Imel pa je Janez kljub starosti boljše oči kot financarji in tako je našel, da je krvava sled šla na desno okrog vrha Kočne in v grmovje. Rine in išče dalje v grmovje. Tam je nekaj svetlega na vejici! Stopi tja: krvava ruta. Ogleda si lo bliže: Jezus, to je Cilina ruta, še mokra od sveže krvi, cisto prepojena ž njo. Stisne jo v Žep in išče dalje. Še nekaj korakov sledi krvavi sledi, potem pa zazija pred njim prepad; le ozka steza pelje okrog roba, & ni nobene sledi na njej. Tedaj ni šel ranjeni Matevž nazaj! Čemu tudi nazaj v roke financarjem Tu doli v prepad? Janez se zgrozi ob misli, ki mu .Markaa in avstrijskeRi ministrskega predsednika i dr. Seipla. Olnr sta l iti zelo dobri. Italijanska črbiita m čmnik. V letu I"26 je Italiji izvozila 233.000 cen-| tov debule m T7.C00 ccn- lov česnika. ' Ovčjfreja v Italiji V 1 talili jc približno 12 milijonov ovac. Kljub t tnu uvozi llaliia letno okr T •MO.OOO cen lov surove volil« v vrednosti 121X1 inili-lonov Ii • (okroe ?600 milijonov Din). Ovčjega sira izvaža Italija okoii 120 I tisoč centov. I vo/ mlefnih izdelkov v Nfmiijo. V letu 1<>20 so uvozile ram' države v Nemčijo 97S.000 centov surovepa masla, precej ra ti-di mleka in sira. vsec« skupai za okrog 6 milijard Din. Kakor vid iro, Nemčija mlečnih izdelkov potrebuje silno mnogo ifl bi tudi naše mlekarstvo moglo sodelovati pri tel vpžni trgovini. Osuševalna dc'a v Italiji. Italija ima mnogo močvirnate zemlje, ki se polagoma izpreminja v rodovitno prst. Seveda je potreba za to mnogo milijonov lir in mnogo umnega dela. Začetkom julija 1026 je bilo osuse-di tam uspeva, kjer ne more nobena druga mlečna žival. NAZNANILA. n V Predosljah se vprizori dne 29. jnn. in B. fobr. Jalnova drama »Dom«. n Društvo »▼. Marte, zavod za služkinje in kuharice v Streliiki ulica, ima v nedeljo dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne redni letni občni zbor. Vse članice vabljene. Pred občnim zborom predavanje. Mali oglasnik Vsnka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 6. Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Malo posestnoshiš0' — njivo, lepim sadovnjakom in nekaj pozda je naprodaj na Dolenjskem. -Cona po dogovoru. -Alojzij Pevec, Kržišče št. \ p Velika Loka— Čate;, Dolenjsko. Vajenca7® p^078' ,0 - obrt ae sprej- ine. Oskrba v hiši. — Naslov pove uprava domoljuba pod št. 4)-2. ki se je že eno leto učil, sprejme Ivan Jamar, čevljar. Bled I. fjj^g s sadnim vrtom - in njivo z 1 '/, mernika posetve, s« prostovoljno proda v Stični h. št. 10. Pogo ji kot tudi cen« se zvedo pri Jožefu Štupirju v Stični h. št. 51. N.iproda je veliko in lB"0 Suhem potoku pri Mozelju, Kočevje. Hiša in gosp. poslopje v dobrem stanju z opeko pokrito. Celo zemljišče, gozdi z lesom za posekanje. -Izve se pri Ivanu Stalcer, Spodnji log št. 19. p. Nemška loka pri Kočevju. Prašiča (niriasca) 5-t> mesecev sta- rega kupim. Ponudbe poslati oa naslov: Fr. Lovše, Hotič pri Litiji. Meh za smeh. Dva lovca nista mogla prehvaliti svojega psa. »Moj Finetelj zna vse, samo govoriti še ne. Ako vržem denar v vodo, plane za njem in se ne povrne prej, dokler ga ne prinese.« »To še ni nič,« odvrne drugi lovec, »moj Karo je pa tak, da vržem v vodo bankovec za sto dinarjev, plane v vodo, prinese en kilogram postrvi ter popolnoma pravilno odštet drobiž.Namen društva je svoje člane pokopati.« AJDOVA MOKA kg~Dfo 5.—, KORUZNI ZDROB kg Din 3.50 prvovrstni izdelki od 25 kg naprej, pošilja PAVEL SEDEJ, umetni mlin, JAVORNIK, Gorenjsko. Edino najboljši $jV3|Rj j^jj j„ pjgfjj,,} ^[j „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pečelinca GrHzner. Adler Najnižje cene! Tudi na obroke I UublSana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplafno. Večletna garancija. »Lastnik hotela vratarju: »In temu Za-larju ste oddali najboljše sobe hotela? Ali pa veste, da bo v resnici plačal?« »Prav gotovo bo, on mora biti zelo bogat.« »Odkod pa to veste?« »On je star in zelo grd, njegova žena pa mlada in lepa.«* ★ Ona: »Hitro, Janez, hitro. Malka je požrla enega izmed mojih vlasnikov.« On: »Ni vredno, saj vlasniki dandanes niso nič več moderni in jih več ne nosiš.« Oče izvoljenke (snubcu): »Moja hčer-ka si ne želi, da bi bila celo življenje navezana na tepca.« Snubec: »Ravno prav. Zato pa pustite, da jo vzamem proč od vas. « ★ Pri vedeževalki. »Varujte in izogibljite se velike, lepe blondinke.« Gospod (klaverno): »Prepozno. Sem jo že poročil.« * Dasi so bili božični prazniki in Je mesar Marčan pričakoval velikega prometa, vendar se je začudil, ko je vstopila mlada sloka gospodična ter zahtevala kar celih 12 kilogramov mesa. Vendar se ni nič pomišljal, vzel celo goveje stegno raz klin ter odsekal kos, ki je tehtal 12 kilogramov. »Ali boste sami vzeli s seboj, ali naj vam ga na dom pošljem?« je vprašal mesar. Gospodična pa je nekoliko zardela ter rekla: »Saj ga ne mislim kupiti, kaj pa mislite. Veste, zdravnik mi je rekel, da sem že dvanajst kilogramov dol vzela in sedaj sem hotela videti, kakšen kos je to.« 34 Davek na zdravje. Tur-hka vlada je napravila načrt zakona, po katerem bodo morali davkoplačevalci prispevati 20% do-klade k osebnemu davku, vendar samo dollei, dokler bodo zdravi. S (eni denarjem hočejo Turki menda zidati bolnice in pospeševati javno zdravje. Misijonsko delo ameriški* katoličanov. Ameri-šA Katoličani so zbrali prejšnje leto en milijon dolarjev za misijone in katoliško propagando v Zediiijenih državah. Od tega so potrošili 650.000 dolarjev za gradnjo cerkva in misijonskih šol, uad 100.000 dolarjev (1 ; okrog 6 milijonov Din) pa za pomoč duhovnikom in redovnikom, ki so pobegli iz Mehike. Ta čas vzdržujejo katoliški Američani 200 semeniščnikov, ki se pripravljajo za misijonarje. Ogromni pridelek krm-ske pese. Neki posestnik v Bližini Piacenze v Italiji je pridelal 1474 centov obrezane krmske pese m 46 centov listov na ' ha zemljišča. Kako ie to dosegel? Vedno ena in >sta pesem! Dobro je uelal zemljo, izdatno gnoju. sejal dobro vrsto in pridno pleL vstaja v duši. Ne vzdrži več ob robu prepada. Koleni mu klecati in komaj more nazaj, odkoder je prišel. Zavije spet na rob, na piano. Ozre se proti Golici in vidi v solnčnem svitu stopati dva stražnika proti Ka-dilnikovi koči in civilista v sredi. Pogleda proti Spodnji koči. Nikogar ne vidi. Stopi dalje. Tedaj zagleda globoko v globeli bliskati bajonete. Tam bodo kaj vedeli! . Požene se za njimi, da se mu šibe noge, da ga znoj obliva od napora. Počasi jih dohaja; ali vendar se krči razdalja med njim in financarji, dokler jih nad Rudnikom ne zateče. »O Janez, od kod pa Vi,« ga zbadljivo vpraša Ivan. »Ste tudi bili s tihotapci?« Janezu trepeta glas in roke mu drgetajo, ko stopi k financarjema in vpraša: »Za božjo voljo, povejte mi, kje je Matevž?« »Matevž? Kako veste, da je bil med tihotapci,« ga vpraša Ivan. »Ljubezen tihotapi na Koroško!« mu s posmehom vrača Ivan včerajšnje zbadnnje. Toda Stanku se zasmili stari mož, ki skrb gori i:v; njega. »Najbrže je ustreljen, nismo ga dobili!« »Da, da, mrtev, mrtev 1 Moja krogla ga je zadela in videl sem, kako je omahnil vznak v prepad!« škodoželjno pritrdi Ivan in še pristavi: >Pa Cilki to povejte!« »Živina!« se utrga Janezu in najraje bi planil na stražnika. Kakor da drob gori v njem, mu je in v glavi se mu vrti. Jezus, kako naj pove to Cilki? Umrla bo, ubožica, če zve! Znova se zasmili stari hlapec Stanku, ki tolaži: »Saj ni gotovo, če je mrtev I Omahnil je res ln padel in dobili ga nismo, šli pa so nemški stražniki za siedjo in ga morda dobe še živega in rešijo. Le povejte Cilki!« Ivan strupeno pogleda tovariša, pa stopi urno v graben. ! Takoj bodo pri hišah in ne mara, da bi šel hlapec ] ž njima. Zato še tovariša nažene v hitro hojo in kmalu izgineta Janezu izpred oči ter utoneta za ovinek. Janez pa se sesede od bolečine, ki divja v njem. I Iz žepa izvleče krvavo ruto vso skozi in skozi z Ma-tevževo krvjo prepojeno. Išče za besedo, ki naj jo poreče Cilki, ko ga vpraša: kje je Matevž? Kaj je ž njim? In ko gre dalje, sta mu nogi težki kakor svinec in ko zavije mimo Lipovška v kolovoz, se skoro zgrudi od utrujenosti. Doma na očetovo in materino vprašanje, kaj je zvedel, ne more najti odgovora. Šele, ko mu povedo, da Cilka še spi, trga počasi iz sebe, kar ve. Tudi ruto pokaže. In mati planejo v jok, oče se obrnejo v okno. Vsi trije molče, a vsem trem gori na jeziku in v srcu eno samo vprašanje: kaj bo s Cilko? Šesto poglavje. Ko je Tilen pobral ranjenega Matevža in si ga natovoril, ga je kot otroka nesel v naročju, ker bi drugače težko ranjeni nošnje ne prestal. Ugrabljeno puško si je vrgel Tilen čez rame in varno hodil po stezi, malo izhojeni in ozki, da je komaj mogel z ranjencem dalje. Tilen je vedel, da dolgo ne bo mogel nositi težkega Matevža; četudi hrust in močan ko hrast, je vendar čutil, da bo breme prekmalu pretežko zanj. Glavno je, da pride okrog vrha koče na Ciganjo planino. Od tam' dalje bo že laže, ker bo pot bolj zložna. V nekem kraju je bilo treba postaviti zid okoli pokopališča, zato so v ta namen napravili zbirko. Ko so prišli k nekemu skopuhu, jih je nagnal: »Nepotrebni izdatki. Mrtvi ne morejo ven, živi pa ne marajo noter, čemu torej ograja.« ★ Mihec je na Miklavžev večer, preden te šel spat, odprl vrata ter zaklical: >Mi-davž, nič ni treba nositi biciklja, za katerega sem te prosil, ker sem ga že videl pod materino posteljo.« ★ Čevljarski vajenci so bili vedno na glasu kot najbolj dovtipni in zelo predrzni. Ko je neka zelo suha dama prišla v čevljarsko delavnico radi čevljev in ker ni bilo razen vajenca nikogar v delavnici (bil je ponedeljek), jo je paglavec nenavadno dolgo in od vseh strani ogledoval. »Kaj me tako ogleduješ?« pravi dama. »Zato, ker me tako zelo spominjate na petek.« »Na petek? Kako to misliš?« >T no, ko pa nimate kar nič mesa na sebi« se» odreže na-vihanec. * Mož (jezen): »Pa si vendar obljubila, da boš pokorna, ko Seveda. V cerkvi nisem marala drugače reči, da bi se ne bili svatje zgle-i davali.« ★ Tine: >Ali veš, Janez, katera vodna moč je najmočnejša na svetu?« Janez: >0 vem. To so žensk* solze.« šolski nadzornik je prišel nadzorovat pouk. Izpraševal je vse križem ter bil z odgovori učencev jako zadovoljen. Končno je stavil še tale stavek: »Koliko bi dal, ako bi mogel biti zopet mlad in zopet v šoli.« Počakal je par minut, da bi se učenci zamislili v to, kar je rekel, nato pa vprašal: »Kdo mi ve odgovoriti, zakaj si to želim?« Pa se dvigne Mirko ter pravi: »Zato, ker ste že vse pozabili, kar ste so v šoli naučili.« Mornar: >NaSa ladja napravi osemnajst vozlov na uro.« Starejša gospa (prvikrat na morju): »Ja, kdo jih pa potoni razvozla?« Ciril je šel z mamo k zobozdravniku, ki mu je izruval zob. »Nič ne niaraj, fantek,« mu reče zobozdravnik,« »saj ti bo drugi zrastel.« Ciril: >Ali še pred večerjo?« „Slovenčeve" nagrade Podpisana uprava razpisuje tli večje in dvajset manjših nagrad za vsakogar, ki iznolju spodaj na/.nnčene pogoje in ki bo izžreban. Nagrade so naslednje: 1. Vožnja v Pariš ali Berlin in nazaj v II. razredu brzovlaka ter skozi 10 dni še dnevnice po 200 Din Mišljene *o direktne proge, in sicer: Ljubljana—Benetke—Milan— Genua—Marseille—Pariš in nazaj: Puri*— rassbou rg—Ziirich—Buclis—Lju bi ja na. Ali: Ljubljana—Dunaj—Praga—Dresden—Berlin in nazaj: Berlin—Leipzig— Mr Miinclien— L j ubljana. c, .e^J^lT1 P°br rftuJeue«a i« « ga natovoril, gj Je kol otrok« nesel v naročiu... 3* ' Tilen se jo bil namenil z ranjenim Matevžem v Javorniške rovte, kjer je njegova mati planšarica v najvišji koči prav pod Lepim vrhom. Bil je prepričan, da financarji niti v sanjah no bodo mislili, da bi se tihotapca vrnila nazaj na kranjsko stran, posebno, ker jo poznal Anžeta in Mohorja, da ne izdajata. Sicer pa tudi nista vedela ta dva, da ima Tilen v Javorniških rovtih mater. Skoro nikdo namreč ni vedel, odkod jo Tilen. Samo starejši ljudje so slutili pravo, toda vsi ti so že pozabili na to, in Tilen niti sam ni prav vedel, kje jo bil rojen. Imel so je in izdajal za Dobravca, matere pa nikdar in nikomur niti omenil ni. Vedel je tudi Tilen, da je pot okrog vrha koče silno nehodna in nevarna. Toda čim je okrog vrha, bo varen, ker ga bodo iskali povsod drugje ko tu. Mislil je namreč tudi, da je financarjem dobro zmešal sled z nahrbtnikoma; 3 tem jih bo zadržal vsaj dobri dve uri. Ta čas pa bo z Matevžem že na Ciganji pla-planini. Težko sopeo pod bremenom zavije Tilen pod grmovje, ki raste ob robu globeli Zajčjega grabna in se drži ozke steze po porobku. V gostem grmovju se mora kajkrat ustaviti in varno ter počasi stopati dalje, ker bi jejo veje Matevžu v lice in se je bali za njegovo rano. In res, gosto grmičevje strga raz Matevževih prsi krvavo ruto, ki je bil Tilen ž njo v naglici in za silo obvezal rano, da bi ustavil kri. Toda Tilen zapazi to šele precej korakov od kraja, kjer je ruto izgubil, tako, da ga tudi nevarnost, da bi mogli po tej sledi zalezovati ga financarji ne spravi nazaj, ker je vsak trenutek predragocen za Matovževo življenje. Položi ranjenca v grmovje, si potegne izza hlač srajco in odtrga velik kos od nje ter nanovo za silo obveže rano (Nadaljevanje.) I Proizvodnja jajc v tla-' lij'. Računajo, da znese j 60 milijonov kokoši v I ta -i liji letno 4 milijarde iajec Letno se jih izvozi oxrog po! milijarde. Izraba odpadkov. Na deželi navadno izrabiio večinoma vse odpadke, pa na i si bodo to ostanki izkuhinje, smeti ali straniščni odpadki. Težja ie rešitev lega vprašanja po mestih, kier končajo vsi odpadki navadno v rekah, le redkokie jih kmetijsko izrabijo. Odpadki Tr;la u. pr. se izgube v morju, odpadki Rima v pa v reki Tihe-i. Inž. Cerutti je pred kratkim napravil načrt, kako bi te odpadke dobro izrabili, o :iie»'0-veni mnenju bi lahko izdatno cnoiili 27.000 ha (80.000 njiv) samo z odpadki Rima. Izračunali so, da bi na ta način dohih od odpadkov letno okoli 15 milijonov lir, celotno vredno.:,t odpadkov Rima pa računajo na letnih 40 milijonov lir. — Tudi - d-psdki mesta Dunaja končajo brez koristi. — Zanimivo ie. da je od velikih svetovnih 'nest np • ^ prej Moskva rešila vprašanje odpadkov in je v ta men že pred vojno najela velika zenitiičča, ki so zalagala mesto Moskvo z izbornim ohrovtom, "a tudi t drugo zelenjavo. 2. Vožnja v Lurd in nazaj v II. razredu zveze, ter celotna 3. 14dnevno bivanje ob Bohinjskem jezeru v hotelu Sv. Duh« s stanovanjem, običajno hotelsko hrano ter enkratno vožnjo v 11. razredu brzovlaka — — kjer vozi — sicer pa osebnega vlaka s tiste slovenske postaje, kjer izžrebanec biva sicer m od Isto tako vožnja nazaj do iste postaje. nnn' 9,cer Pa od slovenske meje. Te tri nagrade se na željo izplačajo tudi v denarju. 4. Dvajset nagrad ki obstoje v naročnini »Doma in Sveta" ali »Mladike" po izbiri, oboje za leto 1928. nadaljnjihV20 izžrebancev^' " ^ ^ drUg° ^ izirehani> treti° -^aljnjih 20 p« Pri žrebanju pridejo v poštev tisti, ki bodo spolnili naslednje pogoje-dele prinu^nio^spocluj; (dan prispd°sti V UpraV0) d° 6 ^^ sestavljeno sliko, katere 2. če so stari naročniki, da so plačali naročnino za dnevnega »Slovenca« vsaj do 15 aprila 1928 in so to m ročni no vplačali vsaj do 16. februarja (dan prispelosti v upravo) do 6 zvečer- 3. ce se sedaj nanovo naroče, da so plačali naročnino za dnevnega »Slovenca« vsaj za dva meseca in mora biti ta naročnina oziroma obvestilo Čekovnega urada vsaj do 16. februarja ob 6 zvečer v upravi >510™« Žrebanje se bo vrnilo 16. februarja zvečer v upravi »Slovenca, v navzočnosti štiričlanskega odbora. Navodilo za sestavljanje slike l i iz?-e.Ži Posamezne kosce <'3- po številu) natančno po obrobnih črtali, sestavi jih tako da podajo v'7? ®1,ko }?.' Jlf? 2 dobrim lepilom nalepi, če le možno na bel papir, ki naj ne bo večji, kot je slika, nrbet napisi razločno in natančno svoje ime, priimek, bivališče, liišno številko iu zadnjo pošto. Nadalje napiši: sfnr naročnik, če si na »Slovenca« že naročen. Nov naročnik pa nnj napiše: Naročam »oiovencac od...... do...... To sliko naj pošlje na naslov: Uprava »Slovenca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna iN o vi m naročnikom se bo »Slovenec« začel takoj pošiljati. V prvi številki dobe položnico, s katero naj poravnajo naročnino, ki znaša za dva meseca z ilustrirano nedeljsko prilogo vred Din 40.—. Uprava ..Slovenca" Ljubljana. Jugoslovanska tiskarna, Najuspeine|t« sredstvo za reio domač« Hvali |e brezdvomno »MASTIN« ki pospcSuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Maslina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 Skat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), L(nbljana, Mestni trg 4 ——N Želite li se dopasfi!1 1. Ako želite biti lepi, obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in barlunaato, svoje Jase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote »ELSA«-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo par/imirano toaletno milo, temveč vsebuje vsebi tudi medicinsko preizkusne dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vaho kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado, in Vašo zuoanjosl mla deni^ko s-eio. FELLKKJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicenn milo ELSAnoraKs milo ELsA-katranovo (šampon) milo ELSA milo zu britje 1'oizkusite jih I Nikdar ne bo lete rabili drugih mil' Za poizkus j komadov Ei.a mil« z ouioiom in P";'"ino vred 5S Din. 2FELLER.IKVO PRAVO KAVKASKO PO-. M A DO ZA ZAŠČITO LICA IN KOZE. Ona Vam izglsdi gi>be in brazgotine dela koio gtbko in nežno, briše sledove staranja, vslvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo. s kak-no brzino izginiajo solnčne pege kožne bratde, rudečilo nosa, mozoiji, zaje-davci in dragi vsakovrstni nednststki kože 3 FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA , RAST k»'era preprečuje izpadanje las prerano osivljenje, Čisti lasne luskine dela lase mehke, gibke, bujne ter pospeSuie njih rast. v ' Za poizkus 2 lonfka ene ali po 1 louiek od e pouiade z omotom in poStnlno vred z« »8 Din i.l»).".S.en»intere*.u. ,e' *i» pošljete denar vnaprej 'keT P° Povzetjn radi poMnlh stroSkov .0 1)In vl-NaroCila nasloviti Jusno: Lekarnarju EUGEN V. rtLLtn. STI1BICA DONJA EKnrrfi 16. Poročne prstane OČALA in vsakovrstne URE kupile poceni pri ZDRAVKO AMBR021C, urar, Radovljica. Najboljši Šivalni stroji so „ ILIRIJA" Nadomestni deli in vse potrebščine za šivalne stroje. Generalno zastopstvo i Em. Fischer, Zagreb, Sudnička 3/12 Zahtevajte ponudbe' V VSAKO H KO »DOMOLJUBA«! Lovske puške flobert puike, revolverje, pištole in v«e potrebščine za lov in ribolov, Icapii pri: F. K. KA1ER, LJubljano, Selenburjova ulica It. 6. 8972 Naznanilo preselitve Odvetnik dr. Stanko Safovlc naznanja, da Je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gornjega grada ¥ hran) Sfemplliarjeva iilia, prej pisarna g. dr. Hinka Sclirelnerja Po 10 letnem znanstvenem in praktičnem delu je DISTOL pri točni porabi popolnoma sigurno in absolutno zanesljivo zdravilo proti metljavosti. Nadomestni izdelki in potvorbe ne dosežejo dosedaj učinkovanj« DISTOL-A. Izdatek za zdravljenje znaša 3-5 °/0 vrednosti živine, zato ne porablja/te cenejših in manj vrednih izdelkov. Male kapsule za ovce $ cirilskim napisom AHCTOH Velike kapsule za govedo z latinskim napisom DISTOL Proizvajanje DISTOL-A je pod stalno kontrolo goveje klinike veter, fakultete vseučilišča v Zagrebu (prof. Rajčevič). Varujte se ponaredb in nadomestnih Izdelkov! Navodila in brezplačno preiskavanie govna daje aeKASTEFi^^ tovarna kemijsko farma-* M_aRa cevtsklh proizvodov dd KARLOVAC. Zadružna gospodarska banka d. d Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 e^, cosPobal. K«P«a, ,n rezerve skupno nad Oln .6,000.000-, v,o*e nad Din^ooo 000- uje V8e st rt 0tr s* r-—- ^ „ ^ ^ v slovenijt . Pr ^rrr!:^... Y,»i»te«: Dr. Pra« Ktlovte, Urednik; Pruu Zabrel, 7m Jugoslovansko bukarno: Karel CeJ.