obnovil
naročnino
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax
730462 • Poštni piedal/-casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /	n/ocot	a	a	i	1	•	mm
abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir	1/	(858)	•	Čedad,	Četrtek,	1.	maja	1	997
Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art 2, legge 549/95. Filiale di Trieste
Ne?
Skoda...
/w..
Napovedanega poraza za koalicijo Oljke ni bilo
Želje desnice se niso uresničile
)
Nedeljska volilna preizkušnja, katere se je udeležila skoraj petina vseh državljanov, je v bistvu razočarala tiste, ki so si mislili, da bo pomenila pekoč poraz za vlado Oljke. Čeravno je šlo za administrativne volitve, so v predvolilni propagandi obveljali predvsem argumenti, ki so zadevali Prodijevo vlado.
In prav v najtežjih dneh te vlade je Oljka vzdržala pritiske z desne in leve, kar seveda pomeni, da ljudje znajo ceniti prizadevanja levo-sredinske koalicije. Oljka je bila uspešna predvsem v manjših občinah, medtem ko je v večjih, denimo Milanu in Turinu, zaostala za Berlusconijevim in Finijevim kartelom. Sicer bodo balotaže čez deset dni pokazale, kdo je v resnici zmagal v velikih mestih.
Poraz pa je zabeležila Severna liga, ki je na severu prepustila balotažni boj Oljki in Polu svoboščin.
Na deželni ravni lahko rečemo, da se je za Občino fTrst dobro uveljavil kartel, ki podpira župana Riccarda Illyja. V balotaži pa bodo za zmago odločilni tudi glasovi komunistov in tistih, ki so oddali belo glasovnico
ali ki se niso v prvem krogu udeležili volitev. V primeru zmage Illyja bo v tržaškem občinskem svetu sedelo kar pet Slovencev; če bo zmagal predstavnik desne koalicije Donaggio pa bo Slovencev štiri.
Kar zadeva goriško Pokrajino, lahko rečemo, da je dosedanja predsednica Marcolinijeva (Severna liga) zabeležila poraz in ni prišla v balotažo. Za mesto predsednika se bosta potegovala Giorgio Brandolin (Oljka in SKP), ki je zbral 44,9 odstotka glasov, in Luigi Devetag (Pol svoboščin), ki je dobil 39,6 % glasov.
V goriškem pokrajinskem svetu bosta sedela tudi dva Slovenca: David Grinovero (Oljka) in Damjan Primožič (SKP).
Nedeljske volitve, ki so zadevale tudi 16 občinskih uprav videmske pokrajine, so potrdile vsedržavni trend, čeravno je v manjših občinah težko evidentirati strankarsko pripadnost posameznih list in kandidatov. Kot zanimivost lahko rečemo, da so se v manjših občinah uveljavili skoraj vsi dosedanji župani, kar pomeni, da so občani nagradili oziroma volili ljudi,
ki jih poznajo in ki jih cenijo za opravljeno delo.
Ta trend velja tudi za občino Dreka, ki nas kot Slovence še posebej zanima. V tej občini, ki je gotovo ena najmanjših v naši deželi, je šlo na volišča le 37 odstotka vseh volilnih upravičencev. V realni številkah pomeni, da se je volilne preizkušnje udeležilo 152 volilk in volilcev. V Tavorjani, kjer živijo tudi Slovenci, pa se je uveljavil dosedanji župan Luigi Bor-gnolo. V Čenti, kjer se je za župansko mesto potegovalo kar šest kandidatov, pa se bosta na balotaži pomerila predstavnik levice (Vivere Tarcento, DSL in SKP) Lucio Tollis in dosedanja županja Michela Ga-sparutti.
Kar zadeva manjše občine (z manj kot 5 tisoč prebivalci), so se zelo dobro uveljavili dosedanji župani. O Dreki in Tavorjani smo že pisali, dosedanji župani pa so se uveljavili tudi v Aiellu (Ennio Decorte), Bagnarii Arsi (Piero Cec-coni), Bertiolu (Luigi Lant) in Ronchisu (Daniele Galasso). Edino v Resiutti je dosedanji župan Andrea Beltrame prepustil mesto Mariu Bergaminiju.
Tarvisio è quadrilingue
Importante atto del Consiglio
Mentre nella nostra regione monta la polemica riguardo l’iter parlamentare del disegno di legge per la tutela della comunità slovena in Italia, in alcune realtà locali la demagogia e le false semplificazioni sui privilegi si scontrano con la reale volontà di cambiare pagina, e non solo a parole. Parliamo del Comune di Tarvisio dove durante l’ultima seduta del cosiglio comunale, per la prima volta, si è parlato in quattro lingue: in italiano, tedesco, sloveno e friulano.
“Con questo gesto abbiamo voluto rimarcare la nostra peculiarità plurilingue”, sostiene il sindaco Carlo Toniutti. “Per Tarvisio significa vedere riconosciute le propie caratteristiche di unica località a livello regionale in fatto di multilin-guismo. Ma per il riconoscimento ufficiale è necessario che la Regione Friuli-Venezia Giulia conservi la specialità che le è stata concessa, appunto, per la presenza di minoranze etnico-lingui-stiche.”
Ed è successo che per l’approvazione del documento da inviare alla Regione per sollecitare la legge costituzionale riguardan-
II sindaco di Tarvisio Carlo Toniutti
te l’autonomia locale il dibattito si è svolto in quattro lingue. Il documento, in sloveno, è stato argomentato dall’assessore Gabriele Mo-schitz, in tedesco lo ha fatto Alfredo Sandrini mentre Brunella Del Giudice si è e-spressa in friulano.
Un importante precedente per Tarvisio e per la stessa amministrazione che ha voluto sostenere anche le giuste rivendicazioni di tutte le realtà culturali slovene locali che da anni vanno sostenendo la necessità di valorizzare il plurilinguismo.
Novosti iz Rima glede naše zaščite
Prihodnji teden srečanje s predstavniki manjšine
Včeraj, 30. aprila, sta bila v Rimu, na ministrstvu za šolstvo dva pomembna sestanka. Na prvem je minister Luigi Berlinguer sprejel predstavništvo slovenskih šolnikov skupaj s tržaškim in goriškim skrbnikom ter s senatorjem Bratino in podpredsednikom deželnega sveta Budinom. V središču pozornosti je bilo vprašanje racionalizacije oz. perspek-
tiv slovenskega šolstva. Na drugem je beseda tekla o u-reditvi statusa Glasbene matice.
Iz Rima so tudi sporočili, da bo ožja skupina poslanske komisije, ki se ukvarja z našim zaščitnim zakonom v prihodnjih dneh imela vrsto avdicij s predstavniki manjšine - to naj bi bilo 8. maja - pa tudi z nasprotniki zakona.
S. Pietro al Natisone - sala consiliare venerdì 2 maggio, ore 17.30
presentazione del libro di Naz
Gli anni bui della Slavia
Attività delle organizzazioni segrete nel Friuli orientale
Partecipano: sen. Patrizia Toja, sottosegretario tigli Esteri, Isidoro Gottardo, assessore regionale, Luciano De Cillia dell'Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione di Udine
V Dreki je uduobu Zufferli
V dreškem kamunu bo an trecji krat župan arhitekt Mario Zufferli, saj je njega lista od Ljudske stranke udobila nad občinsko listo z 91 votu pruoti 61. Tam par Svetem Štuoblanku lista od Maurizia Namor je imiela an par votu vič, 39 pruoti 36, glih narobe je bluo na Krasu. beri na strani 2
A Torreano netta vittoria del candidato della “Lista rinnovamento” Luigi Bor-gnolo, sindaco uscente, che con 987 voti pari al 61,3% ha sconfitto la lista guidata da Franco Piccaro “Insieme oltre il 2000”, che ha ottenuto 623 voti. Una conferma, dunque, per Borgnolo. segue a pagina 2
Balotaža Tollis Gasparutti
V nedeljo 11. maja bodo volilci v penti izbirali med kandidatom levice, ki je Lucio Tollis, saj je na čelu treh list in sicer “Vivere Tarcento”, Demokratične stranke levice in Stranke komunistične prenove prejel največ glasov (28,8%) in dosedanjo županjo Michelo Gasparutti, ki je s svojo občinsko listo “Tarcento Duemila” in s podporo Forza Italia, prišla na drugo mesto s 23,7% glasov.
Težko je bilo napovedati izid volitev, saj se je v Čenti, večinskemu sistemu navkljub predstavilo kar devet list in šest kandidatov za župana.
Velik poraženec na volitvah v Čenti pa je nedvomno Severna Liga, ki je vodila Občino v zadnjih štirih letih in ji niso volilvci potrdili zaupanja.
beri na strani 2
Torreano conferma Borgnolo
Tutela: ma avete letto la proposta?
L’on. Caveri ha presentato in Commissione Affari istituzionali della Camera la proposta di legge di tutela della comunità slovena e ... apriti cielo! Giorno dopo giorni si susseguono le prese di posizioni e si inanellano, purtroppo, anche le schiocchezze. Per la verità il quotidiano udinese, che su questa questione sì è sempre distinto, lo aveva annunciato: “clima .di tensione, eplode la questione slovena’’. Forse la reazione non è stata quella attesa. E allora ecco la seconda puntata con il titolo “A Civida-le e Tarcento si insegnerà lo sloveno”, come dire “attenti che la slovenizzazione è in agguato“. E subito sotto, con il titolo “Ecco il testo”, i 27 articoli che compongono la legge. Le reazioni a quel punto, ma si poteva pensare il contrario?, non si sono fatte attendere.
Ma che bestialità avrà mai proposto questo benedetto Caveri, potrebbe chiedersi qualcuno. Nessuna paura. Nulla di più, ne di meno di quanto contenuto nel disegno di legge pesen-tato nel 1993 dal sen. Darko Bratina e da altri 38 senatori, tra cui i friulani Carpenedo e Micolini, non certo noti come forsennati estremisti.
Ma prima ancora che sul contenuto della legge - a-vremo occasione di tornarci - vorrei soffermarmi sul metodo.
Intanto quello di certa stampa, evidentemente non disinteressata, che pubblica un testo di legge, senza avvertire i lettori che è incompleto, anzi con un titolo che lascia intendere proprio il contrario. La scorrettezza è evidente.
E allora per tornare a Cividale e Tarcento e all’insegnamento dello sloveno, per fare un esempio, va detto che il discorso dello sloveno all’ interno della scuola nella provincia dì Udine viene affrontato dall’art. 9 che è costituito non da 2, come riportato, bensì da 7 commi. E curioso che si sia tralasciato il resto dell’articolo a partire dal comma 3 in cui si legge: “Nell’atto di iscrizione alle scuole di cui al comma 2 dovrà risultare se i genitori degli alunni intendano avvalersi o meno (la sottolineatura è nostra) degli insegnamenti previsti dal medesimo comma”. (jn) segue a pagina 3
2
Četrtek, 1. maja 1997
Torreano sceglie ancora Borgnolo
segue dalla prima
“E’ stato riconosciuto il lavoro fatto fino ad ora” afferma Borgnolo, ricordando che gli ultimi 4 anni di amministrazione non sono stati sufficienti per completare il programma. Come sottolinea il vicesindaco uscente Cristian Vida, anch’egli riconfermato, l’amministrazione comunale partirà subito con il programma presentato in campagna e-lettorale a partire dalla realizzazione del Prg, dalla ristrutturazione della piazza del capoluogo e dalla costruzione della palestra comunale.E’ stata dunque premiata l’esperienza, considerando la lunga militanza amministrativa di Borgnolo e, d’altra parte, l’esordio di Piccaro. Nella lista di quest’ultimo è stato eletto anche Giancarlo Cudicio, che nell’ultima tornata amministrativa già sedeva tra i banchi dell’opposizione.
Il consiglio comunale è così composto: Luigi Borgnolo, Cristian Vida, Dario Bassetti, Tiziano Floram, Luigino Braida, Lara Tosolini, Nicola Laurini, Valis Balutto e Ferruccio Fracastoro per la maggioranza, Franco Piccaro, Dario Musoni, Roberto Montanino e Giancarlo Cudicio per la minoranza.
Velik poraženec je Severna liga, ki je doslej vodila občino
V Centi v balotaži Tollis in Gasparutti
s prve strani
Iz njenih vrst je bila Gasparutti Michela, ki je Bossi-jevo gibanje polemično zapustila tik pred volitvami. Prav tako je bil pred Stirimi leti izvoljen na listi Severne lige drugi kandidat za župana Giosuè Morgante, sicer nekaj časa odbornik v Gasparuttij-vi večini, ki se je na volitvah predstavil na čelu list “Presenza civica” in “Tarcento nel Polo” in je prejel 15,9% glasov. Kandidat Severne Lige za župana je bil Isidoro Casasola, ki je prejel precej glasov in sicer 20,1%, se je pa uvrstil na tretje mesto. Pri tem velja morda še povedati, da je na lanskih političnih volitvah Severna liga dosegla 34,4%.
Lucio Tollis
Velik poraženec je v Centi, odkoder je doma sedanji predsednik deželne vlade Cruder, tudi Ljudska stranka, ki je s svojim kandidatom za župana Andrea Fadinijem zbrala komaj 7,4% glasov.
Michela Gasparutti
Na repu je Se kandidat desnice (Fiamma tricolore) Adriano Marfisi s 4,1% glasov.
Sedaj se odpira drugi krog na volitvah in vprašanje je, kakšna zavezništva se bodo v teh dnevih sklenila.
Dreka je zbrala Zufferli
s prve strani
Na drugem volišču, na Krasu so se stvari obamile an Zufferli je prejel 55 votu, Namor pa 22. Vsega kupe je takuo, ki se vidi le 152 votu, kar jasno kaže v kaki krizi je dreški kamun an tu-ole se še lieuš vidi, če se pomisli, de je votalo le 37%
od tistih, ki so vpisani v ka-munske elenke Tele pa so na žalost že znane stvari.
Kduo je biu pa izvoljen v kamunski svet? Od Ljudske stranke ali PPI so bli izvoljeni: Ugo Bucovaz (7 preferenc), Franco Cicigoi (13), Claudio Crainich (7), Tarcisio Donati (23), Dario
Drescig (5), Stefano Gaspa-rin (10), Marino Simonelig
(5) an Giovanna Trusgnach
(6).
Od občinske liste mimo kandidata za župana Mauri-zia Namor bojo še občinski svetovalci Diego Cicigoi (6 preferenc), Lucia Cicigoi (8) an Gianni Iurman (8).
PisITLO iz Kima
Stojan Spetič
't
Je že takuo, de imajo v Italiji vse volitve tudi politično ozadje. Nikoli ne veš, toda ko glasuješ za župana v vasi, dejansko pošiljaš tiha sporočila tudi vladi in strankam.
V nedeljo je desnica upala na revanš, ki bi majavo Prodijevo vlado zrušil in na njenem pogorišču bi oblikovali vlado “širokih koalicij” za vstop na evropski monetarni vlak in za spremembo ustave.
Berlusconiju in Finiju je podvig spodletel. Prav tako tistim, ki so se v vladni koaliciji hoteli znebiti Berti-nottija. Dokazano je, da na-
predne sile zmagujejo samo takrat, ko so združene: Oljka in komunisti skupaj. Oljka sama tvega poraz ali je prisiljena v balotaži računati na pomoč komunistov. Ki seveda ni zastonj.
Tu se odpirata scenarija, ki z mestnimi upravami nimajo nobene zveze. Kvečjemu z delom dvodomnega odbora za ustavne reforme, ki je srž političnega dogajanja letošnje pomladi.
V Turinu, Milanu in Trstu županski kandidati odklanjajo zavezništvo s komunisti. Prepričani so, da v balotaži zmagajo samo kandidati, ki so trdno zasidrani
v politični in družbeni sredini.
Logična povezava s predlogom, naj bi bodoči volilni sistem za parlament predvidel balotažo v drugem krogu, je takorekoč na dlani.
Fumagalli, Castellani in Illy igrajo torej z majicami “bipolarnosti”, ki teži k premoči sredine in “seka krila” na desni in levi, posebno še, če se ne podredijo.
Drugod bodo šli v balotažo kandidati široke napredne fronte, ki temelji na dogovoru sil, ki sedaj podpirajo Prodijevo vlado. Ponujajo torej logiko koalicije med raznolikimi silami, ki je zmagala aprila lani. Za to enotnostjo je kontinuiteta te koalicije, ki meni, da je Prodi v tem trenutku najboljši premier in da je iskanje “inciucia” z Berlusconijem jalov lov za metulčki.
S. Pietro, prove di ‘incendio’
Giovedì 8 maggio si svolgerà a S. Pietro al Nati-sone un’esercitazione di protezione civile che avrà luogo nell’area del centro studi del capoluogo.
La prova consisterà nella simulazione dell’evacuazione di tutte le scuole del centro studi in seguito ad un principio d’incendio, scoppiato a seguito di un corto circuito. L’allarme per lasciare i locali della scuola verrà dato alle ore 9.
Ad esercitazione ultimata, il sindaco di S. Pietro porterà il saluto, mentre i capi d’istituto interverranno sui temi inerenti la protezione civile.
Ali je Slovenija na pragu vstopa v NATO pakt?
Na Bledu se je konec prejšnjega tedna odvijala mednarodna konferenca z naslovom “Srednja in Vzhodna Evropa in evro-atlantska varnost”. Slo je za srečanje izredno velikega in kvalificiranega števila diplomatov in vojaških strokovnjak iz celega sveta, ki so iznesli svoje poglede na širitev zveze Nato, in na težave, ki bi jih te širitve pomenile v mednarodnih ravnotežjih.
Jasno je, da konferenca ni
da bosta tudi ti dve državi lahko kupili vstopnico. Nekateri namreč ugotavljajo, da predstavlja španski vrh Nato zadnji termin za vključitev, po njem ne bodo nikogar več sprejeli v to zvezo.
Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da je Rusija precej jezna na “ekspanzio-nistične” težnje proti vzhodu ZDA in njihovih evropskih partnerjev. Kaže, da so na nedavnem vrhu med Clintonom in Jelcinom prišli do ne-
Znak atlantsko-evropskega vojaškega zavezništva, katerega članica bi želela postati tudi Slovenija
bila organizirana slučajno. Vključila se je namreč v niz pobud in diplomatskih potovanj, ki jih ta čas Slovenija udejanja, da bi si zagotovila podporo za sprejem v zvezo Nato. Blejska konferenca očitno ni zagarantirala Slove-niji tiste gotovosti, da bo sprejeta v atlantsko varnostno združenje, če pomislimo, da so nekateri najvidnejši in najbolj vplivni predstavniki držav v Natu že napovedali, da za vse tiste države, ki bodo ostale zunaj Nata, bo na voljo evro-atlantski partnerski svet. Gre v bistvu za nekakšno kompenzacijo razočaranih držav, ki niso prišle v atlantski pakt. Ker se je o tem govorilo na blejski konferenci, nekateri analitiki menijo, da je bilo namenjeno tudi Sloveniji.
Meseca julija bo v Španiji vrh vseh držav Nato pakta, na katerem bodo sprejeli tudi nekaj novih članic. Mednje naj bi bila tudi Slovenija, čeravno z več krajev ugotavljajo, da so za sedaj vstopnico v atlantsko zvezo že dobile Madžarska, Poljska in Češka, v vrsti pred blagajno pa še čakata Slovenija in Romunija. Vprašanje pa je, če bo blagajna toliko časa odprta,
kakšnega kompromisa, po katerem bodo na španskem vrhu sprejeli še nekaj držav in potem nobene več.
Zaradi vsega tega je razumljivo, da se Sloveniji mudi, da bi prišla v krog kandidatov, ki bodo sprejeti v naslednjih mesecih v zvezo Nato. Razumljiva je tudi angažiranost slovenske diplomacije, ki je v zadnjih tednih s samim predsednikom Drnovškom na čelu prepotovala tri-četrt Evrope, da bi čimveč držav zaprosila za podporo pri vključevanju v Nato. (
Kdo pa stoji na strani Slovenije? Gotovo Italija, ki je z vlado Oljke opravila radikalen zasuk in ponudila podporo Sloveniji pri njenem vključevanju v evropske integracijske tokove. Dokaj hladne do vključitve Ljubljane v Nato pa so tri velike države, ki imajo posebno težo pri teh odločitvah. To so ZDA, Nemčija in sama Rusija. Od teh najbolj preseneča Nemčija, ki je bila med prvimi državami, ki se je zavzela za osamosvojitev Slovenije. Od takrat dalje pa so se odnosi Nemčije do Slovenije delno ohladili, kar bi znalo Sloveniji stati mesto v tem zavezništvu, (r.p.)
Dodici regioni per la Slovenia
Delle forze di pace in Albania farà parte anche un gruppo sanitario dell'esercito sloveno, composto da una ventina di medici e personale sanitario
Giornalisti in crisi
Si fa sempre più profonda la crisi del giornalismo sloveno. Infatti nell’anno passato è notevolmente aumentato il numero dei giornalisti professionisti che sono stati iscritti negli uffici di collocamento. L’allarmante situazione è stata sottolineata durante l’assemblea annuale del sindacato dei giornalisti che si è svolta ad Ancarano.
Il numero degli iscritti al sindacato nell’anno passato
è per la prima volta sceso sotto le 700 unità. Infatti in quel periodo hanno cessato l’attività ben quattro testate giornalistiche: la Republika, Slovenec, Svobodna misel e Kmečki glas.
Il sindacato dei giornalisti, guidato da Venceslav Japelj, redattore del bisettimanale Primorske novice, ha proposto la creazione di un albo professionale. Slovenia regionalizzata
Il deputato della Lista u-nita Ciril Ribičič ha propo-
sto una modifica costituzionale per la divisione della Slovenia in 12 regioni. La proposta di legge prevede anche la costituzione di una Camera delle regioni che andrebbe a sostituire l’attuale Consiglio di Stato.
Su questo argomento la Lista unita organizzerà a maggio un forum per cercare i più larghi consensi anche negli altri partiti. Secondo la proposta di Ribičič l’area del Litorale (Primorska) verrebbe sud-
divisa in due regioni, il comprensorio del Capodistriano e quello del Goriziano che andrebbe fino a Plezzo e Idrija.
Menager preoccupati Secondo i menager sloveni, che si sono riuniti recentemente a Portorose, il processo delle privatizzazioni si sta realizzando con troppi ritardi. Questo stato di cose condiziona fortemente anche l’afflusso di importanti capitali esteri nel paese.
Kultura
novi mat a j u r
četrtek, 1. maja 1997
3
Prejšnji teden v prostorih Beneške galerije v Spetru
Srečanje s poezijo Jožka Štucina
Antonella Bucovaz in Michele brala nekaj pesmi iz zbirke Ob
V Beneški galeriji smo prejšnji teden doživeli prijetno srečanje s poezijo Jožka Štucina, človeka, ki ga v Benečiji poznamo in cenimo že več let kot potrpežljivega profesorja in zelo občutljivega kulturnega delavca. Tokrat smo se mu skušali še bolj približati skozi izbor njegovih pesmi iz knjige Ob dotiku.
Obit, ob njem stoji Jožek Štucin, sta v Beneški galeriji pre-dotiku
Po glasbenem uvodu, za katerega so poskrbeli gojenci Glasbene šole iz Špe-tra pod vodstvom prof. Fabia Devetaka, je o Štucinu spregovoril Aldo Klodič, predsednik kulturnega društva Rečan. Govoriu je o prvih stikih z njim in s slovensko kulturo na tečaju slovenskega jezika v Klodi-ču, pa tudi na drugih inicia-
Podobe beneškega otroka
Predkratkim je Slovenski raziskovalni inštitut izdal šesti zvezek raziskave “Podo-} be našega otroka”, ki je tokrat posvečena beneški problematiki. Razsikavo, ki jo vodi prof. Danilo Sedmak, so na osnovi vprašalnikov izvedli v Spetru, v Dvojezičnem šolskem središču v šolskem letu 1994/95.
V zvezku je zbranih več prispevkov. Po Sedmakovem uvodu je prispevek Riccarda Ruttarja z naslovom “Primer Benečija”, sledi referat Sola in njeno okolje izpod peresa 2ive Gruden, ki je podala tudi opažanja o jezikovnih vidikih razisakve. Emidij Susič obravnava vprašanje Otroka, družinskega okolja in prosti čas. Naslednji prispevki so Govorne težave (Michelle Passerini), Življenje v razredu (Anka Peterlin), Otrok in igra (Nada Bercè, Luciano Lippolis), Vzgojna sredtsva (Martina Pettirosso), Otroška pisava (Andrej Zaghet), Značaj in vedenje beneškega otroka (Renzo Mattelig in Danilo Sedmak).
Podobno raziskavo so izvedli med slovenskimi otroci v Trstu, Gorici, Avstriji, Porabju in Sloveniji.
BENEŠKA GALERIJA razstavljajo Drago Rozman, Saba Skabernè, Drago Rozman
Otvoritev 3. maja ob 18. uri
S. Pietro cerca laureati
La Comunità montana Valli del Natiso-ne, con sede in S. Pietro al Natisone, nell'ambito dell’attuazione delle iniziative comunitarie previste dalla misura IV-Obiet-tivo 5b, “Commercializzazione del prodotto turistico montano”, intende individuare, tra i giovani laureati in discipline giuridiche, e-conomico-politiche, con specializzazioni o studi nel settore del turismo una persona da incaricare alla partecipazione a stage formativi, fiere o workshop, ai fini dell’acquisizione delle informazioni di base nel settore turistico.
Oltre al requisito della laurea nelle discipline menzionate, viene richiesta la residenza in uno dei dieci comuni appartenenti al territorio della Comunità montana Valli del Natisone. Per quanto riguarda il comune di Cividale, la residenza viene riferita al solo territorio compreso in parte montana.
Le relative domande, redatte in carta semplice, dovranno pervenire all’Ufficio Segreteria della Comunità montana Valli del Natisone entro il 20 maggio.
tivah.
“Se je on parluožu na našo raven za okrepiti tisto buogo slovenščino, ki smo jo v sebi imeli” je dejal Klodič, ki je tudi povedal, kako se je počasi začelo razvijati prijateljstvo. Tako kot s človekom se mi je zgodilo tudi z njegovo poezijo je nadaljeval.
“Parvič, ko sem vzel knjigo njegovih poezij v roke nisem razumel niti naslova. Potem sem jo tudi s pomočjo slovarja prebral enkrat, dvakrat, trikrat... in vedno bližja mi je bila, in vedno več sem v njej odkrival, bolj v globino sem šel”. Nato sta Antonella Bucovaz in Michele Obit (le-ta v italijanskem prevodu) prebrala nekaj Štucino-vih pesmi.
Bocciatura di Cividale sulla tutela
Il 23 aprile la Giunta municipale di Cividale ha votato all’unanimità un ordine del giorno riguardante la proposta di legge sulla tutela della minoranza slovena in Friuli -Venezia Giulia.
Nel documento la Giunta esprime perplessità su vari punti della proposta, ma in particolare “il proprio dissenso in relazione all’uso della lingua slovena nelle comunicazioni, atti e provvedimenti (articolo5), nonché nelle riunioni degli organi collegiali ed assemblee elettive (articolo 6)”. La legge afferma inoltre il documento non tiene conto della complessità linguistica del territorio regionale che, per storia e tradizione, è sempre stato punto d’incontro di tre grandi culture: latina, germanica e slava. “Non è costruendo nuovi steccati che si favorisce lo scambio e la crescita comune e soprattutto non è creando artificiose e dispendiose barriere ammnistrative che si viene incontro alle legittime richieste dei cittadini, che dagli enti locali pretendono servizi e non bizantinismi”. Detto questo la Giunta comunale di Cividale ribadisce “l’inutilità di norme che non trovano reale esigenza nel territorio di applicazione e che creano al contrario situazioni di privilegio per alcuni. É un vanto per Cividale - conclude il documento - essere un “plurietnico” senza cittadini di serie A e serie B”.
Insomma una bocciatura senza possibilità di appello che non può non stupire e lasciare sbigottiti per gli argomenti adottati (si noti che si parla di inutilità di norme ed allo stesso tempo di tutte e tre le provincie interessate), perchè in contrasto con l’approccio a questa problematica dimostrato in più occasioni pubbliche ed ufficiali sia dal sindaco Bernardi che dall’assessore alla cultura Sinosich, perchè denota una superficiale conoscenza della proposta. Questa tra l’altro introduce il principio della gradualità nell’applicazione delle norme, ma anche del suo ambito territoriale in accordo con la commissione speciale prevista dalla legge stessa.
Ma avete letto la proposta?
segue dalla prima
Le prese di posizione, le dichiarazioni hanno una valenza diversa, naturalmente in base ai contenuti ma anche in riferimento a chi le fa. E del tutto evidente il significato degli atti pubblici. Chiunque ha naturalmente diritto di esprimere la propria o-pinione, certo è meglio se lo fa con cognizione di causa. Comunque ciò è quanto ci aspettiamo e oserei dire pretendiamo dai nostri rappresentanti eletti. Meraviglia e soprattutto dispiace vedere che a questo semplice principio non si sia attenuta la Giunta municipale di Cividale che con tempestività degna di miglior causa, ha votato all’ unanimità un ordine del giorno sulla proposta di legge di tutela della minoranza slovena in Friuli-Venezia Giulia.
“Esaminato il testo della proposta di legge “Craveri” (sic!).... siccome pubblicato da quotidiani locali...” si legge nella delibera che è stata inviata al Presidente della Commissione Affari Istituzionali della Camera ed alle altre Autorità competenti. Che dire?
Siamo consapevoli de! peso che ha un atto deliberativo di una amministrazione comunale, tanto più in una materia come quella della tutela degli sloveni, che alle soglie del 2000 è purtroppo considerata ancora “delicata”. Conosciamo anche la propensione diffusa ad agire senza indugi in particolare su questo tema, dove tutti si sentono professori. E quindi ci permettiamo di invitare tutti, ma soprattutto le amm-nistrazioni locali a basarsi sugli atti ufficiali piuttosto che su articoli di giornale.
Noi da parte nostra ci impegnamo a pubblicare il testo “non censurato” sul prossimo numero del nostro settimanale, ma anche a promuovere assieme ad altri soggetti, incontri informativi su questo argomento e quindi di entrare anche nel merito di quella che a tutt’ oggi è solo una proposta, ma ci auguriamo possa diventare presto legge.
Jole Namor
Zahvaljujoč se finančnemu zakonu ki predvideva izjeme za gorata območja
Tipana je ohranila svojo šolo
Z odločilno pomočjo Dvojezičnega šolskega središča iz Špetra se šola vrašča v okolje
Bliža se konec šolskega leta, z njim pa tudi obračun uspehov in težav, s katerimi so se srečevale šole po naših dolinah. Za šolo v občini Tipana bo to tretji pozitiven obračun popoldanskega pouka, ki poteka bodisi v vrtcu kot osnovni šoli z odločilno pomočjo dvojezičnega šolskega središča iz Špetra.
Pred tremi leti, ko je občina Tipana zaprosila za sodelovanje dvojezično špetrsko šolko in je pri tem smotrno izkoristila deželni finančni prispevek za ohranjanje domačega jezika in kulture, je to izgledal še zanimiv poizkus, a sedaj se potrjuje kot pravilna in uspešna izbira, ki jo je treba očuvati tudi za bodočnost. Tako menijo starši otrok, učiteljsko osebje in občinski upravielji.
Županja Marisa Filipg, ki je bila od vsega začetka naklonjena projektu, ga danes še bolj prepričano zagovarja in vidi v njem dejansko edino možnost, da Tipana ohrani svojo šolo in se tako izogne načrtu racio-
Zupanja
Občine
Tipana
Marisa
Filipig
nalizacije, ki, kot je znano, predvideva ukinitev mnogih šol z nizkim šetvilom učencev.
“Za hribovita območja sam finančni zakon že predvideva izjeme, tu pa gre tudi za ohranitev krajevne etnične in jezikovne specifike, ki je sestavni del življenja ljudi”, meni Marisa Filipig in obenem izraža tudi priznanje špetrski šoli za strokovno pomoč in pedagoško zahteven pristop k
učenju slovenščine preko domačega narečja.
Potem ko zaenkrat ni uspelo dogovarjanje s sosednjo občino Bardo za načrt skupne šole v Viškorši, ostaja primarni cilj, da obe občini ohranita vsaka svojo šolo. Tipanska županja ocenjuje, da bi bila morebitna ukinitev šole, oziroma preusmeritev učencev v dolino v najblj občutljivih letih odtujili domačemu okolju..
Sandro Pascolo, do nedavnega podžupan in vse-starnski aktivni kulturni delavec iz Tipane je prav tako prepričan, da bo šola ostala in preživela vsak posklus racionalizacije, ki ne bi upošteval značilnosti okolja, v katerega je šola vraščena. Pascolo je bil med tistimi, ki se je močno zavzemal za dogovor z Bardom o skupni šoli v Vi-skorši, kar bi bila pridobitev na kvaliteti in dodaten motiv za življenjsko povezanost dveh sosednjih občin.
“Ne gre samo za to, da se šola ohrani, gre tudi za funkcionalen in moderen načrt”, meni Pascolo in ne izključuje, da nekega dne lahko le pride do dogovora, za ohranitev in uspešno delovanje tipanske šole pa je po njegovem odločilna tudi pomoč Špetra. In upati je, da se bo Spetrska šola res, tako kot je bilo v zadnjem času mnogokrat obljbljeno, rešila finančne stiske, da bo sposobna pomagati v Tipa-ni in še kje.
D.U.
Četrtek, 1. maja 1997
4
Skupna prizadevanja in bogatejši turistični paketi za razvoj turizma
“ Vabilo na kosilo” se širi tudi v soško dolino
S pobudo “Vabilo na kosilo”, ki je uspešna že šest let, bodo ne samo nadaljevali, marveč jo bodo še obogatili z dodatno ponudbo in tudi ozemeljsko razširili. To je na tiskovni konferenci v ponedeljek povedala Michela Domeniš, lastnica hotela Al Vescovo v Podbonescu, in glavna akterka omenjene gostinske ponudbe. Govorila sta tudi Nino Ciccone, odbornik za turizem Gorske skupnosti Nadiških dolin in Maurizio Droli, strokovnjak družbe Technomark - Econstat. Svoje je dodal tudi špetrski župan in predsednik Gorske skupnosti Finnino Marinig. Na konferenco so prišli tudi nekaterih gostilničarji iz Soške doline.
Ponudba “Vabilo na kosilo” bo tudi letos od 1. oktobra do 30. novembra, ker je število sodelavcev lani naraslo že na 18 gostiln bo letos nujno prišlo do nekakšne prerazporeditve med njimi. Kaj in kako bo treba še razpravljati. K pobudi naj bi pristopili tudi gostinci iz krajev med Kobaridom in Tolminom. Ponudba je bila večja in pestrejša, tudi število gostov na obeh straneh bi se povečalo. Gostinsko
Michela Domeniš lastnica hotela Al Vescovo z lastnikoma hotela Hvala Iz Kobarida
ponudbo bi nudili tudi na pomlad.
To pa ni dovolj, saj so beneški gostinci v šestih letih imeli veliko koristi in tudi izkušenj s to ponudbo. Ugotovili so, da si gostje, še zlasti takšni z večjo denarnico in več kulturnimi zahtevami želijo še kaj več. Ti ne prihajajo v goste samo ob koncu tedna, marsikdaj si želijo ostati v naših krajih tudi več časa. Zaradi tega, naj bi bilo tem omogočeno, tudi z uvedbo bogatejših paketov, tudi izletništvo in obisk raznih krajev, od mu-
COMPAGNIA ITALIANA
NORD
MATERASSI
zejev v Čedadu do tistega v Kobaridu, od ogleda beneških cerkvic pa do obiska mlekarne in sirarne, pekarne gubane, omogočen naj bi bil ogled odročnih krajev in prireditev, kakršna je npr. Postaja Topolove, itd. Za vse to je seveda potreben tudi denar. Ta naj bi služil za vsestransko reklamo beneških krajev, saj je treba gostu tudi dati tiskano vabilo, ki naj mu prikaže to, kar je pri nas zanimivega. Veliko bo treba narediti, da se pobuda uresniči. Pomembno je to, da je program že izdelan.
Tiskovna konferenca je bila prvotno mišljena, da bo na videmskem sejmišču v ponedeljek, kjer je bil na sporedu sejem “Hobby, sport e tempo libero”. Vendar pa je Zupan sejmišče zaprl že v nedeljo, ker da niso upravitelji sejma poskrbeli za ureditev varnostnih naprav na sejmišču. O tem so se videmski časopisi in televizija zelo razpisali.
Sejmišče v Vidmu'je bilo odprto tri dni, od četrtka 24. aprila do sobote 26. aprila. Obiskovalcev je bilo zelo veliko. V petek 25. aprila so tam imeli Dan Slovenije. Ob stojnicah, ki jih je uredila Gospodarska zbornica iz Nove Gorice, kjer so ponujali še zlasti turistične zani-
mivosti Slovenije, so ta dan prišle v Videm tudi Zenske iz Dornberka ter nekateri vinogradniki iz istega kraja ter sosednjih Zalošč. Ponudili so vipavska vina in domače dobrote in seveda imeli zelo velik uspeh.
Marko Waltritsch
Con il majnik ha inizio l’estate a Resia
Come vuole la tradizione, giovedì 1 maggio (za Majnik) a Prato di Resia avrà luogo la festa a ricordo della consacrazione della Pieve di S. Maria Assunta. In questa occasione viene celebrata una S. Messa solenne che richiama fedeli da tutte le frazioni.
Le funzioni religiose dall’anno del terremoto non si svolgono nella pieve, ma in un edificio prefabbricato. L’edificio religioso, infatti, ha subito gravi danni causati dal sisma del 1976. Anni fa è stato ristrutturato il campanile, mentre attualmente sono in corso i lavori della pieve. Si prevede per il prossimo mese di agosto l’inaugurazione della stessa.
Ci saranno, come in passato, anche le bancarelle per il primo giorno
di mercato che si tiene in valle. I prossimi due mercati si terranno per la Šmarnamiša, il 15 di agosto e l’ultima domenica di ottobre. Per gli amanti della natura e dell’attività fisica la settima Camminata in Val Resia organizzata dalla prò loco, dalla Associazione sportiva e dall’Associazione sangiorgina. Sono due i percorsi tracciati, di diverse lunghezze, che si snoderanno ad anello tra i prati ed i boschi del fondo valle.
Una giornata intensa che apre la serie di feste e manifestazioni estive che si prevedono anche per quest’anno ricche ed interessanti e che si concluderanno ad O-seacco, dal 16 al 20 di a-gosto, con la festa del Frico resiano.
L.N.
Organismi elettivi: quale spazio per le minoranze?
Il prossimo 6 maggio tema di un seminario di studio a Opicina
“La rappresentanza delle minoranze etniche negli organismi elettivi”. Questo è il tema di un seminario internazionale che si terrà il prossimo 6 maggio a O-picina, in prossimità di Trieste nel Collegio Maria-num.
L’iniziativa è stata promossa dall’Unione Federalista dei Gruppi Etnici Europei e dall’Associazione “Skupnost”.
Dopo l’apertura dei lavori alle ore 9 interverrà Theo Ohlinger, professore di diritto costituzionale ed amministrativo presso l’Università di Vienna che presenterà una relazione dal titolo “La rappresentanza delle minoranze in
Europa: il caso degli sloveni in Austria”. Farà seguito l’intervento di Stefano Ceccanti, ricercatore di diritto costituzionale e comparato all’Università di Trieste che affronterà il tema della tutela delle minoranze e dei problemi di governabilità del Trentino-Alto Adige.
Alla discussione seguirà la presentazione della pubblicazione di Bojan Brezigar “Tra le Alpi e l’Adriatico - Gli sloveni nell’Unione europea”.
Nel pomeriggio i lavori riprenderanno alle ore 15 con un’interessante tavola rotonda in cui verrà analizzata la questione della legislazione elettorale per il
Produzione Materassi di ogni Misura:
• ORTOPEDICI
• ANALLERGICI
• LATTICE
• LATTICE-COCCO
Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato
Pirina pred sodiščem
Marco Firina, “zgodovinar” o fojbah in povojnih pokolih, ki ga izredno cenijo desničarji in nacionalisti in katerega zgodovinske razlage se poslužuje tudi rimski sodnik Fittito (ta preučuje zadevo o fojbah) tvega, da bo moral plačati visoko denarno kazen, v višini milijarde lir zaradi obrekovanja in lažnjivega pisanja.
Sodišču v Pordenonu so ga ovadili Joško Os-gnaeh iz Sv. Lenarta, ki danes živi v Sloveniji in ki je bil eden od poveljnikov Briško-beneške partizanske čete, Francesco Pregelj-Boro iz
Gorice, borec v garibaldinskih enotah, ter vdova Maria Sdrauliga-I)u-šana iz Klodiča, ki je bil tudi eden od voditeljev beneških partizanov.
Marco Pirina je omenjene tri partizane imenoval v svoji zadnji knjigi z naslovom “Genocidio”. V knjigi jih dolži, da so bili odgovorni za množične pokole Italijanov.
V tej knjigi je takih “netočnosti” kar precej, tako da so jo umaknili s prometa. Kljub temu pa je že ustvarila veliko polemik, kot sicer vsi dosedanji Tirinovi spisi, ki jih predvsem borčevske
organizacije in preučevalci nase polpretekle zgodovine ocenjujejo za lažne in take, ki izkrivljajo resnico.
Sedaj pa se bo moral Pirina zagovarjati na sodišču in sodnikom prinesti tehtne dokaze o svojih “zgodovinskih resnicah”.
Bojeviti Pirina pa je že napovedal, da bo izvedel protitožbo in sam od treh tožnikov zahteval milijardo lir oSkodnine, ki jo bo namenil vdovam in sorodnikom umrlih karabinjerjev, financarjev in policistov, ki so izginili v fojbah.
Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia e la minoranza slovena. La discussione verrà moderata dal presidente dell’Unione Federalista dei gruppi Etnici Europei Romedi Ar-quint che trarrà anche le conclusioni del seminario di studio.
Alla tavola rotonda prenderanno parte: Martin Brecelj, segretario regionale dell’Unione slovena, Isidoro Gottardo, assessore regionale agli affari comunitari, Miloš Budin, vicepresidente del Consiglio regionale, i consiglieri regionali Roberto Anto-naz e Ferruccio Saro di Forza Italia e Sergio Cerotti della lega Nord.
A Tdipana è Baloc vicesindaco
Il sindaco di Taipana Marisa Filipig si trova ora a collaborare con un altro vicesindaco, Giuseppe Ballo-ch che prende il posto ricoperto finora da Sandro Pascolo. Questi ha dovuto abbandonare l’intensa attività amministrativa perchè oberato da troppi impegni di lavoro.
Al suo posto entra così in giunta un esterno che tuttavia ha dimestichezza con l’amministrazione della cosa pubblica visto che in passato Balloch era stato sindaco di Taipana alla testa di u-na lista civica.
ClVIDALE DEL FRIULI
Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019
  Kronaka—
Benzina dobar kup
Kada iti uzdi g av at “tesero”
novi matajur
četrtek, 1. maja 1997
5
Je paršu cajt, da gremo uzdigavat tešero, ki nam daje pravico kupit bencino dobar kup. Pogledimo, kada iti po njo, sevieda, na sedež kamuna, kjer imamo bivališče (residenza).
Dreka: od pandiejka 5. do petka 16. maja. Tel je urnik: v pandiejak, torak an četartak od 9. do 14. ure, v sriedo an petak od 9. do 13. an od 14. do 18.
Garmak: od petka 2. do sabote 10. maja. V pandiejak, torak, sriedo an petak od 8. do 14. ure; v četartak od 8. do 12.30 an od 14. do 17.30; v saboto od 8. do 12. ure.
Podboniesac: od 28. obrila do sabote 10. maja. Od pandiejka do sabote od 10. do 12. ure; v torak an četartak tudi popudan od 16. do 18.30.
Sauodnja: od petka 2. do sabote 10. maja. Od pandiejka do sabote od 9. do 12. ure.
Špietar: od pandiejka 5. maja do sabote 10. maja. Od pandiejka do petka od 9. do 13. ure an od 14.30 do 18. ure (muoreta iti v “ufficio vigilanza”); v sa-
boto 10. maja od 8. do 13. ure (telekrat bojo dajal tesero v “ufficio tributi”).
Sriednje: od pandiejka 28. obrila do petka 9. maja. V pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.30 an od 13. do 14. ure; v torak an četartak od 8.30 do 10.30 an od 16. do 19. ure.
Svet Lienart: od pandiejka 28. obrila do sabote 17. maja. Od pandiejka do sabote od 9. do 12. ure; v torak tudi popudan od 16. do 18. ure.
Čedad (ex Ipsia - ul. Chiarottini): od pandiejka 28. obrila do sabote 10. maja. V pandiejak , sriedo an petak od 8.30 do 12.30 an od 14.30 do 17.30; v torak, četartak an saboto od 8.30 do 12.30.
Za sabo muorta nest kaj-šan dokument, ki priča vaše bivališče, residenco (more bit osebna izkaznica, pasaport an takuo na-pri); carta di circolazione (al foglio di via), papir, ki priča, de sta plačal zavarovanje (asikuracjon) an papir, ki so vam ga dal, kar sta napravli prošnjo za bencino dobar kup.
Mlekarinca
v
Gorenji
Miersi
V Gorenji Miersi nie vič mlekarince
Nie an škerc, ki so ga napravli za parvi obriu, je pru resnica. Tisti dan so zaparli mlekarinco v Gorenji Miersi (podutanski ka-mun).
Vsak bi lahko jau, de so jo zaparli, ker je sam par-hajalo malo mlieka, sa’ tudi v teli dolini je nimar manj živinorejcu, tuole pride reč nimar manj krav po hlievih. Ries pa je tudi, de so jo zaparli, ker bi jo mu-orli postrojit, kupit nove makinarje an vse tuole za spoštovat nove sanitarne leče, ki zahtevajo take
stvari, ki po naših starih mlekarincah je težkuo uša-fat.
Pru takuo, je zaries puno diela za daržat na mest knjigovodstvo (contabilità) an druge burokratske obveznosti an za zadrugo, kope-rativo, ki je daržala v rokah majhano mlekarinco je zaries previč.
Od seda napri bojo tudi od telih vasi uozil mlieko v veliko an modernasto mlekarinco, ki je v Ažli, kjer ga že uozejo od vsieh kraju Nediških dolin, sa’ od par-vega ženarja lieta 1996 je
zaparta tudi mlekarinca go par Mašerah (sauonjski ka-mun) an že kajšan cajt pri-et so bli zaparli an tisto v Bamase.
Tarduo darži mlekarinca v Carnimvarhu an troštamo se, de bo takuo še puno li-et. V tisto mlekarinco no-sejo mlieko samuo Carno-varšanj an tuo nam store zastopit, de v teli vasi re-djo še puno žvine. Upamo, de bo takuo še puno liet.
Kje so tisti cajti, kar tu vsakim kamune Nediških dolin so imiel še vič ku po adno mlekarinco?
Bomo imiel naše cierkva postrojene
Ce puodeta na sprehod j bo Nediških dolinah, bota vidli, de povserode postra-jajo cierkva. Je bla ura an cajt, sa’ nekatere od njih so ble poškodvane že od lieta 1976, kar je biu potres an od tekrat je šlo napri 21 liet!
Postrajajo cierku svetega Stuoblanka, ki, kot vesta, jo je biu malomanj uniču požar, oginj lieta 1989. V Gorenji Miersi, v podutan-skem kamunu, postrajajo veliko cierku Presvetega sarca. Tle dielo puode napri še puno cajta, medtem ko so paršli malomanj h koncu diela v cierkvah na Tarčmunu an v Matajure, za kar se tiče sauonjski ka-mun, an v cierkvah na Lažeh an v Briščah, za kar se tiče podbonieški kamun.
Attilio an Matilde že petdeset liet oženjena
Je zaries riedko praznovat zlato poroko, petdeset liet skupnega življenja. Pa zgodilo se je, de v naši cier-kvi na Liesah, smo imiel srečo praznovat dva “zlata” noviča. V saboto 26. obrila sta petdeset liet potlè ponovila njih “ja” Attilio Vogrig an Matilde Trusgnach. Oba-dva sta iz Platea, živta pa v Cedade. An se muormo zahvalit pru njim, če naša gu-banca je poznana lahko bi jal po cielim svietu, sa’ pru ona dva sta jo začela peč go par Hloc. Za resnico povie-dat, na začetku, kar sta vzela na fit pekarno, ki je bla od Artura an Else Sdraulig, sta pekla samuo kruh. Buj pozno, kar sta zastopila, de samuo s kruhan ni bluo za-dost zasluška, sta lepuo po-študierala začet peč našo ti-
pično sladčino an jo ponujat po butigah dol po Laškem. Slo jim je dobro. Iz Hlocja sta šla v Grupignano an od tu pa v Čedad, kjer sta šele seda.
Seda butigo jo imajo v rokah sinuova. Je pa tudi ries, de Tiljo an Matilde jim šele zvestuo pomagajo.
Za njih zlato poroko sta zbrala okuole sebè vso njih družino: hčere Eleno an Paimiro, sinuove Lucia an Natalja, zete, nevieste an navuode.
Vsi mi jim za telo veselo parložnosto voščimo an žel-mo še puno srečnih liet skupnega življenja.
CRUCIL
RENATO
via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085
Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento
IMPERMEABILIZZAZIONE
Kulturno društvo Briški Grič iz Šte-verjana an občina Brda - Dobrovo nas vabijo na 18. spominski pohod Ste-ver jan - Gonjače. Pohod bo v nediejo 4. maja ob vsakem vremenu s Startom ob 9.30 uri. Pot za prehodit je duga 10 kilometru.
Cilj bo na Dvoru, kjer bo za vse udeležence poskarbjeno za kiek pod zob.
Demografsko gibanje v narguoršem kamunu Nediških dolin
V špietarskem kamunu smo zaštiel manj ljudi
So nas bli lepuo parvadli v Spietre: kar smo na začetku novega lieta pregledoval, ki dost ljudi štieje kamunu, tel tle je biu tisti, v katerim je vsako lieto raslo število njega prebivalstva (residenti).
V liete 1996 nie šlo takuo, tudi Spietar je zgubu nomalo ljudi, vsega kupe 22.
An tele sto številke: na parvi dan lieta 1996 je bluo v telim kamune 2.235 ljudi ( 1.077 moških an 1.158 ženskih), zadnji dan lieta 1996 pa 2.213 (1.061 moških an 1.152 Zenskih). Rodilo se je 17 otruok, an tuole je ries lepo število, če pomislimo, de po drugih ka-munah naših dolin se zgodi, de se na rodi obedan v teku cielega lieta. Umarlo je 43 ljudi. Proč jih je šlo 54, tle h
Ahtuca, gorska vasica špietarskega kamuna
nam je paršlo živet pa 58 o-seb. Muormo še reč, de v tel kamun je paršlo živet puno ljudi iz drugih kamunu Nediških dolin, posebno iz ti-
stih, ki imajo vasice arzstre-sene po gorah. Ankrat so hodil dol po Laškem, seda so manjku nomalo buj blizu duoma!
rave
An karabinier je uzeu koriero Rožino v Cedade za iti v Škratove. Ušafu je glih te zadnji prestor za se usednit. Ku koriera se je zganila se j’ parbli-žu pred anj marešjal od karabinierju iz Hlocja an subit karabinier se j’ gor zadaru za mu dat prestor.
- Le bodi usednien, mene mi je ušeč stat na konac! - mu je jau marešjal.
Kadar koriera se je ustavla v Skrutovem, karabinier je nazaj ustu gor, pa marešjal mu j’ potardiu, de naj ostane usednjen, ker on stoji rad na konac.
Koriera se je ustavla tud gor v Ošnijem, an karabinier je hitro skoču gor, pa marešjal mu j’ stuoru nazaj se-dnit!
Kadar koriera se je ustavla v Hrastovijem an karabinier je le gor skoču, marešjal je zau-eku tu anj:
- Dost krat ti muo-rem poviedat, de mi je ušeč stat na konac?
- Zastopim, gaspu-od marešjal, de vam je ušeč stat na konac - je odguoriu obupan karabinier - pa ist sem v službi v kazermi dol v Skrutovem!!!
’Na Zena je telefonala v kažermo od karabinierju.
- Halo, pronto, a je marešjal? - je vprašala.
- Ja, sem ist. Poviej-te mi, gospa! - ji je hitro odguoriu marešjal.
- Gospuod marešjal, sem čula pravco, de sta ušafal adnega moža martvega, ki se je utopiu tu rieko Nedižo an de ga nista še prepoznal. Al je ries al pa ne?
- Ja, gospa, je ries. Pa zakaj me tuole vprašate?
- Zatuo, ki muoj mož potlè, ki učera srna se huduo skregala, ni paršu vič damu an se vprašam, če tist marlič v Nadiži bi mu bit muoj mož! - je joče odguorila žena.
- Al mi morete poviedat, kajšno posebno stvar od vašega moža, de nam bo pomagalo za ga identifikat, za zastopit, če je zaries on al kajšan drug? - jo je poprašu marešjal.
- Oh ja, gospuod marešjal - je hitro odguorila buoga žena. - Mojga moža ga lahko identifikata, ker ima dvie velike peeje: križan gleda an kadar je nomalo ustrašen, tudi jeka! ! !
6
novi mata]ur
Četrtek, 1. maja 1997
Res ni vredno pomagati tolovajem!
Minimatajur
Iz “Vartaca” lieta 1977
Ko je Palček Nona Paračicjova zaspal v gozdu \an bistra navuoda
Živela sta mož in žena, ki pa nista imela otrok. “Ah”, si je želela Zena, “vsaj tako dete bi rada, kakor je moj palec, Ce večjega nisem vredna.” Njena Zelja se ji je res izpolnila in dobila je dete, tako majceno kakor palec. Zato je dobil ime Palček.
Ko je bilo Palčku dvanajst let, ga mati pošlje v gozd, da nabere gob za obed. Palčku pa se je v gozdu malce zadremalo, sede ne valiko kaCjo gobo in zaspi. Pozno ponoči se prebudi. Nekdo se je bil namreč ob njega spotaknil.
“Kaj me braš?” se naCe-meri palček.
Tisti, ki se je bil spotaknil ob Palčka, je bil namreč tolovaj. Drugi tolovaj je šel za prvim in tudi zadene z nogo ob Palčka.
“Prijatelj,” se zadere Palček, “ali te ni sram, da me po krivici brcaš?”
Tolovaj gleda, gleda, pa nikogar ne vidi. Priže vžigalico, pa zapazi, da se na gobi repenči majhen možiCek. “Ravno tebe potrebujeva, Palček,” pravi vesel prvi tolovaj. “Ti boš najin najboljši pomagač, ker si tako majhen. Hajdi z nama!”
Pa pridejo do bogatega posestnika. Tam pošljeta palčka v hlev, da jima znotraj odpre, ker hoCeta konja ukrasti. PalCek se res privleče skozi luknjico v hlev. Razgleda se in vidi dva konja: starega in mladega. Zato kar glasno vpraša tolovaja, ki sta stala pred vrati: “Starega ali mladega?” “Tiho, PalCek, tiho!” ga svari prvi tolovaj. “Sicer se gospodar prebudi, pa pojde-mo praznih rok od tu.” “HoCete starega ali mladega!” se zadere PalCek jezen.
Gospodar se res prebudi in pride z lučjo v hlev. Seveda sta se tolovaja že prej skrila.
“Čemu mi svetiC, norec?” zakriči PalCek nad gospodarjem. - Gospodar gleda po vseh kotih, od kot prihaja tako moCen glas, pa nikogar ne vidi.
“Prosim te, ne sveti mi vendar naravnost v oCi!” se oglasi Palček znova. Gospodarju so se že prej jezili lasje. Ko pa vnovič zasliši odloCni glas, pa nikogar ne vidi, se zgrozi in zbeži v hišo.
Medtem pa mu tatovi odženejo najlepšega konja.
Pri drugi hiši je gospodarila ženska. Tolovaji se dogovore, da ji pokradejo maslo, in zopet pošljejo Palčka naprej.
“Veliko ali malo?” se še bolj zadere in že sedi na polnem loncu masla.
Zena se prebudi in takoj misli, da ji hoCejo ukrasti maslo. Zato luci ne prižge, temveč hiti kar v temi v shrambo in zgrabi lonec z maslom, da bi ga odnesla.
“Kam pa me neseš, baba?” se zadere PalCek na loncu. Tega se gospodinja tako prestraši, da spusti lonec in zbeži nazaj v sobo ter se dobro zaklene.
Vtem pa ji tolovaji odne-so vse maslo.
“Konja in maslo že imamo,” pravi prvi tolovaj. “-Zdaj potrebujemo še mesa.”
- Pa pridejo do mesarja in
zopet naženo Palčka v mesnico.
“Kože hočete ali meso?” “Tiho, PalCek, tiho!” ga uCijo tolovaji. Lahko se prebudi mesar!”
“Torej: kože ali meso?” zakriči PalCek in že se spravi na kup mesa. Mesar se res prebudi, steCe v mesnico, pograbi meso in kože ter hoCe vse skupaj odnesti.
“Norec, kaj me tako tiščiš?” se oglasi PalCek.
“Joj, to je pa gotovo sam vrag!” se prestraši mesar ter zbeži v hišo.
Ko se tolovajem vse tako posreči, odidejo domov v svojo, pod velikim bregom skrito hišo. Pripravijo si dobro veCerjo ter jedo in pijo. Za Palčka pa se nihCe ne zmeni.
“Hoj, gospodje, kaj pa jaz? Ali naj samo sline požiram?” se naCemeri PalCek. “Tudi jaz sem laCen.”
“Ti pa glodaj kože!” se zasmeje prvi tolovaj, drugi pa se mu režijo.
PalCek zgrabi šibo in spleza na streho.
“Hišo vam razbijem,” se dere in mlati po strehi. “Vi grdi tolovaj!”
Pravijo, da še dandanes sedi PalCek na strehi, razbija in kriči. Naj ljudje le vidijo, da res ni vredno pomagati tolovajem.
(Slovenska ljudska)
0 kruhu
Mamica, bi kruhek pekla, toda moke ni.
Teci, teci, mlinu reci,
Zita naj zdrobi!
“Rad bi zlato mlel ti zito,” mlinček ropota.
“Teci, teci, njivi reci, naj pšenice da!”
Dala njiva bi pšenice toda zrela ni.
Teci, teci, soncu reci, naj jo pozori !
Sonce Zito pozori lo, mlinček ga drobi, oj, Ze kruhek, dobri kruhek iz peči diši.
Vida Brest
Ciciban
Ciciban teče v zeleni dan; ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi: “Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan!”
Ciciban, kaj pa je danes, čuj!
Kaj ti to ptička prepeva?
Po vsej dobravi odmeva: “Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj,
Cicifuj, fej in fuj!”
Ciciban misli: “Zakaj Cicifuj?” Takrat si roke zagleda, pa se domisli: “Seveda, danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj!”
Bister potoCék se vije čez plan, preko kremenov se lije;
Ciciban v njem se umije, ptička zapoje spet. “Ciciban, Ciciban, dober dan!”
Oton Zupančič
Spomin na majhane leta v moji vas: otroc v polietnem cajtu se zbierajo za igrat gor na tist prestor, ki se klice Krasce.
An dan poliete, ko se sie-Ce trava an se grab senuo, sonce je sjalo in gorkuo je bluo. Vsi tisti, ki so bli dobri in so mogli, so šli v sanažeta dielat in te mali otroc in none so ostali doma; otroc so igral in none so jih varvale in so kuhale tudi kosilo. Po-pudan je nona ParaCicjova imela dva za varvat, Giuliano in Romano, in bila je Ze no malo stara. Ko zjutra so dva brata ustala, sta se umila in sta pofruoškala, sta šla za te družim otruok na Krasce igrat. Nona pa je doma na-pravjala kosilo. Opudan njih mama Angelina je paršla da-mu iz sanažeta po kosilo, in ko pride na Krasce ušafa Romana in Giuliana, ki igrajo. Jih poklice in jih peje damu, mama Angelina naprav kosi-
lo tu pletenico in parporoCi non, de naj varje otrokè, in se vame spet v sanažet dielat.
Nona jim da kosilo, in potlè jim reče: “Pojta za mano, sada pospijeta no malo.” In šla je za njim po štengah v kambro. Storia je otruocim iti v pastiejo, ona pa je se-denla gu na adnò kandrejo blizu njih. Nona reCe Giulia-nu an Romanu: “Subit zaspi-ta, zak niemam cajta za bit tle par vas, imam puno diela du hiš.” Oni so ji jal: “Ma kuo zaspiemo, ku se nama necje spat?” Nona jim reCe: “TišCajta kupe oCi, takole, gledita menè.” Dva brata sta tiščala samuo po no uoC, s to drugo sta pa gledala nono. Nona je tišCala obadvie oCi in zibala otroke in za no malo cajta potlè nona je zaspala ta na kandrej. Onadva, ki so jo špegal z no oCjo, ko so videli, de nona spie, so šli tiho po štengah in letel na Krasce
igrat. Igral so tudi za botone in ku ta velik je zgubiu in ni-eso imiel vic botonu za igrat, so jih nimar le te mikenemu odriezal ta ot bargešk, zak te majhanega ga nie mama stu-kla z viejo, zak nje meu ba-tonu ta na bargeškah.
Ko je paršla damu Vergi-na Amiejova iz sanažeta ob štirih popudan, kar se je bla zbudila nona ParaCicjova in jo skrbi, kam so šli otroc. Praša Vergino, al je vidla naše otroke. “Ja, so gor na Kra-scem.” An ji povie, kakuo seje blu zgodilo, in šla je po nje na Krasce, in prime za roCico Romana, ki je biu narmlajši.
Z no roCico je daržu nono, s te drugo pa bargeškice, zak nie imeu vic nobednega ba-tona.
Ko sta paršla damu, jih je nona no malo okregala in la-Cna sta bla, sta se najedla in potlè sta šla zaries spat.
Adriano - Gorenj Tarbi
Matija a 11 kaštron
Par starin par nas nie bluo vetrinarju, pa je biu v moji vas an bardak mož, Matija, ki se je zastopu vse, kar je bluo potrieba oku krav, an medežine je sam runu voz zej. Matijo so pogostu klical od vsieh vasi an nie pa maj jau de ne, nimar je šu, an po noC, an lepuo nardiu njega dielo.
Judje so bli vesel, kar jin je riešu žvino, so mu dajal za pit an takuo Matija se je biu arzvadu. Dost krat je paršu damu, ki se je zaplietu an vrisku.
Zena ga je pa kregala an mu je jala, de na puojde na majdan kraj vic: “Rajš naj krava ukrepje, ku de se ti otačiš.”
Matija je jau: “Ražon imaš, naj se pomagajo pa ti mladi, jest sada san že star.” Pa an dan pride dol s Sa-vodnje njega kužin vas pota-na an trudan: “Pujdi, Matija, hitro dol h naši krav, samuo ti jo moreš rešit!”
Matija mu je poviedu, kar je obeCu ženi. Zena pa je jala: “Nu, le pujdi, žlahti na moreš ree de ne, pa pridi pred nočjo...” An takuo sta sla hitro dol par Stiefincje. Kar sta paršla dol v Savo-dnjo, sta šla naglih v hliev. Matija pogleda kravo: “Dobro - dije Matija - vse je na mestu.” An riešu kravo an tele. Vsi vesel kličejo Matijo v hišo an napravijo kafe, vino an žganje. Matija se je biu opiu: “An sada muoran pa iti damu, de priden pred nočjo...”
‘Nu, ki bo sada za Ion?” “Nic, nic...” “Tiste je premalo,” mu die kužin, an mu parnese an žaki otrobu: “Na, nesi manku tuole toji žvin, mi imamo malin an nan na manjka tistega.” “Nu, ben, tistega se na bon branu!” Za-deu je otrobe an šu pruot du-omu, pa že subit je videu, de
bo teškuo prit damu. Omot-ce so se mu dielale an zaplietu se je: “Previe san piu.” -je jau sam sabo. Kar je paršu gor h Stiefincju, je bluo že tamneno. Dol za grajo je po-Civu, anta pride an kaštron blizu njega. Matija ga je teu ujet, pa kaštron je leteu. Matija odveže žaki an varže no pest otrobu kaštronu. Kaštron je popadu otrobe, an kar ga je teu Matija ujet, pa kaštron je hitro uteku.
Takuo kaštron je peju
Matijo vos pot. Matija ni videu vic ne pot ne naobar-nost, metu mu je otrobe an troštu se je, de ga ujime, ma kaštron se nie pustu ujet. Paršu je blizu duoma an nie bluo vic ne kaštrona ne otrobu.
Matija se je no malo usta-vu, de se oddahne, obrisu puot an grede se je zviedeu, de tiste nie biu kaštron, ma vino an žganje, ki gaje vozilo po naobami pot.
Fabio - Tarcmun
Igrajmo vsi skupaj
RIME
S
POVEŽI BESEDE S TISTIMI,
KI TVORIJO Z NJIMI RIMO.
Šport
novi mata jur
Četrtek, 1. maja 1997
Ultima gara di campionato per la Savognese
Decisivo il fango
Si è giocato su un terreno al limite della praticabilità
Fabrizio
Floreancig
capitano
della
Savognese
SAVOGNESE	0
FAEDIS	0
Savognese: Passoni, Dreco-gna, Floreancig, Moreale, Meneghin,Coceano, Zufferli (66’ Mesaglio),Oviszach, Lombai (55’Campanella), Sturam, Dorbolò (80’ Stulin).
Savogna 27 maggio - Nel-
la sua ultima esibizione della stagione i gialloblù del presidente Bruno Qualizza hanno ospitato il Faedis. La gara si è disputata sotto la pioggia e su un terreno al limite della praticabilità. Queste particolari condizioni hanno influito sul risultato finale che ha penalizzato i padroni di casa in
due occasioni. Nella prima frazione di gioco non ci sono state emozioni, più interessante invece il secondo tempo. Dopo due tentativi di Moreale e Sturam la Savognese al 25’ va vicinissima al gol con Coceano, ma il pallone superato anche il portiere si ferma in una pozzanghera a pochi centi-metri dalla linea di porta. Stessa sorte alla mezz’ora quando l’ex di turno Samuele Campanella trova sulla sua strada ancora la stessa pozzanghera che gli nega la gioia del gol.(pc)
A S. Gottardo gli azzurri vanno sei volte in gol con sei giocatori diversi
Juniores, gran finale
Altalenanti prestazioni della Valnatisone - Buoni risultati di Giovanissimi ed Esordienti Largo successo degli amatori di Drenchia sul campo della capolista in coppa Friuli
Ancora una volta la Valnatisone ritorna a mani vuote da una gara in trasferta. Domenica sul campo della terz’ultima in classifica, il Medeuzza, gli azzurri hanno subito un gol senza Riuscire a recuperare il risultato. L’unica nota positiva riguarda l’utilizzo dei giovani Federico Clavora (1981) e Simone Bordon (1979).
Con un largo successo si è concluso il cammino degli Juniores della Valnatisone sul terreno del S. Gottardo. Fallita la rincorsa alla vetta della classifica, i ragazzi allenati da Claudio Moratti sono andati in gol per sei volte. Autori delle reti con un centro a testa Federico Golop, Stefano Moreale, A-lessandro Bergnach, Almir Besič, Patrick Chiuch e Davide Del Gallo.Questo risul-ato ha permesso ai valligiani di riconfermare il secondo posto in classifica come la scorsa stagione. Rimane il rammarico di non aver potuto combattere ad armi pari con la Serenissima, battuta nei due scontri diretti.
In formazione largamente rimaneggiata e sotto la pioggia gli Allievi hanno chiuso il loro cammino stagionale con gli udinesi del S. Gottardo. Dopo aver colpito una traversa con Coren ed un palo con Besič i valligiani hanno corso un serio pericolo per un calcio di rigore assegnato agli ospiti. Bella prodezza di Flavio Podorieszach che è riuscito a bloccare la massima punizione. Nel secondo tempo con un gol da fuori area è passata in vantaggio la squadra avversaria. A rimettere le cose a posto ci ha pensato Almir Besič che ha trasformato un calcio di rigore concesso per un atterramento in area di Matteo Braidotti.
Nel primo incontro delle finali provinciali per società pure i Giovanissimi della Audace hanno giocato sul campo di Dignano, ospiti dell’Astra 92. É stata una gara ricca di emozioni che però si è conclusa in parità a reti inviolate. Domenica a Scrutto gli azzurri devono battere il Biauzzo per riconfermare il titolo già conqui-
MOLlNn
Stefano Dugaro, due volte a segno
stato nelle ultime tre edizioni.
Nel secondo tempo gli E-sordienti hanno avuto ragione dell’Union 91 con le due prodezze di Balus e Va-lentinuzzi, ritornando al successo dopo due risultati di parità.
I Pulcini vengono sconfitti a Faedis in una gara ricca di polemiche e che ha visto allontanare dal terreno di gioco l’allenatore Michele Podrecca. Per l’Audace sono andati in gol Francesco Cendou e Crisetig.
Negli ottavi dei play-off il Reai Filpa di Pulfero ha giocato lunedì sera a Tava-
gnacco la gara di ritorno con il Branco. Sabato 3 o-spiterà a Podpolizza il Trep-po Grande.
Nella coppa Friuli il Pub Sonia e Luca di Drenchia si impone in trasferta a Udine con il Borgo Aquileia con due reti di Stefano Dugaro ed una a testa di Edy Qualla, Antonio Dugaro e Iuretig. Domenica derby a Cividale con la Polisportiva.
Nella prima gara di coppa Primavera giocata domenica a Carraria e riservata a-gli Over 35, il Bar Campanile ha pareggiato con il Fe-letto.
Un addio ai play - off
Škrati imbattuti ma eliminati
VALLI NATISONE 2 TOLMEZZO 2
Una recente formazione della Valli del Natisone
Valli del Natisone:
Sirch, Vogrig, Mauri, Notarnicola, Sklarz,
Carlig, Scaravetto, Medves, Pollauszach, Clavora, Andrea Fartna, Emiliano Dorbolò, Gabriele Manzini.
Pulfero, 26 aprile - Si è conclusa negli ottavi di finale dei play-off l’avventura degli Škrati. I ragazzi allenati da Walter Barbiani vanno subito in gol al 7’ su azione da calcio d’angolo, battuto da Clavora e calciato in porta da Pollauszach. Il pareg-
gio degli ospiti arriva al 20’ su calcio di rigore per una caduta di un attaccante tolmezzino. Nei minuti di recupero su una distrazione della difesa biancoverde sono i camici a portarsi in vantaggio. Quindi c’è il pareggio dei valligiani al 10’ della ripresa con Clavora ben servito da Fanna. Per due volte Clavora e Fanna mancano il colpo del
KO. L’esperta squadra tolmez-zina, complice un accondiscendente arbitro, continua a perdere tempo e ad ottenere falli per cadute, complicando notevolmente la vita ai ragazzi del presidente Franco Blasutig. L’unico rammarico dei valligiani è quello di non aver potuto disporre nel doppio confronto del bomber Giorgio Del Ben.
Risultati	
1. Categoria	
Medeuzza - Valnatisone	1-0
3. Categoria	
Savognese - Faedis	0-0
Juniores	
S. Gottardo - Valnatisone	3-6
Allievi	
Valnatisone - S. Gottardo	1-1
Giovanissimi	
Astra 92 - Audace	0-0
Esordienti	
Audace - Union 91	2-0
Pulcini	
Faedis - Audace	4-2
Amatori	
Branco - Reai Filpa	n.p.
Valli Natisone - Tolmezzo	2-2
Coppa Friuli	
Borgo Aquileia - Pub Sonia e Luca	1-5
Pallavolo Maschile	
Natisonia - Pol. S. Leonardo	1-3
Pallavolo Femminile	
Pol. S. Leonardo - Povoletto	3-0
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Riviera
Giovanissimi
Audace - Biauzzo
Esordienti
Natisone - Audace
Pulcini
Audace - Fulgor
Amatori
Reai Pulfero - Treppo Grande Poi. Valnatisone - Pub Sonia e Luca
Pallavolo Maschile
Pol. S. Leonardo - Asfjr Cividale
Pallavolo Femminile
Tolmezzo - Pol. S. Leonardo
Classifiche
1. Categoria
Pagnacco 58;Tarcentina 54; Costalunga 53; Torreanese, Cividalese 46; Val Natisone 45; Vesna 43; Riviera, Corno 40;Tava-gnacco 35; Reanese, Union 91 33; Opicina 31 ; Medeuzza 27; Forgaria, Zaule 21.
3. Categoria
Libero Atl. Rizzi 61; Ciseriis 53, Stella Azzurra 52; Moimacco 47; Lumignacco 45; Fulgor 42; Rangers 40; Faedis 37; Gaglia-nese 36; Cormor 22; Fortissimi 21 ; Savognese 18; Nimis 17; Celtic -2.
Juniores
Serenissima 57; Valnatisone 51; Cividalese, Romans 48; Faedis 47; Cussignacco 45; Natisone 38; Lucinico 36; Sovodnje 27; Fortssimi 24; Azzurra, Corno 21 ; Fogliano, S. Gottardo 18.
Allievi
Cividalese 63; Bressa 60; Pagnacco 57; Sagiorgina Udine 54; Faedis 52; Cussignacco 48; Valnatisone 42; Natisone 41; Bertiolo 39; Basaldella 38, Pozzuolo 35; Buonacquisto 34; Lestizza 33; S. Gottardo 31 ; 7 Spighe 11 ; Fortissimi 8.
Giovanissimi
Savorgnanese 61; Flumignano 60; Bressa 53; Pagnacco 41; Astra 92 38; Gemonese 37; Audace, Sangiorgina Udine 35; Cussignacco 26; Buonacquisto 19; Rive D’Arcano 18; Maianese 12; Cassacco 5.
Amatori (Over 35)
S. Giovanni al Natisone 27; Chiavris 26; Manzano 24; Remanzacco 18; Bar Al Campanile Cividale, Autosofia 12; Pass-sons 10; Telecom 9; Borgo Aquileia 6.
Amatori (Coppa Friuli)
Borgo Aquileia 5; Povoletto 4; Pub Sonia e Luca Drenchia, Faedis 3; Gunners 2; Poli-sportiva Valnatisone Cividale 1, Ade-gliacco 0.
Pallavolo Maschile
Remanzacco. Maianao 26; Percoto 24; Mortegliano 20; Pol. S. Leonardo 14; Volley Corno, Ospedaletto 12; Asfjr 8; Natiso-nia, US Friuli 4.
Pallavolo Femminile
DLF Udine 28; Tolmezzo 26; Trivignano 22; Pradamano 18; Pol. S. Leonardo 16; Rojalese, Remanzacco 14; Faedis, Latisana 6; Povoletto 0.
Le classifiche giovanili, amatori e pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente.
Olimpija tretja, Val naprej
V Rimu so se zaključile finalne tekme evropskega klubskega prvenstva v koSarki. V četverico najboljših peterk iz stare celine se je uvrstila tudi ljubljanska Olimpija, kar predstavlja najlepSe presenečenje. Se večje pa je bilo presenečenje po končanem finalnem delu, na katerem so Ljubljančani osvojili 3. mesto in se enakovredno kosali z evropskim prvakom Panatinaiko-som.
Posebna žirija je na prvenstvu izbrala tudi deset najboljših igralcev, med katerimi so uvrstili tudi mladega Ljubljančana Marka Mili-
ča (na sliki).
Druga zelo vesela novica pa prihaja iz zamejstva. Tri kola pred koncem prvenstva moške odbojkarske B-2 lige so slovenski fantje Vala iz Gorice osvojili napredovanje. Drugo leto bodo nastopili v B-l ligi, kar predstavlja enkratni Športni dosežek v zamejstvu in bo gotovo pomenil enega največjih ekipnih dosežkov v zamejskem povojnem obdobju.
Zmagovita pot Vala se je začela pred desetimi leti, ko je ekipa nastopala v C-2 ligi. Odtlej samo uspehi in napredovanja, (r.p.)
Četrtek, 1. maja 1997
SPETER - DREKA
Bjarč - Barnjak Huda nasreča
Se ankrat muormo napisat tako novico, ki bi jo na tiel nikdar napisat. V cies-tni nasreCi sta zgubila življenje dva naša človieka: adan puob zlo mlad, Dante Massera iz Bjarča an Rino Bergnach - Krajnov iz Barnjaka, ki pa je živeu z družino v Corno di Rosaz-zo.
Huda nasreCa se je zgodila v nediejo 27. obrila okuole devete ure an pu zvičer na ciesti, ki iz Spese peje v Čedad, na križišču za iti v Prapotno. V adni makini je biu Dante, v te drugi pa Rino. Zaletie-la sta adan tu te drugega, se na vie pa zaki an kuo je paršlo do tega. Ries je, de tisto vičer je šu močan daž an ciesta je bla zlo nevarna.
Dante je umaru na žlah, Rina pa so pejal Spitau. Vsi smo se troštal,' de se bo riešu, pa na žalost ta-kuo nie bluo.Umaru je drugi dan, v pandiejak 28. Na telim svietu je zapusti ženo Dorino, Beputovo hči iz Krasa, sinuove, mamo an tata, sestre, kunjade,
navuode an vso drugo žla-hto.
Novica, de Dante nie vič med nam se je hitro ar-zglasila že v pandiejak zjutra, žalost je zaries velika an naša miseu gre njega mami Eleni an noni, ki seda ostanejo same tan doma. Za njim pa joče tudi vsa druga žlahta an številni parjatelji. Dante jih je imeu zaries puno.
Od njega nam ostane an liep spomin, biu je zaries bardak, zlo vljudan, gentil z vsiem, kar te je sreču te je nimar pozdravu z njega milim nasmiehom.
Mladega puoba smo zadnji krat pozdravili v srie-do 30. obrila popudan v Spietre.
V trenutku, ko gremo v tisku (in stampa) se na vie še kje an kada bo pogreb nasrečnega Rina.
Vsi se stisnemo okuole dvieh družin s troštam, de ušafajo muoč an kuražo za prenest telo veliko žalost
Barnas - Taržič Zapustu nas je Antonio Mlinz
Antonio Mlinz, buj poznan kot Nino, je na naglim umaru tam v Taržiču (Monfalcone), kjer je ži-
veu z njega družino. Imeu je 73 liet.
Nino je biu iz Barnasa, njega je bla zaries ’na velika družina, bluo je puno bratru an sestri.
Zavojo njega poklica, meštierja - biu je policjot -je živeu proč od duoma pogostu pa se je vraču tle h nam kupe z ženo Gino, ki je tudi ona iz Barnasa, an z njega družino.
Venčni mier bo počivu v domači zemlji, v Barna-se, kjer je biu njega pogreb v sriedo 23. obrila popudan. Za mu dat zadnji pozdrav se je zbralo zaries puno ljudi, riedko kada se jih vide tarkaj. V veliki žalost je pustu ženo, sinuove Enrica an Fabia, neviesto Luiso, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto.
Spietar Oginj par Fone
V nediejo 27. obrila popudan je v gostilni par Fone začelo goriet. Poštudie-rita kajšan strah za gaspo-darja Renza, kar je zagle-du oginj. Začelo je goriet v cemine an od tu, zavojo velike ice, so začele goriet še “perline” na šofitu.
Gaspodar an še drugi, ki
so bli v tistim trenutku, momentu v gostilni, so začel metat uodo an le grede so poklical gasilce iz Vidma, ki so imiel ries nomalo težav za prit do kraja požara, sa’ tele dni poti po Spietre so vse prevartane, ker dielajo za vodovod, pru takuo za poravnat na-gobaran ovinek blizu “Mo-realna”.
Na koncu muormo reč, de gasilci so hitro ugasinli požar an de za srečo ga-spodarja je bluo le malo škode.
SOVODNJE
Ceplešišče - Campej Smart parlietne žene
V videmskem Spitale je umarla Maria Martinig, u-duova Vogrig - Zedrova po domače iz Ceplešišča. Maria je učakala zaries puno liet: imiela jih je 96. Zadnje cajte je živiela v Campeju, kjer živi adna nje hči.
Na telim svietu je zapustila hčere, zeta, neviesto, sestro, navuode an prana-vuode.
H zadnjemu počitku smo jo spremljali v četar-tak 24. obrila popudan v Ceplešišču.
A rdeči puži v vasi Matajur
GARMAK Topoluove Pašnik za uce
Nova kamunska amini-stracjon v Garmiku ima v programu vič pobud za zbu-ojšanje socio-ekonomskega življenja naše skupnosti. Sevieda, ne gre vse čisto an gladko.
Puno težav je imiela kamunska aministracjon za ustanovit pašniško zadrugo, koperativo v Topoluovem, sa’ je parvi krat, ki se tuo gaja an če bo ta stvar rodila dobre sadove, se bo tuo razširilo tudi na druge področja (in altri settori)
V torak 26. luja je zadruga, koperativa San Michele v Topoluovem parpejala taz Jugoslavije 300 uci, narbu-ojše pasme.
Predsednik zadruge je geometra Renzo Rudi iz Topoluovega. Z njim smo se nomalo poguoril an on nam je jau, de če so napra-
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste
m
Včlanjen v USPI/Associato all’USPI
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926
OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19%
vii to zadrugo je tudi za po-nucat senuo, ki ga imamo tle par nas tode, tudi z željo, da rešimo naše travnike od laze an garbide, da domačini jih na puste v puščavo. Topolučan so lepuo sparjel to iniciativo, tudi te mladi an so že lepuo posiekli sa-nožeta an začel napravjat senuo za zimo.
PODBONIESAC Carnivarh Postrojil so Suolo
V Carnemvarhu je biu lanski potres hudo poškodoval tudi Suolo. Otroci so se muorali učit v “roulotah”, če so tiel zaključiti lansko šuolsko lieto.
Lietos so pridni vasnjani postrojil Suolo takuo njih o-troc se bojo mogli spet normalno učit Suolo v šolskih klopeh.
SREDNJE Dolenj Tar bi Mlada brieza
V Dolenjim Tarbju je lietos deset dni vse margolielo otruok. Na “Mladi briezi” se jih je zbralo nad 120 iz v-sieh naših dolin. Kumetje so se parvadli temu živžavu an hvalijo naše otroke, da so pridni, da jim ne dielajo škode. Slava ura jih ni u-stavla, da bi ne izpeljali do konca svojega programa an v četartak 25. avgusta so napravli kulturni program na katerega so povabil, poklicali njih starše pa tudi vse vasnjane. An kar v saboto 27. avgusta so odpotovali
pruoti muorju na “Barčico mojo” so jh šči pozdravjat vsi Dolenj Tarbjan.
(Novi Matajur, 31.8.77)
SOVODNJE
Puži v vasi Matajur
V Matajurju je paršlo puno čudnih pužu, take puže ries niesmo vajeni jih videt. So ardeče farbe an so dugi do 11. centimetru. Snedo vse kar ušafajo na njih pot, posebno so škodljivi za zelenjavo v varte. Od kod so paršli?
V Vicenzi imajo pru lietos velike probleme z njimi. Jih je vič ku listja an pojedo vse zelenje na njih pohodu. Dol so puži okužili (infestai) pet komunu an so podobni tistim, ki so paršli v Matajur.
Pravijo, da so pred leti dielal gor sudatje ciesto an da so jedli zelenjavo (verdure) iz Vicenze. V odpadkih (immondizie), ki so jih vargli, so ble jajčaca od te golazni. Iz njih so se pojavili puži. Tuo bo lahko darža-lo, ker podobnih pužu nie po drugih krajih naših dolin.
Do seda se borijo proti njim sami kumetje, a strup, ki ga kupujejo na agrariji v Čedadu, je previč drag.
Naj se tudi par nas zganejo komuni an regjon, takuo ki se je zgodilo v Vicenzi.
(Novi Matajur, 1.9.77)
So odparli kočo na Matajurju
V nediejo 4. setemberja
so odparli javnosti (al pubblico) planinsko kočo od čedajskega Cai na Matajurju. Od tistega dne jo bo i-miela v rokah družina iz Mašere, priet pa jo je darža-la družina iz Saržente.
Tisti dan je biu tudi že tradicionalni senjam gore an tudi zavojo tega je bluo na svečanosti puno predstavniku političnega an kulturnega življenja: predsednik deželnega odbora Comelli, župan iz Sauodnje Petar Zua-nella, predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Pio Macorig, predsednik čedajskega Cai Pelizzo an drugi. Praznik se je začeu s sveto mašo, ki jo je darovau pomožni škof Emilio Pizzo-ni an par kateri je pieu pevski zbor iz Svetega Lienar-ta. Troštamo se, da ta planinska koča bo pomagala razvoju turizma na naši domači gori.
(Novi Matajur, 30.9.77)
GRMEK Topoluove Na bo vič Suole
Od 20. setemberja od kar se je začela Suola, vozijo v Suolo v Klodič tudi otroke iz Topoluovega an Platea. Tuo velja tudi za otroke, ki hodijo v otroški vartac (asilo).
Lepuo je, da so jim pre-skarbiel za menzo, takuo da se ne vračajo lačni damu.
Suole so zaparli v Topoluovem an v Platcu, ker je bluo premalo otruok.
(Novi Matajur, 1.10.77)
Cerco casetta in affitto (cucina, due camere, soggiorno, servizi) zona Faedis - San Pietro al Natisene. Richiedere numero telefonico in redazione.
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD5.DOll.MAJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 OD 3. DO 9. MAIA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.
H il 8 I * i ■	P|	w	»	*	»
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Lorenza Giuricin
Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30
doh. Lorenza Giuricin Hlocje:
v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00
PODBONESEC
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795
doh. Vito Cavallaro
Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce)
Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10.
doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo
Sriednje:
v torak ob 10.30 v petak ob 9.00
doh. Lorenza Giuricin
Sriednje:
v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00
doh. Lorenza Giuricin
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00
Guardia medica
Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak.
Za Nediške doline: tel. 727282. ZaCedad:tel. 7081.
Za Manzan:tel. 750771.
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282.
Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni
v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetricia/Ginecologia
v četartak od 11.00 do 13.00;
Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556)
Psicologo: dr. Bolzon
v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565)
Kada vozi litorina
lž Čedada v Videm:
ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih)
Iz Vidma v Čedad:	
ob 6.35 *, 7.29, 8.	8.32,
9.32 *, 10.32,	11.30,
12.32, 12.57 *,	13.30,
14.08 *, 14.40, 16.37,	
17.30, 18.30,	19.40,
21.50 (od pand.	do čet.
an ob praznikih), 22.40	
* čez tiedan	
	
Bolnica Cedad . ,	.... 7081
Bolnica Videm	5521
Policija - Prva pomoč .... 113	
Komisarjat Cedad...	.731142
Karabinierji		112
Ufficio del lavoro	.731451
INPS Cedad	.700961
URES- INAC	.730153
ENEL	167-845097	
ACI Cedad		.731987
Ronke Letališče..0481-773224	
Muzej Cedad		.700700
Cedajska knjižnica ..732444	
Dvojezična šola	.727490
K.D. Ivan Trinko	.731386
Zveza slov. izseljencev ..732231	
	
Dreka		.721021
Grmek		.725006
Srednje		.724094
Sv. Lenart		.723028
Speter		.727272
Sovodnje		.714007
Podbonesec		.726017
Tavorjana		.712028
Prapotno		.713003
Tipana		.788020
Bardo		.787032
Rezija 0433-53001/2	
Gorska skupnost...	..727281